Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (2/5 °C), soboto (2/4 °C) deževno, v nedeljo (-1/2 °C) oblačno.
Četrtek, 11. januarja 2018
številka 2 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
Stavka knapov še ni izključena
Velenje, 11. januarja - Stavka na velenjskem Premogovniku še ni izključena, čeprav bo, če bo do nje prišlo, to skrajno sredstvo, po katerem bodo posegli člani stavkovnega odbora v sindikatu SDRES. Danes bo jasno, ali se jim bo v pogajanjih
s poslovodstvom Premogovnik Velenje pridružil tudi sindikat SPESS, saj naj bi 13 stavkovnih zahtev podprlo tudi kar nekaj njihovih članov. Koliko je sicer podpisnikov, ne ve nihče, saj sindikat SDRES podpisov ni pokazal, trdijo pa, da
jih imajo 650. Danes točno ob 14.14 bo stavkovni odbor poslovodstvu Premogovnik Velenje, ki zaostrovanje ocenjuje za nepotrebno, predal končno besedilo stavkovnih zahtev, potem pa naj bi se začela pogajanja. Več na strani 3. ■ bš
Tožba proti TEŠ
Vodstvo Mestne občine Velenje se je odločilo, da odškodnino, za katero so leta 2015 podpisali s Termoelektrarno Šoštanj in Holdingom Slovenske elektrarne tripartitno pogodbo, za leto 2016 pa je niso prejeli, izterjajo s tožbo preko sodišča. Za to so pooblastili odvetniško družbo Verstovšek. »Upam, da bo sodišče v najkrajšem možnem času odločilo nam v korist. Prepričani smo, da je naše stališče utemeljeno in da nam odškodnina za grobe posege energetskih objektov v naš prostor tudi pri-
pada,« pravi župan Bojan Kontič, ki vedno znova poudarja, da to področje v Slovenji ni enakopravno urejeno, saj si je, denimo, Posavje uspelo z zakonom zagotoviti bistveno višje odškodnine, kot so te, o katerih se pogovarjajo v Šaleški dolini, pa še te niso pokrite. Od HSE torej zahtevajo enakovre-dnejšo obravnavo, še zlasti, ker daje to območje Sloveniji tretjino potrebne energije.
a mz
Občine potrebujejo 600 evrov povprečnine
Velenjski župan Bojan Kontič si je celo mandatno obdobje, ko je med drugim opravljal tudi najodgovornejše naloge v skupnosti občin in skupnosti mestnih občin, prizadeval, da bi občine vendarle pridobile povprečnino, s katero bi lahko nemoteno pokrivale svoje potrebe. Delno so bili uspešni, saj se povprečnina iz leta v leto dviguje, a želene višine še vedno ne dosega.
Država namreč s prenosom nekaterih obveznosti, ki so zakonsko določene, ni prenesla tudi dovolj velikega finančnega vira. Vlada je izračunala, da bi občine potrebovale 600 evrov povpreč-nine, a jim je namenila celih 10 odstotkov manj. »To je nesprejemljivo, izvira pa iz časov finančne in gospodarske krize, ko je bilo razumljivo, da smo pristajali na nižje vire,« poudarja Kontič, ki se s tem ne more strinjati tudi zato, ker bodo finančno tako obubožane občine težko zagotavljale sredstva za naložbe, za katere bi lahko črpale nepovratna evropska sredstva.	a mz
Veliki apetiti
Mira Zakošek
Pa smo stopili v volilno leto, tokrat kar dvojno. Kot običajno, bo tudi to prežeto s kopico pasti, v katere se rade ujamejo odhajajoče vlade in politiki. Nekatere od pasti jim »prijateljsko« pomaga nastaviti tudi opozicija.
Trenutno najbolj aktualni duh je ušel iz stekleničke že takrat, ko je vlada popustila zdravnikom. Tudi prakse, ki so jo ob tem ubrali, verjetno v svetu ni enake, znižati normative in povečati plače, zraven pa še upati, da se bodo zmanjšale čakalne dobe, ki presegajo vse dopustne meje! Seveda se ni izšlo, rezultati pa so več kot očitni. In dejstvo, da odgovorni vsi po vrsti sesipajo nekoč dobro javno zdravstvo, tudi.
Pobegli duh je seveda »razsvetlil«tudi druge in klobčič raznih zahtev, ki so navsezadnje razumljive, saj če zvišaš plače enemu, zakaj jih ne bi tudi drugemu, je položaj vlade še bolj zapletel. Grožnje s stavkami se zdaj vrstijo. Opozicija pa k temu spretno pristavlja svoj »piskrček« in podžiga zdaj tega, zdaj onega. Po gasilcih, ki so bili delno uslišani, sedaj učitelji 14. februarja grozijo z največjo stavko doslej, saj ugotavljajo, da so njihove plače v bruto znesku za 500 evrov nižje kot drugje v javni upravi. Podobnih zahtev po različnih sektorjih javne uprave pa je še veliko, toliko, da se jih je menda nabralo že za debelo milijardo evrov. Vlada pa še vedno, namesto da bi nastopila enotno in celovito ter javni sektor spravila v red (ob zmožnosti države in gospodarstva), ukrepa parcialno in popušča zdaj tu, zdaj tam. In kje bo zakrpala luknjo?Novi državni krediti niso dopustni, zato se že slišijo ideje po dvigu DDV. Pa ga naše malo gospodarstvo s svojim skromnim trgom res zmore? In sploh. Ob prejšnjih podobnih apetitih smo ga že povečali, pa so sedaj že vsi pozabili, da zgolj začasno. Dejstvo je, da smo v lanskem letu dosegli visoko, skoraj 5-odsto-tno rast in da je za letos ta napovedana v višini malo manj kot 4 odstotke, toda ta rast nikakor ne zadosti velikih, zagotovo prevelikih apetitov. Ob tem je treba še upoštevati, da ne želijo večjih plač le delavci javnega sektorja, ampak tudi delavci v gospodarstvu, ki za svoje delo prejemajo zgolj minimalne (ali kanček boljše) plače. Zato se že oglašajo.
In kakšne so pravzaprav te naše plače? Oktobra lani (zadnji znan javno objavljen podatek) so bile v primerjavi z enakim obdobjem predlani tako v zasebnem kot javnem sektorju višje za dobra dva odstotka. Povprečna slovenska bruto plača je znašala 1.621 (neto 1056), v javnem sektorju bruto 1.899 (neto 1.226), od tega v državni upravi bruto 1.909 (1.234 neto) in v zasebnem sektorju bruto 1.486 (973 neto). Kaj pa upokojenci. No, nanje, se zdi, bi tako v državi najraje pozabili (ne le vlada, tudi vsi ti drugi silni sindikati). 62 odstotkov upokojencev prejema nižje pokojnine od 700 evrov, mnogo jih je, ki kljub polni delovni dobi životarijo na robu preživetja. Pozabili pa bi najraje tudi na vse tiste, ki se s socialo spotikajo na obrobju vse te hlastajoče družbe. Pa bi bilo pravzaprav lahko zelo enostavno, če bi v tej mali državi gospodarili tako, kot moramo doma: sedli bi za isto mizo, pogledali, koliko imamo in koliko komu lahko delimo. Kako preprosta računica! Le koga bi morali kdaj pa kdaj »švrcniti« po prstih.
Slovenska olimpijska bakla na drsališču
Velenje, 19. januarja - Športna zveza Velenje, Slovenia Olympic team in Mestna občina Velenje bodo poskrbeli, da bo mesec dni pred začetkom zimskih olimpijskih iger v južnokorejskem Pjongčangu slovenska olimpijska bakla obiskala tudi Velenje. Prižig bakle se je začel v torek, 9 januarja, ob 17. uri na Trgu mladih v BTC-ju, sedaj pa bo obiskala več slovenskih mest.
V Velenje bo prispela v petek, 19. januarja. Sprejeli jo bodo na velenjskem drsališču v Sončnem parku, kjer bodo poskrbeli za dogajanje od 16. do 18. ure. Nosilec bakle bo hokejist Tomaž Razingar, tam pa bo tudi velenjski olimpijec, smučar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak.
a bš
a
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

11. januarja 2018
fr.
lokalne novice
Omejitev obiskov
Topolšica - Zaradi povečanega števila prehladnih in virusnih obolenj so v bolnišnicah omejili obiske pri bolnikih. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec velja od prejšnjega četrtka omejitev obiskov na vseh oddelkih, v celjski bolnišnici so se takšen ukrep odločili dan kasneje za zdaj na Ginekološko-porodniškem oddelku. Na začetku tega tedna pa velja omejitev tudi v Bolnišnici Topolšica. Obisk pri bolnikih je omejen na enega zdravega odraslega obiskovalca. V bolnišnici v Topolšici so k temu dodali še čas obiska: največ 30 minut.
■ tp
Bicya še ni
Velenje, 5. januarja - Čeprav je letošnji januar dokaj topel in na mestnih ulicah ne manjka kolesarjev, med njimi ni rdečih krpanov iz sistema za izposojo mestnih koles Bicy. Strokovnjaki opravljajo pregled celotnega sistema in odpravljajo pomanjkljivosti na kolesih. Zaradi vzdrževalnih del so, kot smo že pisali, sistem zaprli že sredi decembra. Predvidoma ga bodo ponovno odprli konec februarja.
a bš
Podpis pogodbe
Šmartno ob Paki - Pred minulimi prazniki je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar z Družbo za načrtovanje in inženiring ZEU iz Murske Sobote podpisal pogodbo o izdelavi občinskega prostorskega načrta za lokalno skupnost. Družba je bila ena od treh ponudnikov storitve na razpisu, ki ga je šmar-ška občina objavila oktobra lani. Vrednost pogodbe je dobrih 53 tisoč evrov brez DDV-ja. Hkrati s tem so s predstavniki ponudnika izvedli že prvi usklajevalni sestanek. Rok za izdelavo občinskega prostorskega načrta je 24 mesecev.
a tp
Višje cene vozniškega izpita
Z novim letom je začela veljati tarifa o določitvi cen vozniškega izpita javne agencije za varnost v prometu, ki zvišuje cene izpita. Cena teoretičnega dela, ki je enotna za vse kategorije, se je zvišala za dobrih deset evrov in je 24 evrov. Cene za praktični del za posamezne kategorije pa so višje tudi za več kot polovico. Teoretični del vozniškega izpita poteka enako ne glede na kategorijo motornega vozila, zato je cena enotna. Pri praktičnem delu vozniškega izpita pa so kategorije združene glede na trajanje izpita in minimalno predpisano število ocenjevalcev. Kot so pojasnili na agenciji, se cena vozniškega izpita ni spremenila od leta 2004.
Prvi posredovalec
V preteklem letu so predstavniki Zdravstvenega doma Velenje, Slovenskega reanimacijskega sveta in Slovenskega združenja za urgentno medicino izvedli poskusni projekt »Prvi posredovalec«, kjer so uspešno opravili usposabljanje tistih, ki pridejo na kraj nesreče prvi - gasilci, policisti, medicinsko osebje. V Velenju bodo v petek na novinarski konferenci predstavili rezultate tega projekta.
Napovedi za odmero davkov
Z novim davčnim letom se začenja tudi sezona oddajanja napovedi za odmero davkov. V prihodnjih tednih bo tako treba prijaviti prihodke od najemnin, kot tudi lani prejete obresti in ustvarjene kapitalske dobičke. Letos pa na Finančni upravi RS (Furs) napovedujejo tudi poostren nadzor nad vsemi, ki oddajajo nepremičnine v turistični najem. Pred tem tistim, ki doslej niso napovedali vseh tovrstnih dohodkov, ponujajo možnost sa-moprijave. Z njo se bodo izognili postopku o prekršku in globi, vložijo pa jo lahko do 31. januarja.
Višje vrednosti nepremičnin
Geodetska uprava RS (Gurs) bo ta mesec vrednosti nepremičnin v registru nepremičnin prilagodila stanju na trgu v obdobju 2014-2017. Vrednosti stanovanj se bodo zvišale tudi do 25 odstotkov, pisarn in lokalov znižale za do 20 odstotkov, pri kmetijskih zemljiščih pa bodo spremembe v obe smeri. Kot pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, katerega del je Gurs, je glavni razlog za zvišanje cen v zadnjih letih povečano povpraševanje zaradi večje kupne moči in ugodnih stanovanjskih posojil na eni strani ter razmeroma majhna ponudba na drugi strani.
Občina Velenje pred ambicioznimi načrti
Mestna občina Velenje vstopa letos v nov velik naložbeni ciklus, med drugim načrtujejo tudi izgradnjo kolesarskih poti - Proračunski presežek jim omogoča normalno likvidnostno poslovanje
Mira Zakošek
Po lanskem začetnem skopem letu - kar se tiče evropskih razpisov - jih je bilo v drugi polovici leta kar nekaj objavljenih s področja celostnih teritorialnih naložb. V Mestni občini Velenje so
>
Do 8. januarja je imel velenjski proračun 300 tisočakov prihodkov in milijon evrov izdatkov.
se nanje pravočasno pripravili in bili tudi uspešni. In to bo v veliki meri zaznamovalo letošnje leto.
Po besedah župana Bojana Kontiča bodo kmalu začeli obnovo Starega Velenja, kjer bodo najprej porušili dva objekta, pripravljeno pa imajo tudi vse za začetek gradnje odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Pripravljajo tudi dokumentacijo za naložbe v energetsko sanacijo treh stanovanjskih objektov, katerih lastnik je občina.
Kot vse kaže, bo s pomočjo sredstev regionalnega razvoja na osnovi sklenjenega partnerstva med lokalno skupnostjo, državo in Evropo vendarle stekla gradnja že dolgo želenih kolesarskih poti. »Vsekakor si mi želimo
proti Vinski Gori in naprej proti Celju. Na ta način bomo postali turistično prepoznavni tudi za kolesarje,« pravi župan Kontič, ki se veseli tudi drugih načrtovanih projektov. Mednje vsekakor sodi načrtovani vrtec v Vinski Gori, ki ga nameravajo zgraditi z javno-zasebnim partnerstvom, država pa je tudi obljubila prenovo Šaleške in Kidričeve ceste. Večino teh projektov je zastavljenih za dveletno obdobje.
Seveda je treba vse te naložbe skrbno načrtovati, da ne zaide občinski proračun v likvidnostne težave. Res je, da bodo večino nalog opravili s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev celo v višini okoli 80 odstotkov, a preostanek so lastna sredstva. Obdobje velikega
> Velenje želi biti turistično
prepoznavno tudi po kolesarskih poteh, v prihodnjih letih se želijo z njimi povezati v vse smeri.
Bojan Kontič: »Če ne bi imeli ob koncu lanskega leta proračunskega presežka, ne bi mogli izplačati plač v javnih zavodih in občinski upravi.
povezave s Koroško, za katero smo s projekti in dogovori že zelo daleč, prijavili smo jih tudi za območje zahodnega dela s povezavo do Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Mozirja, seveda pa si želimo kolesarske povezave tudi
Savinjsko-šaleška naveza
vlaganja je tudi sicer likvidnostno zahtevno, saj poravnavata država in Evropa svoje obveznosti z zamudo, občina kot naročnik pa mora dela izvajalcem sproti poravnavati. »Pogosto nam očitajo, da nam gre dobro, saj proračunska leta zaključujemo s presežkom sredstev. A ravno danes sem gledal prihodke in odhodke letošnjega leta in ugotovil, da smo imeli zgolj 300 tisoč evrov prilivov in kar milijon odhodkov. Če torej ne bi imeli proračunskega presežka ob koncu leta, ne bi mogli izplačati plač v šolah, vrtcih, drugih javnih zavodih, občinski upravi ... To se vidi, kako pravilna je naša odločitev, da načrtujemo proračunski ostanek,« poudarja Kontič.
V pričakovanju naših dobrih mož - in žena
Iskanje (od)rešenikov - Policisti preko meje - Več muh na en mah - Čiščenje Celja - Odnosi
Odšli so trije dobri decembrski možje, ki so obdarovali predvsem otroke, odšli trije januarski možje z darili za novorojenega odrešenika, mi pa čakamo na dobre može in tudi žene, ki naj bi bili tudi neke vrste »odrešeniki« za našo prepirov in drugih zagat polno domovino. Saj veste: vstopili smo v leto, ko bodo volitve na državni in lokalni ravni. In na obeh teh ravneh bi radi ljudi, ki bodo hoteli in znali narediti kaj dobrega. Ne le za svojo stranko in svoje, ampak za vse ljudi, za Slovenijo. No, Boruta in Alojza že imamo. A bo na mestu Mira ostal Miro, na mestu Milana Milan, ali pa bomo na visokih mestih videli Janeza ali Marjana ali...? Volitve so lahko presenetljiva zadeva! Ljudje, ki volijo, pa tudi. Ob volilnem sistemu, kakršnega imamo, nekateri pač pravijo: volivci obračajo, politika (lahko) obrne. Leti sta se zamenjali, nič kaj veliko pa se ni spremenilo v mejnem »odnosu« med našo in jugovzhodno sosedo. Na kopnem je sicer mirno, na morju se ob ribičih »srečujejo« tudi naši in hrvaški policisti. Resnih sporov ni, pravega sodelovanja pa tudi ne. A to ne pomeni, da naša in sosednja policija ne sodelujeta. Ne na morju, ampak na kopnem. Hrvaški policisti tudi letos pomagajo delati red in skrbijo za varnost na nekaterih slovenskih smučiščih, predvsem tam, kjer je veliko smučarjev iz Hrvaške. Tako tudi na Rogli. Meddržavna meja tudi ne dela težav pri nekaterih mednarodnih projektih, tudi v Obsotelju, kjer želijo občine na obeh straneh meje pridobiti evropski denar za vnovično oživitev Vonarskega jezera. Slovensko--hrvaški je tudi projekt o nesrečni Veroniki, ki na naši strani zajema predvsem občini Braslovče in Celje, na hrvaški pa Tabor v Zagorju. Za nekatere je ta meddržavni projekt »razumljiv«, saj naj bi Veronika to območje »povezovala«, v tistem času pa je velik del posestev na Hrvaškem pripadal Celjskim.
Projekt »Vonarsko« ni edini na našem območju, za katerega bi lahko trdili, da »ubija dve muhi na mah«. V tem primeru v začetku pred več desetletji kar tri: razen zaščite pred poplavami in dopolni-
tev turizma je tedaj še oskrboval del Hrvaške s pitno vodo. O dveh »muhah na mah« govorijo tudi v Podčetrtku ob načrtovani novi glasbeni šoli. To namreč ne bo le tovrstna šola, zgraditi nameravajo kar hram kulture, v katerem bo tudi manjša večnamenska dvorana. To kraj, pravijo, nujno potrebuje. Pregovorno o »muhah na en mah« menda govorijo tudi kmetje v Spodnji Savinjski dolini. Ti se nikakor ne strinjajo z načrtovanimi suhimi zadrževalniki, s katerimi naj bi preprečili poplavljanje Celja, ampak se zavzemajo za mokre. Tudi z njimi bi preprečili poplave, vodo pa zadrževali na obrobju doline in jo v sušnem času uporabljali za namakanje polj. Kdaj bo padla končna odločitev in kakšna bo, bomo šele videli. Kar zadeva sanacije nezakonitega odlagališča nevarnih odpadkov v Bukovžlaku na obrobju Celja pa je odločitev sicer že znana, vendar sama sanacija še ne bo kmalu končana. Izbrano podjetje mora v letu in pol šele končati idejne projekte za sanacijo tega območja. Sama sanacija bo trajala še kakšni dve leti. Čeprav so pred leti veliko govorili, da je znano, kdo je nevarne odpadke tja vozil, za to menda ne bo odgovarjal nihče. Denar za sanacijska dela pa bo dala država. Ureditev divjega odlagališča v Bukovžlaku s sodbo terja tudi Evropska komisija. Celjska občina pa je v zadnjih letih že porabila dober milijon za sanacijo manjšega odlagališča nevarnih odpadkov v poslovni coni Gaberje.
V novo leto smo vstopili na različne načine, v Vitanju z novim centrom. Konec leta so ostali brez Ksevta, dobili pa so Center Noordung. Po težavah, o katerih smo že pisali, je država vendarle naredila rez, sprejela soustanoviteljstvo, vlada pa tudi soglašala, da se ta zavod javnega pomena odslej na kratko imenuje Center Noordung. Oziroma Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Pa še to: včasih je bilo to, da so za kakšno družbo rekli, da v njej veljajo prijateljski ali kar familiarni odnosi, nekaj slabega, družbeno nesprejemljivega. Zdaj nekateri menijo, da so se stvari očitno spremenile. Ker da zdaj dobivajo veljavo družinam prijazna podjetja. Sliši se sicer podobno, pa vendarle nikakor ni povsem enako. Gre za družbeno odgovorno sodelovanje z zaposlenimi. Tista prva »familiarnost« pa je povsem nekaj drugega. A pravijo, da je je marsikje še kar precej.
a k
■
a mz
■
a
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
11. januarja 2018

AKTUALNO
""^Jis	3
13 stavkovnih zahtev bodo poslovodstvu predali danes
Stavkovni odbor sindikata SDRES naj bi na zborih delavcev dobil podporo večine zaposlenih - Njihovih podpisov še niso pokazali - Poslovodstvo Premogovnika Velenje ne vidi osnove za stavko
Bojana Špegel
Velenje, 5. januarja - V petek, malo po koncu prve izmene, je Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), katerega izvršilni odbor se je 28. decembra preimenoval v stavkovni odbor, sporočil, da bodo začeli stopnjevati stavkovne aktivnosti na Premogovniku Velenje. Za začetek tega tedna so napovedali, da bodo s stavkovnimi zahtevami seznanili poslovodstvo Premogovnika Velenje, saj naj bi po trditvah predstavnika sindikata Asmirja Bečarevica stavkovne zahteve podprlo kar dve tretjini zaposlenih, v torek pa je trdil, da imajo 650 podpisov. Sprva so v stavkovnem odboru SDRES oblikovali 6 stavkovnih zahtev, v četrtek pa so zaposlenim v skupini Premogovnik Velenje poslali obvestilo, v katerem je 13 stavkovnih zahtev. Predstavili so jih zaposlenim v celotni skupini Premogovnik Velenje, saj so se že prej odločili, da bodo stopnjevali stavkovne aktivnosti le, če jih podpre večina zaposlenih. Večina stavkovnih zahtev je usmerjenih v varno od-kopavanje premoga, ureditev delovnega časa in ekonomsko-soci-alni položaj zaposlenih.
Asmir Bečarevic nam je v petek malo po 14. uri povedal, da so v četrtek in petek zjutraj za-
poslenim predstavili vseh 13 stavkovnih zahtev. Povedal nam je: »Podpora zaposlenih je zelo pozitivna, stavkovne zahteve je podprlo približno dve tretjini zaposlenih. Za razliko od prvič te odločitve nismo potrjevali z dvigom rok, ampak smo se odločili za zbiranje podpisov. Zato lahko povem, da bomo začeli stopnjevati stavkovne aktivnosti.« Ob tem je poudaril, da to še ne pomeni, da bodo knapi stavkali. »To je zadnje sredstvo za dosego naših stavkovnih zahtev. Najprej bomo stavkovne zahteve predstavili poslovodstvu družbe. Dolo-
čili bomo tudi rok, do katerega se bodo morali opredeliti oz. iz-pogajati. Če pri pogajanjih ne bomo uspešni, pa bomo napovedali datum stavke.« Zagotovil pa je, da bo, če do stavke pride, ta izvedena v skladu z zakonom. »Za tem bodo stali tudi naši zaposleni, ne s podpisi, ampak s telesi,« je dodal.
»Vzdušje v jami ni dobro«
V petek smo govorili tudi s predsednikom večinskega sindikata na Premogovniku Simonom Lamotom iz SPESS-a. Povedal
nam je, da uradno še niso prejeli stavkovnih zahtev SDRES-a, so pa te med zaposlenimi res krožile kot obvestilo. Tudi v ponedeljek, ko jih je sindikat SDRES pozval, da se lotijo stavkovnih aktivnosti, teh še niso prejeli. La-mot nam je med drugim povedal: »Vsi smo v petek čakali na 14. uro, tudi zato, da izvemo, ali bo 13 stavkovnih zahtev, ki so krožile med zaposlenimi, tudi uradni predlog SDRES-a. Šele ko bomo dobili uradne zahteve, se bo izvršilni odbor našega sindikata sestal na izredni seji in opredelil nadaljnje ukrepe. Vse-
Danes ob 14.14 uri bo stavkovni odbor SDRES pod vodstvom Asmirja Bečarevica stavkovne zahteve predal poslovodstvu. To bodo storili ne glede na odločitev večinskega sindikata SPESS.
Kaj zahtevajo (neuradno) rudarji?
1.	da se od januarja 2018 pa vse do prenehanja odkopava-nja premoga pri načrtovanju plana proizvodnje v letu 2018 upošteva - poleg geomehanskih razmer v jami, projektnih razmer in tehnoloških razmer - še število zaposlenih v proizvodnem procesu pridobivanja premoga v zakonsko določenem delovnem času;
2.	da poslovodstvo pripravi obračun zneskov premalo izplačanih plač delavcem za polni delovni čas v času od januarja 2012 do decembra 2016 ter se s stavkovnim odborom sklene sporazum o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;
3.	da se od 1. februarja 2018 v efektivni delovni čas delavcev všteje tudi čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, k čemur nedvomno sodi tudi čas priprave na delo, čas pre-oblačenja v delovna oblačila in nameščanja zaščitnih sredstev, kopanje ipd., ter naredi poračun oziroma obračun dela v efektivnem delovnem času za obdobje zadnjih pet let ter se s stavkovnim odborom sporazume o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;
4.	generalni direktor zagotovi, da če pride do nenadnega zmanjšanja proizvodnje ali manjšega odvzema premoga, ne bo zniževal stroška dela oziroma mase plač, ter zagotovi socialno varnost zaposlenim v premogovništvu pri prehodu v nizkoogljično družbo (pri postopnem zapiranju Premogovnika);
5.	da odpravi kadrovske primanjkljaje na posameznih delovnih mestih in delavcem predloži v podpis pogodbe o zaposlitvi za delo, ki ga dejansko opravljajo;
6.	zagotovi izboljšanje delovnih pogojev ter stalno pravočasno zagotavlja vsa predpisana potrebna in ustrezna osebna varovalna sredstva, zlasti zagotovi dovolj zaščitnih mask, očal, čevljev, čepov za ušesa, zagotovi ustrezne stacionarne in prenosne merilne naprave, ki bodo imele delujoče senzorje za monoksid, dodatno nameščene senzorje za dimetil-sulfid in amonijak ter zagotovi dovolj izpravnega orodja, in sicer zase-kačev, verig za ropanje, pnevmatskih strojev za zategovanje objemk in za vrtanje ter redno in dosledno dostavo materiala;
7.
9.
dvig osnovnih plač za 15 % in od 1. januarja 2018 v osnovno plačo vključi še tako imenovano stimulacijo družbe v višini 1,94 % ter od januarja 2015 do decembra 2017 poračuna stimulacijo družbe v višini 1,94 % in se s sindikatom dogovori za podpis sporazuma o načinu obrestovanj in povračilu tega zneska;
izplačilo dela plače oziroma tradicionalne oblike stimulacije ob koncu leta za leto 2017 v višini 280,00 EUR bruto najpozneje do 28. 2. 2018 in naredi poračun premalo izplačanih plač iz postavke tradicionalnih oblik stimulacije za obdobje zadnjih pet let ter se s stavkovnim odborom sporazume o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska; izplačilo dela plače za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela in dosežene rezultate dela za leto 2017 v višini 600,00 EUR bruto najpozneje do 28. 2. 2018 in naredi poračun za neizplačan del plače iz postavke uspešnosti poslovanja za leta 2014, 2015, 2016 in 2017 ter sporazum s stavkovnim odborom o načinu obrestovanja in povračilu tega zneska;
10.	do 30. junija 2018 izplačilo polnega regresa za letni dopust za leto 2018 v višini 70 % povprečne plače zaposlenih v premogovništvu in se sporazume s stavkovnim odborom o datumu izplačila neizplačanega regresa za leto 2017;
11.	zagotoviti pravico do 30 minutnega odmora med delovnim časom, kot to določa zakon;
12.	takoj prekine pogodbe z vsemi zunanjimi izvajalci in agencijami, s katerimi delavci opravljajo dela pod nadzorom in v skladu z navodili družb v Skupini Premogovnika Velenje ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa v Skupini PV ali pa delavec dela v prostorih Skupine PV oziroma jih Skupina PV uporablja za svoj delovni proces več kot tri mesece v koledarskem letu s polnim delovnim časom, ter da takoj zaposli vse te delavce za nedoločen čas v družbe Skupine PV;
13.	redno izplačilo plač za pretekli mesec najkasneje do 15. dne tekočega meseca. Če izplačilni dan pride na nedeljo, praznik ali dela prost dan, se mora izplačilo realizirati dan prej.
kakor bomo pri tem upoštevali mnenje naših članov.« Teh tudi v ponedeljek, ko jih je stavkovni odbor SDRES uradno pozval, da začnejo aktivnosti, niso prejeli vse do torka popoldne, SDRES pa naj bi se bil pripravljen pogovarjati tudi o preoblikovanju stavkovnih zahtev. Prav danes ob 7. uri zjutraj pa naj bi izvršilni odbor SPESS-a začel izredno sejo, na kateri se bodo opredelili do vsake stavkovne zahteve posebej. Šele potem se bodo odločili, ali bodo uradno podprli stavkovne aktivnosti ali ne.
