Leto II. Ljubljana, 7. februarja 1925. Štev. 27. Gledališče. Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 8. februarja: ob 15.: »Pepelub* . Mla¬ dinska predstava. — Izven. — Ob 20.: »Stričkove sanje«. — Izven. Pondeljek, 9. febr.: »Magda«. — Red E. Torek, 10. febr.: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja, 8. febr.: ob 20.: »Don Juan«. Izven. Pondeljek, 9. febr.: Zaprto. Torek, 10. febr.: Veliki plesni večer prima- balerine Nine Kirsanove in A. Fortunata. — Izven. Kinoprogrami. 7. februarja: »Elitni kino Matica«: Dr. Jack (Harrold Lloyd). »Kino Ljubljanski Dvor«: Devojke, ka¬ terih se ne poroči. »Kino Ideal«: Faraonova osveta. »Kino Tivoli«: Smrtnomučni beg. 8. februarja: »Elitni kino Matica«: Nanuk. »Kino Ljubljanski Dvor«: Plesačica Niniche. »"Kino Ideal«: Sanin. »Kino Tivoli«: Smrtnomučni beg. 9. februarja: »Elitni kino Matica«: Nanuk. »Kino Ljubljanski Dvor«: Plesačica Niniche. »Kino Ideal«: Sanin. 10. februarja: »Elitni kino Matica«: Nanuk. »Kino Ljubljanski Dvor«: Plesačica Niniche. »Kino Ideal«: Sanin. Zabave. Društvo medicincev v Ljubljani priredi pod pokroviteljstvom častnega damskega ko¬ miteja v četrtek 12. februarja 1925 ob pol 9. uri šesti elitni medicinski ples. Trenutek. »Ako si hočeš vse podvreči — moraš sam sebe podvreči razumu,« je nekoč rekel Se- neca. Razum regulira pravilno življenje! V čem pa obstoja pravilno življenje? Raz¬ um zahteva, da se živi sedanjosti in ne pri- hodnjosti ali preteklosti; poslednjo se upo¬ rablja samo za to, da se iz nje črpa nauke in izkušnje za prihodnjost. Ako natančno pre¬ študiramo življenje, kmalu uvidimo, da v tem leži jedro pravega življenja; kajti kaj imamo od njega, ako ne izrabimo vsake ure, vsakega trenutka, ki se nam nudi za to ali ono ugodnost. Trenutek v življenju pomeni včasih vse in koliko je ljudi, ki ga zamude. Trenutek je kakor krasna cvetlica ob potu, katero se od¬ trga ali pa brezbrižno pohodi. Kdor ne zna izrabiti trenutka, ta tudi ne zna živeti. Taki ljudje, ki ga'ne poznajo ali opazijo v pravem času, ne poznajo njegove moči, zato jim je tudi sreča popolnoma neznana. En sam trenutek lahko ozdravi vse, lahko pa tudi pokvari. V enem samem trenutku odločnosti si je mogoče pridobiti mnogo — Vabila se razpošiljajo. Ev. reklamacije je naslavljati na Društvo medicincev v Ljubljani, univerza, ali osebno v igral¬ nici kavarne Emona vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure pri dežurnem. Odbor D. M. Redute. II. Športni karneval se vrši v torek, dne 10. februarja v Narodnem domu. Pred¬ priprave so tako ogromne, da bo prire¬ ditev ena največjih v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. V nedeljo ob pol 12. uri se pripelje v Ljubljano filmski komik Chaplin, ki se udeleži v torek Šport¬ nega karnevala. Sprejem in sprevod bo ob pol 12. uri pred glavno pošto! Chap¬ lin privede s seboj tudi večje spremstvo, ki bo zabavalo občinstvo na karnevalu do zore. P. n. občinstvo naj se ravna po sledečih besedah: »Po vseh volilnih pra¬ skah vsi na Športni karneval v maskah! Reduta S. K. Primorje. Dne 14. februarja se vrši v gornjih prostorih Narodnega doma reduta, ki jo priredi S. K. Pri¬ morje. Na plesnih prireditvah tega kluba je vselej vladalo živahno razpoloženje in intimnost, ki odganjata ono mučno na¬ petost in prisiljeuost, ki teži marsikatero elitno zabavo. Uverjeni smo, da bo tudi letošnja reduta izpolnila vse nadeje, zlasti še, ker bo ta edina elitna maske- rada v tej sezoni. Maske bodo pred vho¬ dom legitimirane, na kar že sedaj opo¬ zarjamo. Vstop strogo proti vabilu. — Event. reklamacije vabil naj se blago¬ volijo nasloviti na g. Savo Sancin, Er¬ javčeva cesta 24. Orientalska noč. Veliko pustno maskerado priredi Mestna Orjuna Ljubljana na pustni torek dne 24. februarja v vseh prostorih arene Narodnega doma. Svira orkester Sokola I. Preskrbljeno je za dobro jestvino in pijačo. Dostojne maske v poljubnem stilu so dobrodošle, za naj¬ lepšo masko je razpisana nagrada. Pri¬ četek ob 20. uri. Vstopnina 10 Din za vse, lahko pa en sam trenutek povzroči po¬ polno propast. Mogoč je trenutek, ki pripelje skupaj dva popolnoma tuja si človeka, ki skleneta za celo življenje zvezo, lahko pa razdere vezi, ki so trajale preje leta in leta. Postanek, živ¬ ljenje in smrt človeka je trenutek. Tisoči in tisoči imajo zahvaliti trenutku svojo srečo, na drugi strani pa tisoči in tisoči kolnejo, ker jih je pognal v propast in jim uničil celo živ¬ ljenje. Trenutek se ne presoja po času in traja¬ nju. Trenutek je kakor ura, pri kateri veli¬ kost ne igra nobene vloge, poglavitno je, da je točna. Življenje ne zavisi od dolgosti, am¬ pak od dejanj in te regulira — trenutek. Trenutek je lahko povzročitelj jako velikih zmot. Vendar to ne škoduje, ako se zmoto pravočasno spozna ter se jo potrudi v prvem najboljšem trenutku popraviti. Navadite se zmote presojati z mirno vestjo, kajti na vsaki zmoti je to dobro in zdravo, da je v jedru le nekak ovinek k cilju. Nesrečni so oni ljudje, ki ne poznajo tre¬ nutka; oni živijo preteklosti, ker nima no¬ benega pomena, udajajo se sanjarijam pri- Magda Sonja, ljubljanski publiki že znana iz filma Bene : ška kurtizana«. Od nedelje naprej igra v kino »Ideal« v ruski drami »Sanin . (Glej inserat.) osebo. Vabljeno vse članstvo in prijatelji pokreta. Razno. Nočno fotografiranje mask bo izvrševal po najnovejšem sistemu v dneh, ko se bodo vršile maskerade Športni karneval, So¬ kolova, Slavčeva maskerada, skozi celo noč, v drugih nočeh pa le proti naročilu Električni fotoatelje »Vesna«. — Josip Pogačnik, Ljubljana. Gledališka ulica št 8/II. — Dnevno fotografiranje pa se vrši vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. -*■ Člani gledališča imajo 30 % popusta. hodnjosti, ki je pa dostikrat pričela šele ta¬ krat, ko je človek mrtev! So ljudje, ki ne¬ prenehoma čakajo na srečo in verujejo na čudeže, medtem jim pa uhajajo blaženi in osrečujoči trenutki kakor živo srebro med prsti nedelavnih rok. Take ljudi se lahko primerja oslom, ki imajo pred gobcom na¬ vezan snop ,sena, katerega imajo vedno pred očmi, vendar pa ga nikdar ne dosežejo. V komaj umevnem trenutku-je lahko več¬ nost. Zgubljenega sina je en sam trenutek napotil, da se je vrnil v naročje očetu, en sam trenutek traja podpis vojne napovedi, ki povzroči milijonom smrt in nesrečo, en sam trenutek lahko to prepreči, v trenutku lahko umrjemo, trenutek traja opoj ljubezni. Pomislite, da samo trenuten zastoj zemlje na njenem poletu v vsemirju lahko povzroči njen takojšen popolen pogin. Od nje bi mo¬ goče ostala samo mala