ZVONČEK___________________________________________________ XXVII—2 STRIC PAVLE , ¦ ¦ . - - Izprehodi po Beogradu. ¦ (Dalje.) . . ^^TTj-^Tl^Ji^l imo hotela Slavije krenemo desno v široko Šuma* "^fC^^cMlj dijsko ulico z nasadi ob strani, ki se kaj naglo I ^^A^^^^j razvija, in že začenja po njej voziti nova proga sJ^k^KlsjBdl električne železnice. V tej ulici stoji veličastna jJ^*^jlS-»-J stavba »Učiteljski Dom«. To je zavetišče dece ^¦^j-j^pJrj srbskega učiteljstva, ki obiskuje beogradske srednje ¦ ' '¦¦" ¦ * in visoke šole. Ko dospemo na vrh njenega klanca, se nam odpre krasen razgled. Kot podaljšek Šumadijske ulice drži nizbrdo »Bulvar Oslobodenja«, za njim se dvigajo pred našimi očmi brežuljki: Pašino brdo, Dušano« vac, Topčidersko brdo, v ozadju pa je široka kupola Avale, kjer je srbski grob »neznanega junaka«, veličastni spomenik na svetovno vojno. Ob tej prirodni lepoti se ti res nehote zaustavi korak. Solnce in le solnce se razliva po Topčiderskem brdu, kodeT mu žarki pečejo grozdje po vinogradih in zlatijo vile beogradskih bogatašev, solnce nareja Avali vrh vijoličast. Solnce je tam zadaj za Šumadijo, od koder je vzniklo tudi prvo solnce srbski svobodi, ko so pred dobrimi sto leti . počeli prvi srbski vstanki proti turškemu robstvu. Tam izza Topči* derskega brda je prišel Kara-Dorde s svojimi vstaši, da prežene iz BeogradaTurke in osvobodi srbsko rajo. Tu gor po sedanjem Bulvarju Oslobodenja so prihajali in raz Topčidersko brdo so se oglašali prvi topovski strelf, oznanjujoč zarjo srbske osvoboditve. In danes stoji kot spomin na tiste dni, kot spomenik Kara-Dordevim junakom tik pod nami »Karadordev park«, imenovan tudi »Park oslobodenja«. Le nekaj korakov nizdol in v njem smo. Najprej pridemo v gornji, novejši del. Na prostomi jasi stoji tu med nasadi spomenik iz sivega domačega kamena: prileten vojak v sedanji vojaški opremi, a obut v šumadinske opanke; prikazuje nam starega junaka borca, pristnega, čokatega Šumadinca, »trečepozivnika«, ki je začetkom svetovne vojne pohitel na kraljev ukaz pod bojno zastavo, da brani svojo domovino pred vpadi grabežljivega soseda. Spomenik so postavili najstarejši vojaki naše vojske v spomin padlim »tretjepozivriikom« v svetovni -vojni. Spomenika na najnovejše dogodke, poslednje boje za osvobo« ditev in uedinjenje narodovo pač niso mogli postaviti drugod kot tam, kjer že stoji spomenik prvim borcem za srbsko svobodo. In takoj, ko V9topimo mimo kamenitega vojaka v lipov drevored, . zapazimo že oddaleč tudi stari spomenik: visok, T?el kamen — kakor nagrobni kamen s križem na vrhu. Napis na njem pove, da ga je 40 XXVII~2 " ZVONČEK 1. 1836. postavil srbski knez Mihajlo Karadordevič v spomin junakom svojega slavnega deck, ki so na tem mestu dobili prostar za večni počitek. Sedimo na senčno klop v krogii ob spomeniku in poslušajmo na kratko žalostno, a veličastno zgodbo prvih srbskih bojev za Beograd! ___________________________________________________________________ - ¦"¦¦-. t \ * -.'"¦'¦¦.* .. • ¦ Spomenik ,,tredepozivnika" • Kara-Dorde se je približal Beogradu že leta 1804., to je bilo v prvem letu srbske vstaje, in še to leto je že taboril s svojimi rudni* škimi, jagodinskimi in požarevaškimi odredi na Vračarju, to je baš na tem delu sedanjega mesta, v katerega smo dospeli tudi sami po Šumadijski ulici. Odtod je upTizarjal napade proti Beogradu, a Turki so se poylekli za trdno mestno obzidje, kjer jim Kara-Dorde ni mogel do živega s svojo malo vojsko, ki jo je še moral vedno cepiti, da v notranji zemlji brani osvobojenega seljaka od večjih in manjših 41 ZVONČEK___________________________________________________XXVII—2 turških vojaških oddelkov. A Turki v Beogradu niso imeli mrru pred junaškim srbskim vodjem niti v trdnjavi sami, kjer jih je često ob« streljeval s topovi, nrti niso bile varne pred njim njihove čete, ki so izpadale iz Beograda proti Vračarju in Topčiderskemu brdu. V sličnem položaju je bil Kara-Borde leta 1805., ki je poteklo v večjih in manjših praskah v notranjščini, in v katerem se je na jesen obrnil s svojo vojsko na vzhod ter končal boje z zavzetjem turške trdnjave Smederevo ob Dunavu. Leta 1806. pa je že spomladi moral zbrati vso svojo vojaško silo proti re-dni turški vojski, ki je hotela udušiti srbsko vstajo. Proste roke je dobil šele po veličastnih svojih zmagah, .prvi pri Mišarju, kjer je ljuta bitka trajala od 1.—4. avgusta1 1806. leta, in drugi pri Deligradu dne 22. septembra istega leta, s kate= rima je udaril Turke tako, da je pomiril in zavaroval notranjost Šumadije. Poslej pa je mislil na odločilni napad na Beograd, zakaj vedel je,