S tem, kar se od sredine decembra dogaja v Premogovniku, se je po naših virih razpoloženje med zaposlenimi, sploh v jami, pa tudi drugje v Skupini PV, močno poslabšalo. To je potrdil tudi Lamot, ki nam je povedal, da je vzdušje med zaposlenimi zelo negativno. »Po mojem je bilo zaostrovanje, ki so ga začeli tik pred božičnimi prazniki, nepotrebno in prenagljeno. Sploh, ker se je začelo finančno stanje v skupini PV izboljševati, kar se je že poznalo pri plačah in ostalih prejemnikih, ki smo jih dogovorili s poslovodstvom. Tudi o stavkovnih zahtevah se bo treba usesti za mizo in dogovarjati. Sploh, ker se zavedamo, da so med podpisniki tudi člani našega sindikata.« Povedal nam je, da je zahteve prebral. »Marsikaj je upravičeno, a ne vem, če vse sodi med stavkovne zahteve, saj se o tem lahko izpogajamo. Nekatere zahteve so tudi zelo všečne, sploh 15-odstoten dvig osnovnih plač. Naš sindikat si je v preteklih letih prizadeval za ohranitev delovnih mest in zaposlitev. To nam je uspevalo. Ne vem pa, če smo že v takšni kondiciji, pa bi si lahko začeli izplačevati toliko višje plače in vse ostale prejemke za nazaj, ki so opredeljeni v stavkovnih zahtevah. To bodo pokazala šele pogajanja.«
Nerealno, nepotrebno, neupravičeno
Vodstvu Premogovnika Velenje naj bi po naših informacijah člani stavkovnega odbora stavkovne zahteve predali danes ob 14.14. Ugibanja, koliko zaposlenih se je pisno izreklo za stopnjevanje stavkovnih aktivnosti, so velika. Sindikat SDRES podpisov ni pokazal, bilo pa naj bi jih precej manj, kot so trdili v petek. Naši
viri so nam povedali, da naj bi jih zbrali med 560 in 620, kar pa ni niti polovica zaposlenih. Sindikat SPES naj bi poslovodstvo Premogovnika Velenje pozval k začetku pogajanj, tudi če se sindikat SPESS ne bo pridružil.
Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je v petek zahteve sindikata SDRES, ki so jih seveda že poznali iz obvestila, ki je krožilo med zaposlenimi, ocenil za nerealne, zaostrovanje razmer pa za nepotrebno in neupravičeno. »V Premogovniku Velenje ne vidimo nobene osnove za njihove grožnje s stavko, saj tako v matičnem podjetju kot hčerinskih družbah izpolnjujemo zaveze iz kolektivne pogodbe. Prepričani smo, da zgledno skrbimo za varnost, tudi lanska proizvodnja je bila dosežena, vsi skupaj pa smo po nekajletni težki finančni situaciji uspeli stabilizirati poslovanje celotne Skupine PV. Žal si v tem trenutku ne moremo privoščiti dodatnih obremenitev poslovanja in nenačrtovanih izplačil, saj bi to povzročilo nelikvidnost, podjetje pa bi se ponovno znašlo na robu insolventnosti. Breme iz preteklosti, to je 33 milijonov evrov bilančne izgube iz preteklih let, je tisto, na kar ne smemo pozabiti, ko gledamo pozitivno poslovanje samo enega leta.« Lani so precej truda vložili v obvladovanje stroškov. Učinki so vidni predvsem pri stroških materiala in storitev, medtem ko je viden negativni odklon zlasti pri stroških dela. Kljub temu nihče od zaposlenih doslej ni izgubil dela. »Ne moremo razumeti, da skušajo določeni posamezniki z zavajanjem zaposlenih zaradi osebnih razlogov znova in znova podirati vse tisto, kar smo s trudom ustvarili - vloženega je bilo namreč izjemno veliko dela in naporov, da smo družbe v Skupini Premogovnik Velenje izvlekli iz insolventnosti in razmer, ki so nakazovale stečaj. Zavedati se namreč moramo, da kljub temu da je bil plan proizvodnje premoga v količini in energiji dosežen, pa z vidika poslovanja oz. stroškovne učinkovitosti ne bo. Rezultat bo sicer pozitiven, vendar bo ta po trenutnih ocenah približno 1,3 mio € pod planom,« je še dodal Golob.
MESTNA OBČINA
VELENJE
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Mestni občini Velenje iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2018
Mestna občina Velenje obvešča, da je v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izšel v petek, 5. januarja 2018, objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Mestni občini Velenje iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2018.
Javni razpis bo odprt do 29. januarja 2018.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave).
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

11. januarja 2018
»To delamo zato, da bi vsi začutili praznični utrip«
Predstavljamo gostinca, ki sta decembra »grela« goste na Čarobni promenadi - Oba pohvalila letošnji program in obisk
Bojana Špegel
Velenje, 30. decembra - Predzadnji dan v letu 2017 je po 15 dneh delovanja zaprla vrata Čarobna promenada sredi Velenja. Na njej sta za goste skrbela dva gostinca. Družina Šilc in družina Verdev iz Velenja sta na Čarobni promenadi prisotna že od prvega leta delovanja, oba pa to počneta tudi zato, ker si želita, da Velenj-čani občutimo utrip prazničnega decembra. Sploh, ker družina Šilc sicer nima gostilne, gostišče Verdev iz Šaleka pa ima že dolgoletno družinsko tradicijo.
Gregor Šilc nam je povedal, da se po treh letih delovanja Čarobna promenada res prijemlje med Šalečani. Čudi pa ga, da med gostinci ni več zanimanja za sodelovanje na njej, saj se jih je prijavilo zelo malo. »Vse od 16. do 30. decembra smo se trudili, da je bila naša ponudba kvalitetna in raznolika. Poleg toplih napitkov smo stregli tudi sladice. Žal mi je, da domačini dogajanja na promenadi ne izkoristijo še bolj pogosto. Sploh, ker je bil program letos res dober. Če ga primerjam s prvim in drugim letom delovanja, je bil letošnji program veliko bolj pester. Tisti, ki so prihajali, so lahko začutili utrip božiča in novega leta.« Obisk je bil po dnevih zelo različen. Vedno je bil obisk dober, ko je potekal program za otroke, na večernih koncertih pa je nihal. Odvisen je bil tudi od vremena, ne le od nastopajočih. »Vseeno lahko rečem, da smo zadovoljni, zato se bomo na Čarobno promenado še vrnili. Veseli smo bili tudi vsake pohvale gostov in teh ni bilo
malo,« je za konec povedal naš sogovornik, ki se sicer ukvarja z izdelavo testenin.
Aleksandra Verdelj Rakef ima prav tako triletne izkušnje s
smo, če sem iskrena, kar malo oklevali, ali naj se prijavimo ali ne. Predvsem zato, ker na drugi Čarobni promenadi obisk in promet nista bila najboljša. Se-
ponudba je bila prav tako pestra, poleg toplih napitkov, sploh belega in rdečega »zakuhančka«, so mnogi izbrali tudi pikantno vino, punč ali grog. Največji hit pa je bila vroča čokolada. Tudi s prodajo prigrizkov so bili zadovoljni. »Naš ho dog je bil malo drugačen in se je dobro prijel. Prav tako palačinke, »šmorn«, krompirček, mafini in naš štrudelj,« je dodala sogovornica. Po slednjem so že dolgo znani, tradicija pa se še nadaljuje. »Za leto 2017 je moja hči postala »štrudelj mojstrica leta«, tekmovanje je bilo na Kozjanskem. Moram priznati, da se je prodaja tudi zato povečala, čeprav ga pripravljamo že dolga leta. In vedno je dober,« izvemo za konec prijetnega klepeta z očitno zadovoljnima gostincema, ki sta, skupaj z družinskimi člani uspe-
i Družina Šilc je bila s Čarobno promenado 2017 res zadovoljna. »Program je bil boljši kot prejšnja leta, obisk tudi. A bi lahko bil še večji.«
►► Aleksandra Verdelj Rakef je s svojo ekipo pričarala obiskovalcem del decembrskega razpoloženja tudi že tretje leto zapored. »Tokrat je bilo najbolje doslej. Pri nas je bila hit vroča čokolada, krompirček in hot dog, pa tudi domač štrudelj, po katerem smo vse bolj znani.«
strežbo na Čarobni promenadi. Nad zadnjo je bila najbolj navdušena. »Zelo mi je všeč, ker je prostor sicer majhen in omejen, a ravno zato je bila promenada res čarobna tudi v dneh, ko obisk ni bil množičen, saj je hitro občutek, da je tu vse polno. Letos
daj lahko rečem, da smo zelo zadovoljni, zato se bomo tudi mi verjetno še vrnili sem. Tudi obiskovalci so nam povedali, da so letos tukaj zelo uživali.« Njihova
la premagovati tudi decembrski mraz. K sreči ta ni bil prehud, če človek dela, pa mu je tudi hitro toplo.
V SAŠA inkubatorju novim zmagam naproti
Velenje, 4. januar 2018 - V Mestni občini Velenje nove podjetniške ideje spodbujajo že pri osnovnošolcih in dijakih, ki na podjetniških krožkih pridobivajo znanja in veščine, ki so potrebni za uspeh ne samo v podjetništvu, ampak tudi v življenju samem. Lani je SAŠA inkubator za mlade organiziral dva Start:up vikenda, na katerih je sodelovalo 150 dijakov, ki so oblikovali 36 dijaških ekip. V prostorih SAŠA inkubatorja so izvedli številne kreativne oblike izobraževanj, delavnic in predavanj, ki se jih je udeležilo več kot 3 tisoč ljudi. Programa Podjetniški trampolin in
Balkan Start:up pa sta lani dala nov zagon in priložnosti start:up ekipam iz SAŠA regije in tujine. Razvoju idej in prestopu v inovativno podjetništvo je bilo posvečenih več kot 800 ur osebnega svetovanja ekipe SAŠA inkubatorja in zunanjih mentorjev. Priložnosti, ki so jih mladi prepoznali v programu SAŠA inkubatorja, so botrovale rojstvu 12 novih podjetij in odprtju 23 novih delovnih mest. V Podjetniškem centru Standard imajo uporabniki odlične pogoje za delo. SAŠA inkubator izstopa tudi po vrhunskih podjetniških programih in odmevnih dogodkih. Še posebej
poznan pa je po uspešnih zgodbah posameznikov. Karla Sitar, direktorica SAŠA inkubatorja, je ob zaključku lanskega leta dejala: »V inkubatorju si bomo leto 2017 zapomnili po izjemni energiji mladih, intenzivnem programu in tempu, ki smo ga vzdrževali celo leto, po evropskih projektih in seveda uspehih naših podjetij; po novih delovnih mestih in novoustanovljenih podjetjih. Odpiramo priložnosti v Silicijevi dolini in pri investitorjih. Povezujemo. Motiviramo. Pomagamo. Gremo novim zmagam naproti!«
Za pospeševanje kmetijstva 14 tisoč evrov
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je minuli teden objavila razpis za dodelitev denarja za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za letos.
Za ta namen je v občinskem proračunu predvidenih dobrih 14 tisoč evrov ali toliko kot lani. Od tega je lokalna skupnost namenila za pomoč pri plačilu zavarovalnih premij 11000 evrov, ostalo za preostalih pet ukrepov (za naložbe v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, v nekmetijsko dejavnost na kmetiji, za pomoč pri izobraževanju in usposabljanju na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji, za vlaganja v predelavo in trženje, pomoč za gozdarstvo ter za podporo delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja).
Vloge bodo na občinski upravi zbirali do 23. februarja, za pomoč za plačilo zavarovalnih premij pa do 30. avgusta.
■ tp
Gostov več, povprečen čas bivanja krajši
Solčava - Po podatkih Centra Rinka Solčava je v lanskih 11 mesecih obiskalo Solčavsko dobrih 9200 gostov ali za 1200 več kot predhodno leto.
Tako kot leta 2016 so tudi lani zaznali porast števila tujih gostov. Teh je bilo pred dvema letoma 32, lani že 40 odstotkov. Lepote Logarske doline in ostalih turističnih zanimivosti Solčavskega si je med tujimi gosti ogledalo največ Špancev (slabih 5 odstotkov), manj kot 4 odstotke je bilo Nizozemcev, Američanov, Kanadčanov, Izraelcev, Nemcev in Belgijcev. Tem sledijo Italijani, Angleži, državljani Hrvaške, Francije, odstotek pa je bilo Avstrijcev. Najbolj obiskan mesec je bil avgust. Gostje so ustvarili več kot 19 tisoč nočitev, slabih 60 odstotkov tuji, kar je ravno obratno v primerjavi z letom 2016.
Manj zadovoljstva prinaša podatek, da se povprečen čas bivanja gostov na območju še najprej skrajšuje.
a to
GOSPODARSKE novice

Letos nizka kalorična vrednost premoga
Velenje - Po nekajletni dobri kalorični vrednosti velenjskega lignita v Premogovniku Velenje ocenjujejo, da bo ta letos v poprečju znašala zgolj 10,59 GJ/tono, kar pomeni, da bo treba pri letnem načrtu 39.029 TJ energije odkopati dobrih 300.000 ton premoga več kot lani, torej 3.686.000 ton.
a mkp
Letošnja gospodarska rast naj bi bila 3,9-odstotna
Lanske ugodne gospodarske razmere Slovenija prenaša tudi v letošnje leto. Gospodarska rast bo po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj 3,9-odstotna in bo tako še vedno višja od evropske. Rast bosta še naprej poganjala izvoz, ki naj bi zrasel za okoli 7,5 odstotka, zasebna potrošnja bo triodstotna, gospodarsko rast pa bo poganjalo tudi gradbeništvo, saj se bodo bruto naložbe povečale za devet odstotkov.
Stopnja brezposelnosti naj bi padla na 8,7 odstotka
Stopnja brezposelnosti, ki je bila lani 9,5-odstotna, bo še vedno padala na okoli 8,7-odstotka. Delavce bo vse težje dobiti, zato naj bi narasle tudi bruto plače za približno 3,6 odstotka. Skratka, videti je, da se obeta eno prijaznejših let, in če smo se iz krize kaj naučili, bomo v naslednjo (ki gotovo pride), zajadrali bolje pripravljeni.
Prodali bomo tri banke
Letos naj bi Slovenija prodala tri banke, in sicer NLB, Abanko in Gorenjsko banko, morda pa tudi kakšno manjšo banko ali hranilnico. Slovenski državni holding bo morda ponovno tehtal možnost privatizacije Telekoma Slovenije. Na njegovem prodajnem seznamu pa je sicer 15 naložb, med njimi tudi deleža nam bližnjih Uniorja in Cetisa.
Lastništvo se lahko spremeni v Gorenju in Mercatorju
Lastništvo se utegne spremeniti tudi v Gorenju in Mercatorju. Gorenje išče strateškega partnerja ali lastnika, pri Mercatorju pa zna ruska državna banka Sberbank svoje interese v Agrokorju zavarovati z zasegom delnic slovenskega trgovca.
Število normirancev raste
Število davčnih zavezancev, ki osnovo za obračun davka od dohodkov ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, zadnja leta raste. Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bilo v letu 2016 t. i. normirancev 38.029, kar je 88,6 odstotka več kot dve leti prej. Največ jih je v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasijo davčnemu organu, če njihovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov oz. 100.000 evrov, če imajo zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas.
Obdavčitev normirancev je ugodna, ob tem pa tudi birokratsko precej bolj enostavna. Za razliko od samostojnih podjetnikov z dejansko obdavčitvijo jim namreč ni treba oddajati letnih poročil in izpolnjevati nekaterih obrazcev. V letu 2016 je bil povprečna efektivna davčna stopnja za te zavezance 4,1 odstotka. Zaradi povečanega števila normirancev pa se obeta tudi ostrejša kontrola inšpektorjev.
Ob navdušenju nad bitcoini tudi vse več kritikov
Ob vse večjem navdušenju nad bitcoini se množi tudi število kritikov. Tako se je guverner avstrijske centralne banke in član sveta Evropske centralne banke Ewyld Nowotny zavzel za regulacijo trgovanja z bitcoini in za njihovo obdavčitev, ob tem pa kriptovaluto označil za predmet špekulacij in orodje za pranje denarja.
Egiptovski veliki mufti Šavki Alam pa je izdal fatvo, verski ukaz, ki prepoveduje bitcoine, češ da je trgovanje s kriptovalutami podobno kockanju, ki ga islam prepoveduje.
Prenehanje nekaterih varčevalnih ukrepov
Z novim letom se premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za 150.000 javnih uslužbenk in uslužbencev vračajo na polno višino. Po navedbah Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) je od 1. januarja mesečna premija za najnižji premijski razred 28,31 evra, za najvišjega pa 57,75 evra. Prav tako se delu zaposlenih na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih zvišujejo osnovne plače, so izpostavili v Svizu. Letos bodo sicer vsi zaposleni dobili regres za letni dopust v višini zakonskega minimuma. Veljati prenehajo tudi omejitev pri številu dni dopusta, t. i. prisilna upokojitev ter prepoved sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju.
mz
a
a
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
11. januarja 2018

GOSPODARSTVO
""^Jis	5
Znamo delati
Kmetijska zadruga Šaleška dolina vse bližje cilju biti prva zadruga v državi -Priložnost v proizvodnji eko hrane
Tatjana Podgoršek
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki združuje več kot 300 pridelovalcev mleka in govedo-rejcev iz Šaleške, Zgornje Savinjske doline in tudi širše, so pred vstopom v svoje poslovne prostore zapisali, da želijo v dobro lokalnih proizvajalcev postati prva zadruga v državi. Po zagotovilih njenega direktorja Ivana Dreva zastavljen cilj postopoma izpolnjujejo in v naslednjih treh letih bi bil ta že precej dosegljiv.
Presegli skoraj vse načrte
Leta 2016 je zadruga ustvarila nekaj manj kot 15 milijonov evrov prihodkov, za lansko leto jih načrtujejo 17 milijonov evrov. »Z letom 2017 smo lahko zadovoljni, saj smo vse načrte presegli. Obrestujejo se nam premišljena vlaganja v minulih letih, predvsem v trženje eko mesa in širitev prodaje v Zgornjo Savinjsko dolino. Dobro posluje Trgovski center Saša v Nazarjah, prav tako trgovina v Lučah. Pojav konkurence v Zgornji Savinjski dolini je dobrodošel, saj se bodo člani zadruge in potrošniki lahko še bolj prepričali, da smo poslovni partner, vreden zaupanja.« Načrtovali so od 2- do 3-odstotno rast, plane pa so pri odkupu živine in mleka presegli
kar za 24 odstotkov, pri odkupu ekološkega mesa za 27 odstotkov, v trgovinah pa za 11 odstotkov,« pravi Drev. Pod ciljno črto je le proizvodnja jabolk. Načrtovali so blizu 400 ton pridelka, bilo ga je kar za 90 odstotkov manj, razlog za to pa je predvsem pozeba.
Ivan Drev: »Oskrbo z ekološkim mesom bomo letos razširili še na Primorsko in Dolenjsko.«
Zajeli veter v jadra
V novo leto - tako Ivan Drev - so vstopili še bolj pogumno kot v preteklo. Znova načrtujejo rast, in če ne bo večjih pretresov, se za njihovo uresničitev ni bati. »Znamo delati, kar dokazujemo vsako leto bolj.«
Projektov jim ne manjka, vendar bodo pred novimi vlaganji
odprodali nepotrebno premoženje in se z odplačilom nekaterih kreditov tudi tako izognili izpostavljenemu finančnemu tveganju. Tega, v kaj nameravajo vlagati, Drev za zdaj še ne razkriva, saj morajo prej stvari potrditi člani upravnega odbora.
Je pa jasno, tako sogovornik, da vidijo svojo priložnost v še večji proizvodnji eko hrane. Prvi v Sloveniji so vpeljali sledljivost mesa, njihovi izdelki se ponašajo s certifikatom Izbrana kakovost. »Z odkupom ekološko pridelanega govejega mesa smo ujeli veter v svoja jadra.« Pri oskrbi s tem mesom sodelujejo z več kot 100 javnimi zavodi od Maribora do Ljubljane, v novem letu bodo širili prodajo še na Primorsko in Dolenjsko, pri ostalih potrošnikih pa prizadevanja na tem področju še nadgradili.« Zaradi odvzema Velenjskega griča, kjer so imeli nasad jabolk, so bili prisiljeni v prestrukturiranje proizvodnje omenjenega sadja. Člani upravnega odbora so že potrdili vlaganja v ekološko sadjarstvo - letos na 3 hektarjih površin, naslednje leto še na treh hektarjih. Hkrati bodo uredili tudi namakalni sistem. Na vprašanje, kako daleč je projekt pridelave ekološke zelenjave na površinah vodnega črpališča, ki jim jih je za ta namen ponudila Občina Šmartno ob Paki, je Ivo Drev odgovoril: »Ni nam uspelo priti še daleč, ker je interesov v celjski regiji na tem področju precej, zato je težje priti do korita z evropskimi sredstvi. Upam, da bo v naslednjih 2, 3 letih ta projekt izvedljiv, saj je omenjeno območje zelo primerno za ekološko pridelavo zelenjave.«
Nivig lani solidno
Poslovno leto bodo zaključili pozitivno, z nekaj dobička
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - »Lansko leto bi lahko ocenil za solidno. Zagotovo pa je bilo dosti boljše kot dve pred njim. Projektov, na katerih smo delali, je bilo sicer manj, so bili pa obsežnejši,« pravi Luka Pe-trak, direktor Niviga, podjetja za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter druge storitve s sedežem v Šoštanju.
Delujejo na področju izgradnje in vzdrževanja komunalnih cevovodov, kanalizacije, vodovodov, plinovodov, zemeljskih del, izkopov, gradijo ceste, pločnike, dvorišča, urejajo okolice, ukvarjajo se z montažo in zagonom malih komunalnih čistilnih naprav.
Največ so delali na območju mestne občine Velenje. »Tudi največji projekt, na katerem smo delali, je bil v tej občini, in sicer kanalizacija v Vinski Gori ter nadaljevanje izgradnje čistilne naprave.« Kar nekaj del pa so izvedli tudi na območju občine Šoštanj.
Kako kaže za letos? »Začetek leta je vedno težaven, vedno smo v krču in strahu, kako bo. A po prvih naložbenih napovedih kaže, da naj bi bilo letos dovolj dela za vse gradbince.«
Da prideš do posla, je treba ves čas budno spremljati razpise. Petrak pravi, da to počno vsakodnevno, da se tudi vsak dan
ukvarjajo s pripravo dokumentacije. Vsak razpis, ki se jim zdi vsaj malo primeren, dobro proučijo in pretehtajo, če je vredno oddati ponudbo. Kakšen pa je izkupiček? »Iz statistike prejšnjih let, ki jo pravkar zaključujem, se vidi, da dobimo približno deseti-
la. Na razpis pa se seveda lahko prijavi vsak. Velikim podjetjem z močno mehanizacijo in številnimi kadri je kar težko konkurirati.«
Kako daleč pa sami segajo s ponudbo? »Doslej v radiju od 30 do 40 kilometrov, kar je za gradbeništvo v takšnem obsegu, kot ga izvajamo mi, nekaj normalnega. Lani pa smo bili za spremembo prisotni tudi dlje. Delali smo za zasebnega naročnika v Bohinju, delali pa smo tudi za Mercator.«
Poslovno leto bodo zaključili pozitivno, z dobičkom. »Ta ne bo
)
Letos naj bi imeli gradbinci dovolj dela.
Luka Petrak: »Lani smo na novo zaposlili dva delavca, v visoki sezoni pa si pomagamo z najetimi delavci.«
no oddanih ponudb preko javnih naročil. Obsegajo pa 90 odstotkov naših poslov. Deset odstotkov jih opravimo za zasebnike.«
Konkurenca je velika, ponudniki prihajajo od vsepovsod. »Če bi v dolini delali le domačini, ne bi imel nihče težav z iskanjem de-
bajen. Bo pa. Žal ga ne bo toliko, da bi lahko z njim obnovili mehanizacijo, kar si zelo želimo.«
Plače? »Za nekaj odstotkov smo jih dvignili. Za spodbudo. Kar pa se drugih priboljškov tiče, regresa, trinajste plače oziroma božičnice, je pa tako, da je to uvedel že oče (Josip Petrak, ustanovitelj podjetja, ki ga je na mestu direktorja nasledil sin Luka) in tudi pri meni velja, da je to obveza do zaposlenih, ki celo leto trdo delajo in si tudi zaslužijo nagrado.«
Sicer pa Petrak starejši kot prokurist vsakodnevno prihaja v firmo. Petrak mlajši pravi, da so njegove izkušnje še kako dobrodošle.
Nadzorniki Gorenja ostajajo
Na 25. skupščini delničarjev družbe Gorenje delničarji niso podprli predloga za zamenjavo predsednika nadzornega sveta Gorenja Marka Voljča ter člana nadzornega sveta Uroša Slavinca
Mira Zakošek
Velenje, 9. januarja - Na izredni seji skupščine, ki so jo sklicali na osnovi zahteve delničarjev Home Products Europe B. V. z Nizozemske, hrvaških Raiffei-senbank Austria, Splitske banke in Unicredit Bank Hungary z Madžarske, delničarji niso potrdili predlaganega odpoklica dveh članov nadzornega sveta, zato tudi niso glasovali o predlogu o imenovanju dveh novih članov Philipa Sluiterja in Roberta Lična. Na skupščini je bilo zastopanih 16.914.487 delnic z glasovalno pravico ali 69,6 odstotka vseh delnic družbe z glasovalno pravico. Od odda-
nih 16.897.414 glasov je zamenjavo nadzornikov podprlo 44,7 odstotka udeleženih, kar predstavlja 31,1 odstotek vseh delnic družbe z glasovalno pravico, zato predlog zamenjave nadzornikov ni bil sprejet. Za zamenjavo nadzornikov pred potekom mandata je bila glede na statut družbe potrebna 75-odstotna večina prisotnega kapitala na skupščini.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je po skupščini dejal: »Zadovoljni smo, da so delničarji podprli stabilen, dolgoročen razvoj Gorenja in ne parcialnih interesov določenih posameznikov. Pomembno sporočilo so s svojim glasovanjem dali tudi veliki lastniki, ki so s
tem dali podporo nadzornemu svetu in upravi, da dokončata zastavljeno delo. Poslovanje v lanskem letu je bilo zelo zahtevno in marsikaj še moramo narediti, da bomo stanje izboljšali, a težavne razmere na trgih obvladujemo. V luči dolgoročnega ustvarjanja vrednosti za vse naše deležnike smo resno zastavili tudi iskanje bodočega strateškega partnerja, kar bo poleg izboljšanja poslovanja v letu 2018 ena ključnih nalog uprave.«
Oceno poslovanja v lanskem letu ter gospodarski načrt za letos so predstavili po včerajšnji seji nadzornega sveta (po zaključku naše redakcije), zato o tem v prihodnji številki Našega časa. a
Vzorčno mesto je tu!
Čisto zares ga bodo odprli 1. februarja, veliko pa jih je vanj že vstopilo in jih še bo že pred tem
Milena Krstič - Planine
Velenje - »Rojeva se poseben projekt z moško energijo, Vzorčno mesto Velenje, 'Pattern City'. Gre za živ organizem, sistem, ki se bo ves čas spreminjal. V njem se bo 1. februarja začelo čisto zares,« pravi direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropu-šek - Ranzinger.
Vzorčno mesto predstavlja ino-vativen ekosistem izobraževanja, v katerem bodo spodbujali radovednost, raziskovanje, inova-tivnost, povezovanje lokalnih in čezmejnih skupnosti. Ima visoko vizijo - zvišati znanstveno pismenost po vsej Sloveniji, kar bo omogočala vrsta izobraževalnih orodij. Za Vzorčno mesto vlada
veliko zanimanja. Kot so že pred novim letom povedali snovalci, imajo do junija napovedanih več kot 3.000 obiskov.
Vsebine bodo spreminjali. Letos načrtujejo tri sklope. V Ro-bolektriki (elektronika, robotika, elektrika) bodo združevali znanstvene panoge v povezavi z novimi tehnologijami, se seznanili s tehnologijo robotov ter medpredmetnim povezovanjem fizike, kemije, tehnike, v 10.000 milj bodo interaktivno raziskovali planet Zemlja in medsebojno povezali biologijo, geografijo, umetnost, družbo, tehniko in računalniške znanosti. V Voj-
>
etiko, družbo, tehniko in računalniške znanosti.
Vzorčno mesto je udejanjenje ideje - prve v Sloveniji in Evropi - dveh Velenjčanov, ki sta študirala in delala v tujini, Mihe Cojh-tra, ki je v Avstriji doštudiral interaktivne komunikacije in te vsebine vnesel v njihov ku-rikul, in Erika Ka-pferja, pionirja v uporabi sodobnih interaktivnih tehnologij, ki je pred Vzorčnim mestom Velenje ustvarjal Pametno mesto - 'Smart City' - na Nizozemskem. Decembra se jima je pridružil Anglež Rob Ewbank, izvrsten programer, ki je razvil svojo platformo za Computer Vi-
Letos
Robolektrika, 10.000 milj, Vojne sveta.
Tematsko vodenje za občane
V soboto, 20. januarja, pripravljajo po njem tematsko vodenje (ekspedicijo) za občane. Trajalo bo od 10. do 11.30 ure. Zbor bo pred pošto.
Nekateri so v svet znanosti že stopili in se prepustili interaktivni tehnologiji. Fotografija je z županovega novoletnega sprejema za
predstavnike medijev.
nah sveta, pri katerih se bodo ukvarjali z vzroki in posledicami vojn, bodo pogledali v svetovne vojne od prazgodovine do danes in medpredmetno povezali zgodovino, geografijo, arhitekturo,
sion ter izdelavo aplikacij brez programiranja.
Vzorčno mesto ima prostore v Nakupovalnem centru Velenje, v 1. nadstropju.