meglica. — Trenutek, kako si vsemogočen! — Ljudje spoznajte, in izrabite ga v korist sebi in v dobro onim, ki jih ljubite. Mnogi spoznajo trenutek šele takrat, ko je zadnji. Za marsikaterega je dostikrat pre¬ pozen, ali ne za vsakega. Bolje je spoznati Stran 2. PROGRAM. Štev. 27. in zagrabiti ga v poslednji sekundi, kakor pa nikoli. Od trenutka je odvisen potek celega življenja, zato ne čakaj nanj, zavedaj se, da je vedno tu, saino znati ga moraš zagrabiti. Izrabi ga, da ti ne bo treba v starosti zdi¬ hovati kot kralju Rihardu, ki je svojim pri¬ jateljem nekoč rekel: »Poprej« sem jaz ubi¬ jal čas — sedaj ubija on menek —ir. Govoreči film. V londonskem Roval Society of Arts je pred kratkim prisostvovalo mnogo znanstve¬ nikov, strokovnjakov in poročevalcev pred¬ vajanju dveh govorečih filmov. Ves novi si¬ stem je iznajdba inženerja C. F. Elvvell-a, ki je svojo iznajdbo prodal neki filmski družbi. Sodeč po poročilih londonskih listov, gre za povsem novo vrsto synchronističnih posnet¬ kov, pri čemer se glas povzema istočasno z dejanjem, za kar služi ozek rob na filmu. Zvok pa se ne fonografira, temveč fotogra¬ fira. Pri predvajanju se istočasno s slikami odvije tudi zvočna fotografija, ki se po po¬ sebnem Heinze-jevem postopanju prenese na govoreči aparat. Pri prvem predvajanju se je zvok čutil dosti razločno, motil je le me¬ talni ton govorilnega aparata in neko ena¬ komerno hropenje. Boljše je uspela baletna pantomima, pri čemer se je orkester čul na¬ ravnost frapantno. Angleška javnost je napravila iz tega ve¬ liko senzacijo, ker je to angleški izum in časopisi napovedujejo popoln preokret v kino-industriji. Za enkrat je pa še zelo dvom¬ ljivo, da li bo mogoče odstraniti hibe, ki mo¬ tijo zvok, in nemški strokovnjaki trdijo, da se to še dolgo ne posreči. Sicer pa je bistvo filma vpliv slike. Da je nem in s tem govori vsem v vseh jezikih, je njegova najboljša stran. Gotovo je govoreči film za dogleden čas le kurioznost, ki nima izgleda za uspešno upo¬ rabo. Pomisliti je treba le na dejstvo, kako bi se slišal film, v katerem nastopajo Ameri- kanci, Nemci, Italijani, Kitajci itd. Pravi ba¬ bilonski stolp. Pač bi bil govoreči film upo¬ raben v znanstvene svrhe, za kino-gledališča današnjega časa pa mora sedaj ostati le še nemi film. Tudi na polju barvastega filma, v katerem bi bile naravne barve, so zadnji čas dosegli znanstveniki nove uspehe. O tem bomo po¬ ročali prihodnjič. Kaj pripoveduje ameriški kinopodjefnik. Nedavno je dospel Sam Katz, solastnik Ballaban & Katz v Chikago, ki poseduje v Združenih državah preko 60 kinematogra¬ fov, v London. Katz, ki je še razmeroma mlad mož, velja v Ameriki za enega izmed najboljših strokovnjakov na polju kinemato¬ grafije. O svojih vtisih in načrtih je podal naslednje zanimivosti: V Chikagi imamo sedaj nov kinematograf, ki ima 7200 sedežev. Po mojem mnenju je to največ, kar se more doseči pri kinemato¬ grafu. Kar bi bilo več, bi ne bilo prav. Po¬ leg tega smo v zadnjem času postavili v Chikagi tri druge, manjše, v Detroit pa ravnotakega. Najmanjši od teh osebuje 4300 sedežev. Veliko važnost polagamo na to, da gledalec vidi z vsakega mesta enako dobro, ravnotako se polaga važnost na akustičnost naših gledišč. Orkester mora biti najboljši in dovolj močan, običajno imamo 40 