Blok 6 znova v omrežju
Šoštanj, 8. januarja - Blok 6, ki so ga 19. decembra ustavili in na njem odpravljali napake, ki so jih ugotovili v času načrtovane novembrske ustavitve, je od ponedeljka od sedmih zjutraj znova sinhro-niziran v omrežje. Šlo je za garancijska popravila kolektorja pare zaradi nevarnosti pojava razpok. Stroške popravila je kril General Electric. Šes-
ti blok je lani izpolnil pričakovanja, obratoval je 7.226 ur in proizvedel 3.116 GWh električne energije. Je bil pa zaradi napovedanih in nenapovedanih ustavitev iz omrežja izključen kar 14-krat. Več o tem v naslednji številki Našega časa. Včeraj po zaključku redakcije so namreč v Termoelektrarni Šoštanj o tej temi pripravili novinarsko konferenco.
a mz
a
a
a
Naš čas,
11. 1. 2018, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

11. januarja 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 3. januarja
Takoj po začetku delovnega leta je vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov poudaril, da vlada »ne spoštuje lastnih zakonov in zavez«.
K napovedani splošni stavki javnega sektorja je pristopilo že 18 sindikatov.
Istega dne so bili v drugem sindikatu zadovoljni. Poklicni gasilci so vlado obvestili, da so pripravljeni podpisati stavkovni sporazum.
Egiptovski veliki mufti Šavki Alam je izdal verski ukaz, ki prepoveduje bitcoine, češ da je trgovanje s kriptovalutami podobno kockanju, ki ga islam prepoveduje.
Zaradi orkanskega neurja Eleanor, ki je s sunki vetra do 160 kilometrov na uro med drugim pustošil po Irskem, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, je več tisoč gospodinjstev ostalo brez elektrike.
V samomorilskem napadu na severovzhodu Nigerije je bilo ubitih 14 ljudi, medtem pa je več kot 700 ljudi, ki jih je ugrabila skrajna skupina Boko Haram, pobegnilo iz ujetništva.
Severna in Južna Koreja sta odprli komunikacijski kanal, po katerem se bosta pogovarjali o sodelovanju na olimpijskih igrah.
Četrtek, 4. januarja
Sindikati policistov, zaposlenih v šolstvu in drugih sindikatih javnega sektorja so predstavili svoje razloge za nezadovoljstvo. Vladne stranke so do zahtev ostale zadržane, saj denarja za njihovo uresničitev ni.
Vlada je sklenila, da bo od predsednika nadzornega sveta SDH Damjana Beliča terjala pojasnilo zaradi drastičnega povišanja plač predsednici in članici uprave SDH.
Na predlog ministrice za notranje zadeve Vesne Gyorkos Žni-dar je vlada za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala Simona Veličkega.
Iran je v pismu, naslovljenem na Združene narode, ZDA obtožil »grotesknega« vmešavanja v svoje notranje zadeve.
Petek, 5. januarja
Predsednik Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta se na delovnem srečanju strinjala, da bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo, ki bi se ukvarjala z najtežjimi primeri.
Ministrica za obrambo Andreja Katič in predsednik sindikata poklicnega gasilstva Aleksander Ogrizek sta podpisala stavkovni sporazum in aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva.
Premier Miro Cerar je v nagovoru udeležencem posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju poudaril, da bo Slovenija dosledno vztrajala pri uresničitvi arbitražne odločbe.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Parizu sestal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po srečanju je dejal, da se ne strinjata glede vprašanja človekovih pravic in da zato ni možnosti za napredek Turčije pri približevanju EU.
Severovzhodni del ZDA je zajelo snežno neurje, ki so ga vre-menoslovci označili za ciklonsko bombo. Ogromno pošiljko snega so dobili tudi v več italijanskih, švicarskih in francoskih zimsko-športnih središčih.
Trump sije želel izdajo knjige preprečiti, njeno vsebino pa je označil za lažno.
Izdana je bila knjiga Michaela Wolffa o dogajanju v Beli hiši -in to navkljub poskusom odvetnikov Donalda Trumpa, da preprečijo izdajo.
Sobota, 6. januarja
Na dan, ko so katoličani in evangeličani zaznamovali praznik Gospodovega razglašenja oziroma praznik Svetih treh kraljev, so pravoslavni verniki pričakali božič.
Na jugu Avstralije so bile temperature tako visoke, da se je talil asfalt na cestah.
Na Cipru so aretirali izraelskega državljana, obtoženega, da je pred desetimi leti sodeloval v trgovini s človeškimi organi na Kosovu.
Hrvaški minister za pravosodje je dejal, da bo Hrvaška morebitne slovenske kazni za hrvaške ribiče v Piranskem zalivu obravnavala kot pravno nične, saj Slovenija ne more izrekati kazni na tujem ozemlju.
Nedelja, 7. januarja
V Mariboru se je zjutraj odvil pretep, po katerem so tri osebe odpeljali v bolnišnico. Ena se je za svoje življenje borila.
V.d. generalnega direktorja policije je Simon Velički.
V samomorilskem napadu ob policijski nadzorni točki v Kabu-lu je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, 30 je bilo ranjenih.
Poljska vlada je na spletu objavila javni register obsojenih ped-ofilov.
Ker v Mariboru ni bilo snega, je
Zlata lisica potekala v Kranjski Gori.
V Kranjski Gori je potekala ve-leslalomska tekma Zlata lisica.
Pri Treh žebljih na Osankarici so obeležili 75. obletnico padca Pohorskega bataljona. Zbralo se je okoli tisoč udeležencev, pred katerimi je slavnostni govornik Borut Pahor izpostavil zavezanost k miru.
Po pretepu v Mariboru se je 25-letnik boril za življenje.
Aktivisti stranke Levica in hrvaške Delavske fronte so se zbrali pri mejnem prehodu Sečovlje in demonstrirali proti razpihovanju »nacionalistične megle«. Dejali so, da Piranski zaliv ni ne slovenski ne hrvaški, temveč naš skupen.
Pravoslavni verniki so praznovali praznik Jezusovega rojstva - božič.
Iranski parlament se je sešel na izrednem zasedanju za zaprtimi vrati, na njem pa so razpravljali o zadnjih protestih v državi.
V	Nemčiji so Konservativna unija CDU in CSU ter socialdemokratski SPD vendarle začeli uvodne pogovore o možnosti oblikovanja nove velike koalicije.
V	Sydneyju so izmerili 47,3 stopinje Celzija in opazili, da se od vročine tali celo asfalt.
Pred vzhodno obalo Kitajske sta trčila tanker in tovorna ladja. Pogrešanih je ostalo 32 ljudi, vnel se je tudi požar.
Že istega dne so našli 250 ljudi, kije bil v stiku z okuženim.
mi je bila okužena oseba v stiku, da bi kar se da omejili morebitno širjenje okužbe.
Z boleznijo oslovskega kašlja pa so se ukvarjali na osnovni šoli Trnovo v Ljubljani. Zbolel je učenec devetega razreda.
Podpredsednik stranke SD Janko Veber, ki je pred kratkim izstopil iz poslanske skupine SD in napovedal samostojno poslansko pot do konca mandata, je izstopil tudi iz stranke SD.
V Iranu so prepovedali poučevanje angleščine v osnovnih šolah, češ da je tamkajšnja osnovna šola namenjena vzpostavljanju temeljev iranske kulture in ne promociji tuje kulture.
Oči sveta so bile zazrte v tanker, ki je dva dni pred tem trčil ob tovorno ladjo pred vzhodno obalo Kitajske in na katerem je zatem izbruhnil velik požar. Medtem ko je iz ladje iztekala nafta, sta tankerju grozili eksplozija in potopitev.
Torek, 9. januarja
Na izredni seji Državnega zbora so poslanci na predlog SDS zaradi očitkov zlorabe položaja pri primeru sirskega begunca Ahmada Šamija odločali o ustavni obtožbi premierja Mira Cerar-ja. Čeprav je seja trajala več kot sedem ur, predlog ni bil uspešen, saj so se prav vse parlamentarne stranke - z izjemo SDS - strinjale, da gre pri primeru predvsem za predvolilno kampanjo SDS.
Ponedeljek, 8. januarja
Iz UKC Ljubljana so sporočili, da je prišlo na Pediatrični kliniki do vnosa ošpic. Okužena je bila odrasla oseba, ki je tja prišla na obisk. Kot so povedali, se trudijo, da bi v najkrajšem možnem času poiskali vse osebe, s kateri-
Poslanci so se ukvarjali z ustavno obtožbo zoper Mira Cerarja.
Prav ta dan so se mediji ukvarjali tudi z informacijo, da so si v SDS pred volitvami pri podjetnici iz Srbije izposodili 450 tisoč evrov. Čeprav se jim v stranki to ni zdelo sporno, je računsko sodišče napovedalo revizijo.
Borut Pahor se je srečal z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergjem. Pogovarjala sta se o izdatkih naše države za obrambo.
V Nemčiji je tekel tretji dan uvodnih koalicijskih pogovorov med konservativno unijo in nemškimi socialdemokrati. Zaznamoval ga je spor med strankami, saj se unija ni držala dogovora o molku pred koncem pogajanj.
Vse, kar si
v t • vrv
želiš?
Znanec mi je za novo leto poslal čestitko, ki me je presenetila:"V novem letu ti želim čim več dobrega. Včasih to pomeni, da ne dobiš tistega, kar hočeš imeti, ampak tisto, kar je dobro zate. Ljudje le redko vemo, kaj je dobro za nas."
Dokler ne odrastemo, so starši tisti tisti, ki odločajo, kaj je dobro za nas. Sploh najstniki se z njimi pogosto ne strinjajo. Takrat si starši lahko le mislijo ali pa tudi izrečejo, da bodo otroci nek ukrep ali odločitev razumeli, ko bodo odrasli. Tako minejo leta, preden starše vidimo v drugačni luči kot v preteklosti in cenimo kakšen nasvet ali kakšno prepoved.
Manj kot slediš "naravnemu" poteku življenja
-	šola, služba, ljubezen, družina, upokojitev
-	več dvomov se lahko naseli v tvoje življenje. Med dvajsetim in tridesetim letom mi na pa-
Tjaša Zajc	met padeta dva scenarija: mladi, ki so izgu-
bljeni, ker ne vedo, kaj bi študirali ali počeli v življenju. Na drugi strani so mladi, ki imajo začrtano prihodnost, velike upe o spreminjanju sveta in neusahljivo energijo za delo od zore do mraka. Ko se malo postarajo, ugotovijo, da služba morda le ni vse, da je bolj smiselno tudi živeti. Če so na delovnem mestu, ki jim to dopušča, z večjo normalnostjo sprejemajo, da se nobeno delo ne naredi samo in da prav nikamor ne bo ušlo, če počaka na naslednji dan.
Na poti v ZDA sem brala knjigo nekdanjega podpredsednika Joa Bidna, v kateri piše o svojem delu na mestu podpredsednika v času, ko je zaradi možganskega tumorja umiral njegov sin. Ključno vprašanje družine v tem občutljivem obdobju je bilo, ali naj oče kandidira za predsednika ali ne. Odgovor je bil za družino politikov enoglasen: seveda mora, če ima možnost prispevati k širšemu dobremu, k boljši državi. To je njegova dolžnost. Razumljivo razmišljanje za patriotski narod.
Bidnov sin je umrl dve leti po diagnozi. Pričakovala sem, da bom v knjigi našla obžalovanje, da z družino ni preživel več časa, a sem našla nasprotno: zato, da je preživel, se je vrgel v delo. Spodbudne besede soproge ob tem so bile, da če bi več časa preživel ob sinu, bi to sinu dalo signal, da bo zmagala bolezen. Obupati si niso smeli pustiti!
Sploh, ko gre za bolezen, je težko najti mejo med upanjem in nerealnimi pričakovanji. Ravnamo v upanju na boljšo prihodnost, je bolj spodbudno. Posledice pa so lahko kasneje težje prebavljive. Atule Gawande v knjigi o smrtnosti piše o dilemah, s katerimi se soočajo zdravniki ob smrtonosnih diagnozah, kot so različne vrste rakov. Bolniki vedno postavijo vprašanje, koliko časa še imajo. Težava je, da bolniki in svojci razmišljajo v razponu med deset in dvajset let. Statistike pa realno govorijo o dveh do petih letih. Takšnega odstopanja ni lahko sporočiti družini in ob tem lahko tudi zdravnike popade dvom, ki vpliva na odločitve o zdravljenju: kaj pa, če bo ravno ta bolnik eden tistih čudežnih bolnikov, ki živijo zunaj statističnega povprečja?
O pozitivnih afirmacijah in moči samoprepričevanja obstaja nemalo knjig. V reklamni špici slavnih predavanj TED talks so besede: "Verjeti smo morali v nemogoče..." Misel je bolj kot nam blizu Američanom, pri katerih je kapitalistična atmosfera katalizator prepričanja, da je vse mogoče, da lahko vsakdo uspe. Če ne drugače, pa tako, da se pretvarjaš, da si uspešen, dokler to res ne postaneš. Včasih to deluje, drugič ne. Eden od prijateljev rad ponavlja: vedno imaš izbiro. Ampak ko se za nekaj odločiš, moraš stati za posledicami.
Brezposelnost decembra narasla
Brezposelnost se je decembra v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala v vseh območnih službah zavoda. Najvišjo rast so zabeležili v Murski Soboti (za sedem odstotkov), občutneje se je povečala tudi na območni enoti Velenje (+3,9 odstotka).
Se je pa v celotnem letu od decembra 2016 do decembra lani brezposelnost v vseh območnih službah občutno zmanjšala. Najbolj se je zmanjšala v Trbovljah (za 21 občutno pa tudi v območni enoti Velenje za -14 odstotkov.
Delodajalci pa trenutno najbolj iščejo čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah (481). Sledijo delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (423) ter vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (268).
■
■
107,®
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 7
11. januarja 2018

UTRIP
7
Bojan Kontič poklonil koncert vrhunskih domačih ustvarjalcev
Nastopilo je deset Velenjčanov, ki študirajo doma in v tujini, kjer dosegajo vrhunske rezultate - Mnoge med njimi štipendira Mestna občina Velenje
Mira Zakošek
Velenje, 3. januarja - Že tretjič zapored je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič povabil na novoletni koncert in se tako zahvalil tistim, ki pomagajo razvijati tukajšnje okolje. To je v pozdravnem govoru posebej poudaril in nanizal nekaj najvidnejših uspehov. Posebej se je zahvalil za podporo pri uresničevanju programov za ranljive skupine v tem okolju, pa tudi pri programih za tiste, ki bežijo sem iz vojnih območij. Izrazil je upanje, da je pred Velenjčani lepo leto, saj so občinski programi dobro zastavljeni tako pri naložbah kot tudi drugem, s katerimi občina in občani ohranjajo doseženi nadstandard. Ob novoletni zdravici je vsem zaželel nadaljnje sožitje in medsebojno razumevanje.
Program je prisrčno povezovala nekdanja Velenjčanka Tanja Postružnik, pripravili pa so ga domači glasbeni ustvarjalci, ki nabirajo znanje doma in v tujini (več kot polovico jih štipendira Mestna občina Velenje) ter Plesni studio N.
Prisotni, ki so povsem napolnili veliko dvorano glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, so lahko uživali ob čudovitih zvokih desetih vrhunskih glasbenikov Zarje Gošnik (izjemna glasbenica - igra violino, klavir in je dih jemajoča solopevka. Je nepogrešljiva članica Šaleškega akademskega pevskega zbora, sicer pa študira slovenščino in angleščino v Ljubljani); Davida Gregorca (z igranjem na klarinet prepriča tako strokov-
no kot laično javnost; je prejemnik številnih prestižnih priznanj je študent magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, aktiven član Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in pridružen član številnih drugih glasbenih sestavov); Larise Kompan (ne odlikuje je le izjemen vokal, temveč je tudi izvrstna flavtistka. Sodelovanje z različnimi glasbenimi sestavi ves čas dopolnjuje z izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem. Zadnja leta svoje bogato glasbeno znanje predaja tudi mlajšim generacijam); Urba-
tno študent magistrskega študija v Gradcu, prejemnik številnih mednarodnih nagrad. Katarina glasbeno pot gradi kot solist-
ga po najvišjih mestih na številnih tekmovanjih doma in v tujini; njeni solo koncerti so razprodani, stroka jo je umestila med
dni ravni, študira v Gradcu in Ljubljani na Univerzi za glasbo in akademiji za glasbo); Jureta Smirnova Oštirja (je violinist svetovnega kova, ki študira na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in je redni član orkestra Kraljeve akademije v Lon-
po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani šolanje nadaljuje v Londonu, kjer zaključuje magisterij; duet Smirnov Oštir je sinonim za odličnost in per-fekcijo); Arisa Vehovca (dobitnik številnih državnih in mednarodnih priznanj, trenutno pa
Župan Bojan Kontič
Ustvarjalci programa so navdušili prisotne v povsem napolnjeni dvorani
na in Katarine Meža (vokalistka in kitarist sta sestra in brat, ki sodelujeta kot duet že od malih nog. Urban je diplomirani glasbenik in profesor kitare, trenu-
ka in članica glasbenih zasedb, je tekstopiska in skladateljica, hkrati pa je tudi študentka biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani); Naje Mohorič (pose-
10 najbolj nadarjenih harfistk na svetu, preizkusila se je tudi v jazz vodah); Lare Oprešnik (je prejemnica številnih priznanj in nagrad na državni in mednaro-
donu, igra na znamenito violino iz leta 1780); Mihe Smirnova Oštirja (pianist, ki se je od odra tukajšnje glasbene šole povzpel na svetovno znana prizorišča,
Program so pripravili vrhunski domači ustvarjalci
študent magistrskega študija na glasbeni akademiji v Ljubljani in nepogrešljiv član Policijskega orkestra). Glasbene nastope so popestrile še plesalke plesnega Studia N in solo plesalki Zoja Kren-ker (podprvakinja med mladimi plesnimi ustvarjalci Slovenije) in Vita Hofinger Mihelič.
Bil je lep županov večer, ki je odstrl tudi del palete številnih glasbenih in plesnih ustvarjalcev v Velenjski občini in navdušil občinstvo v dvorani, ki se je potem zadržalo še ob prijaznem druženju.
■
Starostnikom je v Velenju lepo živeti
Na pogovor smo povabili podžupana Mestne občine Velenje Srečka Korošca - Velenje starosti prijazno mesto - Letos začetek gradnje varovanih stanovanj in obnove Doma za varstvo odraslih
Mira Zakošek
Srečko Korošec, podžupan Mestne občine Velenje in vodja svetniške skupine DeSUS, je v občinskem svetu z opravljenim delom v zadnjem mandatu zelo zadovoljen. To še posebej velja za lansko leto.
»Leto je bilo dokaj pestro, veliko nalog in projektov smo razvijali, mnoge izvedli, druge pa pripravili, da jih bomo lahko udejanjili v naslednjih letih. Svetniki stranke DeSUS se veselimo uspešnega razvoja, še posebej pa nas veseli, da ima Mestna občina Velenje toliko posluha za starejše. Poudarim naj tudi, da je spodbudno, da se je število brezposelnih v tem okolju v zadnjih mesecih tako znižalo in da je padel tudi odstotek nezaposlenih mladih.« Kaj pa je tisto, na kar ste bili vi osebno v letu 2017 najbolj ponosni? »Na prvo mesto bi vsekakor postavil uspešen zaključek druge faze Poslovne cone Stara vas, ki smo jo tudi že predali bodočim investitorjem, ki bodo začeli v tem letu na tem območju tudi na novo
zaposlovati. Vsako novo delovno mesto je za to okolje še kako pomembno. Prepričan sem, da bomo v to smer nadaljevali tudi v prihodnje.« Precej časa ste si prizadevali, da bi zagotovili tudi v tem okolju varovana stanovanja, po katerih je veliko povpraševanja. Kako daleč ste s tem?
>
Velenje je starosti prijazna občina, skrb zanjo je treba še nadgrajevati.
»Ta želja je stara že skoraj desetletje, a smo jo vendarle končno premaknili z mrtve točke. Težave so se kopičile najprej zaradi zemljišča (sosedje so gradnji varovanih stanovanj nasprotovali) in potem še projekta. To je zdaj zaključeno, stanovanja bomo začeli graditi letos, prihodnje leto pa bodo že vseljiva. Pridobili jih bomo 15.« Tudi Dom za varstvo odraslih boste nadgradili?
»To je že več kot nujno, saj je zastarel in utesnjen. Finančna konstrukcija za njegovo obnovo in nadgradnjo je zaključena. Naj pa poudarim, da s tem ne pridobivamo novih zmogljivosti, ampak dvigujemo standard. To seveda pomeni, da težav domskega varstva za starejše s tem ne bomo razrešili in nas torej to še čaka. Trenutno je dom povsem zaseden, za sprejem vanj so čakalne vrste.« Že nekaj let je Mestna občina Velenje starosti prijazna občina, ocenjujete, da si ta naziv zasluži? »Vsekakor, saj namenjamo resnično veliko pozornosti, da bi bilo življenje starejše generacije, ki seveda tudi v tem okolju narašča, čim bolj prijazno. Številne programe udejanjamo, in sicer v obliki neposredne pomoči starejšim, tako da lahko ti čim dlje ostajajo v svojem domačem okolju, da ne govorim o vseh tistih aktivnosti, s katerimi popestri-
bo, kot sem že poudaril, ta generacije v prihodnje še številnejša.« Kaj pa stranka upokojencev DeSUS, v Velenju ste v koaliciji, to pa velja tudi za državni nivo, ste zadovoljni z opravljenim v zadnjem letu?
»Tukajšnji območni odbor združuje odbore vseh treh občin, povsod smo dobro zastopani in tudi uresničujemo interese upokojencev. V velenjskem se konkretno sestanemo pred vsakim občinskim svetom in skupaj oblikujemo predloge. Še posebej skrbno obdelamo
)
Pokojnine se bodo po dolgih letih končno začele usklajevati, dve uskladitvi sta predvideni že letos.
Srečko Korošec: »V tem okolju smo za starejše res veliko postorili.«
mo prosti čas starejših, mnogih socialnih programih in številnih brezplačnih aktivnosti od prireditev do Lo-kalca in še bi lahko našteval. Seveda pa moramo vse to še nadgrajevati, saj
vse teme, ki so pomembne za starejše. Zadovoljni pa smo tudi z zadnjimi odločitvami na državni ravni, saj se bodo pokojnine uskladile že letos dvakrat, potem pa naj bi se normalno, skladno z rastjo plač in življenjskih stroškov. Letos bomo tudi vsi upokojenci dobili regres. Seveda pa bo treba še več narediti, da bodo pokojnine višje, saj tiste najnižje - in teh je zelo veliko - ne presegajo praga revščine. Torej nas čaka tudi v prihodnje veliko dela.«
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 8
8	UTRIP	11. januarja 2018
Imajo fizične osebe raje papir?

Davčni zavezanci, ki bodo vlogo za vzdrževane družinske člane oddali v elektronski obliki, bodo lahko sodelovali v nagradni igri in se potegovali za 10.000 evrov
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Ljubljana - Eden od šestnajstih finančnih uradov, ki delujejo v okviru Finančne uprave Republike Slovenije, je Finančni urad Velenje. Uvršča se med manjše, pristojen pa je za območje tako imenovane SAŠA regije oziroma območje upravnih enot Velenje in Mozirje. V njem izvajajo postopke odmere in kontrole ter izvršbe davčnih zavezancev iz krajevne pristojnosti.
Lani (do konca novembra) so prejeli in obdelali dobrih 81.600 davčnih napovedi in obračunov davka ter skoraj 8.700 vlog za izdajo potrdil in razkritij podatkov.
Kako navdušiti za poslovanje v elektronski obliki?
Med drugim so izdali 46.270 informativnih izračunov dohodnine, 24.100 odločb iz odmere nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, 3.700 odločb o odmeri akontacije dohodnine od davka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, 1.260 odločb o odmeri >
davka od premoženja ter preko 1.100 odločb o odmeri davka na promet nepremičnin in davka od dediščin in daril.
»Uslužbenci urada se trudimo za hitro in učinkovito reševanje zadev, pri čemer nam je v pomoč tudi to, da zavezanci z nami v veliki meri že poslujejo v elektronski obliki preko informacijskega sistema Finančne uprave, portala eDav-ki. Še vedno pa ugotavljamo, da v premajhnem številu z nami tako poslujejo
tudi fizične osebe,« pravi direktorica Finančnega urada Velenje Darija Vidmar. To bi radi spremenili.
Vloge za vzdrževane člane preko eDavka brez certifikata
Za odmero dohodnine za leto 2016 so na Finančnem uradu Velenje leta 2017 prejeli 8.250 vlog za vzdrževane družinske člane na papirju, preko eDavkov pa je bilo vloženih blizu 700 vlog, kar je zelo malo.«
Finančna uprava je letos naredila korak naprej na tem področju in postopek elektronske oddaje vloge poenostavila
tako, da je uvedla vstop v eDavke brez certifikata.«
»Vabimo vse davčne zavezance, da vloge oddajo elektronsko in tako sodelujejo tudi v nagradni igri.
Če zavezanec želi sodelovati v nagradni igri, se mu za oddan obrazec preko eDavkov dodeli srečka, s katero se bo potegoval za nagrado v višini 10.000 evrov.«
Pomemben datum 5. februar
Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšav, in tisti, ki želi me-dletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine.
Z oddajo vloge preko eDavki si zavezanci prihranijo pot do urada, izognejo se čakanju v vrsti. »Izognili pa se bodo tudi morebitnim našim napakam pri prepisovanju njihovih podatkov.«
Ste prijavili vse dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem?
Finančna uprava pa v tem mesecu izvaja poostrene aktivnosti pri fizičnih osebah, fizičnih osebah z dejavnostjo in pravnih osebah, ki pridobivajo dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem. FURS je namreč pridobil podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem. Predlagajo, da ponovno preverite, ali ste napovedali vse dohodke, dosežene z oddajanjem. Še vedno imate čas, da to storitev do 31. januarja z uporabo instituta samoprijave in se tako izognete plačilu globe.
■
Število zavezancev, vpisanih v davčni register, se je lani povečalo za 1,4 odstotka v primerjavi z letom 2016, število pravnih oseb za 3,2 odstotka, število fizičnih oseb z dejavnostjo pa za 2,3 odstotka.
Brezbrižni nikakor ne moremo biti!
Ošpice spet na pohodu - Inkubacijska doba do 21 dni
V UKC Ljubljana so takoj po novoletnih praznikih sprejeli otroka, ki je zbolel za ošpicami. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je otrok pred tem mudil v Srbiji. Primer je povzročil v slovenski javnosti precejšnje vznemirjenje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje okužbo v Slovenijo ljudje prinesejo iz tujine, zanjo pa v 91 odstotkih zbolijo tisti, ki proti ošpicam niso cepljeni.
Ošpice zelo nalezljive, prenašajo se z dotikom okuženega, s kašljem
Primarijka Margareta Seher Zupančič
iz Zdravstvenega doma Velenje ob tem pravi, da je stroka ob naraščanju števila necepljenih otrok na možnost vnovičnega pojava ošpic opozarjala že dalj časa in da lahko izbruh bolezni preraste v epidemijo. Ošpice so namreč ena najbolj nalezljivih virusnih okužb, saj zboli devet od desetih ljudi (poleg otrok tudi odrasli), ki pridejo v stik z virusom. Prenašajo se s stikom obolelega in s kužnimi kapljicami, ki so lahko v zraku, kjer se je zadrževal bolnik, obstojne še dve do tri ure.
Po inkubacijski dobi (ta traja v povprečju 10 dni, lahko pa tudi od 5 do 21 dni) se pojavijo visoka temperatura, kašelj, izcedek iz nosu, nato pa po treh do petih dneh še izpuščaj. Ta se najprej pojavi za ušesi, nato pa po celotnem telesu. Glavne značilnosti ošpic so vročina, vnetje očesnih veznic, nahod, kašelj in zlivajoč značilen izpuščaj (rdečkast izpuščaj, ki je dvignjen nad nivojem kože). Najpogostejši in dokaj pogosti zapleti zaradi ošpic so vnetje srednjega ušesa in pljučnica. Encefalitis oziroma vnetje možganov prizadene enega od tisočih obolelih, eden ali dva od tisočih pa zaradi zapletov umreta.
»Pomembno je, da ošpice pravočasno prepoznamo. Če se pri otroku ali odraslem po potovanju pojavijo značilni bolezenski znaki, o tem po telefonu takoj obvestimo izbranega osebnega zdravnika in ostanemo doma. Ne hodimo v
čakalnico in ne širimo bolezni. Glede nadaljnjega ukrepanja upoštevamo navodila zdravnika,« svetuje Margareta Seher Zupančič.
Epidemiologi in tudi sogovornica opozarjajo, da v Sloveniji ne moremo biti ravnodušni do pojava ošpic. Preceplje-
Margareta Seher Zupančič: »Ne morem reči, ali je strah upravičen ali ne. Smo pa zdravniki že več let opozarjali, da se nam lahko ponovno zgodi ne le izbruh, ampak tudi epidemija ošpic.«
nost Slovencev namreč upada in je že pod mejo, ki državi zagotavlja varnost pred okužbo. Pomembna je tudi kolektivna imunost, saj tako zaščitimo tudi tiste, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo biti cepljeni. O njej pa lahko govorimo le, če je delež cepljene populacije dovolj visok, pri ošpicah je ta prag pri 95 odstotkih. Najdlje od tega cilja je ljubljanska regija, kjer je pre-cepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam že manj kot 90-odstotna. V celjski regiji, v katero sodita tudi Šaleška in Zgornja Savinjska dolina, je bila precepljenost s prvim odmerkom cepiva leta 2016 96,6-odstotna.
Lani so v Sloveniji potrdili sedem primerov ošpic.
■ tp
Pred ošpicami so povsem zaščiteni tisti, ki so ošpice že preboleli. 97 do 99 odstotno zaščiteni pa so tisti, ki so prejeli dva odmerka cepiva. Epidemiologi priporočajo, naj se otroke s prvim odmerkom cepi čim prej po dopolnjenem prvem letu starosti, drugi odmerek pa naj bi prejeli do vstopa v šolo, sploh, če gredo na potovanje. Med prvim in drugim odmerkom cepiva mora miniti vsaj mesec dni.
Zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo biti cepljeni dojenčki, nosečnice, osebe, ki se zdravijo zaradi onkoloških boleznim, in ljudje s težkimi sistemskimi boleznimi.
Ali velenjski Center za socialno delo izgublja samostojnost?
V Velenju sedež območnega centra Saša za enote Velenje, Mozirje in Žalec - Sprememb za stranke ne bo, zaposlene pa razbremenjuje administrativnega dela - Priložnost za več dela na terenu
Tatjana Podgoršek
Novela zakona o socialnem varstvu, ki je začela veljati sredi lanskega oktobra, prinaša reorganizacijo centrov za socialno delo. Ta sicer ohranja obstoječih 62 centrov in 1248 zaposlenih, uvaja pa 16 območnih centrov po regijah.
Znana direktorica območnega centra Saša
»Reorganizacija centrov za socialno delo teče po zastavljenih smernicah. Decembra lani je vlada RS sprejela Uredbo o določitvi centrov, njihovega sedeža in teritorialno pristojnost. Prav tako je določila enote centrov in njihovo območno delovanje. Po tej uredbi bo naš center od 1. oktobra letos, ko naj bi projekt reorganizacije v celoti zaživel, enota, v Velenju pa bo sedež Centra za socialno delo Sa-vinjsko-šaleška, kamor bosta sodila še obstoječa centra v Mozirju in Žalcu. Izbrana je že tudi vršilka dolžnosti direktorice območnega centra, in sicer Helena Bezjak Burjak, aktualna direktorica žalskega centra,« je povedala Valerija Kidrič, direktorica Centra za socialno delo Velenje. Na vprašanje, ali po povedanem velenjski center izgublja samostojnost, je sogovornica odgovorila: »Enote bodo izgubile finančno samostojnost, samostojnost odločanja in odločanja o novih zaposlitvah. Te ne bodo imele več direktorjev, ampak le pomočnike direktorjev.«
Za stranke z UE Velenje sprememb ne bo
Kot je ob tem poudarila Kidričeva, za stranke na območju Upravne enote (UE) Velenje reorganizacija ne prinaša sprememb. Obstoječi center bo še naprej opravljal javna pooblastila, naloge in storitev, kot jih je do sedaj. Občani, upravičeni do pomoči, bodo tudi v prihodnje vloge za pravice oddajali na obstoječi lokaciji centra. Območni centri bodo izvajali pravne, finančne in računovodske zadeve ter naloge s področja informatike za lokalne enote centrov v regiji. Vključevali bodo tudi strokovno mobilno skupino, regijsko interventno službo in v nekaterih regijah krizni center za mlade.
Pomemben del reorganizacije centrov sta tudi izvajanje socialne aktivacije in uvedba informativne odločbe. Programe socialne aktivacije že izvajajo, informativni izračun, ki naj bi ljudem olajšal uveljavljanje enoletnih pravic iz javnih sredstev, bo uveden predvidoma 1. septembra letos. »Gre za avtomatiziran izračun in racionalizacijo postopkov odločanja o pravicah do otroškega dodatka, znižanega plačila v vrtcih, subvencija malice in kosila za učence in dijake ter državne štipendije.« Izračun bo urejen podobno kot informativni izračun za dohodnino.
Cilj reorganizacije naj bi bil približati socialno dejavnost ljudem. Bo ta cilj dosežen? »Reorganizacijo jemljemo kot izziv,« odgovarja Valerija Kidrič in dodaja, da bodo z začetkom uvajanja informativnega izračuna na centrih razbremenjeni nekaterih administrativnih nalog in to bo gotovo priložnost za uspešnejše in predvsem strokovno ter učinkovito delo zaposlenih tudi zato, ker vključuje več terenskega dela, ki bistveno vpliva na kakovost storitev.
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 9
11. januarja 2018	—OšM	KULTURA	9
Notranje podobe nadgrajuje z industrijskimi motivi
Slikar in pesnik Stojan Špegel lani navduševal z razstavami iz ciklov z industrijskimi in rudarskimi motivi - Izdal tudi pesniško zbirko Sončnica, vsa nora od svetlobe
Bojana Špegel
Velenje, 5. januarja - Najprej je bila glasba, potem poezija, kmalu tudi slikarstvo. Že od otroških let ne zna drugače, kot da ustvarja. Zadnja leta se največ posveča slikarstvu, je pa leto 2017 zaznamoval tudi izid njegove četrte pesniške zbirke. Lani spomladi je Stojan Špegel, ki živi in ustvarja v Šoštanju, svoje znanje slikarstva nadgradil z dokončanjem druge stopnje študija na Visoki šoli za risanje in slikanje, pri pripravi magisterija pa se je še bolj kot v preteklosti posvečal industrijskim motivom. Zagotovo tudi zato, ker je z njimi povezano njegovo delo v velenjskem Premogovniku in v zadnjih letih kot vodje Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju.
»Slikarstvo in pesništvo sta ob mojem poklicnem delu, ki ga opravljam z vso resnostjo, nadgradnja. V življenju imaš zaključene in nezaključene kroge. Za nadaljevanje študija sem se odločil tudi zato, ker sem spoznal, da je napočil čas, da svoje znanje še nadgradim z novimi teoretičnimi osnovami. Vedel sem, da bom ob tem razvil tudi nov slikarski ciklus. Prav preko študija sem prišel do novih spoznanj. Že prej sem razvijal tako imenovan industrijski motiv, vendar sem tokrat ustvaril nov sistem, ki je zame ce-
lota,« pripoveduje umetnik, ki so ga lani povabili v kar nekaj slovenskih in tujih razstavišč, kjer se je predstavil z različnimi cikli slik, večina je bila s področja industrijske dediščine. »Zanimivo je, da vse slike, ki jih v teh ciklih ustvarjam v triptihih, najprej naredim na ipadu. Slikam jih s prsti po ekranu. To so osnove, ki jih potem realno naslikam z akrilnimi barvami. Ob tem sem ugotavljal, kakšna je razlika v sev-nosti računalniško ustvarjenih slik in tistih, ki jih repro-duciram na platnu. Ugotovil sem, da imajo originalne slike večjo energijo in avro. Po mojem se tudi zato bolj približa gledalcem, četudi na nezavedni osnovi,« pripoveduje. Pomembno mu je tudi, kakšen razvoj se je dogajal od idejne zasnove likovnih del, slikanja z elektronskimi pomagali ter na osnovi teh slikanje z barvami, podprtimi s kolažnimi sistemi. Naslanja se na trditev Walterja Benjamina, da se s količino reprodukcij manjša avra likovnega dela. »Sam skušam doseči ravno obratno. Iz računalniških osnutkov, ki jih lahko reproduciramo v nedogled, skušam naslikati samo eno sliko, ki bi izžarevala večjo avro.« Tem v industrijski umetnosti je veliko, še
doda, zato se njegovi cikli močno širijo. »Zame je to življenje. Moja osnovna predpostavka je bila, da se vrnem v predindustrijsko obdobje, v čas, ko smo še znali poslušati ptice, šum vode ... Ko
sem preučeval to zgodovino, sem ustvarjal na različne teme, ki pa so postale zanimive razstaviščem. Lani sem imel štiri razstave iz teh ciklov, zadnjo v Društvu likovnih
umetnikov Maribor, pred tem pa v veliki galeriji Kosovelovega doma v Sežani, v Razstavišču Gorenje in Novi galeriji v Delavskem domu Trbovlje.« Slednjo so odprli decembra, na god sv. Barbare, za-vetnice rudaijev, obiskalo pa jo je res veliko obiskovalcev. »Ob razstavi ne predstavim le slik, ampak tudi svoj pogled na temo industrijske dediščine in umetnosti. Vse to pa se v zadnjem času odraža tudi v mojih pesmih. V njih skušam ubesediti iskrenost, sebe.« Vesel je, ker do njega velikokrat pridejo odzivi obiskovalcev razstav. In zakaj triptihi? »Prva v nizu je kot oče, ki se vpraša, kaj je naučil sina. Če hoče iti na višji nivo, mora iti v višje sfere, kar prikažeta druga in tretja slika. Pride čas, ko se vse to poveže.« A še pred zadnjimi cikli so nastali »jaški«. »Te sem najprej »obdelal« v našem okolju, potem pa vse, ki so še v Sloveniji. Prav iz tega sem izhajal, ko sem začel nadgrajevati industrijski motiv. Vnesel sem druge motive, druga občutja, rekultiva-cijo narave. Gre za naš odnos do te teme. Pomembno je, da se je zavedamo in jo skušamo uporabiti tudi za ureditev okolja, v katerem so nekdanji industrijski objekti.« Špegel pravi, da na
njegovih novejših slikah niso le industrijski motivi in da se v prihodnje verjetno ne bo posvečal le njim. »Ugotavljam, da se ti cikli vse bolj čistijo, izbiram vse več odprtih ploskev, na njih pa se pojavi le posamezni motiv, ki pove še več.« Spreminja tudi barve. Ker je vsaka slika razdeljena na tri, zato pazi, da jih uskladi tako, da so videti kot celota. »Želim, da žari in izžareva milje, ki ga nudi industrijski objekt, okolje ali pa sama misel, ki se ob tem poraja,« poudari umetnik. Zato vsako razstavo poveže tudi z industrijo v okolju, kamor prihaja s svojimi deli. »Industrijski obrati so nekdaj služili razvoju dežele, pa danes nemalokrat samevajo in propadajo, zato je umeščanje umetniških projektov v industrijske objekte, izdelava umetniških ali oblikovnih osnutkov z uporabo industrijskih objektov ali pokrajine, viri umetniških del s tematiko industrijskih objektov kot pričevalec časa ali zgodovinski spomin.« Lani se je z malimi formati slik predstavil tudi v srbskem Valjevu, poleti pa je sodeloval na mednarodni likovni koloniji v Krakovu, kjer je prav tako predstavljal svoj pogled na industrijsko umetnost.
Svetla, čista poezija
Špegel pravi, da pogosto povezuje besede in slike. Njegova četrta pesniška zbirka je izšla po 10 letih, je pa vmes pesmi objavljal v različnih literarnih revijah. »Vsaka zbirka ima svoj čas. Prijavil sem se na razpis Hiše po-
ezije in bil izbran. Pesmi, ki sem jih poslal, sem po razpisu še nadgrajeval. Ko sem ugotovil, da še nekaj manjka, sem dodal še nekaj pesmi, ki so nastale res v zadnjem obdobju. V njih povem, kaj čutim. Zdi se mi, da je nastala svetla, čista knjiga, meni zelo draga. To je poezija, ki dejansko pove, kdo sem jaz.« Tema razpisa je bila sončnica. »Taki razpisi so redki, zato ni čudno, da se je prijavilo skoraj 90 pesnikov, med njimi tudi zelo priznani ustvarjalci. Izbrali in izdali so 5 avtorjev, sedaj pa skupaj predstavljamo knjige po Sloveniji.« Predstavili jih bodo tudi v velenjskem Muzeju premogovništva, v Ligije-vem salonu v podzemnem delu muzeja. Prireditev pripravljajo v soboto, 27. januarja, ob 11. uri. »Zdi se mi, da bo v tem prostoru še posebej prišel do izraza notranji odmev, ki se odraža v pesmih vseh petih izbranih avtorjev. Pospremili jih bomo z zvočnimi kulisami in zvočno poezijo. Hkrati bomo odprli jamsko poetično progo, ki smo jo obudili po več kot 100 letih. Vsem znani Anton Aškerc je namreč ustvarjal tudi v rudniških jaških, za kar je imel pisno dovoljenje nadrejenih,« pravi Špegel. Ob progi so že postavili posebne table, na katerih so predstavljeni avtorji, ki so ustvarjali v muzeju, pod zemljo. »Vsi so bili veseli, ker so lahko postali del poetične proge,« še doda.
a
Stojan Špegel postaja likovni skrbnik industrijske dediščine. Začel je z jamskimi jaški, nadaljuje z motivi različnih industrijskih krajin. (Foto: Peter Marinšek)
Začenja se 11. Max klub Jazz festival
Nova velenjska jazzovska zgodba se bo odvila med 18. januarjem in 26. aprilom - Na Kreativni jazz kliniki tudi letos mladi glasbeniki iz številnih držav
Velenje, 18. januarja - Max klub jazz festival je s svojo glasbeno programsko svežino in glasbenim ugledom eden najpomembnejših in prepoznavnih kulturnoumetniških in glasbenih produktov mesta Velenje. Letošnji bo nosil številko enajst, programski vodja Jure Pukl pa se je potrudil, da bodo ljubitelji jazza tudi letos uživali na sedmih koncertih v Max klubu, v času Kreativne jazz klinike pa jih bodo pripravljali tudi po drugih lokacijah v mestu.
»Max klub Jazz festival v Velenju je doslej gostil največje slovenske jazzovske umetnike. Nosilci zasedb so bodisi velikani sodobnega slovenskega jazza, pa tudi mladi umetniki, ki se s svojim delom vztrajno vzpenjajo na zemljevid domače jazz scene. V klubskem glasbenem vzdušju se ob kvalitetnih glasbenih večerih in ob domačih ustvarjalcih pojavljajo tudi ugledna imena evropskega in svetovnega jazza,« pravi Jure Pukl, nagrajenec Prešernovega sklada, saksofonist, ki zadnja leta živi in ustvarja v New Yorku. Z domačim mestom ostaja tesno povezan tudi zaradi festivala, ki ga sooblikuje vse od leta, ko je bilo Velenje del evropske prestolnice kulture. Naj spomnimo, da je prva štiri leta festival programsko oblikoval hrvaški vibrafonist in izjemna glasbena avtoriteta evropskega glasbenega prostora Boško Petrovič, potem je festival »zaspal«, lani pa so ga nadgradili tudi s Kreativno jazz kliniko, ki je požela veliko zanimanja med mladimi udeleženci iz vsega sveta. Zato ne čudi, da so tudi letos hitro zapolnili prosta mesta v njej. Tudi letos bo ta potekala v velenjski glasbeni šoli od 28. februarja do 3. marca. »Tudi sam sem začel »jazzirati« prav na tej kliniki, pred približno dvema desetletjema, zato vem, kako dobro je, če lahko ustvarjaš pod vodstvom dobrih
mentorjev. Letos bodo mladim glasbenikom znanje predajala zelo znana imena iz sveta jazz glasbe,« še izvemo. Mentorji bodo Shai Maestro, Gregory Hutchinson, Joe Sanders, Melissa Aldana, Philip Dizack, Sachal Va-sandani, Žan Tetičkovič in domačina Jure Pukl ter Miha Koren. V času klinike bodo po mestu koncertirali tako mentorji kot njihovi mladi učenci.
Program je tudi letos pripravil Jure Pukl.
Koncerti od januarja do aprila
Prvi od sedmih koncertov letošnjega Max klub jazz festivala bo že čez teden dni. Vsi bodo letos v velenjskem Max klubu. Prvi koncert bo ob 20.30 uri pripravila slovenska zasedba Artbeaters, ki v svoji edinstvenosti violine v zasedbi uspešno ustvarja novo vejo slovenskega glasbenega prostora. Glasbeniki preigravajo avtorske skladbe, mojstrsko prehajajoč v lepe in prepletajoče se improvizacije. Njihova glasba briše meje med no-tirano glasbo in prosto improvizacijo. Tako nastanejo edinstvene zvočne pokrajine, ki še vedno zajemajo iz tradicije jazza, hkrati pa
premikajo meje sodobne improvizirane glasbe. Naslednji koncert bo v četrtek, 25. januarja, ob 20.30, ko se bo predstavila slovenska zasedba Tadej Kampl »Life is Good«. Gre za avtorski projekt in album doma in v tujini priznanega slovenskega basista Tadeja Kampla, ki črpa iz jazza, funka, afro beata in podobnih glasbenih zvrsti. 8. februarja bo na festivalu nastopila zasedba Kukushai, ki preigrava avantgardni pop-jazz, rock in celo punk. 2. marca bo Maxu nastopila zasedba Jure Pukl feat Sachal s projektom Songs and Chants. Zasedba, v kateri so razen Jureta vsi glasbeniki iz ZDA, bo predstavila skladbe, ki bodo letos ali najpozneje prihodnje leto izšle tudi na plošči. 22. marca bo nastopila izjemna mlada jazz pevka Ajda Stina Turek, spremljal pa jo bo njen kvartet, sestavljen iz mladih glasbenikov, ki jih je spoznala med študijem na prestižnem Berklee College of Music v Bostonu (ZDA). Predstavili bodo Aj-din debitantski album. 5. aprila se bo na festivalu predstavila švedsko slovenska zasedba Marina Martensson Band, v kateri je tudi Velenjčan Miha Koren. V glasbenem programu bodo tako avtorske skladbe kot tudi znane priredbe uspešnic, ki jih švedska pevka slovenskih korenin podaja z zelo poosebljeno interpretacijo. Letošnji festival se bo končal 26. aprila s koncertom mednarodne zasedbe Jan Kus & The Slavo Rican Assembly. Skupina v svoji glasbi združuje melanholijo balkanskih napevov in slovanskega ljudskega glasbenega izročila s plesnim veseljem karibskih ritmov. Zasedba je do sedaj nastopila na številnih newyorških odrih, med drugim v sloviti Carnegie Hall.
a bš
Zaključek natečaja »Začasna sreča -omame svet«
Velenje, 12. januarja - V velenjskem eMCe placu bodo jutri ob 20. uri zaključili literarni natečaj na temo Začasna sreča: Omame svet. Z njim so nagovorili mlade k pesniškim in proznim refleksijam na temo drog in zasvojenosti. Odziv je bil dober; iz vseh koncev Slovenije so mladi poslali 39 literarnih del. Ob zaključku projekta bodo v eM-Ce placu pripravili razstavo in hkrati predstavili tiskano zbirko vseh prispevkov. Razglasili bodo tudi zmagovalce; nagradili bodo tri mlade pesnike in tri ustvarjalce proznih del na temo zasvojenosti. a bš
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da je na spletni stani www.velenje.si objavljen
Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis traja od 10. januarja 2018 do 12. februarja 2018.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (za občane/javne objave in razpisi).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Mestna občina Velenje
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
»»^AS
11. januarja 2018
Otvoritev razstave Heterogenost/simultanost 6
Iztok Šmajs - Muni se v velenjski Galeriji predstavlja s pregledno razstavo
Velenje, 11. januarja - Danes ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli pregledno razstavo Heterogenost/simultanost 6 Velenjčana Iztoka Šmajsa - Munija, ki predstavlja izbor slik, risb, grafik in fotografij iz svojega štiridesetletnega opusa. Razstava je delno tudi retrospektivnega značaja. Avtor se ukvarja s kontinuiteto in suspenzom narativnega, serializmom, pred-
stavno redukcijo, dado, z izjemno sporočilnostjo, patološkim izrazoslovjem in poetičnim izrazom, z ekscentrično abstrakcijo, redukcijo predstavnosti ... Vse navedeno nekako preveva 40 let celostnega delovanja slikarja, ki se je šolal tako doma kot v tujini. Od leta 1980 je samozaposlen v kulturi. Imel je številne razstave v tujini in bil štipendist simpozija nove-
ga slikarstva v Kanadi. V tujini - Rotterdamu, Londonu, Ženevi, New Yorku, Torontu, Bris-banu - se je uveljavil s predstavitvami svojih fotografskih konceptov (fotografija z risbo ali sliko). V Sloveniji je pripravil na desetine samostojnih predstavitev. Razstavo, ki bo na ogled do 10. februarja, sta postavila slikar in kustodinja Milena Koren Božiček.	a
V mestu svetlobe nocoj Mesto svetlobe
Ustvarjalca dokumentarnega filma Marko Kumer Murč in Nina Cijan v pričakovanju odziva domačega občinstva - Mesto svetlobe začenja distribucijo v Šoštanju
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Nocoj (četrtek, 11. januarja) bodo ob 19. uri v Kulturnem domu v Šoštanju pospremili na pot dokumentarni film z naslovom Mesto svetlobe. Gre za poetične pripovedi štirih družin, ki jim je skupna Termoelek-
mer Murč iz Raven pri Šoštanju. Zadnjih sedemnajst let živi v Ljubljani. Scenaristka filma je Nina Cijan. Kot scenaristka in novinarka dela v izobraževalnem uredništvu TV Slovenija.
Vprašali smo ju, kako mislita, da bodo film sprejeli v Šoštanju. Kakšne odzive pričakujeta?
Ideja za film se je porodila Ku-mru. »Iz teh krajev sem. Odraščal sem v okolju, ki se je vsakodnevno spreminjalo. Iz zgodnjega otroštva se spomnim, da so imeli hribi v okolici narisan prstan posušenih smrek, posledic strupenih izpuhov termoelektrarne. V času, ko sem obiskoval osnovno šolo, so
verzalna. Vsako mesto ima svoj 'teš', nekaj, kar v mestu obstaja in ni zares v moči prebivalcev, da bi karkoli spremenili. Skozi štiri zelo človeške zgodbe se lahko marsikdo poistoveti. Podobne objekte imajo še kje, ne samo v Šoštanju,« pravi Cijanova.
Marko Kumer Murč v filmu
trarna Šoštanj. Na projekciji bodo prisotni ustvarjalci filma in nekateri protagonisti. V Velenju bo film v Kinu Velenje predvajan 22. januarja ob 20. uri.
Film, kot pravijo ustvarjalci, ne išče krivcev za težave, v katerih se je znašlo mesto in njegovi prebivalci, ampak raziskuje posledice danes zelo aktualnega vpliva velikih sil na življenje malega človeka.
Režiser in producent filma je tukajšnjih krajev list Marko Ku-
Kumer pravi, da tudi njega zelo zanima, kako bodo na zgodbe gledali doma. Cijanova pa dodaja, da je v pričakovanju celotna ekipa. »Želeli bi si pozitivnih odzivov. Film je specifičen, poseben. V njem smo spremljali drobne zgodbe ljudi in utrinke iz njihovega življenja, s katerimi se vsakodnevno srečujejo prav zato, ker živijo v tem mestu.«
V njem nastopajo družine Tinauer, Laznik, Rezman in dva člana družine Urbanc.
na stenah začele nastajati razpoke, saj se je šolska zgradba začela pogrezati v tla, pod katerimi so ru-darili. Živeti v Šoštanju je pomenilo živeti v svetu popačenega realizma, ki so ga domačini ignorirali. Name je to naredilo velikanski vtis. Moral sem nekaj narediti.«
Tematika je lokalna. V ospredju je vseprisotnost stroja - Termoelektrarne Šoštanj. Koliko lahko taka tematika nagovarja širše občinstvo? »Tematika je res lokalna, a v resnici zelo uni-
izpostavlja tudi glasbo. »Ta je nekaj, na kar sem zelo ponosen. Ustvaril jo je Goran Krmac, skladatelj, jazz glasbenik, ki se je ekipi priključil zelo zgodaj. Izumil je šoštanjski etno. V nekaterih komadih zapoje Dunya Tinauer, operna pevka, ki je tudi ena od protagonistk filma.«
Samo snemanje je potekalo dobro leto, ko je filmska ekipa v Šoštanj prihajala vsak teden, film pa je nastajal precej dlje.
Šentiljčani znova na odru
Gledališka sekcija KPD Šentilj je na oder postavila še eno Partljičevo komedijo z ostro in provokativno politično noto
Šentilj, 6. januarja - Ljubiteljski gledališč-niki iz Šentilja se družijo in ustvarjajo že 15 let, med več kot desetimi predstavami, ki so jih v tem času uprizorili, pa je osem komedij Toneta Partljiča. Pretekli konec tedna
so uspešno izvedli premiero svojega novega projekta, Partljičeve politične satire Za nacionalni interes.
Deseterici stalnih članov, ki so vsi amaterji, izobražujejo pa se na raznih seminarjih, se
Dobro uigrana ekipa gledališke sekcije šentiljskega kulturnoprosvetnega društva bo komedijo Za nacionalni interes najprej uprizarjala na domačem odru, veselijo pa se tudi
gostovanj drugje.
vsako leto pridruži kak debitant, na katere je idejna vodja sekcije in režiserka Alenka Fe-licijan posebno ponosna, seveda pa tudi na nagrade, ki so jih tako celotna zasedba kot posamezni člani prejeli v teh letih. »V novi predstavi prvič nastopajo Domen Stvarnik, Maja Glinšek, Olga Skutnik in Nina Koren. Na premieri je Tatjana Vidmar iz velenjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti podelila zlato Linhartovo značko igralcema Andreju Glinšku in Petru Vranjeku, častno Linhartovo značko pa spremljevalki iz zakulisja Milojki Kuhar,« je povedala, ob
Gledališka sekcija KPD Šentilj bo gledališko igro Toneta Partljiča Za nacionalni interes odigrala še 14. januarja ob 15. uri, 26. januarja ob 19.30 in 28. januarja ob 15. uri v dvorani doma krajanov v Šentilju.
tem pa poudarila, da so bolj kot dosežki pomembna druženja na vajah in zadovoljstvo sokrajanov, ki nestrpno pričakujejo nove predstave. Tako jih je razveselila tudi aktualna igra Za nacionalni interes, v kateri se prepletata družinska zgodba in predvolilno dogajanje, postavljeno v vaško okolje, kjer vsakdo ve vse o vsem. Tako vedno aktualno tematiko spremljajo situacije z radovednimi sosedi, malimi lopovi, političnimi spletkami, radovednimi mediji in seveda srečen konec.
a tf
ALTERNATOR
Podalpska (samo)
zadostnost
Matjaž Šalej
To zadostnost bi lahko poimenovali tudi slovenska odličnost. Zakaj? Včasih se mi zdi, sicer bolj redko, da v Sloveniji še vlada zdrav razum, kar se odraža recimo v političnem »telesu«. Mnogi se bodo nasmejali. Pa vendar. Ne mislim čisto konkretne, splošne nacionalne ali lokalne politike. Mislim zdrav razum državljanov, ki pač volijo vsakih nekaj let (kot pač volijo). Mislim in ciljam na družbena dogajanja, ekonomsko-socialna in okoljska gibanja ... Preudarnejši državljani so se tako ali tako ognili politike in uravnavanja demokracije, tudi zato, ker mlada Slovenija vseh otroških bolezni demokracije še ni prebolela. Prav strinjam se z nekaterimi starejšimi upokojenimi politiki, da je bila zrelost politične demokracije prva leta po osamosvojitvi na višji ravni, kot je danes.
Če se danes ozremo samo na tako imenovano zahodno civilizacijo, ki jo razumemo v širših okvirjih nekje od ruskega (Putinovega) Urala do severne (Trumpove) Amerike, že samo ta dva izvoljena in izpostavljena državna voditelja dveh največjih svetovnih velesil ponazorita vse stranpoti takšne ali drugačne politične demokracije in svobode. In ob tem (in hkrati) celotnega (ne)racionalne-ga dojemanja sveta te naše zahodne civilizacije, od ekonomije do okoljskih vprašanj. Pa saj vmes, od zahodne in južne Evrope, do Ruskih meja ni kaj dosti bolje. Da ne govorimo o arabskih, korejskih, podsaharskih afriških in drugih globalnih nasprotjih. Tudi če pometamo samo pred svojim osrednjeevropskim pragom, se lahko čudimo recimo francoskim populistično desničarskim vzponom in padcem, španskemu postfrankovskemu desničarstvu, ki duši Katalonce, Baske in Galicijčane. In če nadaljujemo z »brexit-skimi« nebulozamiAngležev, večnimi antagonizmi belgijskih Flamcev in Valoncev, pa fenomenu vzpona in padca Berlusconija, pri zahodnih sosedih še južnotirolskega ter lombardijskega vprašanja (da Furlane, Slovence in še koga v Italiji pustimo ob strani), nam je jasno, da vse okoli nas tudi zna biti precej nenormalno. Pa saj se tudi Poljaki, Čehi, Slovaki, Avstrijci in Madžari ukvarjajo z ultra populizmom, ki meji na hud nacionalizem in radikalno nestrpnost. In vse naše soseske države imajo morda še več težav kot mi sami. Pa bom naše južne sosede kar izpustil, jih prevečpozna-mo, da aktualna mejna vprašanja lepe njihove z »mojo deželo« in preostankom Balkana pustimo ob strani. In tako pridem do tega, da je pri nas lahko najboljše, najlepše, vse naj. Tako nas vidijo premnogi turisti in obiskovalci. Pa nas vseeno lokalno in državno marsikaj teži, recimo mnogo prepočasen razvoj tretje prometne razvojne osi, termoelektrarniška šesti-ca, lokalna poplava prišlekov (predvsem Albancev) v mestu. In če želite (kakorkoli že), je aktualno tudi vprašanje: Se dotakniti ali ne maršalovega kipa? Ko preslikamo probleme na nacionalno raven, se poraja vprašanje o drugem tiru primorske železnice, pa o tem, kaj pri vsem tem počnemo z referendumi, muči nas ogra-jevanje z žico pred begunci, ko s tem ograjujemo le svoj zaprt vr-tičkarski pogled na svet. Neproduktivno in nekonsistentno pa se ukvarjamo tudi s svojim pogledom na vse zgoraj omenjene twe-žave današnjega sveta: Kam in kako »zlesti« Trumpu in Putinu, kako zamolčati svobodomiselne Katalonce, ko smo sami imeli podobno nacionalno pot in usodo?