do 60 mož. Čakalnice so obsežne in zgrajene v več nadstropjih. Važno je dalje tudi, da so ven¬ tilacijske naprave po najboljših sistemih. V vsakem letnem času imamo enako tempera¬ turo. Po zimi grejejo in po leti hladijo. Tu¬ di luč je potrebno regulirati tako, da je svetlo v vsej prostrani dvorani. V novem kinu v Chikagi stane samo ventilacijska na¬ prava 200.000 dolarjev. Imamo pa zavest, da je naš kino najbolj prijetno pribežališče pred hudim mrazom in pred vročino. No¬ tranjščina je opremljena luksurijozno, stene so poslikane najmodernejše in svetlobni efekti v našem kinu so najbrže edini na svetu. Pri tem seveda nismo niti najmanj štedili z denarjem. Istotalco je zunanje lice in zlasti sprednja fasada v monumentalnem slogu in skozinskoz privlačna. Do 93 odstotkov so naši nastavljenci so¬ lastniki, to je, da so udeleženi na čistem dobičku. S tem dosežemo, da z vsemi silami delujejo za procvit in povzdigo podjetja. Z občinstvom moramo biti v neposredni zvezi, pripravljeni za vse mogoče usluge. Biti mo- 1 ’ amo . '^ljubeznivejši in vedno na razpolago. Sedaj imamo zaposlenih preko 300 vratarjev in biljeterjev. Vsak izmed njih ima pri sebi karte, katere na željo razdeli med občinstvo, ki na te karte napiše vse event. želje in vprašanja. Odgovarja pa se javno ali di¬ skretno. Vsak kino ima enotne cene vstop¬ nini. Ob delavnikih običajno 60, ob sobotah in nedeljah 75 centimov. V naših kinematografih ne sme biti film daljši kot sedem dejanj. Zato se dajejo redno tedenski pregled, poučni filmi in po možnosti kratek variete program. Po naših nazorih se mora producent ozirati na želje in zahteve obiskovalcev. Zato dajemo le take filme, s katerih vsebino smo zadovoljni mi sami in naši obiskovalci. • Denarnica. Sedela sva z Ivanko v kavami Bamils ▼ Nizzi. Pri sosednji mizi pa se je razgovarjalo več gospodov. »Zakaj se razgovarjajo ti tepci francosko, ko vendar ne znajo?« Ivanka mi je pojasnila. — »Tujci so, in sicer vsak iz druge, države. Ker se ne morejo drugače sporazumeti, govorijo pač franco¬ sko.« V hotelu je sedela dama. Plačala je, vstal* in šla; {»zabila pa je vzeti s seboj denarnico. Prvi opazi to Anglež, toda se za to ne zme¬ ni in molči. Francoz je poskočil kot zajec. — »Kaka sreča«, zavpije, »ugodna prilika, da se sezna¬ nim«, in teče za damo. »Tak vihračl«, pravi Jugoslovan. »Teče za njo, denarnico pa pusti na stolu! Dajmo jo natakarju — ona se bo že vrnila. »Ne«, zareži Prus »nesel bom denarnico na policijo in zahteval postavno desetino. Italijan gleda poželjivo na denarnico, toda ne upa se. Kar se oglasi Madžar in trdi, da je bil* dama njegova sestra. Denarnica naj se mu le zaupa, on jo bo že v redu izročil. »Seveda, če je njegova sestra«, pravi Ju- gosloven, »potem je najenostavneje, ako mu jo izročimo. Kar dajmo mu. Iščejo denarnico toda ni je, »Točno sem videl, Grk jo je ukradel.« Grka preiščejo od nog do glave, kar ves prepaden in tresoč dopusti, toda denarnice ne najdejo. Veselo žvižgajoč pa se odziblje med tem Japonec skozi vrata. Influenca je nepoznana za onega, ki zlasti po zimi stalno pije čaj, pripravljen iz čajnih mešanic ziamke „BUDDHA“, ki se dobe pri vsih trgovcev. Veseli kotiček. Gospa Ujedavčeva se je poslavljala od tega nehvaležnega sveta. Svojemu neuto¬ lažljivemu soprogu je narekovala svojo po¬ slednjo željo: »— in še nekaj Janko! Ko bom mrtva, se moraš pomiriti z mojo materjo. Deset let že nisi z njo govoril, sedaj mi te poslednje želje ne boš odrekel.