Da pa le ni tako slabo, je svojevrsten znak tudi ta, da je bilo lansko leto tudi leto bitcoina, da se je z njim rudarilo (v dobrem in slabem) tudi v Sloveniji. Da nam gre kar dobro, je pokazatelj tudi ta, da vlada izbrancem v javni upravi neselektivno dviguje plače, pod pretvezo vzdržnih javnih financ pa varčuje pri tistih, ki vzgajajo, kulturno vzgajajo, čuvajo red in javni mir in se izpostavljajo v javno dobro. Hkrati je to tudi slab znak državne politike. Prav ti nezadovoljni uslužbenci so najpomembnejši ob dejstvu, da lahko turisti, tujci v socialnem pogledu Slovenijo označujejo za recimo turistični čudež, gospodarsko gazelo v svetu (pustimo tokrat naravne lepote ob strani). Varčuje se v šolstvu, kulturi, pri gasilcih, policajih, vojski ... pri stvareh, ki našo podalpsko državo delajo varno, svetovljansko, turistično, znanstveno, okoljsko, pač zanimivo in privlačno deželo.
Slovensko odličnost (tudi če ji rečemo samozadostnost) vidim predvsem v vzdržnem sonaravnem razvoju, energetski samozadostnosti (kar našega šaleškega stališča država ne želi razumeti), razvoju znanja, kadrov, »terciarizaciji« življenja, ki nam lahko prinese to, kar vemo. Če so naši športniki, kulturniki, znanstveniki odlični, je lahko odlično tudi naše tukajšnje bivanje, de ne izustim ravno izraz država. In potem bomo lahko zamolčali znan Domicljev napev »Saj po novem letu boljše bo.« Verjetno nam je lepo že danes.
a
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
11. januarja 2018

107,8 MHz
""^Jis	11
Radijski in časopisni MOZAIK
SNOP je ugasnil
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
Več kot desetletje trajajočega nočnega programa (SNOP), ki smo ga družno soustvarjale radijske postaje posebnega pomena, žal od novega leta ni več. Na začetku je bilo vanj vključenih vseh 15 radijskih postaj s tem statusom, potem pa so te druga za drugo počasi odpadale. Ene zato, ker je prišlo v njihovi lastniški strukturi do sprememb in so postale del drugih sistemov, ki imajo svoje nočne programe, še posebej Radia 1 (Koroški radio, Radio Triglav, Radio Kranj, Radio Robin), Aktuala (Radio Trbovlje, Radio Ptuj), druge zato, ker so se jim ekipe zmanjšale in tega zajetnega programskega zalogaja niso zmogle. Dejstvo je namreč, da nočni program za oglaševalce ni posebej zanimiv in ga nismo uspeli iztržiti. V lanskem letu smo tako SNOP ustvarjali le še Murski val, Radio Slovenske Gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Velenje. Radio Ptuj in Radio Slovenske Gorice sta svoj odstop napovedala že novembra, na začetku decembra se jima je pridružil še Radio Celje. Tako smo ostali le mi in Murski val, ki pa sama tega programa ne moreva pripravljati. Seveda nam je žal za vsa prija-
zna druženja in vezi, ki so se spletle v teh letih. Navsezadnje smo marsikomu polepšali nočno delo ali zgolj nespečnost, Snopovci (poslušalci), te prijazne nočne ptice, pa so se preko naših oddaj povezali tudi med sabo in pripravljali različna srečanja. Ostaja
upanje, da morda v prihodnosti še najdemo podobno pot. Iz studi Radia Velenje seveda tudi zdaj pripravljamo nočni program, ki pa ne poteka v živo, je pa kljub temu bogat z razpoloženjsko glasbo.
Nekateri naši poslušalci so ukinitev programa SNOP vzeli zelo prizadeto, čeprav smo se med radijskimi postajami od njega poslovili zadnji. Nekdo najbolj užaloščen pa je našo jutranjo ekipo presenetil s turobno popotnico v studijske prostore.
1.	BQL - Zimska
2.	GRUPA VIGOR - Marija
3.	NINO - Nekaj je na tebi
Skladba Zimska dueta BQL je ena prvih skladb letošnjega leta, morda ne le v Sloveniji. Člana priljubljenega dua
Rok in Anej Piletič sta jo namreč izdala 1. januarja opolnoči, ko sta objavila tudi videospot. Zimska je romantična akustično obarvana skladba, ki je nastala spon-ta no, spot
zanjo pa so posneli v Bad Kleinkirchheimu. Gre sicer za skladbo, ki jo je napisal Raay in jo pred leti tudi že objavil v svoji izvedbi.
a
LESTVICA domače glasbe
glasbene novice
Justin Timberlake z novim albumom in novim hitom
36-letni pevec in igralec Justin Timberlake je naznanil, da bo izdal novi album z naslovom Man of the Woods, napovedal pa ga je z izdajo novega singla in spota za pesem Filthy. Man of the Woods bo Timberlakeov četrti studijski album in prvi po letu 2013, izšel pa bo 2. februarja. Do izdaje al-
V i
buma namerava zvezdnik predstaviti še tri spote, in sicer vsak teden od 18. januarja naprej po enega. Album sicer združuje tradicionalni ameriški rock z modernimi pridihi, navdih zanj pa je pevec našel v svoji družini, ženi Jessici Biel in sinu Silasu, in pravi, da je zelo oseben. Le dva dni po izidu albuma pa Justina čaka še en zgodovinski dogodek - nastopil bo namreč v polčasu Superbowla - finala ameriškega nogometa, kar je čez lužo najpomembnejši športni dogodek leta.
Za Edom Sheeranom je uspešno leto
26-letni pevec in avtor pesmi Ed Sheeran se je z albumom + (Divide) vrnil na prvo mesto uradne britanske lestvice albumov, kjer je bila plošča že sedemkrat, skupaj pa je postavil rekord, in sicer kar 19 tednov na vrhu lestvice. Sheeran je tako prehitel Sama Smi-tha, čigar prvenec In The Lonely Hour se je šestkrat vrnil na prvo mesto, kjer je leta 2015 vztrajal osem tednov. Ed je tudi na vrhu
lestvice singlov, na kateri je pesem Perfect že štiri tedne na vrhu, bila pa je tudi vodilna božična pesem na Otoku.
Umrla je pevka France Gall
V starosti 70 let je preminula pevka France Gall, ki je z glasbenimi uspešnicami zaslovela že v najstniških letih in se s svojim ustvarjanjem zapisala v zgodovino francoske ter evropske pop glasbe. France Gall, ki je preminula po dolgem boju z rakom, je slavo dosegla že v najstniških letih, pri tem pa ji je poleg družine
Znana imena festivala Coachella
Beyonce, Eminem in The Wee-knd bodo glavna imena letošnjega 19. glasbenega festivala Coachella, ki bo tradicionalno potekal v ameriški zvezni državi Kalifornija dva zaporedna aprilska konca tedna, od 13. do 15. in od 20. do 22. aprila. Med najbolj pričakovanimi je nastop ameriške pevke Beyonce, ki bi morala nastopiti že lani, a so ji, ker je takrat pričakovala dvojčka, zdravniki nastop odsvetovali. Zamenjala jo je Lady Gaga, Beyonce pa je obljubila, da se bo vrnila letos. Na letošnji izdaji bo nastopil tudi raper Eminem, za katerega bo to prvi koncert po decembrskem izidu novega studijskega albuma Revival, in kanadski R&B izvajalec The Weeknd, ki je zaslovel z uspešnicama Can't Feel My Face in I Feel It Coming. Na letošnji izdaji bodo nastopili
tudi francoska ikona elektronske glasbe Jean-Michel Jarre, legendarni David Byrne iz zasedbe Talking Heads in newyorška ra-perka Cardi B.
Lestvica največjih zaslužkarjev leta 2017
Na vrh lestvice največjih koncertnih zaslužkarjev leta 2017 so se zavihteli irski rokerji U2. Na turneji Joshua Tree, ki so jo pripravili ob 30. obletnici izdaje istoimenskega albuma, je bilo na petdesetih koncertih prodanih več kot 2 milijona in 700 tisoč vstopnic, kar je skupini prineslo 263 milijonov evrov zaslužka. Drugo mesto je pripadlo ameriški skupini Guns N' Roses, ki je v žep pospravila 243 milijonov evrov, tretje pa skupini Coldplay, ki so ji letošnji koncerti prinesli 197 milijonov evrov zaslužka. Četrto mesto je zasedel Bruno Mars (166 milijonov evrov), peto pa Metallica, katere člani so s prodajo vstopnic zaslužili 126 milijonov evrov. Do desetega mesta so se zvrstili še Depeche Mode (117 milijonov evrov), Paul McCartney (110 milijonov evrov), Ed Sheeran (103 milijone evrov), The Rolling Stones (100 milijonov evrov) in country pevec Gareth Brooks (84 milijonov evrov).
podporo nudil tudi legendarni pevec, pisec pesmi, igralec in režiser Serge Gainsbourg. Skupaj sta sodelovala pri uspešnici Poupee de cire, poupee de son, s katero je zmagala na Evroviziji leta 1965. Po evrovizijski zmagi je veliko nastopala v drugih evropskih državah, zlasti v Nemčiji, kjer je snemala plošče v nemškem jeziku. Svoj zadnji album France je izdala leta 1995. Poleg evrovizijske uspešnice je njena najbolj znana skladba Ella elle l'a, ki jo je posvetila ameriški jazz pevki Elli Fitzgerald.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine
2.	Spev - Za muziko bi dala vse
3.	Ansambel Saša Avsenika - Sankaška polka
4.	Potepini - Čas
5.	Ansambel Maj - Ribiška
6.	Mladi gamsi - Ni se še taka rodila
7.	Ansambel Stanka Fajsa & Družina Fajs - Tam kjer je pesem doma
8.	Fantje s Praprotna - Hodil k najlepši sem deklici
9.	Lojtrca - Ohcetna
10.	Mladi Belokranjci - Angel
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
DKF feat. TINKARA KOVAČ
3. februarja bo v Areni Boni-fika v Kopru retrospektivni koncert ob peti obletnici smrti Danila Kocjančiča in po-sthumnem izidu njegove zadnje plošče. Ta teden je izšel single Nisi prva, nisi zadnja, v katerem gostuje Tinkara Kovač, akustična skladba pa je emocionalen odziv dveh vrhunskih vokalistov Ladija Mljača in Tinkare Kovač ter kitarista Matjaža Steržeta na Danilovo ustvarjanje.
MODRIJANI
Modrijani so uspešno zaključili leto 2017 in za silvestrovo nastopili v Zagorju ob Savi. V leto 2018 so vstopili polni pričakovanj zaradi priprav na Noč Modrijanov 2018. Kmalu bodo tudi razkrili točen datum in lokacijo letošnjega spektakla, ki bo nadaljeval uspešno tradicijo tega odmevnega dogodka zadnjih nekaj let.
NUŠA DERENDA
Nuša Derenda letos obeležuje 20. obletnico samostojne glasbene poti. Jubilej bo zaznamoval tudi niz posebnih
dogodkov, med drugim tudi razstava njenih najvidnejših oblek iz obdobja zadnjih 20 let ter zanimivih predmetov, ki bo od 26. januarja na ogled v Posavskem muzeju Brežice. Nuša ob začetku leta svojim oboževalcem podarja tudi nov videospot za pesem Naj mi dež napolni dlan.
BQL
Brata Rok in Anej Piletič, ki sestavljata priljubljeni duet BQL sta v preteklem letu stala na več kot 80 odrih po Sloveniji, decembra pa sta pripravila tudi božično-novoletno turnejo. V zahvalo zvestim oboževalcem sta točno ob polnoči objavila pesem z naslovom Zimska, tudi v novem letu pa že pripravljata novo serijo koncertov po Sloveniji.
NINO
Nekaj je na tebi je naslov nove skladbe, s katero v leto 2018 vstopa vsestranski glasbenik, avtor in izvajalec Nino Ošlak. Zanj je posnel tudi videospot, že deseti po vrsti, morda pa nova skladba pomeni tudi napoved novega albuma.
107,81
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
a a Pravijo ji »mama vseh bor-^^ cev«. Da bo še lažje opravljala svoje delo, so jo pred iztekom lanskega leta razveselili z novo pisalno mizo v pisarni. Marjana Koren se je ob njej takoj počutila domače. »Kar poglejte, preobula sem se v copate. Za to mizo bom vedno kot doma,« je komentirala.
k k Jože Borštner iz Šentilja je rr svojstven inovator. Vešč dela z lesom in dleti ne le da sam izdeluje zanimive družabne igrice iz lesa, tudi zamisli si jih sam. Da so te trd oreh, je spoznal tudi Tone Brodnik, ki je na velenjski občini glavni za komunalne zadeve. Reševal je in reševal, pa ni šlo najbolje. Bil pa je vztrajen. Kot se za politika tudi spodobi.
Niso se po naključju našli na skupnem vozu pred-^^ sednik Konjerejskega društva Šmartno ob Paki Cvetko Jordan (prvi z desne), Timi Kreft (prvi z leve), v ozadju pa pomembna člana šmarškega moškega pevskega zbora: predsednik Dejan Vodovnik (prvi z leve) ter zborovodja Marko Lekše. »Nismo slavni, smo pa glavni. Brez komande danes ne gre nikjer.«Q
zanimivosti
Umetna inteligenca zanesljivejša od zdravnikov?
Kardiologi po vsem svetu trenutno zdravstvene težave pacientov ugotavljajo s preiskavami srca. A zdravniki so le ljudje, ki se lahko hitro zmotijo in kaj spregledajo. Prav lahko se zgo-

Pozor, kuščar pada!
V ameriški zvezni državi Florida so vajeni prostoživečih kuščarjev. Niso pa vajeni nizkih temperatur - in tudi tamkajšnji kuščarji ne. Ko temperatura pade pod 10 stopinj Celzija, namreč začnejo mrzlokrvni kuščarji in legvani hibernirati, kar pomeni, da njihovo telo otrpne oziroma
di, da pacienta pošljejo domov, kjer zaradi napačne diagnoze doživi srčni napad ali pa kasneje prestane nepotrebno operacijo. V bolnišnici Johna Radclif-fa v angleškem Oxfordu so pred kratkim razvili umetno inteligenco Ultromics, ki srčne preiskave analizira veliko bolj natančno, saj vidi podrobnosti, ki jih zdravniki niso sposobni videti. Po pregledu sistem poda priporočilo in zdravnikom olajša delo. Sistem Ultromics bo brezplačno na voljo vsem bolnišnicam pod Angleško državno zdravstveno službo od letošnjega poletja naprej. Po njihovih izračunih bodo z umetno inteligenco prihranili več milijard funtov, saj bodo bolezni prepoznane veliko hitreje.
na dvorišču najdete zmrznjenega kuščarja, ga pustite pri miru. Ko se bo temperatura nekoliko dvignila, se bo znova začel premikati in če se bo čutil ogroženega, lahko človeka pošteno ugrizne,« je posvarila strokovnjakinja za leg-vane in dodala, naj ljudje v takšnih situacijah nikoli ne predvidevajo, da so kuščarji poginili.
Predebeli jež
Običajna teža ježka je med 600 in 900 gramov. Okrog novega leta pa so v kliniko za divje živali živalskega vrta v bližini izraelskega mesta Tel Aviv sprejeli ježka, ki tehta 1,6 kilograma. Poimenovali so ga Šerman in ugotovili, da se ježek zaradi prevelike te-
■ m^mm
»Vesoljske smeti« Nizozemcem bodo spet drvijo proti vrane pomagale Zemlji	pobirati smeti
Nič novega ni informacija, da stari sateliti in druge »vesoljske smeti« padejo na Zemljo. Vendar pa tokrat znanstveniki precej nemirno opazujejo približno 8500 kilogramov težko vesoljsko postajo, ki okoli našega planeta kroži v nepredvidljivi tirnici. Ki-
Vrane zaradi svoje napadalnosti, zaletavosti in navdušenja nad brskanjem po smeteh niso dobrodošle prebivalke mest in ni skrivnost, da se jih želijo marsikje znebiti. Nizozemci pa so se sprijaznili in sklenili, da bodo
si privošči zimsko spanje. Je pa precej nenavadno, če živali na to niso pripravljene in jih hlad preseneti med tem, ko so npr. na drevesni veji. Prav to se trenutno dogaja na Floridi, ki sicer velja za »sočno državo«, trenutno pa je za kuščarje premrzla. Ti zmrznjeni padajo z dreves na dvorišča prestrašenih prebivalcev. »Če
lesne teže ne more ne premikati ne zviti v klobčič. »Debeli jež ni več kos življenju v naravi, saj ima težave pri premikanju, predvsem pa je brez zaščite, saj se ne more več zviti v klobčič,« je povedal veterinar Jigal Horovic. Ježek se je tako zredil, ker je jedel mačjo hrano, veterinar pa mu je predpisal posebno dieto.
tajska vlada, ki je pred časom omenjeno postajo poslala v vesolje, je pred časom v javnosti oznanila, da naj bi postaja na Zemljo strmoglavila konec leta 2017. Zaradi njenih netočnih napovedi so strokovnjaki začeli sklepati, da Kitajska zanesljivo ne ve, ne kdaj ne kje bo postaja pristala. Evropska vesoljska agencija se je tako dela lotila sama. Ocenila je, da bo vesoljsko plovilo okoli Zemlje »zagotovo prenehalo krožiti nekje med januarjem in marcem 2018, nato pa nenadzorovano ponovno vstopilo v ozračje.« Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da bo večina plovila zgorela ob vstopu v našo atmosfero, vendar svarijo, da bi lahko nekateri deli pot preživeli in dosegli površje Zemlje.
z njimi enostavno sobivali. Trenutno tamkajšnje vrane se tako učijo pobiranja cigaretnih ogorkov z ulic. Za vse skrbijo v podjetju Crowded Cities, kjer ugotavljajo, da ideja ni tako nora, kot morda zveni, saj so vrane ene najinteligentnejših živali in so zelo učljive. Proučevalci vran so že ugotovili, da so te ptice sposobne uporabljati preprosta orodja, gojiti zamero in celo pripraviti nekakšen pogreb za poginule pripadnice jate. V okviru sedanjega učenja vran so izdelali avtomat, ki pticam ponuja priboljške za cigaretne ogorke. Osnovna ideja projekta je torej, da bi vrane v zameno za hrano mesto očistile cigaretnih ogorkov.
11. januarja 2018
frkanje
» Levo & desno «
Minljivost
Čarobni dnevi, ko so bile dovoljene sanje, so hitro minili. Iz pravljic smo se zbudili v kruto stvarnost.
Hlapci
Stopili smo v Cankarjevo leto. V letih hlapcev smo že dolgo.
Obiranje
Trgovci so nas za praznike dodobra obrali. Tako močno, da so lahko sklenili, da bodo zdaj trgovine ob nekaterih nedeljah zaprte.
Zaskrbljenost
Zdravniki so resno zaskrbljeni. Za novo leto smo si vsi zaželeli veliko zdravja. Že vemo, zakaj!
Dobra vila
V	šoštanjski vili Mayer so lani zabeležili toliko porok kot še nikoli doslej. Verjetno so se pari tu poročali tudi zato, da bi jim kakšna drugačna vila pomagala v zakonskem stanu.
Ne za vse
V	zadnjem času je vse bolj »poskrbljeno« za mnoge zaposlene. Tudi za vse več otrok. Le na upokojence pozabljajo. Ti so za večino še vedno le veliko breme.
Pozor, pozor!
Zdaj še posebno pazite, kaj politiki govorijo in obljubljajo. Počasi, a vztrajno vse bolj tonemo v pravi predvolilni čas.
Slovenija, kje si?
Zadnji čas večkrat slišimo, da je Slovenija zelo iskana turistična destinacija. Kako ne bi bila »iskana«, ko pa je tako majhna, da jo ljudje na zemljevidu težko najdejo.
Cena
Elektrika se draži. Bo tako končno tudi Teš 6 bolj cenjen?
Partnerstvo
Celje kmalu naj ne bi bilo več tako partnersko mesto kot zadnjega nekaj časa. Župan Bojan naj bi partnerski odnos s Katarino poglobil s poroko.
Podobnost
Vse bolj smo podobni pticam. Saj vse več čivkamo. Le pravih kril še nimamo.

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
11. januarja 2018
Nadarjena mlada glasbenika, brata Miha in Jure Smirnov Oš-tir, ki sta se začela izobraževati na velenjski glasbeni šoli, zdaj pa študirata v Londonu, blestita tako na samostojnih recitalih kot na koncertih z orkestri, posebno rada pa nastopata v duu klavirja in violine. Tako izkoristita vsako priložnost za sodelovanje, saj sta z leti vsak na svojem področju tako napredovala in toliko dozorela, da pri skupnem delu drug drugega bogatita, bratska povezanost pa njunim interpretacijam daje poseben pečat.
Na kraljevi akademiji se počuti domače
Večkrat nagrajeni violinist in gost prestižnih svetovnih odrov Jure zaključuje dodiplomski študij na Kraljevi akademiji v Londonu, v preteklem letu pa je že opravil sprejemne izpite na magistrski študij. Od našega zadnjega srečanja ob lanskem obisku domačega Velenja je nanizal številne uspešne samostojne koncerte in druge projekte, tudi sam je začel poučevati, njegovo leto pa so zaznamovale orkestralne izvedbe. »Name je velik vtis napravilo iz-
""^Jis
REPORTAŽA
>
Ostajata v Londonu
Velenjčana Miha in Jure Smirnov Oštir sta med božično-novoletnimi prazniki navduševala domače občinstvo, pred katerim rada nastopata, a oba več priložnosti za
glasbeno kariero vidita v Londonu
Miha Smirnov Oštir: »Sprva so bila najina sodelovanja bolj preprosta. Ko sva se vse boj izobraževala, je postalo nekoliko težje, ker je vsak hotel uveljaviti svoje mnenje o interpretaciji. Zdaj pa sva oba toliko dozorela, da poslušava in sprejemava kritike drug drugega.«
vajanje Mahlerjeve Simfonije št. 2 z 250-člansko zasedbo v kraljevi festivalni dvorani, ko smo dobili stoječe ovacije. Tudi izvedba Mahlerjeve Simfonije št. 9 z mae-strom Semyonom Bychkovim, ki je fenomenalen dirigent, od katerega se lahko veliko naučiš. Sodeloval sem s priznanim violinistom Jamesom Enesom in najina javna ura je zelo dobro uspela,« je našteval poudarke iz preteklega leta in dodal, da po številnih sodelovanjih z vrhunskimi svetovnimi glasbeniki pri sebi ne opaža le napredka v tehniki igranja, ampak predvsem mentalni napredek, saj drugače gleda na glasbo, ki jo izvaja, kar mu zelo pomaga pri poučevanju. »Mislim, da sem bolj zrel
in samozavesten in grem po pravi poti, profesorji in drugi na akademiji pa me pri tem usmerjajo.«
V novem letu se bo osredotočal na diplomski koncert, ki ga želi izpeljati po svojih najboljših močeh, na recitale, ki mu odpirajo nove priložnosti, in sodelovanje z bratom ter partnerko - novozelandsko violinistko Kate Oswin, ki je med prazniki prišla z njim v Velenje. Njuna spontana odločitev, da v intimnem vzdušju Kamre na Velenjskem gradu odigrata nekaj skladb, je obrodila ganljiv koncert violinskega dua, v katerem je Jure izjemno užival. »S Kate sva razvila dobro profesionalno sodelovanje. Tudi pri pripravah na solistične nastope jo prosim za mnenje,
ki je pomoč in potrditev, včasih pa kritika. Od osebe, ki ti veliko pomeni, jo je lažje sprejeti.«
Iskal bo nove poti
Starejšega brata Miha v poletnih mesecih čaka zaključek magisterija na londonskem Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples, na katerega se intenzivno pripravlja, ob tem pa s pridom izkorišča priložnosti za nastope. Ker je klavir predvsem solistični instrument, so koncerti z orkestri bolj redki, zato pa je toliko več možnosti za solo nastope, ki se jih je v preteklem letu nabralo kar nekaj. »V Saint Mary cerkvi blizu London Bridgea sem odigral lunchtime recital. V Londo-
nu je namreč razširjena praksa prirejanja zgodnjepopoldanskih koncertov, ki jih ljudje obiskujejo v času kosila. Bil je zelo obiskan in občinstvo je bilo izjemno zadovoljno. Udeležil sem se tudi Ealing festivala in v odprti kategoriji dosegel prvo mesto. To je eden od uspehov, na katere sem zelo ponosen,« je povedal in izpostavil še sodelovanja s svetovno znanimi pianisti, kot so Megumi Masaki iz ZDA, Marta Zabaleta iz Španije in Pascal Roge iz Francije. »Taka srečanja so zelo zanimiva izkušnja, ki je še kako potrebna za osebni razvoj mladega glasbenika. Vsak glasbenik se v čem razlikuje od drugega, zato sodelovanja z njimi odpirajo no-
13
ve poglede na skladbe in interpretacije, izbereš pa tistega, ki tebi najbolj ustreza.« Dodaja, da tujina glasbenikom pušča bolj odprte roke pri interpretaciji skladb. Sam se novih tekstov loteva najprej s preigravanjem, nato pa se poglobi v ozadje skladbe in tako izoblikuje svoj pečat. »V tujini zelo cenijo glasbenikov osebni pristop k izvedbi skladbe in njegov lastni vložek pri interpretaciji.«
Miha, ki se je kot pianist predstavil že na številnih festivalih in ob najrazličnejših priložnostih, ob študiju poučuje klavir ter izvaja korepeticije na baletni šoli. Njegov cilj je ostati v Londonu in nizati koncerte. Velik izziv so duo z bratom Juretom in solo recitali. Ker sta v Londonu oba zelo zaposlena, težko najdeta čas za njuna glasbena srečanja, a ker sta že dobro uigrana, brez težav redno pripravljata nov program in izvajata koncerte, ki jih oba zelo cenita. Posebno pa tiste pred domačim občinstvom, saj ni lepšega, pravita, kot videti ljudi, ki te spremljajo že od začetka in te poslušajo na vseh koncertih.
a Tina Felicijan
>
Jure Smirnov Oštir: »Uživam v vsem, kar je povezano z glasbo in violino v različnih sestavih. Orkester me včasih zelo gane, pa manjše zasedbe tudi. Solo z Mihom pa je nekakšna prioriteta in na recitalih, ko sem individualno na odru, lahko iz sebe dam, kar želim, brez nekih omejitev.«
Franc Avberšek povabil prijatelje v Belo garderobo
Na ogled je postavil kipe in slike iz časov pred nesrečo in po njej - Zdaj riše s pomočjo ust
Mag. Franc Avberšek s sorodniki in prijatelji
Mira Zakošek
V Beli garderobi Muzeja Premogovništva v Velenju je že od sredine lanskega decembra, in tako bo še do 25. januarja, na ogled razstava skulptur in slik Franca Avberška, znanega Velenjčana, ki je bil med drugim direktor Premogovnika Velenje (v tem kolektivu je opravljal še številne druge pomembne naloge, med katerimi je bila tehnični vodja, glavni inženir razvoja) in Inštituta za ekološke raziskave Erico Velenje, pred upokojitvijo pa je vodil Rudnik Žirovski Vrh v zapiranju. V vladi dr. Janeza Drnovška je bil minister za energetiko, bil pa je tudi poslanec. Delal je v društvih, med drugim je bil predsednik Lovske zveze Slovenije.
Pred dvema letoma in pol ga je doletela nesreča, ki ga je pahnila na invalidski voziček. Družina, še posebej žena Alenka, mu stoji ves čas ob strani in tako se Franc Avberšek vse bolj vrača v družbeno življenje. Marsikje ga je bilo mogoče srečati, zadnje poletje in jesen, decembra lani pa se je v Beli garderobi Muzeja premogovništva predstavil s samostojno razstavo. Številni njegovi
znanci smo bili veseli prijaznega vabila: » Ob vsem ostalem sem bil vse življenje predan in povezan z umetnostjo, risanjem in ki-parjenjem. V zadnjih letih sta me prevzela glina in les. Po nesreči pred dvema letom in pol poskušam živeti kar se da ustvarjalno, a drugače, s čopičem v ustih.
Pogosto so moj motiv drevesa, ker tako kot jaz živijo povsem na mestu, a vseeno neprestano rastejo. Kljub skrajšanim vejam se
je z družino ob strani moč upirati dežju in nevihtam ter slaviti življenje. Še vedno lahko narišem sončne slike.«
Na druženje ob razstavi je povabil pred prazniki, družina pa je poskrbela za odličen kulturni program (v rodbini imajo veliko glasbenikov), nastopil pa je tudi Miha Smirnov Oštir, eden tistih velenjskih perspektivnih glasbenikov, za katere je Franc Avberšek skupaj s hčerko Ano
(prav tako glasbenico) organiziral koncerte, katerih izkupiček so namenjali njihovemu izobraževanju.
Višek večera pa je bil, ko je Franc Avberšek s pomočjo mikrofona vse prisotne tudi nagovoril in natrosil mednje polno mero življenjske energije. Zares iskrene čestitke za neverjetne dosežke tako Francu kot njegovi družini. Razstavo pa si le oglejte.
Življenje je vrednota
Plesna skupina Katja Dance Company je v letu 2017 izvedla 14 plesnih predstav po različnih odrih Slovenije. S plesno predstavo Življenje je vrednota zbirajo denarna sredstva za ustanovo Mali vitezi, fundacijo za pomoč mladim, ki so zboleli za rakom. Profesionalni plesalci (dva med njimi nastopata v mu-zikalu Mama mia) nastopajo zastonj, ker želijo pomagati, zato se vsa vstopnina podari lokalnim malim vitezom (takoj po končani predstavi).
Prva vrhunska predstava, ki jo plesna skupina pripravlja v letu 2018, bo v Velenju, in sicer v soboto, 13. januarja, v kulturnem domu. Izkupiček od prodanih vstopnic (10 evrov) se bo po koncu predstave doniral malim vitezom iz velenjske občine.
Častna pokroviteljica plesne predstave je Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ki bo tudi prisotna na predstavi in bo nagovorila zbrane obiskovalce.
Plesna predstava, ki jo pleše dvanajst plesalcev in plesalk, z zgodbo in gibom nagovarja gledalce in opozarja na bolezen, ki med nami tiho vdira v naša življenja.
Kratek povzetek zgodbe: Ženska obožuje svoj poklic zdravnice, ker lahko pomaga ljudem in je zavezana ideji, da je življenje vrednota. Sreča ljubezen svojega življenja, se zaljubi, užije trenutke ljubezni in sreče, nenadoma hudo zboli. Zdaj je na drugi strani - na strani tistih, ki ji je varovala, jim pomagala, sebi pa ne more pomagati. Išče sebe, pot in izhod iz bolečine. Oklepa se življenja in se zaveda minljivosti.
Če uživate v vrhunskem plesu ali želite zgolj pomagati malim vitezom, vam gotovo ne bo žal trenutkov, ki jih boste ob tej predstavi preživeli v velenjskem kulturnem domu.	a
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 14
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Rada imam izzive
Srečanje z Mojco Praprotnik, vinogradnico kletarko iz Šmartnega ob Paki - Naslednji izziv tečaj someljejstva - Mika jo penina
Mojca Praprotnik danes vse redkeje sede za šivalni stroj. Vino zahteva svojo pozornost in skrb, pojasnjuje.
Tatjana Podgoršek
»Če si nekaj vtepe v glavo, potem tako dolgo vztraja, da tudi naredi,« pravijo v Šmartnem ob Paki tisti, ki poznajo Mojco Praprotnik, včasih v domačem okolju bolj poznano kot šiviljo, danes pa uspešno vinogradnico kletarko. Glede na vinogradniško kletarski kratek staž se ponaša s kar zavidljivimi priznanji.
Kaj boš pa ti?
»Vinogradnica kletarka danes ni nič nenavadnega. Je pa res, da sem v tukajšnjem okolju ena redkih, za nameček še mlajša, kar je za dejavnost, ki je bolj v domeni moških, kar malo drzno. Na začetku so bili nekateri v Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki skeptični, me gleda-
li postrani in po njihovih pogledih sem vedela, da si mislijo: kaj boš pa ti? A mene to ni ustavilo. Po treh letih sem že nekoliko »prebila led«, danes poslušamo drug drugega in se kar dobro razumemo,« je povedala z nasmehom na ustih in pri tem trenila z očmi. Je danes več v kleti, pri sodih kot za šivalnim strojem? Usta so se še bolj razlezla v nasmeh: »V tem trenutku pa res. Vino zahteva svojo pozornost, vseskozi ga moraš nadzorovati, spremljati dogajanje v sodih, da stvari ne »gredo po svoje«, sicer je ves trud zaman. Pa še stranke, ki zelo dobro ločijo, kaj je dobro in slabo, razočaraš. Njihovo zaupanje si je po tem težko pridobiti nazaj.«
Vinogradnica kletarka je postala po »sili razmer«. Oče, ki se je
s tem ukvarjal več let, se je pred tremi leti odločil, da se tega ne bo »šel več«. S sestro Karmen (cvetličarko) sta staknili glavi in se odločili, da bosta poskusili stvar peljati naprej. Ker je lahko kletar le en pri hiši, se je odločila, da bo to vlogo prevzela sama. Ni enostavno, ugotavlja, iz več razlogov: za to je potrebnega
precej znanja, ki ga je za zdaj pridobila predvsem iz knjig in strokovne literature, nekaj od očeta, manjka pa ji še vinogradniški tečaj. Glede na to, kako se tudi v vinogradništvu in pri kletarjenju stvari spreminjajo, moraš slediti trendom, biti na trgu inovativen, pojasnjuje. In kakšni so danes trendi? Vedno bolj slediti eko-
«»^AS
loškemu pridelovanju grozdja, pripoveduje in doda, da se tudi sami »obračajo« v to smer. Ker so mali vinogradniki, bolj butič-ni, bo projekt težje izpeljati, a bo že šlo. Pri kletarjenju pa so hit rozeji, kombinacija različnih sortnih vin z bolj izraženimi določeni okusi in vonji. Mojca je bila v domačem in tudi širšem okolju prva, ki je natočila v kozarec s pecljem vino roza barve. »Bil je odlično sprejet, kar nas je spodbudilo, da smo lani poskusili še s kombinacijo dišečega tra-minca in rumenega muškata.« Po krajšem predahu je prošnjo, da bi jim uspelo, tudi tokrat, »pospremila« z rokama ter posebno mimiko na obrazu.
Truditi se je treba za še večjo prepoznavnost
Lanska letina je bila pri Pri-možičevih po količini manjša v primerjavi z lansko. Pozeba jim je odnesla nekaj pridelka, predvsem rumenega muškata, kakovost grozdja pa je bila boljša. 1700 trsov je treba obrezovati, negovati, nato pa kletariti s približno 3500 litri vina na leto. »Kar gre, ker za to skrbiva dve
11. januarja 2018
družini - moja in sestrina. Moškim bolj prepustiva fizična dela, pomagava pa tudi sami.«
Če je bila zanjo na začetku dejavnost bolj posledica očetove odločitve, da tega ne počne več, ji danes to predstavlja izziv. Kot pravi, je takšna, da rada išče novosti, možnosti, priložnosti. Teh, meni, je v občini Šmartno ob Pa-ki v turizmu in vinogradništvu veliko, le prepoznati jih je treba. »Truditi se moramo vsi, da bo naše vino še bolj prepoznavno, da mu bomo dali še večjo dodano vrednost in ga prodali drugače, na svojstven način.« Pri tem stavi na maja lani odprto vinsko turistično pot - projekt, ki sta ga zasnovala z Anžetom Podgorškom, prav tako tamkajšnjim mladim vinogradnikom. Idej ji ne manjka, volje in ciljev prav tako ne. »Želim pridobiti še več znanja, seveda opraviti vinogradniški tečaj, pridobiti naziv someljejke, zelo pa me mika še kakšna penina iz grozdja, pridelanega v šmarškem vinorodnem okolišu,« je sklenila pogovor Mojca Praprotnik, naj občanka leta 2017 v občini Šmartno ob Paki.
Vse se dogaja med ljudmi in za ljudi
Čeprav vaške skupnosti v občini Šmartno ob Paki niso samostojne pravne osebe, kljub temu sodelujejo z lokalno skupnostjo na vseh ravneh - Letos v ospredju lani začete naložbe
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki deluje 10 vaških skupnosti (VS), ki niso pravne osebe, a kljub temu sooblikujejo razvoj okolja praktično na vseh ravneh, pravi tamkajšnji župan Janko Kopušar. Vez med njimi in lokalno skupnostjo je odbor predsednikov VS, ki deluje kot posvetovalno telo župana, zato je sam prevzel vlogo koordinatorja med njimi in občino. Zagotovil je, da tvorno sodelujejo in da so na osnovi dosedanjega dela v leto 2018 vstopili optimistično. Po besedah Kopušarja se trudijo, da se v vsaki VS vsako leto kaj dogaja, aktivnosti pa prilagajajo glede na dogovore in možnosti. »Vse se
dogaja med ljudmi in za ljudi.«
Odgovor na vprašanje, kaj od pričakovanega bodo lahko uresničili v VS letos, že vedo, saj so se predsedniki odborov o tem dogovorili z vodstvom lokalne skupnosti na sestanku pred pripravo občinskega proračuna za leto 2018, pri programu pa so upoštevali tudi realne potrebe, izražene na lanskih zborih krajanov.
Letos v ospredju že začete naložbe
Letošnje dogajanje v vaških skupnostih je sogovornik strnil v tri sklope: protokolarne aktivnosti (očiščevalna akcija, Martino-vanje, vaške igre, začetek adven-tnega časa, proslave, prireditve);
drugega predstavljajo manjše akcije, pri izvedbi katerih občina sodeluje tako, da zagotovi potrebne materiale, dela pa opravijo krajani sami (urejanje bankin, vodotokov, odvodnjavanje, manjše urejanje komunalne infrastrukture, nameščanje urbane opreme, sodelujejo pri postavitvi in ureditvi ekoloških otokov za zbiranje odpadkov, opozarjanje na ureditev varnosti udeležencev v prometu, pešpoti na določenih odsekih, postavitev prometne signalizacije), različne oblike druženja za svoje krajane (izleti, pikniki, pohodi ...) ter vzdrževanje oziroma skrb za objekte, prostore in športne površine, ki jih upravljajo in si v sodelovanju z občino prizadevajo, da ti služijo
svojemu namenu.
»Najzahtevnejši je seveda tretji sklop, v katerem gre za večje naložbe, za izvedbo katerih so potrebni postopki javnega naročanja. Letos bodo pri tem v ospredju projekti, ki smo jih v sodelovanju z državo začeli lani in presegajo vrednost 900 tisoč evrov.« Takšni so ureditev komunalne in cestne infrastrukture v VS Rečica ob Paki, Paška vas oziroma Gavce in Skorno. V okviru teh projektov bodo poleg posodobitve cestnih odsekov obnovili tu-
di vodovodno in kanalizacijsko omrežje, uredili javno razsvetljavo in zgradili manjkajoče pločnike. V načrtu je odpravljanje posledic drsenja zemlje, ureditev večjih vodotokov, zapiranje železniških prehodov, v VS Paška vas, Veliki Vrh in Slatina bodo izvajali obsežnejša posodobitve-na dela na cestah, zanemarljiva niso dogovorjena vlaganja skupaj z velenjskim Komunalnim podjetjem. »Zavedamo se pomembnosti sodelovanja med občino in VS, zato v največji možni
meri upoštevamo njihove predloge. Tiste, ki jih lahko izvedeno takoj, to storimo, za večje pa se dogovorimo za vrstni red izvedbe. Takšna praksa se je pokazala za dobro in verjamem, da bo tudi letos tako.«
Zadnjih nekaj let je za samo delovanje VS namenjenih v občinskem proračunu po 500 evrov ter potreben denar za že dogovorjene projekte, za nepredvidene dogodke pa - tako Kopušar - bodo denar zagotovo našli v proračunu.	a
Mnenja in odmevi
Norosti na občini Velenje Po Titu Tito
Umrl je tovariš Tito. S temi besedami se je tiste dni maja leta 80 vse začenjalo in hkrati v državi vse obstalo. Kot bi bil konec Jugoslavije in da nihče ne ve, kako naprej s to državo. Potem je vrh komunistov le sporočil, da bo po Titu Tito. Moja generacija, a tudi starejša se spominja tega gesla. Bilo je glasno, prodorno, nabito s čustvi. Kaj pa se je v resnici dogajalo po Titu Tito, je vsem dobro znano: srdit boj njegovih komunistov za prevlado, potem vojne Titovih generalov, nečlovečnosti, taborišča, masovni poboji, genocidi. Norosti primerljive Hitlerjevim.
In kaj je imel Tito pri tem? Odgovor je logičen brez poglobljenih zgodovinskih raziskav in je na ravni preprostega ljudskega uma. Noben državnik za seboj ne zapusti toliko norosti v tako kratkem
času. Zlasti ne tisti državnik, ki je bil tako dolgo na oblasti kot Tito in je hote ali ne moral zaznamovati prihodnost. Njegova dediščina, ki so jo njegovi dediči razgrnili pred ljudi po njegovi smrti, se meri v številu mrtvih, litrih krvi, tiraniji, nečlovečnosti. Kdo je bil potem v resnici Tito? Vsakdo ima o tem svojo predstavo in mnenje.
Mene ne bilo motilo, če bi pri tem tudi ostalo. Namreč pri tem, da ima vsak svoje mnenje o Titu in po Titu Tito. Moteče pa je, da funkcionarji na občini Velenje, zlasti Titovi partijski dediči, vsiljujejo vsem po Titu Tito, kljub znanim dejstvom iz tega časa. Več kot sto tisoč evrov občinskega denarja za obnovo Titovega spomenika pred občino je norost. Župan Bojan Kontič me ni presenetil, ko je predlagal to norost. Je član in predsednik Zveze borcev v Velenju, a Titov spomenik je njihova identiteta. O vrednotah NOB pa nič, oziroma vsiljuje se komunistična revolucija med NOB kot vrednota NOB. Do
kdaj bo trajala še ta norost. Verjetno so si borci s Kontičem na čelu zadali nalogo, da z občinskim denarjem obnovijo spomenik in poglobijo to svojo identiteto za naslednja desetletja. Če me ni presenetil Kontič, so me dodobra presenetili mestni svetniki, ki so brez glasu proti potrdili Kontičevo norost in je ta poslej postala občinska in ne več le Kontičeva kot župana in predsednika velenjskih borcev.
Obstaja sum, da je Bojan Kontič kot župan že dlje časa v izrazitem konfliktu interesov, zaradi česar pri njem obstaja tudi izrazito korupcijsko tveganje, ker je hkrati predsednik zveze borcev iste občine, ki se sofinancira z občinskim denarjem. Ta sum je toliko bolj skrb vzbujajoč z namero izdatnega financiranja obnove Titovega spomenika z občinskim denarjem. Bojan Kontič kot župan lahko zatrjuje, da povezava župan - predsednik borcev nima nič s tem, a je nepristranskost neprepričljiva.
Po moje bi bilo najbolje, da se Titov
spomenik prestavi s trga pred občino na območje Velenjskega gradu, torej v muzejsko okolje,, in bi se istočasno trg preimenoval v glavni trg. Tito je nedvoumno zgodovinska osebnost, sicer za nekatere negativna, za druge pozitivna, a je zagotovo zgodovinska za vse. Zato ni razlogov, da njegov spomenik ne postane muzejski eksponat. Tako kot so druge reči iz njegovega obdobja v arhivih in muzejih za preučevanje in oglede. Dokler pa bo spomenik na trgu pred občino, bo ideološki simbol nekega preteklega časa, ki se je krvavo končal in je zgodovinsko delil narod.
Kot predsednik Izvršnega sveta občine sem tako rešitev leta 1992 poskušal urediti z ureditvenim načrtom centralnih predelov mesta Velenja. Žal ni šlo zaradi groženj, pa tudi različni pritiski so bili hudi. Danes bi moralo biti in tudi je vse lažje, samo malo več prave volje bi bilo treba, razmisleka, pa tudi vi-zionarstva v dobro vseh.
■ Franjo Bartolac, Velenje
Javni razpis za sofinanciranje športa
Velenje, 5. januar 2018 - V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v mestni občini Velenje iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2018. Javni razpis bo odprt do 29. januarja 2018. Nanj se lahko prijavijo športna društva, občinske športne zveze in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu oziroma povezane s športom. Za javni razpis MO Velenje namenja 701.100 evrov. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani občine.
a bš
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 15
«»SÜAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Na svoje delo sem ponosna
Pogovor s poslansko stranke SDS v državnem zboru Nado Brinovšek iz Mozirja, ki je že
začela kampanjo za vnovično izvolitev
Nada Brinovšek: »Boli me, ker ta vlada, še bolj kot vse prejšnje, deli državljane na prvo-in drugorazredne, prav tako občine.«
11. januarja 2018
Na zadnjih državnozborskih volitvah je prvič za poslansko mesto na listi stranke SDS uspešno kandidirala tudi Nada Brinovšek iz Mozirja. Kot poslanka stranke danes deluje v šestih delovnih telesih parlamenta - v odborih za: finance in monetarno politiko, notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, zdravstvo, odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter v komisiji za poslovnik in v preiskovalni komisiji za ugota-vljaje zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Kot pravi, izraza počitnice skorajda ne pozna več, dela 24 ur na dan in še to ji je velikokrat premalo. Ob izteku prvega mandata smo ji zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovorila: Če se ozrete na minula tri leta, ste lahko zadovoljni s svojim delom v parlamentu, komisijah, v katerih delujete? »Večkrat sem že dejala, da sem ponosna na svoje delo. Če pa pogledam, kaj smo kot opozicijska stranka dosegli, pa nikakor ne morem biti zadovoljna. Povsem neuspešno ves mandat opozarjamo na nepravilnosti na številnih področjih, na korupcijo, sploh v zdravstvu, na slabe odločitve vlade, posameznih ministrstev. Vse naše predloge, pobude koalicija zavrne. Naša poslanska skupina je vložila v zadnjem letu interpe-
lacijo za štiri ministre (za izobraževanje, znanost, šport, dve interpelaciji za ministrico za zdravje, za delo, družino in socialne zadeve, ministra za pravosodje), z nobeno ni uspela. Ob koncu mandata si bom delo te vlade zapomnila le po dvigovanju davkov in čakalnih vrstah. Povsod so - na mejah, v sodstvu, na zavodih za zaposlovanje, kjer se sicer radi pohvalijo z zmanjšanjem števila brezposelnih, a ni tako. Najbolj skrb vzbujajoče so v zdravstvu, saj so se v tem mandatu povečale za 30 odstotkov. Da ne omenjam posebej afer, težko me bo kdo prepričal, da Slovenija ni sposobna sama financirati izgradnje 27 kilometrov železniške proge ... Lahko bi še naštevala in naštevala. V tem mandatu smo pričakovali reformo v zdravstvu, financah, sodstvu, pri pokojninah. Boli pa me, da ta vlada še bolj kot prejšnje, deli naše državljane na prvo- in drugorazredne, prav tako občine. Mestnim z levo roko dodeli milijone evrov, pozablja pa na podeželske občine, ki so gibalo razvoja slovenskega podeželja in tamkajšnjih ljudi.«
Ste vi kot poslanka dosegli kaj takšnega, na kar ste še posebej ponosni?
»Na svoje delo v poslanski skupini sem ponosna. Po anketi sodim med 10 poslancev, ki so tej
vladi zastavili največ pisnih vprašanj. Kar pa zadeva Zgornjo Savinjsko dolino, iz katere prihajam, moram reči, da sem malo manj uspešna. Sem pa vesela, da sem pomagala pri ohranitvi
nujne medicinske pomoči v Nazarjah. Zavzeto sem se vključila tudi v reševanje poplavne varnosti reke Savinje v dolini, kjer pa v tem mandatu ni pričakovati sprememb, ker je hidrološko-hi-dravlična študija padla v vodo.« Vparlamentu ste trije poslanci iz regije Saša. Ste vzpostavili kakšno obliko sodelovanja vsaj pri ključnih vprašanjih za to območje?
»Pri tem bom omenila Bolnišnico Topolšica. Naša poslanska skupina je začela opozarjati na težave v zvezi z njo in vesela sem, da se je v reševanje aktivno vključil tudi poslanec stranke SD Jan Škoberne. Po zadnjih in-
15
formacijah ostaja organiziranost bolnišnice takšna, kot je danes. Naj ob tem še dodam, da sem v državnem zboru opozorila, da je bolnišnica od 136 milijonov evrov za pokrivanje izgub dobila zelo malo.« Za vas nekateri pravijo, da ste že na začetku poslanskega mandata dejali, da se boste za sedež v parlamentu potegovali še enkrat. Drži?
»Ne povsem. Na začetku prvega mandata sem rekla, če bom zdržala do konca, se bom upokojila, če mi bo sreča naklonjena, bom dobila vnuka. Pred 4 meseci sem dobila vnukinjo. Glede na dogajanje pa ocenjujem, da kot poslanka lahko še veliko naredim zlasti z opozarjanjem na potrebne spremembe, na odpravo nepravilnosti ., zato sem se odločila za vnovično kandidaturo. Na stranki so me že potrdili in svojo kampanjo sem na terenu tudi že začela.«
a Tatjana Podgoršek
Rekli so >Nada Brinovšek o tem, ali so kritike številnih državljanov na delo državnega zbora upravičene:
»Menim, da ne. Ljudje mi velikokrat porečejo, da nas v parlamentu ni. V državnem zboru delam 12 ur. Morda nisem vedno v dvorani in ne poslušam vseh razprav, sem pa v pisarni in se pripravljam na svoje točke, ki jih bodo poslanci v nadaljevanju seje obravnavali. Prav tako sprejemam predstavnike raznih ustanov, institucij, opravljam delo na terenu. Glede na način in izvajanje razprav nekaterih poslancev bi pa lahko rekla, da bi se nekateri morali močno umiriti.«
Velenje, 8. januarja - Ko je Bri-gita Verboten pred dobrimi tremi leti prevzela vodenja sveta KS Cirkovce, ni točno vedela, kaj jo čaka. »Priznam, da sem imela povsem drugačno vizijo. A tudi z novo, ki je nastala v tem mandatu, sem zadovoljna. Mislim, da je dobra, zato jo bomo vodili naprej. Želimo si, da se tisto, česar v tem mandatu nismo izpeljali, razreši v naslednjem,« nam pove, ko se ob koncu tedna dobimo v Cirkovcah, kjer nas tu in tam presenetijo zaplate snega, ki ga v dolini že dolgo nismo videli. Sogovornica me preseneti tudi s podatkom, da so Cirkovce po površini šesta od 19 krajevnih skupnosti v MO Velenje, imajo pa le 270 prebivalcev, kar jih umešča na zadnje mesto v občini.
Poseljenost je v Cirkovcah zelo »razmetana«, zato je potreb po osnovnih infrastrukturnih dobrinah veliko. »Marsikje je asfaltna cesta še pobožna želja in bo verjetno to še nekaj časa tudi ostala. Prebivalci pa živimo tudi s tem, da potrebujemo veliko prevozov, da svojim otrokom omogočimo obšolske dejavnosti,« nadaljuje Verbotnova, ki si želi, da bi vsako leto v kraju pridobili toliko novih metrov asfalta, kot so ga lani. »Bera je bila res bogata, saj so posodobili cesto Cirkovce-Gra-ška Gora-Slo-venj Gradec v razdalji skoraj 2 kilometra. Obnovljena je tudi cesta Avbreht-Graška Gora in cesta Zgornji Pustijek-Kavnik, pa še bi se našel kak krajši odsek. Upamo, da bomo v prihodnosti obnovili in z asfaltom preplastili tudi ceste na obrobnih delih kraja. Lahko rečem, da nam je MO
V Cirkovcah siti obljub o obvoznici mimo cerkve
>
Velenje zelo naklonjena in skrbi tudi za naše potrebe.« Je pa v kraju odsek, ki je prav s posodobitvijo ceste proti Koroški postal še bolj neva-
ren, kot je bil. Gre za cesto, ki vodi mimo cerkve in podružnične šole. Po njej namreč vozi vse več težkih tovornjakov, ki jim navigacijske naprave povedo, da gre za najbližjo cestno povezavo do Velenja. Če pripeljejo prehitro, zelo težko zvozijo oster ovinek, saj je na eni strani visok oporni zid, na drugi pa domačija Britovšek, ki ima vhod v hišo tik ob cesti. Ja, tudi v njihovi hiši so že »končali« neprevidni vozniki,
Tudi težki tovornjaki vse pogosteje vozijo po preozki cesti mimo cerkve, ki meji še na domačijo Britovšek. Krajani si tudi zato želijo novo obvoznico ob levi strani cerkve.
zato si že več kot desetletje prizadevajo, da bi cesto speljali po levi strani ob cerkvi, kjer je dovolj prostora. Očitno pa ni dovolj politične volje in denarja, iz-
KOROŠKI in
ŠALEŠKI
AEROKLUB
Vabita na usposabljanje za jadralne pilote (licenca spl)
Pričetek usposabljanja: januar 2018
Šaleški aeroklub: www.saleskiaeroklub.si
041 470 340 - Z. Mavri
Koroški aeroklub: www.kas-aeroklub.si
041 349 788 - A. Fink
vemo. Kot tudi, da je to največja prometna rak rana v kraju, zato si v svetu KS Cirkovce želijo, da projekt, ki naj bi bil narejen že 12 let, tudi uresničijo.
<u
'S
Da so krajani Cirkovc kljub razdaljam med njihovimi domovi tesno povezani, skrbita dve društvi; Kulturno društvo ansambla bratov Avbreht in Športno društvo, imajo pa tudi pododbor Rdečega križa. Ob koncu minulega tedna so tudi pri njih koledovali Trije kralji. S tem, kar so zbrali, bodo pripravili veselico. Ta ne bo edina, saj se trudijo, da se poveselijo večkrat na leto. Krajevna skupnost skupaj s krajevnim odborom Rdečega križa poskrbi, da vsa-
)
»Marsikje je asfaltna cesta še pobožna želja in bo verjetno to še nekaj časa tudi ostala.«
Brigita Verboten: »Poseljenost Cirkovc je razpršena, zato se trudimo, da med letom pripravimo čim več dogodkov. Druženje nam je pomembno.«
Hvaležni, da imajo šolo in vrtec
»Šola in vrtec sta srce in duša kraja. Če nam to vzamejo, zaprejo, bi umrla tudi naša krajevna skupnost,« je prepričana predsednica. V podružnični šoli je letos le 5 otrok, v enoti vrtca pa 10. »Tudi tu nam občina močno stoji ob strani, vidijo, da se trudimo in da živimo s šolo in vrtcem, za kar smo jim iskreno hvaležni.« Je pa dejstvo, da v šoli učenci po končanem pouku nimajo podaljšanega bivanja, zato so se nekateri starši že morali odločiti, da otroke vozijo v šolo v dolino. V šoli si želijo tudi prenovo sanitarij, saj jih niso posodabljali, odkar je bila šola zgrajena.
ko leto pripravijo srečanje krajanov, starejših od 70 let, vsako leto pa se spomnijo tudi pohoda 14. divizije skozi Cirkovce. Skupaj s šolo in vrtcem vsako leto poskrbijo, da obeležijo materinski dan, veselico pa pripravijo tudi ob krajevnem prazniku. »Lani smo izvedli tudi sekaško tekmovanje gozdarjev Šaleške doline, ki je odlično uspelo. Vsako leto pa poskrbimo, da naše otroke obišče Dedek Mraz, da izvedemo šaljivo tekmovanje med »le-dik in oženjenimi«,« še doda Verbotnova. Prireditve so namreč najboljša priložnost, da se krajani srečajo in družijo. Največkrat se dobijo pred šolo ali v njej in na šolskem igrišču pri njej. »Delamo pa tudi prireditve, ki tečejo od vrat do vrat. Lani decembra je tako vse domačije obiskal Miklavž v spremstvu angelov in parkeljnov, pri tem pa so obdarili otroke. Tako je bilo že tretje leto zapored in bo tudi v prihodnje.
a Bojana Špegel
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 16
16
MED VAMI
«»^AS
11. januarja 2018

biseri
maturantskega plesa
Leto v znamenju cvetja
Dijakinje in dijaki najvišjih letnikov se seveda že vse od začetka šolskega leta ukvarjajo z mislijo na maturantski ples. Pred njimi je tudi večna dilema: kaj obleči za ta svečani dogodek, ki poleg mature simbolizira prehod v odraslost. Nekateri med njimi pozabljajo, da »gaudeamus igitur, iuvenes dum su-mus«, pomeni veselje, mladost ... ne strogo toaleto, v kateri se ne znajo gibati ne plesati. Zatorej: »Veselimo se, dokler smo mladi«, in izberite temu primerno maturantsko obleko, pravita naši modni strokovnjakinji. Tokrat sta pripravili nasvete za maturantke.
V ospredju je vijolična barva
Modni trendi za leto 2018 še vedno ponujajo bleščice, resice, perje, karo in cvetlične vzorce. Letošnja »naj« barva, barva inštituta Pantone, je ultravijolična, modro nasičena vijolična
barva, ki komunicira z duhovnim razmišljanjem. Še vedno se nista poslovili pink in rožnata barva. V ospredje so zopet prišle apneno rumena, rdeča, modra in oranžna.
Leto 2018 bo zaznamovalo cvetje. Prisotno je v vseh oblikah in na vseh oblačilnih kosih.
Vrtnice, kale, nageljni, orhideje v kombinaciji z usnjem in punk dodatki naredijo iz punčke dekle, ki želi biti opaženo. Potrebujete le dobro presojo, da ne prestopite meje drznega v predrznega ter ljubkega v kičastega. Ne pozabite, da ste na plesu, ne na maškaradi.
Tudi karo vzorec je letos še vedno velik modni hit. Mikro ali makro, barvni ali enobarvni, karo je v vseh oblikah in različicah. Gre za brezčasen vzorec, ki nam prinaša kanček nostalgije. Trend metalnih odtenkov in bleščic se nikakor noče poslo-
viti. Omislite si lahko preprosto ozko obleko ali hlačni komplet oz. kombinezon, saj material zaradi svojega polnega in težkega videza ne potrebuje zahtevnih krojev in dodatkov. Pri tem velja pravilo »manj je več«. Preprosto obleko lahko okrasite tudi z manjšo količino perja. Trakovi s perjem so na voljo v vseh trgovinah z blagom. Pritrdite jih na robove rokavov ali spodnji del obleke.
Z malo spretnosti se lahko poigrate z barvami za tekstil in si same pričarate unikatno maturantsko obleko. Z napisi in risbami
na njej lahko ustvarite svojevrstno sporočilo vsem okoli sebe.
Kratka splošna navodila, kaj in kako:
•	Obleka naj se po obliki, barvi in dolžini prilega obliki telesa.
•	Naj ne bo prekratka oziroma naj ne razkriva preveč.
•	Pod njo nosite perilo, ki se ga ne vidi.
•	Obleka naj bo letom primerna.
Maturantski ples in matura sta vaši vstopnici v svet odraslih. Kako se boste predstavile, je odvisno od vaše kreativnosti, drznosti in pogleda na svet. Verjemite, da to, kakšen bo vaš končni videz, ni odvisno od debeline denarnice. Imeti denar še ne pomeni imeti okus. Žal se v pretiranem poseganju po popolnosti vaša generacija, generacija selfijev, spreminja v klone. Nehajte slediti »čredi« in si ustvarite čisto svoj, prepoznaven slog.