« Omehčan pritrdi soprog: »Ker je to tvoja poslednja želja, se bom z materjo pomiril.« »In potem še nekaj: Pri mojem pogrebu boš šel z materjo roko v roki...« »To je nemogoče!« »Dragi moj, to je moja poslednja želja!« Tu vpogne mož obupen glavo ter pravi: »Naj bo — spolnim ti tudi to željo ter pomisli, da si mi pokvarila vse veselje na tem dnevu. Po romanu Mihaj- la Areibaševa. V glavni vlogi že iz »Beneške kurtiza- ne« znana igralka Predstave: V ne¬ deljo ob 3411. uri dop. in ob 3., 345., 6., 348. in 9. uri zvečer. V delavni¬ kih: ob 4., 346., 7. in 349. uri zvečer. Štev. 27. PROGRAM. Stran 8. • .n. IIIIIMIIIllllllllllllIlllllllIlIlilllllllllllli Naša ljubka OSSI OSVALDA niiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii najboljši ženski komičar nastopa od nedelje 8. t. m. v njeni najnovejši razkošni in moderni veseloigri ..Plesačica Niniche" Elegantna, pikantna in zelo zabav¬ na veseloigra, v glavnih vlogah Ossi Osvalda in Viktor Janson. Mladini vstop ni dovoljen! Predstave: ob delavnikih ob 4., 'A 6., 148. in 9. uri; ob nedeljah ob X>11., 3., 'A o., 6., 148. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. ure naprej. Rezervirajte si vstopnice. Darilo. »Jaz sem daroval Češminovim o priliki poroke njihove hčerke kavni servis za 12 oseb! In vi gospa?« »Čajni cedilnik za 24 oseb.« Natakar zavpije v kavarniško kuhinjo: »Kavo!« Kuharica vpraša: »Črno ali belo?« »Je vseeno! Kava je za slepca!« Borni razgovor. »Vaš obraz bi hotel imeti poleg Vander- biltovega premoženja!« »Kako to? Kaj sem tako lep?« »To ravno ne! Toda če bi imel Vander- ‘biltov denar, bi mi bilo vseeno, tudi če bi imel vaš obraz.« čebuljček pride na obisk k svojim bogatim sorodnikom v Zagreb. Spal je v krasni tuj¬ ski sobi, zasenčen z lepo sobno palmo. Toda ni našel miru. Ali je bilo od pre¬ velikega veselja, ali je bila vzrok izbrana pozdravna večerja. — Čebuljček je začutil neodložljivo napenjanje v notranjosti. Teče na hodnik... stoče ... stoče, toda kraja svojega hrepenenja ne najde. Vrne se v svojo sobo in izdere v obupu palmo. Nato zasuje posodo zopet z zemljo in zasadi palmo kot je bila preje. Tedni so potekli. — čebuljček je na dogo¬ dek že skoro pozabil, ko dospe nekega dne brzojavka: »Soba postala neuporabi j iva, odpuščamo ti vse, samo brzojavi kjeeee?« Oj, ta deca! Na glavni kolodvor pride gospa z malim dečkom ter vpraša nekega železniškega uslužbenca, kedaj da pride vlak z Zidanega mosta: »še-šest, se-sedem-in-d-dvajset!« Ona se zahvali in odide. Čez dve minuti se vrne in zopet vpraša, kdaj pride vlak z Zidanega mosta: »Še-šest, se-sedem-in-d-dvajset!« »Hvala!« Ko pa pride gospa že v tretje in zopet vpraša, kdaj da pride vlak z Zidanega mo¬ sta, postane mož divji in zavpije: »Ja-jaz s-sem v-vam že d-dvakrat povedu, se-sedaj p-pa mo-morate že končno ve-ve- detil« »Seveda vem še čisto točno — toda opro¬ stite, moram vas vedno povprašati, ker moj mali tako rad posluša če vi govorite...!« * Ženitni posredovalec hvali nameravano zvezo: »Deklica je lepa, mlada, krepostna. Oče je seveda ponaredil neko malo menico, kar je pa v nekaj mesecih že odslužil; brat — o tem že davno nikdo več ne govori — je pred dvemi leti ušel z izpraznjeno blagajno. Toda to je, kot že rečeno, pozabljeno! Nepo¬ trebno bi bilo omenjati, da je bila mati vsled nerodnih izpovedb nekaj časa v pre¬ iskovalnem zaporu.« »Tako, dragi gospod, povejte še vi kaj iz vašega predživljenja!« »Kaj bom veliko govoril? Dekle poročim!« Colombo Ceylon čaj ni samo kvalitativno najboljši, temveč nudi tudi to ugodnost, da vsebuje vsaka dvajseta doza dobitni listek, na temelju katerega dobi stranka lep 60 cm visok kip popolnoma zastonj. JNANUK" je senzacijonelni film, ki je raz¬ burkal celi svet. Posnemanje in izdelava tega filma je stala čez 5.000.000 (pet milijonov) dolar¬ jev, v naši valuti okrog 300 mili¬ jonov dinarjev. Film »Nanuk« se predvaja v New Yorku že nepretrgoma šest me¬ secev. Junak filma je = NANUK« = ki se preživlja z lovom mrožev, tulnjev, belih lisic itd. Nanuk je gramofonske plošče. Nanuk gradi dnevno svojo kočo. Nanuk se raduje. Nanuk trpi. Nanuk in njegova žena Vyla po¬ staneta tudi v Ljubljani popularni osebi. Nanuk je ime, o katerem govori danes ves kulturni svet. Film o njegovem življenju je atrak¬ cija, kakršne se še ni videlo. Posnemali so ga v krajih ob sever¬ nem tečaju, kjer se je zadržavala eks¬ pedicija več kot pol leta. Kaj sličnega nam filmska industrija do sedaj še ni izdelala. Ameriška filmska tvrdka je pokli¬ cala v znak zahvale Nanuka in njegovo družino v New York, kjer je postal žrtev kulture. Vsakomur bo žal, kdor bo zamudil ogled tega filma, katerega predvaja od S. februaria dalje ELITNI KINO MATICA Predstave ob: 144., 5., 7. in 349. uri; ob nedeljah in praznikih ob: 3., 145., 6., 148. in 9. uri. Neskrajšani umetniški orkester svira pri vseh predstavah. V soboto 7. februarja še: Dr. Jack, Franček je korenjak, ki hodi že v prvi razred. Ob polletju prinese domov spriče¬ valo ter se pohvali, da je znal prav vse, ker je dobil tudi vse rede in še enega več kot drugi. Tetka, ki je bila navzoča, ga vpraša: »Ali si dobil eno?« »Dobil.« »In dve?« »Tudi!« »In tri?« »Tudi!« »In štiri?« »Tu¬ di!« »In pet?« »To pa ne, temveč šest.« Kako pa je mogoče šest, saj ta red sploh ne obstoja?!« Toda zmagoslavno pokaže Franček v spričevalu številko šest. — Imel je namreč šest zamujenih ur. Na zdraviliški promenadi se pritožuje go¬ spod Cvenklar čez slabe čase: »Pomislite, vsak teden moram v mojem obratu doplačati po tisoč dinarjev!« »Jaz bi na vašem mestu podjetje takoj zaprl!« »Nesmisel! Od česar pa naj potem živim?« Stran 4. PBOGEAH. Štev. 27. :: šivalni edin JOSIF PETELINC-a znamka GRITZNEB IN ADLER za rodbino, obrt in industrijo LJUBLJANA Pouk v vezenju brezplačen. VEČLETNA GARANCIJA. blizu Prešernovega spdmenika ••^Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913 #; Mihael PETERNEL Ljubljana, Gos osvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje D R OETKER-jev PRAŠEK ZA PUDING IV. RAVNIHAR urar urar Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 44 Specijalna lastna delavnica za precizna popravila ur in vsa v mojo stroko spadajoča dela. IV BRUNCIC & REBERNIK Ljubljana, K. Kotnikova ul. izvršujeta vsa pleskarska [in ličarska dela. — Točno in po zmernih cenah Ideal Erika Vsak kunec referenca THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. Stari zabavni stric obljubi svojima nečako¬ ma, ki sta se odlikovala s svojimi lažmi o pustolovščinah po vsem svetu, da da sto di¬ narjev onemu, ki pove večjo laž. Jože: »Ko so me boljševiki v Moskvi za¬ lotili, jih je drvela cela stotnija name, tako, da sem bil že zgubljen. Ko je bila sila naj¬ večja, so mi nenadoma zrasle peruti in od¬ letel sem iz Moskve naravnost v Ljubljano.