■ Jelena Stevančevič in Petra Meh
Tradicionalni pohod z baklami čez Lom
Ob vstopu v novo leto 2018 sta Planinska sekcija Topolšica in Turistično društvo Topolšica izvedla tradicionalni, že 19. pohod Z baklami čez Lom, od letos dalje preimenovan v Duletov pohod v spomin na našega dolgoletnega hribovskega prijatelja in hkrati predsednika TD v našem kraju - Dušana Krivca.
Zbor pohodnikov je bil letos na zadnji praznični dan, 2. januarja, pri Domu krajanov. Od tu smo krenili proti hotelu Vesna, kjer se nam običajno pridružijo tudi nekateri gostje, ki so tu na dopustu, obenem pa smo si ogledali božične jaslice, ki jih je postavilo TD Podeželje. Nadaljevali smo mimo doma ostarelih Zimzelen in se usmerili v pobočje proti domačiji Penšek. Po kratkem predahu smo pot nadaljevali proti domačiji Volk. Tu pa nas je že čakalo okrepčilo z ape-ritivom, čajem in zakuhančkom, za kar so poskrbele članice TD Topolšica. Od tu smo se spustili mimo Adama do Laha in zavili levo na gozdno stezo, ki pripelje na preval, kjer smo se spustili do cerkve sv. Jakoba. V njej smo si spet ogledali - že druge - jaslice, ki so bile tudi prav čudovite.
Skozi gozd smo se nato spustili do starega gasilnega doma. Tu pa smo se ustavili še ob tretjih jaslicah, zelo velikih in tudi lepih, ki jih je postavilo TD Topolšica.
Nadaljevali smo po novi pešpoti ob potoku Toplica do čudovito urejene in osvetljene domači-
pohodu (106 udeležencev) so bili še posebej zaslužni družina Krivec, predsednik PD Velenje Andrej Kuzman, predstavniki PD Vinska Gora, župan Občine Šoštanj Darko Menih s soprogo ter predsednik TD Topolšica Darko Delopst, ki je poskrbel za
je Rožič, kjer smo bili ponovno pogoščeni. Tudi tu so nas presenetile lepo urejene jaslice, že četrte na tej poti. Sledil je še kratek sprehod do Doma krajanov in tu je bil zaključek uspešnega pohoda s pogostitvijo.
Za udeležbo na množičnem
pokritje stroškov pohoda.
Naj novo leto nosi obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ter varen korak na vseh poteh.
■ Marjan Karlovčec - Kara
Kegljanje
Rada Savič in Uroš Stoklas slavila v Šoštanju
S finalnimi nastopi osmih najboljših tekmovalcev in tekmovalk se je na kegljišču v Šoštanju končal 17. Mednarodni božično - novoletni turnir Šoštanj 2018. Turnir v Šoštanju se uvršča med največje tako po številu tekmovalcev, kot po nagradnem skladu. Letošnjega se je udeležilo preko 160 tekmovalcev, ki so
bili razvrščeni v štiri skupine (registrirani - moški, ženske in re-kreativci - moški, ženske ). Gledalci so videli odlične kegljače, člane državne reprezentance in tudi tekmovalce, ki nastopajo v tujini. V finalu se je pomeril tudi domačin Rasim Hasičič, ki pa s svojim nastopom ni bil najbolj zadovoljen. Bučen aplavz je prejel član državne reprezentance Stoklas, ki je za svojim rekordom kegljišča zaostal le za 4 keglje.
• tf
Rezultati finala ženske: Rada Savič (KK Celje) -591 podrtih kegljev, Anja Kozmus (KK Celje) - 570, Jožica Šeško (KK Celje) -553, Mira Grobelnik (KK Celje) - 551, Dra-
gica Durič (KK Remoplast) - 532, Majda Grahor (KK Remoplast) - 510, Marica Lozič (KK Šoštanj) - 484.
Rezultati finala moški: Uroš Stoklas (KK Rot- Weiss Zerbst) - 655 podrtih kegljev, Davor Sobočan (KK Ljubelj) - 585, Igor Zamljen (KK Calcit Kamnik) - 573, Jure Fleischman (KK Triglav) -567, Grega Bajželj (KK Ljubelj) - 522, Jure Mejač (KK Ljubelj)-551, Janez Čerin (KK Ljubelj) - 548, Rasim Hasičič (KK Šoštanj) - 542. Pri rekreativcih je slavil Janko Karun (ABC Rent a car) - 572, Brane Dreu (Premogovnik Velenje) - 570, Miro Homar (Kegelj tea) - 536.
Med rekreativkami je slavila Ema Zajc (KK Ljubelj) - 506 - čiščenje - 147, Štefka Flerin (KK Kamnik) - 506 - čiščenje 141, Francka Stare Novak (KK Triglav) - 502.
Kulinarični vrhunec v Hotelu Planinka
Ljubno - Hotel Planinka je znan gostinski objekt v samem središču Ljubnega ob Savinji, že od nekdaj dobro obiskan, sedaj pa prenovljen in posodobljen v prijeten lokal, ki po dobro začrtanih ciljih lastnikov Helene Bizjak Žerovnik in Tomaža Žerovni-ka ubira novo, drugačno zgodbo v gostinski ponudbi Zgornje Savinjske doline. Kajti ponudba na meniju lokala je drugačna, posebna, namenjena vsem tistim, ki jim kulinarično druženje ob skrbno izbranih menijih nudi posebno kulinarično doživetje.
Konec decembra so v kuhinji Hotela Planinka gostili kuharskega mojstra iz Bruslja, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico. Erik Lindelauf, ki svoje kreacije ustvarja v bruseljski restavraciji La Truffe Noire, je v Planin-ki kuharsko taktirko prevzel za en dan. Z vodjem kuhinje Zdrav-kom Robičem sta za izbrane goste ustvarila izjemne gurmanske mojstrovine, ki so bile prava paša za oči in balzam za okušanje, vse začinjeno z vrhunskimi tar-tufi. Po pozdravu iz kuhinje je sledil mariniran losos s kremnim namazom tartufov in praženim sezamom, temu pa tartufi, šam-pinjoni in zeleno polnjen raviol s sokom črnih tartufov. Za ljubitelje morske hrane so postregli Takobove kapice s karijem, krompirjevim čipsom, mladim korenčkom in prelivom črnih tartufov, medtem ko je srnin file spremljala omaka perigourdi-ne z bučno kremo in testeninami z maslom račjih jeter in gobami. V nadaljevanju sta mojstra krožnik »obložila« z domačimi siri, obogatila pa s sirupom z dateljni in orešč-ki. Za konec pa "Poezija treh čo-
Zdravko Robič, Helena BizjakŽerovnik in Eric Lindelauf
kolad Valhrona" s prstanom hrustljavega biskvita, malinovim sorbetom in ananasovimi kockami s pehtranom ter lističi zlata.
Lastnika hotela Planinka Helena Bizjak Žerovnik in Tomaž Žerovnik, ki uspešno vodita hotel že veliko let, sta ponosna, da lahko gostita tako izjemnega kuharja, kot je Lindelauf, že drugič in s tem popestrita hotelski meni. Belgijski »perfekcionist« svoje znanje prenaša na šefa kuhinje tamkajšnjega hotela Planinka,
deluje kot svetovalec oz. Robi-čev mentor, kar se je hotelu že obrestovalo, saj je bila njihova restavracija deležna že velike pozornosti slovenskih kulinaričnih recenzentov.
Helena pove, da bodo menij-ske posebnosti povezane z domačim okoljem obdržali tudi v prihodnje, obogatili pa so jih že z novostmi posebne kulinarike. Z obiskom so zadovoljni in čutijo, da je pot prava.
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
11. januarja 2018
""^Jis
ŠPORT
17
Vstopili v olimpijsko leto
Šmartno ob Paki, 6. januar
- 54. tekmovanje Zlata lisica v Kranjski Gori seveda ni minila brez ene največjih in najbolje organiziranih navijaških skupin v Sloveniji, kot pravijo zase člani Društva športnih navdušencev Fan kluba Ane Drev iz Šmartne-ga ob Paki. Kar 60 jih je spodbujalo ob veleslalomski progi svojo sokrajanko Ano Drev in se ob izteku proge veselilo uspeha Tine Robnik ter Mete Hrovat skupaj z
njunimi navijači. Sploh veseli so bili svojega podmladka - skupine učencev iz šmarške osnovne šole, ki so pokazali, kako pridno se učijo tudi navijaških veščin.
Člani Fan kluba Ane Drev Šmartno ob Paki bodo vražje Slovenke in še posebej Ano bodrili tudi na naslednji velesla-lomski preizkušnji na Kronplat-zu 10. februarja, štirje med njimi pa odhajajo še na olimpijske igre v južnokorejski Pjeongčang.
Prav olimpijsko leto, menijo, bo najbolj zaznamovalo 15-letnico delovanja omenjenega društva. Nič pa ne bi bilo narobe, če bi ga z dobro uvrstitvijo nadgradila šmarška vražja Slovenka, za katero ter za preostale članice slovenske olimpijske alpske smučarske ekipe bodo zagotovo stiskali pesti tudi ostali domačini in širša slovenska javnost.
• Tp
Podmladek navijaške skupine v Kranjski Gori
Tekači so odtekli najhitrejši krog
Pri stadionu ob jezeru tekači zaključili že 10. zimsko tekaško sezono
Minulo soboto so se na zadnjem sezonskem druženju zbrali tekači, ki se udeležujejo t. i. Najhitrejšega kroga ob Velenjskem jezeru. Prišlo jih je okoli petdeset, kar je okoli polovica tistih, ki so v sezoni vsaj občasno organizirano tekli po 5,7-ki-lometrski rekreacijski stezi. Že deset let tekmovanje organizirata Boža in Slavko Meža ob občasni pomoči še nekaterih udeležencev, za rezultate pa je skr-
km, od leta 2013 pa okoli Škal-skega jezera do kampa (plaže ob Velenjskem jezeru) ter nazaj v skupni dolžini 5,7 km. Tekači so lahko organizirano tekli 11 sobot v zimskem obdobju od novembra do januarja in uradno merili pretečene kroge in čas. Tokrat so tekli med 4. novembrom lani in 6. januarjem letos, ko je bil tudi zaključni, malce praznični dan. Zmagovalce v posameznih starostnih kategorijah (moški, žen-
bel Vasja Jerčič. Letošnja super zmagovalca najhitrejšega kroga v absolutni konkurenci sta postala Mozirjana, maratonca Berny Čeplak Poznič (ženske) in Milan Vivod (moški).
Po 10 letih bi Meževa dala »štoparico« drugim, a ju prijatelji ne izpustijo
Teki z imenom Najhitrejši krog potekajo že od leta 2008 in so bili takratnega decembra speljani okoli Velenjskega jezera po urejeni poti, ki jo je vzdrževal Premogovnik Velenje v dolžini 7,2
ske) so v zadnjih letih določali s seštevkom štirih najboljših tekov. V povprečju je na vsako soboto teklo 32 tekmovalcev.
Lepo je, ko bije bitko vsak tekač s seboj
Svoj čas so prihajali na te teke tudi iz oddaljenega Prekmurja in Novega mesta, v zadnjih letih pa v glavnem iz Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Čeprav je bila organizacija na plečih para Meža, pa je bila zelo dobrodošla pomoč iz Športne zveze Velenje, delno tudi Premogo-
Mladi plavalci do prepričljive zmage
V troboju zgodovinska ekipna zmaga mladih plavalcev ter klubski rekord Jureta Frankoviča
V nedeljo, 7. januarja, je velenjski plavalni klub v domačem bazenu organiziral tretji del tro-boja, na katerem sta poleg domačinov tekmovala še ravenski Fužinar in mariborski Branik. Plavalni klub Velenje je na tekmovanju zastopalo 56 plavalk in plavalcev iz dveh najmlaj-
točk) in premagal plavalce Fu-žinarja (2.347,5 točk) in Branika (2.230,5 točk). Zelo dobre nastope velenjskih plavalcev je potrdil še Jure Frankovič, ki je v disciplini 200 m hrbtno odplaval nov klubski rekord za mlajše dečke (2:32,78). Med najboljše tri so se v posameznih discipli-
200 m prosto in 100 m prsno,
2.	mesto na 100 m delfin), Val Goličnik (3. mesto na 100 m prsno), Anže Guštin (2. mesti na 200 m prosto in 200 m hrbtno,
3.	mesto na 50 m prosto) in Dane Šibanc (2. mesto na 50 m prosto, 3. mesta na 200 m prosto, 200 m hrbtno in 100 m pr-
ših kategorij. Na tretjem delu troboja so osvojili prvo mesto s 1.005 točkami, pred Fužinar-jem (876,5 točke) in Branikom (817,5 točke). Med štirimi velenjskimi ekipami sta prvo mesto dosegli ekipi mlajših dečkov (318 točk) in deklic (244 točk). Po vseh treh delih trobo-ja je Plavalni klub Velenje prvič v svoji zgodovini zmagal (2.916
nah uvrstili: Ema Jovan (2. mesto na 50 m prosto), Sara Na-vodnik (3. mesto na 200 m hrbtno), Manca Poberžnik (2. mesto na 100 m prsno), Špela Po-horec (3. mesti na 50 m prosto in 100 m prsno), Nina Princl (3. mesto na 100 m prsno), Luka Ačimovic (3. mesti na 200 m hrbtno in 400 m mešano), Jure Frankovič (1. mesta na 50 in
sno). Za najmlajši kategoriji je to spodbudna napoved za bližajoči državni prvenstvi, ki bosta februarja v Mariboru (dečki in deklice) in Celju (mlajši dečki in mlajše deklice).
a Marko Primožič
vnika Velenje in MOV Velenje. Slavko Meža, nekdaj zaposlen na Premogovniku, je dejal, da je njegova dvajsetletna tekaška aktivnost vir zdravja in navdiha, pa tudi korak k prijaznejšemu staranju, saj zanj kar nima časa. Tako kot vsakič so si udeleženci tudi letos ob koncu stisnili roke, čestitali najboljšim ter se pogostili v lastni režiji ob gobarskem golažu, ki ga vedno pripravita Boža in Slavko, strastna gobarja na
hitrih nogah.
Zmagovalci po starostnih kategorijah (seštevek štirih tekov) moški: Peter Pfeifer (do 45 -1:26:38), Milan Vivod (do 60 -1:24:37), Ivan Planinc (nad 60 - 1:47:49); ženske: Berny Čeplak Poznič (do 45 - 1:32:51), Doroteja Krajnc (do 60 - 1:57:07), Boža Meža (nad 60 - 2:11:28)
Najhitrejša na enem teku dolžine 5,7 km: Berny Čeplak Po-znič 0:23:02 (rekord trase med ženskami), Jernej Vivod 0:21:02.
a Jože Miklavc
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 18
»»SfiAS
18
MODROBELA KRONIKA
Klicala je dolžnost, še bolj pa mlado življenje
Jan Luknar iz Šmartnega ob Paki prejemnik medalje za izjemen prispevek k varnosti državljanov
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za notranje zadeve in Generalna policijska uprava sta pred iztekom minulega leta podelila trem občanom in 20 policistom medalje za njihov izjemni prispevek k varnosti državljanov in ugledu Slovenske policije. Med prejemniki medalje je bil s Policijske postaje Celje Jan Luknar iz Šmartnega ob Paki. Jan je 28. julija lani v svojem prostem času v zadnjem trenutku rešil življenje mlademu sokrajanu, ki je želel storiti samomor z zadušitvijo z izpušnimi plini.
Šlo je za sekunde
»Lepo je, če te nekdo nagradi za takšno dejanje, čeprav naj bi bila dolžnost vsakega državljana nuditi pomoč sočloveku v stiski, za policiste pa je varovanje ljudi in njihovega premoženja zakon. Marsikdo od državljanov bi se v mojem primeru obrnil vstran in pustil, da bi ugasnilo mlado življenje, sam pa sem vedel, kaj mi je storiti,« se je odzval na vprašanje, kako ocenjuje pozornost svojih nadrejenih prejemnik medalje.
Dobro delo je Jan opravil v svojem prostem času, med koriščenjem očetovskega dopusta ob rojstvu druge hčere. Na sprehodu ob reki Savinji je opazil parkirano vozilo, ki prvotno ni vzbudilo njegovega posebnega zanimanja. Ko pa se mu je nekoliko bolj približal, je zaslišal, da je motor v pogonu, v oči mu je »padla« cev, napeljala iz izpušnega kanala v notranjost avtomobila, nato z brisačami in drugimi tekstilnimi izdelki »zadelana« stekla. »Takoj sem vedel, da si nekdo poskuša vzeti življenje. Stekel sem do avtomobila,
odprl njegova vrata in v zadimljeni notranjosti opazil negibno osebo. Potegnil sem jo iz avtomobila, spravil k zavesti in poskušal poklicati reševalce, kar pa ni bilo enostavno.« Kot je pojasnil, je poskušal osebo, ki je hotela storiti samomor, skušal naprej pomiriti, se z njo pogovoriti, a se je na trenutke obnašala malo nasilno. Želela je namreč preprečiti, da bi o dogodku obvestil policijo oziroma naj-
skala zdravniško pomoč in po informacijah je na dobri poti okrevanja.«
Jan je policist dobrih 10 let in v tem času se je že srečal z vrsto neprijetnih dogodkov: s smrtjo, hujšimi kaznivimi dejanji, nasiljem v družini ... Nekateri se ga dotaknejo bolj, drugi manj. Trudi se, da preveč tovrstnega bremena ne prinaša s sabo v domače ognjišče, da s tem, kar ga teži, ne obremenjuje preveč
Jan Luknar si bo leto 2017 zapolnil tudi po tem, da je sokrajanu rešil življenje.
prej reševalce. »V bližini sem opazil moškega, ki se je s traktorjem pripeljal na polje, ga poklical k sebi, čeprav je že sam zaznal, da se dogaja nekaj nevsakdanjega. Priskočil mi je na pomoč. Skupaj sva osebo umirila, poklicala reševalce, ki so se odzvali res zelo hitro. Zdravnik v reševalni ekipi je dejal, da je šlo za sekunde.«
Julijskega dogodka Jan zlepa ne bo pozabil tudi zato, ker je bila oseba v avtomobilu njegov znanec iz otroških dni, s katerim sta se veliko družila, ki ga v svojem kraju pogosto videva. »Presenečenje je bilo bolj podobno manjšemu šoku. Odzval bi se tako tudi, če bi bil neznanec. Vesel sem, da je oseba poi-
staršev, sorodnikov, predvsem pa žene, ki mu vedno prisluhne in mu na določen način tako tudi pomaga. »Na policiji imamo nekaj psihologov, s katerimi se lahko pogovorimo o marsičem. Za zdaj se za kaj takega nisem odločil. Se pa zna zgoditi v bližnji prihodnosti, saj se pomisleki, vprašanja »nalagajo« in je treba sebe in misli razbremeniti.« Ne glede na zapisano Jan ne razmišlja, da bi morebiti v življenju počel kaj drugega. »Da mi je poklic pisan na kožo, sem vedel, ko sem se vpisal v šolo. Po kakšnem letu me je veselilo še bolj in če bi se moral še enkrat odločiti, bi se odločil enako,« je sklenil pogovor Jan Lu-knar.	a
Dve hudi nesreči na Golteh
Voznik motornih sani umrl, smučar izredno hudo poškodovan
Golte, 5. januarja - Na območju Golt v občini Mozirje se je v petek pri rekreativni vožnji z motornimi sanmi smrtno ponesrečil znani mozirski podjetnik Marjan Benda.
Policisti so bili o nesreči obveščeni nekaj po 21. uri. 50-letnik je z motornimi sanmi vozil iz smeri hotela Golte do vrha proge. Na vrhu ga je zaradi velike hitrosti dvignilo v zrak, nakar je s sanmi trčil ob tla. Od tam ga je ponovno odbilo čez smučarko progo. Ob progi je s krmilno smučko sank trčil v večjo smreko. Po trčenju je obležal v neposredni bližini smreke in na kraju umrl.
Pred to nesrečo, popoldan, pa sta na progi Medvedjak na Gol-teh med vijuganjem po progi trčila 82-letni slovenski smučar in 52-letni smučar iz Hrvaške. 82-letnik se je v trčenju izredno hudo poškodoval.
Obnavljajo abonmaje za parkiranje
Cena ostaja enaka kot lani - V coni D lahko stanovalci namesto prvega abonmaja izberejo dovolilnico za garažno hišo
Rudi Vuzem: »Modre cone so povsod, v vseh conah, kjer so jih v Velenju uvedli, izboljšale standard parkiranja. Z njimi je več reda, več nadzora, več možnosti parkiranja. Slabih izkušenj ne beležimo. Tisto, kar je dobro, pa je treba nadgrajevati. Gotovo se bodo modre cone v takšni ali podobni obliki v mestu še širile.
■
Milena Krstič - Planine
Velenje, 3. januarja - Na prvi delovni dan letos je Komunalno podjetje Velenje v Pisarni modrih con v stavbi Mestne občine Velenje začelo prodajo in obnovo abonmajev za parkiranje v modrih conah, do katerih so upravičeni stanovalci.
»Sistem prodaje abonmajev je utečen,« pravi Rudi Vuzem, ki v Uradu za komunalne dejavnosti v Mestni občini Velenje bdi nad modrimi conami. V prvih dveh tednih leta so na vrsti upravičenci iz cone A in B, v tretjem tednu
>Cene ostajajo enake, kot so bile lani.
januarja upravičenci za cono C, v četrtem tednu pa upravičenci cone D.
Stanovalci znotraj območja določene cone lahko na teh območjih parkirajo z abonmaji, ki se glasijo na registrsko številko avtomobila, znotraj »svoje« modre cone so upravičeni do največ dveh abonmajev, pri čemer je drugi dražji od prvega. Letos bodo cene ostale takšne, kot so bile lani.
Največ abonmajev je v coni D
V coni A je bilo lani prodanih 424 prvih abonmajev in 86 drugih, v coni B 91 prvih in 24 drugih, v coni C 392 prvih in 206 drugih, največ pa so jih prodali
v coni D, ki je tudi sicer največja, 997 prvih in 200 drugih abonmajev. »K abonmajem v coni D pa je treba prišteti še 116 dovolilnic za stanovalce za garažno hišo Gorica. Tukaj je namreč posebnost, da so se stanovalci na-
mesto prvih abonmajev za parkiranje v modri coni lahko odločili za dovolilnice za garažno hišo.«
Karte za modre cone in garažne hiše
Na območju Velenja je parkiranje plačljivo v vseh štirih modrih conah, pa tudi v garažnih hišah Mercator, Avtobusno postajališče, Gorica in Zdravstveni dom.
Za plačilo parkiranja so na voljo različne vrste parkirnih kart - letnih in mesečnih (ene veljajo samo za modre cone, ene samo za parkirne hiše, tako imenovane zlate pa veljajo za oboje).
Posebnost pa so tedenske karte za garažne hiše. Posebej zanimive so denimo tistim, ki gredo na dopust ali se bojijo, da bi jim toča ali kakšna druga vremenska nevšečnost na odprtem parkirišču poškodovala vozilo.
Lahko tudi preko spleta
Parkirnino v modrih conah za kratkotrajno parkiranje pa je možno poravnati na parko-matih, preko SMS sporočil ali z brezplačno mobilno aplikacijo ParkMeWise, ki je na voljo v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Uporabniki si jo lahko prenesejo s spletne strani aplikacije; je za Android in iOS.
Razdalja je bila prekratka
Velenje, 5. januarja - V petek dopoldne se je na regionalni cesti na vinskogorskem klancu zgodila prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznica osebnega avtomobila je trčila v vozilo pred sabo. Nastala je gmotna škoda.
Dolguje mu tri plače
Šoštanj, 5. januar - Delavec, ki je delal pri podjetniku iz Šoštanja, je ostal brez treh mesečnih plač, ki jih je zaslužil pri njem. Z dokumentacijo, iz katere je to razvidno, se je obrnil na policiste. Ti bodo zadeve preverili še pri podjetniku, ga zaslišali in zanj napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev.
Trčili vozili
Žalec, 6. januarja - V Galiciji sta v soboto trčili dve osebni vozili. Nesrečo je povzročil 39-le-tni voznik, ki ni vozil po sredini svojega voznega pasu in je z levim delom vozila trčil v vozilo 71-letnega voznika, ki mu je pripeljal naproti. 39-letnik se je v trčenju hudo poškodoval, 71-le-tnik pa lažje.
Očetu ne sme blizu
Velenje, 3. januarja - V sredo je v stanovanju na Šercerjevi sin pretepel očeta. Udaril ga je s sekiro po glavi in lažje poškodoval. Policisti so sinu izrekli prepoved približevanja, za kaznivo dejanje nasilja v družini pa ga bodo tudi kazensko ovadili.
Posušena rastlina pri policistih
Velenje, 4. januarja - V četrtek malo pred polnočjo se je policijska patrulja srečala z osebo, ki je imela pri sebi neznano posušeno rastlino zelene barve. Policisti so posumili, da gre za marihuano, zato so snov zasegli in poslali v analizo. Če bo analiza pokazala, da gre za prepovedano drogo, bodo občanu napisali odločbo o prekršku.
Tat odnesel železno
blagajno
Velenje, 6. januarja - V soboto so policisti na Tomšičevi 13 v Velenju obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine. Neznanec je izkoristil nepazljivost stanovalca, ki je stanovanje, ko ga je zapustil za deset minut, pustil odklenjeno. Odnesel je železno prenosno blagajno, v kateri je bilo 1.700 evrov gotovine.
Kdo izsiljuje trinajstletnika?
Velenje, 7. januarja - V nedeljo sta se pri policistih zglasila mati in njen trinajstletni sin, ker je slednji na svoj telefon prejel tri sporočila z grozilno vsebino.
Policisti so v zvezi s tem napisali zapisnik o kaznivem dejanju izsiljevanja, zbirajo obvestila, zoper storilca pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja.
Ukradel pet koles
Velenje, 8. januarja - V ponedeljek so bili policisti obveščeni o vlomu v klet v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu. Vlomilec je ukradel pet koles. Za storilcem poizvedujejo.
V Štali je bila 'štala'
Velenje, 6. januarja - V soboto ponoči je razjarjeni gost v lokalu Štala nadlegoval prijateljico, ki je tam zaposlena kot natakarica. Drugi gost ga je skušal pomiriti, kršitelj pa ga je udaril. Udaril je tudi natakarico in ji onemogočil, da bi o kršitvi obvestila policiste. Ker se je ob njihovem prihodu nedostojno vedel tudi do njih, kršenje pa nadaljeval, so mu odredili pridržanje do streznitve.
Nespodobno v knjižnici
Velenje, 8. januarja - V ponedeljek popoldne so šli policisti v velenjsko knjižnico, kjer se je nespodobno in nasilno vedel obiskovalec. Pomagal je zdravnik, ki ga je napotil v bolnišnico.
Za osvetlitev prehodov 40 tisočakov
Velenje, 4. januarja - V Mestni občini Velenje so lani naredili raziskavo o varnosti prehodov za pešce. Veliko so jih tudi obnovili in dodatno osvetlili, za kar so iz proračuna namenili 80 tisoč evrov. Letos bodo obnove nadaljevali. Uredili bodo prehode za pešce na Cesti talcev ter Prešernovi in Kidričevi cesti, za kar bodo namenili 40 tisoč evrov.
abš
Iz POLICISTOVE beležke
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
11. januarja 2018
""^Jis
UTRIP
19
HOROSKOP
Se bo treba usesti, pogovoriti in kaj storiti
Največ kršitev parkiranja na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, ob večjih prireditvah in praznikih - Parkirnih mest za invalide pred društvenimi prostori ni
Tatjana Podgoršek
Mestna občina Velenje je bila med prvimi v državi, ki se je ponašala z nazivom občina po meri invalidov, zato večine ni presenetilo njeno sporočilo o rezultatih akcije »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide«, h kateri je lokalne skupnosti ob mednarodnem dnevu invalidov (3. decembru) pozvala Javna agencija RS za varnost v prometu. Z njo je ta želela zmanjšati kršitve parkiranja na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. V primerjavi s študijo Fakultete za varnostne vede, Univerze v Mariboru, ki je pokazala, da kar 63 odstotkov parkiranih vozil na teh mestih ni imelo invalidske izkaznice, je 14-dnevni poostren nadzor v prvi polovici lanskega decembra pokazal, da »v Velenju res znamo izgovore parkirati drugam. Mestno redarstvo sicer nadzira ta parkirna mesta vse leto, v
poitilo se je
od 12. 1. do 18. 1.
-	13. januarja 1958 se je rodil dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspešen zdravnik, gledališki igralec in humorist Jože Robida; skupaj z Jožetom Krajncem se je odločil, da ljudi ne bo zdravil le s pomočjo medicine, temveč tudi s humorjem in s smehom, ki ga Slovencem včasih tako zelo primanjkuje; ob njegovi šestdeset letnici mu želimo še veliko uspehov na poklicnem področju, z željo, da bi še dolgo vztrajal tudi na tisti drugi, včasih še veliko bolj trnovi poti človeka, ki zna Slovence razveseliti, jih pripraviti do smeha in spraviti tudi v dobro voljo;
-	13. januarja 1992 je koncern Gorenje v spremstvu takra-
dneh poostrenega nadzora so tega še povečali in ugotovili le dve kršitvi,« so še zapisali v sporočilu za javnost Mestne občine Velenje. Ta ugotovitev je »zbodla« nekatere invalide, češ da v praksi vendar ni povsem tako.