« Že je stegoval roko po denarju, ko se oglasi France in pravi: »100 dinarjev dobim jaz, ker sem videl kako si frčal!« * Po dolgi mučni bolezni je preminul stric Ivan. Glavni dedič je njegov nečak Makso. In najvažnejši odstavek oporoke se glasi: »— od preostanka 5000 dinarjev naj se kupi lep kamen ...« »Od te dobe naprej nosi Makso velikanski briljant v kravati. * Opoldne pridrvi po Prešernovi ulici avto ter povozi na ovinku Čebulika, kateremu se pa ni nič hudega zgodilo. Šofer zavre s silo in jezno zavpije: »Pazite vendar!« Prestrašen se obrne Čebulik in odgovori: »Kako to, pazite! Poizkusite še enkrat, pa bomo videli, kdo je kriv.« Vagabund dospe na svojem obrtnem po¬ tovanju po deželi do trate pred veliko vilo. I)a bi vzbudil čimvečje sočutje pri gospo¬ darici, se vrže v travo in jo začne trgati. In res ga vpraša gospodarica začudeno, kaj da dela. »Tri dni že nisem ničesar jedel! V svojem obupu se hranim samo še s travo!« Solzna od sočutja mu pravi gospa: »Ubogi mož, pojdite z menoj. Za poslopjem je velik travnik, kjer je trava nad meter visoka.« * Trgovina dela izborno. Svetlobna reklama in nova firmska tabla so jasni dokazi o pod¬ jetnosti trgovca. Ponosno pripoveduje ta svo¬ jemu trgovskemu prijatelju: »Sedaj sem zavaroval tudi mojo celo zalo¬ go zoper ogenj in točo!« Tu postane prijatelj zamišljen in pravi: »Ogenj? Dobro! — toda kako se napravi toča?« * »Dragi prijatelj«, pravi ženitni posredova¬ lec, »to deklico vam lahko prav toplo pri¬ poročim! Oče je že davno mrtev in je za¬ pustil hčerki znatno premoženje!« »Stojte!« zakliče mladi kandidat, »po me jih informacijah oče ni mrtev, temveč sedi že šest let v zaporu!« Tu pripomni posredovalec sočutno: »Res je! Toda prosim vas: ali je to živ¬ ljenje?!« Stara tovarna nogavic in pletenin Lastnik : Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10 I Franzi 8 sinovi .iiiiniiii.Hlinili.iiiiiinii, Poštni predal 44 Telefon št. 425- Ustanovljena leta 1888 Snaženje okcnj in stanovanj VIKTOR TR A PEČAR LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3. TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! •••••••a«**••••••••••••■••••••••«•«•••••»•a««, ••••< Od Minist. za trg. in ind. konces. krojna šolat Židovska 5. — Razpošiljanje in izdelovanje poljubnih damskih in moških krojev. .- Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. r Mnogo pohvalnih priznanj si je pridobil s sled svoje dobre kvalitete in nizke cene pralni prašek 'i Ta je dober in cen. . Pozor, pekarii! DlflSUD in SLADN0J40K0 (malforin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi Tovarna diaslad In slada I M.Zalokard.zo.z., Ljubljana-Vič r Specijalrto emajliranje dvokoles v ognju pleskarska, ličarska, sobo- in črkoslikarska dela Franc BOKAL iiimiiKiiiiimiiiiiiiiiiiiiir Ljubljana Celovška cesta 65 Zgornja Šiška, poleg mitnice. Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.