Pred društvenimi prostori ni parkirišč za invalide
»So težave in včasih kar velike,« nam je zatrdila invalidka Doroteja Kunst ter nadaljevala: »Kar pogosto naletim na to, da ne morem parkirati svojega vozila na parkirnem mestu, rezerviranem za invalide pri velenjskem zdravstvenem domu, pri Centru Nova. Moram pa priznati, da je glede tega marsikje precej slabše kot v Velenju.«
»Se zgodi, da kdaj ne najdeš prostora za parkiranje, a zaradi tega bi težko dejala, da so kršitve pri omenjenem parkiranju za nas invalide, ki smo upravičeni do uporabe parkirnega mesta,
tnih podpredsednikov slovenske vlade dr. Andreja Ocvirka, ministrov Dušana Šešo-ka, Igorja Umeka in Izidorja Rejca obiskal takratni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle;
-	14. januarja 1979 se je zvečer pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev;
-	14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju;
-	14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado Vrbič v Stock-holmu izročil švedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi častni znak svobode Republike Slovenije;
-	od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski Rdeči dvora-
pereče,« pa je menila Anica Kos.
Za mnenje smo zaprosili še predsednika Medobčinskega društva invalidov Šaleška dolina Velenje Srečka Ramšaka. »V celoti z ugotovitvijo iz sporočila Mestne občine Velenje tudi sam ne soglašam. Nekateri naši člani poudarjajo omenjene težave, sam pa sem tudi že opazil, da so najpogosteje ob praznikih, večjih prireditvah, na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, parkirana vozila brez ustrezne nalepke. Sploh velja to za parkirišča pri trgovskih centrih v vseh treh občinah Šaleške doline.« Ob tem je Ramšak opozoril še na to, da ponekod parkirna mesta za invalide niso primerno označena. Ob snežnih padavinah, ko parkirišča še niso splužena, ne moreš videti talnih označb, drugih tabel pa ponekod ni, je pojasnil. Tudi sam je v takem primeru že parkiral na mestu za invalide, ki mu ne pripada.
Bolj kot omenjene težave pa ga »mučijo« parkirna mesta za invalide pred društvenimi prostori. »Nimamo jih. So na skupnem parkirišču za stanovalce bloka in za stranke bližnjega trgovskega centra na Kersnikovi cesti v Velenju. Ta so pogosto zasedena in za invalide na vozičkih ter težje gibalno ovirane člane društva predaleč. Za nameček invalidom ovira dostop do društvenih prostorov še klan-čina pred njimi.«
Bodo ukrepali? Bodo, pravi Ramšak, in verjame, da bodo (tako kot vedno doslej) pripeljali do želenega cilja. »Se bo treba usesti, pogovoriti in kaj storiti. Najmanj sem optimističen glede ureditve parkirnih mest pred društvenimi prostori. Po informacijah naj bi bila obstoječa parkirna mesta ob objektu naprodaj, društvo pa denarja nima,« je še dejal Srečko Ramšak
Vlado Vrbič med podeljevanjem plakete Astrid Lindgren (Foto
Arhiv Muzeja Velenje)
ni neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu; 17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; 17. januarja 1996 je bila v Škalah priložnostna slovesnost ob dokončanju prve faze plinifikacije Škal in Hra-stovca;
-	17. januarja 1998 sta NTK
ERA - Tempo in ŠRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1. Mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije; žal ga že nekaj let ni več v Velenju;
-	18. januarja 1986 je bil v Rdeči dvorani plesni turnir Slovenija pleše.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Čeprav niste velik ljubitelj zime, si je boste sedaj res že želeli. To, da bi sredi januarja cvetele trobentice, vam ni všeč, saj veste, da se zna zgoditi, da bo zima pokazala zobe šele v pomladnem času. Sneg in mraz pa si boste vse bolj želeli tudi zato, kerveste, da prihaja obdobje, ko boste spet imeli več dela. Za štirimi stenami pač lažje zdržite, če je zunaj slabo vreme. Ko boste opravili z glavnino dela, kar ne bo pred torkom, boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju. Zameri vam, ker se obnašate, kot da ste sami na svetu. Čim prej se vzemite v roke in začnite spet planirati aktivnosti v dvoje. Nič ne prelagajte na jutri, kot kaže, vas lahko v posteljo položi kakšna viroza.
Bik od 22.4. do 20.5.
Življenje se vam ne bo vrtelo tako kot si želite. Dobro veste, kaj vam najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. To čutite že nekaj časa, a se ne morete odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli. Podprli vas bodo tudi, če bodo vaše ideje zvenele malce noro. Malo manj razumevanja za vaše ideje bodo imeli v službi. A se bodo sprijaznili. Kar se zdravja tiče, boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje. Energije boste imeli vsak dan več, bolečine v sklepih bodo izzvenele. Ljubezen sredi zime? Žal bo to ostala le želja, krivi pa ste sami. Nekdo vas res rad vidi, vi pa se skrivate pred njim.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
V	novo leto ste spet stopili polni zaobljub, sredi januarja pa se vam zdi, da je še kar čas praznikov. Žal ni, tudi časa za dopust še nekaj tednov ne bo. Sedaj vam je že jasno, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli, da se uresničijo. Ne iščite več izgovorov. Če ne boste začeli takoj, tudi letos ne bo šlo po načrtih. Čeprav
radi tudi počivate in uživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker čutite, da vam letos res lahko uspe, to od jutri dalje ne bo več težko in hudo. A največ boste morali narediti za svoje zdravje. Če ne boste poskrbeli zanj, pozabite na vse drugo. Težave, ki se oglašajo, niso od včeraj. Vaše telo je utrujeno od strupov, ki jih vnašate vanj. Prečistite telo in misli, tudi te niso pozitivne.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce. Kje je vzrok le slutite, priznati pa si še ne boste hoteli. Ugotovili boste, da je obdobje, ki vas je skoraj izčrpalo, preteklost. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja, ko bo pot krenila navzgor. A to se bo zgodilo šele, ko boste sami sebi priznali, da ste ljudi vi potiskali stran on sebe in ne oni vas. Če boste znali prav organizirati čas, kar je vedno vaša šibka točka, bodo načrti, ki ste si jih zastavili na začetku tega leta, celo izvedljivi. Da, visokoleteči so, a vas kaj manj sploh ne zanima. Povprečja imate dovolj, želite si le še presežke.
Lev od 23.7. do 23.8.
Imeli boste veliko dela, a si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Ker bo vaš pristop pozitiven, bo tudi delo dobro teklo. Ovir ne bo, dokler si jih ne boste postavili sami. Tudi zato, ker veste, kako nesrečni ste, kadar nimate kaj početi, sijih še nekaj dni ne boste. Sreča je, da bo tudi vaš partner ljubeč in pozoren, predvsem pa bo razumel, kaj se vam dogaja. A tudi njegova potrpežljivost ne bo večna. Zavedajte se, da so dobri odnosi doma vredni več kot poslovni uspeh. Zato vlagajte tudi v vajino zvezo. Sorodniki vas bodo presenetili s ponudbo, ki bo dobra le na prvi pogled. Preden rečete, da, vse trikrat preverite. Sploh, ker bodo vmešane vaše finance.
Devica od 24.8. do 23.9.
Športne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi čudne občutke, s katerimi se borite zadnje čase. Le voljo, da se jih začnete res lotevati, morate končno zbrati. Če vam ni, da bi migali sami, poiščite pomoč prijateljev, ki to že počnejo. Takoj bo lažje steklo. Ljubezensko področje v naslednjih dneh ne bo prav nič razburljivo. Lahko bi rekli, da se z njim tudi ne obremenjujete. Živite od danes na jutri, brez želje po intimnosti. Da to ni dobro, se boste začeli zavedati v soboto, ko boste v družbi para, ki je še močno zaljubljen. Da, nevoščljivi boste. Želeli si boste, da iskrice, ki jih med vami in partnerjem ni več, spet vzplamtijo. Če boste še kaj naredili zato, bodo. A ne čez noč.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
V	naslednjih dneh vam bodo prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videli, polepšali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili, in potem še z obiskom v živo. A prihodnji teden ne bo v celoti lep. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Zato ukrepajte, preden se boste začeli utapljati v
nedokončanih poslih, ker dobro veste, kako vas moti, če delo ne teče po vaših željah. Kar se čustev tiče, bo teden prijeten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Nekatere sanje pa se bodo uresničile že v prvih dneh naslednjega tedna. Le želja, da bi imeli več časa zase, bo še najprej neizpolnjena. Zdravje bo tudi zato precej občutljivo.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Ker ste zadnje tedne precej energije vlagali v svoje počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel januar. Med dogodki, ki se vam obetajo, bo dišalo tako po rožicah kot pelinu. Je pač tako, da življenje ni vedno prijazno. Prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Neko slovo, ki bo neizogibno, bo zelo težko. Bolj za vas kot za nasprotno stran. Vaš pogled na zaplet bo predvsem čustven, zato se vam bo resnica še izmikala. Pravi pogled na človeka, ki vam veliko pomeni, vam bo prinesel torek. Doživeli boste šok.
Strelec od 23.11. do 21.12.
V	veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj požrete veliko žalitev in projekt, ki vam je vzel že veliko časa, speljete do konca. Lahko pa ste tudi trmasti in ostanete ponosni in načelni. Zadeva je tako vroča, da bo najbolje, če jo dobro prespite. Včasih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to držati tudi v vašem
življenju. Bodite bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas očitno podcenjuje. Če boste znali začutiti pravi trenutek, ko bo res treba reagirati, boste vi glavni zmagovalec. Če ne, vam zna biti žal. Partner vam bo ves čas stal ob strani. Kakorkoli se boste odločili, mu bo prav. Pomagal vam bo bolj, kot bi mu bilo treba. Sploh, ker vi do njega zadnje čase niste bili prav prijazni. Zdravje bo dobro, kaj več pa ne.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Manjše zdravstvene težave vam bodo malce pokvarile počutje, ki pa bo na splošno še nekaj dni dobro. Zakaj ste tako zadovoljni, veste vi in le še nekdo, ki pa ostaja zadržan. Razumite ga, njemu je tokrat težje kot vam, saj lahko tudi izgubi več kot vi. Čeprav se ne bo zgodilo čez noč, se boste kmalu spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. A brez skrbi, tokrat se bo vse odlično izteklo. Bolje se sploh ne bi moglo. Naučili se boste, da je včasih dobro sprejemati drugače misleče in iz tega celo potegniti kakšno korist. Vaša potrpežljivost bo tokrat res bogato nagrajena. A ne materialno. Občutek bo še boljši, kot če bi se poznalo tudi na bančnem računu.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ne odlašajte z vsem tistim, kar si že dolgo obljubljate. Nagrada bo dvojna. Partner se bo tokrat odločil, da bo igral vašo igro. Ko se bo začel upirati ustaljenim tirnicam vajinega vsakdana, pa vam ne bo več vseeno. Lahko se zgodi, da boste izgubili preveč. Predvsem pa se ne bosteveč mogli izgovarjati in sprenevedati. Denar bo tema, ki bo oba spravila v slabo voljo. Zato, ker se ne bosta mogla dogovoriti, kako bosta v prihodnosti sodelovala na tem področju. A skupni načrti zahtevajo tudi skupne finance. Tega pa vi ne boste najbolje sprejeli. Oddahnili si boste, ko bosta konec tega tedna dosegla kompromis. Izučilo pa vas ne bo, zato se bo kmalu spet zapletlo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Vedno vas je bolj skrbelo za druge kot zase. Sedaj, ko ste končno spremenili vzorec in poskrbeli tudi za svojo prihodnost, pa to marsikomu ne bo šlo v račun. Tudi zato vas bodo zasuli z delom. Ker bo večina takega, ki vam prinaša tudi izziv in veselje, ne bo hudo. Novo energijo boste nabirali v naravi in med prijatelji. Redki so, ki jim res zaupate, zato boste skrbno izbirali tudi v naslednjih dneh. Nikoli niste prihodnosti načrtovali daleč vnaprej. Letos bo drugače. Ugotovili boste, da vas to bega, saj dobro veste, da se lahko zgodi še marsikaj. Prepustite se toku, saj tokrat na potek dogodkov ne boste mogli veliko vplivati. V torek boste izvedeli, da se bodo vaše želje kmalu uresničile. Počutje se vam bo takoj izboljšalo.
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 20
r
Četrtek, 11. januarja
TV SPORED
«»^AS
11. januarja 2018
Petek, 12. januarja
Sobota, 13. januarja
Nedelja, 14. januarja
Ponedeljek, 15. januarja
Torek, 16. januarja
Sreda, 17. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.50 Turbulenca, izob. odd. 12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Dosje: 30	let Utripa
14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava
15.50 Prava ideja: Vinarstvo Steyer 16.25 Naš vsakdanji kruhek: Ženske
težave, moški problemi, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan
23.30 Umetnost Francije: Tekla bo kri,
britanska dok. ser. 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.20 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Niko, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.50 Mulčki, ris.
07.55 Zlatko Zakladko: Potepanje okrog
Metlike 08.20 Kokolorek, ris. 09.10 Koda, izob. odd. 10.00 Mestne promenade: Ribnica, dok. ser.
10.45 Kino Fokus
11.00 Halo TV
11.35 Dobro jutro
14.15 Biatlon - svetovni pokal:
posamična tekma (Ž), pren. iz Ruhpoldinga 16.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.30 Halo TV
17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, inf. odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika 18.55 Tedenski izbor 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.25 Nagelj, japonska nad. 20.05 Svobodne kitare, am. dok. odd. 21.10 Krogi, koprodukcijski film 23.05 Slovenska jazz scena: Oto Pestner
in Jazz Club Gajo Quartet 23.50 Glasbeni spoti 01.00 Biatlon - svetovni pokal:
posamična tekma (Ž), posn. iz Ruhpoldinga 02.40 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	Pixi in čarobni zid, ris.
7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris.
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 8. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
5.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 55. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 90. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 79. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 7. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
6.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 56. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 91. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 80. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 9. del
20.55	Moja boš, 1. sez., 10. del
21.55	24UR zvečer
22.30	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 4. del
23.20	Jordskott, 1. sez., 8. del
0.30	Policijska družina, 5. sez., 12. del
1.20	24UR zvečer, pon.
1.55	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Strpnost - vrednota in pravica
11.05	Popcorn
12.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2535 VTV magazin
17.15	Kultura, Kultura, informativna oddaja
17.20	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice
21.20	Kmetijski razgledi
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobrojutro 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 12.00 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.30 Skrivnostni Kjoto, japonska ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.10 Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma
16.25 Naš vsakdanji kruhek: Konkurenca, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Noč Modrijanov 2014: Lepo je biti
skupaj ... 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Ženska zadeva, fran. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.20 Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.50 07.55 08.20
Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris. Pujsek Bibi, ris. Niko, ris. Čarli in Lola, ris. Gozdna druščina, ris. Mulčki, ris.
Bine: Pravljica o duhcu Odmev davnine: Gorska bitja, izob. odd. 09.00 Hišica v preriji, am. nad. 09.50 Alpski magazin 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, smuk (M), pren. iz Wengna 11.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, pren. s Kulma 13.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (M), pren. iz Wengna 14.45 Biatlon - svetovni pokal:
štafeta (M), vključitev v pren. iz Ruhpoldinga 15.50 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 16.30 Halo TV
17.20 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 17.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, pren. iz Bad Gasteina 20.00 Odd. o evropskem prvenstvu v
rokometu 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Srbija, pren. iz Splita 22.05 Zvezdana 22.45 Večer v Palladiumu 23.45 Glasbeni spoti 00.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, posn. s Kulma 02.30 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Srbija, posn. iz Splita
04.10 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	Pixi in čarobni zid, ris.
7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris.
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 9. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
6.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 56. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 91. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 80. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 8. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
7.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 57. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 92. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 81. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Hobit: Bitka petih vojska, ameriški film
22.30	24UR zvečer
23.05	Eurojackpot
23.10	Ogledalo, ameriški film
1.20	24UR zvečer, pon.
1.55	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža, ponovitev
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2536. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice,
Nacionalni parki ZDA
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Bela in Sebastijan, film
22.40	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček: Alberta išče
ljubezen 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Marcelino Kruh in vino, ris. 07.50 Studio kriškraš: Žogarjevi 08.10 Ribič Pe_pe, odd. za otroke 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Firbcologi, odd. za otroke 09.10 Mulčki, ris.
09.20 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt
Ptuj in OŠ Šmarje-Sap, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.20 V svojem ritmu: Country, dok. ser. za mlade
10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek 11.40 Tednik 12.40 NaGlas
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Mame: Gostja, slov. nan. 15.00 Ambienti 15.30 Profil
15.55 Cesarjev kuhar, japonska ser. 17.00 Poročila ob petin, šport, vreme 17.20 Mestne promenade: Izola, dok. ser.
17.45 Pogled na ... , dok. odd. 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Kapitan Fantastični, am. film 22.00 Prevara, ameriška nad. 23.10 Poročila, šport, vreme 23.40 Dekle, ki se je igralo z ognjem,
kopr. film 01.55 Profil
02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.40 Info-kanal
07.00 Živ žav
07.00 Čarli in Mimo, ris.
07.05 Minka, ris.
07.10 Penelopa, ris.
07.15 Pujsek Bibi, ris.
07.25 Dinko pod krinko, ris.
07.35 Primer za prijatelje, ris.
07.40 Niko, ris.
07.45 Vrtni palček Primož, ris.
07.55 Lili in Čarni zaliv, ris.
08.00 Piknik s torto, ris. film
08.25 Kalimero, ris.
08.35 Zmajči zmaj, ris.
08.45 Božičkov vajenček, ris.
09.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.
09.15 Džamila in Aladin, ang. nan.
10.00 Nedeljska maša, pren. iz župnije
Dob pri Domžalah 10.55 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 11.25 Obzorja duha: Orgle in orglice 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Noč Modrijanov 2014: Lepo je biti
skupaj ... 15.05 Blodnje, nemški film 16.45 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.15 Vita Mavrič: Sprehod - večer
brezčasnih šansonov 18.40 Zmajči zmaj, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Mame: Avdicija, slov. nan. 20.25 Modna hiša Velvet, španska nad. 21.55 Intervju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Rodbina Trump: od priseljenca do
predsednika, brit. dok. odd. 00.10 Za lahko noč: F. Schubert: Zimski večer (Matjaž Robavs in Andreja Kosmač), posn. z Ljubljanskega gradu
00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 01.40 Info-kanal
06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.45 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas
12.25 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet: »Spet dati dušo
Evropi«, papež Frančišek 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan
16.00 Z glasbo in s plesom: Vokalna
skupina Plamen iz Toronta 16.30 Naš vsakdanji kruhek: Sosed
sosedu sosed, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Latino glasba,
dok. ser. za mlade 17.55 Novice
18.00 Young Village Folk: Stoyan in
prepelice 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Pisave
23.30 Glasbeni večer: »Neznano«, Mate Bekavac, Godalni kvartet Akademije Kronberg in Miha Firšt 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 01.55 Info-kanal
»,mV "inp, JJ1UII, »Itinv.	UI.JJ MNU-|\dMdl
03.40 Info-kanal	_ -m. m	^r^	^^m
TVSLOT TV SLO *	TVSLOr
I V wkw i.	06.00 Duhovni utrip: Čitalnica svetega
nicma	OA 3(1 iltrnčlii lianal
06.15 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.10 Skrivnostni Kjoto, japonska ser. 09.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Z), posn. iz Sapora 10.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Z), pren. iz Bad Kleinkircheima 11.35 Smučanje prostega sloga -svetovni pokal: smučarski kros, vključitev v pren. iz Idreja 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal:
smuk (M), pren. iz Wengna 13.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, vključitev v pren. iz Dresdna 14.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, pren. s Kulma
16.15 Biatlon - svetovni pokal: štafeta
(Ž), posn. iz Ruhpoldinga 17.05 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Nemčija : Črna Gora, pren. iz Zagreba
19.00 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Makedonija : Slovenija, pren. iz Zagreba 21.25 Derren Brown: Ukane 22.20 Božič s Kylie, koncert iz Royal
Albert Halla 00.00 Glasbeni spoti 01.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posn. s Kulma
02.50 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Makedonija : Slovenija, posn. iz Zagreba 04.25 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Tika taka, ris. 7.15	Oddbods, ris. 7.20	Grozni Gašper, ris. 7.35	Maša in medved, ris. 7.40	Grizzy in glodavčki, ris. 7.50	Peter Pan, ris.
8.15	Pod košem, ris.
8.40	Sabrina, ris.
9.05	Skrivnostni ranč, ris.
9.30	Kraljevska akademija, ris.
9.55	Amika (Amika), 1. sez., 7. del
10.10	Amika (Amika), 1. sez., 8. del
10.25	Amika (Amika), 1. sez., 9. del
10.40	Ljubezen po domače
11.40	Shark (Shark), 2. sez., 3. del
12.30	Shark (Shark), 2. sez., 4. del
13.20	Klub srečnih ločenk, 1. sez., 3. del
14.10	Do zadnjega piškota, kanadski film
16.00	Nimaš pojma, ameriški film
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Avstralija, ameriški film
23.00	Bodi moj Valentin, kanadski film
0.45	Nimaš pojma, ameriški film
2.35	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50
11.00
12.00 12.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00
18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25
22.05 22.10 23.40 00.05
pisma
06.15 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 07.25 Slastna kuhinja: Solata avokadov duet
08.00 Glasbena matineja 08.00 Katice: Oj, fijole, novo leto je!,
zimske koledniške pesmi 08.15 Zvočnost slovenske duše: Pozimi,
Trio Trutamora Slovenica 08.50 Nordijsko smučanje - SP: smuč.
skoki (Ž), posn. iz Sapora 10.10 Alpsko smučanje - SP: slalom (M),
1.	vožnja, pren. iz Wengna 11.10 Alpsko smučanje -.SP:
superveleslalom (Ž) 12.15 Biatlon - svetovni pokal: skupinski
start (M), pren. iz Ruhpoldinga 13.10 Alpsko smučanje - SP:slalom(M),
2.	vožnja, pren. iz Wengna 14.10 Nordijsko smučanje - SP:
smučarski poleti, pren. s Kulma 16.15 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posn. iz Idreja 17.20 Biatlon - SP: skupinski start (ž),
posn. iz Ruhpoldinga 18.15 Nordijsko smučanje - SP: smuč.
teki, ekipni sprint, posn. iz Dresdna 19.20 Z glasbo in s plesom 19.20 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2017 19.55 Evrovizijski zbor leta 2017,
Carmen manet, posn. iz Rige 20.00 Žrebanje Lota
20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Islandija : Hrvaška, pren. iz Splita
22.05 Goljufija, danska nad. 23.15 Nordijsko smučanje - SP:
smučarski poleti, posn. s Kulma 01.05 Vita Mavrič: Sprehod - večer
brezčasnih šansonov 02.20 Glasbeni spoti 03.30 Alpsko smučanje - SP: slalom (M),
1.	vožnja, posn. iz Wengna 04.20 Alpskosmučanje - SP: slalom (M),
2.	vožnja, posn. iz Wengna 05.25 Glasbeni spoti
pop
6.00
7.00
7.01 7.15 7.20 7.30 7.45 7.50 8.00 8.25 8.50 9.15 9.40 10.05 10.20 10.35 10.50 11.50 12.45 13.40 14.35 15.30
17.25 18.55 18.58 20.00 22.05 0.40
2.25
24UR_, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Oddbods, ris. Grozni Gašper, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Sabrina, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sez., 10. del Amika, 1. sez., 11. del Amika, 1. sez., 12. del Ljubezen po domače Shark (Shark), 2. sez., 5. del Shark (Shark), 2. sez., 6. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 4. del Ženska džungla, 2. sez., 9. del Blondinka s Harvarda, ameriški film
Kraljevska avantura, ameriški film
24UR vreme
24UR
Max (Max), ameriški film Na žaru - Lado Bizovičar Ljubezen med platnicami, ameriški film Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš
Videospot dneva Napovedujemo
Iz glasbenega arhiva VTV, Pro arte in Čobi
Pogovor: doc.dr. Mitja Slavinec, predsednik društva poslancev 90 Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža
Videostrani, obvestila Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka, Lov na skriti zaklad Ustvarjalne iskrice (224) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2537 VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2017 Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
©
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Zivalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Niko, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.50 Mulčki, ris.
07.55 Sprehodi v naravo: Velika kopriva 08.30 Odmev davnine: Baba, izob. odd. 09.10 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih
časih, dok. portret 10.20 Halo TV 11.10 Dobro jutro 13.45 Derren Brown: Ukane 14.50 Ljudje in zemlja 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.45 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Slovenija : Nemčija, pren. iz Zagreba
20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Črna Gora : Makedonija, pren. iz Zagreba 22.00 Časnik, hrvaška nad. 23.00 Ko se zemlja zdi lahka, dok. odd. 23.50 Glasbeni spoti 00.50 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Slovenija : Nemčija, posn. iz Zagreba
02.30 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	Pixi in čarobni zid, ris.
7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris.
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 10. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
7.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 57. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 92. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 81. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 9. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
8.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 58. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 93. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 82. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 11. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 12. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 5. del
23.25	Jordskott, 1. sez., 9. del
0.35	Policijska družina, 5. sez., 13. del
1.25	24UR zvečer, ponovitev
2.00	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Vabimo k ogledu
09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (224)
09.55 Napovedujemo
10.00 2536 VTV magazin
10.20 Kultura, Kultura, inf. oddaja
10.25 Spomini na preteklo dobo,
dokumentarni film 10.45 2537 VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Gospodarstveniki: Martin Novšak,
generalni direktor GEN energija 12.15 Športnik leta Zgornje Savinjske
Doline 2017 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij
19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2537. VTV magazin
10.25	Kultura, inf. oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop corn
17.55	Napovedujemo
18.00	Kmetijski razgledi
18.30	Regionalne novice
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	O akupresuri, gostja: Helena Bizjak
21.00	Regionalne novice
21.05	Divji lovec, posnetek gledališke
predstave KUD Miran Jarc Škocjan
22.35	Napovedujemo
22.40	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.50	Obzorja duha: Orgle in orglice
12.30	Skrivnostni Kjoto, jap. ser.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio City
14.40	Kino Fokus
15.00	Lučka, odd. TV Lendava
15.30	Firbcologi, odd. za otroke,
16.00	Jedi za vsak dan z Rachel Allen
16.30	Naš vsakdanji kruhek: Irena, lahko
noč, slov. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Piknik s torto, ris.
18.10	Niko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Kjer bom doma, avstral. nad.
21.00	Sam svoj: Jože Babič, dok. film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, kultura, vreme
23.00	Spomini: Drago Senica, dok. odd.
00.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.30	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
01.25	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.25	Niko, ris.
07.35	Gozdna druščina, ris.
07.45	Mulčki, ris.
07.55	Bukvožerček: Alberta išče ljubezen
08.00	Martina in ptičje strašilo: Žalost
08.25	Odmev davnine: Vodna bitja, izob. odd.
09.05	Ljudje podeželja: Naš raj, dok. ser.
09.35	Prisluhnimo tišini, izob. odd.
10.15	Slovenski magazin
11.00	Halo TV
11.40	Dobro jutro
14.15	Dober dan
15.25	Športnih 365, pregled športnega
leta 2017
16.30	Halo TV
17.15	Hišica v preriji, am. nad.
18.10	Tele M, inf. odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika
18.55	Iz popotne torbe, odd. za otroke
19.25	Nagelj, japonska nad.
20.20	Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Švedska, pren. iz Splita
22.00	Nekaj je v zraku, fran. film
00.00	Glasbeni spoti
01.00	Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Švedska, posn. iz Splita
02.40	Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	Pixi in čarobni zid, ris.
7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris.
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 11. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
8.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 58. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 93. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 82. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 10. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
9.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 59. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 94. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 83. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 13. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 14. del
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 6. del
0.25	Jordskott, 1. sez., 10. del
1.35	Policijska družina, 5. sez., 14. del
2.25	24UR zvečer, ponovitev
3.00	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	O akupresuri, gostja: Helena Bizjak
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2538. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športnik leta Zgornje Savinjske
doline 2017
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi
07.00 Dobro jutro
10.05 Dober dan
11.15 Vem!, kviz
11.45 Slastna kuhinja: Palačinke z
lososom 12.00 Pisave
12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju
14.35 Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma
15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt
Ptuj in OŠ Šmarje-Sap, kviz 16.30 Naš vsakdanji kruhek: Dobra
mačka, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dinotačke, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 Film tedna: Z druge strani 21.25 Moški, kratki igrani film 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 01.55 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Penelopa, ris.
07.05 Živalski čira čara, ris.
07.10 Pujsek Bibi, ris.
07.15 Kravica Katka, ris.
07.20 Niko, ris.
07.35 Gozdna druščina, ris.
07.45 Mulčki, ris.
07.55 Ribič Pepe
08.15 Lučka, odd. TV Lendava
09.00 10 domačih
09.50 Hišica v preriji, am. nad.
11.00 Halo TV
11.35 Dobro jutro
14.05 Dober dan
14.50 Vita Mavrič: Sprehod - večer
brezčasnih šansonov 16.15 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - moški, kratki program, posn. iz Moskve 18.05 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Nemčija : Makedonija, pren. iz Zagreba 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Črna Gora : Slovenija, pren. iz Zagreba
22.20 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - športni pari, kratki program, posn. iz Moskve 23.25 Glasbeni spoti 00.25 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Črna Gora : Slovenija, posn. iz Zagreba
02.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	Pixi in čarobni zid, ris.
7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Winx klub, ris.
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 12. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
9.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 59. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 94. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 83. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 11. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
10.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 60. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 95. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 84. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 15. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 16. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 7. del
23.30	Jordskott, 2. sez., 1. del
0.40	Policijska družina, 5. sez., 15. del
1.30	24UR zvečer, ponovitev
2.05	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2538. VTVmagazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Športnik leta Zgornje Savinjske
doline 2017
12.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	O akupresuri, gostja: Helena
Bizjak
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (225)
18.10	Otroški program
18.35	Regionalne novice
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje, Kdaj v
dežurno ambulanto?
21.00	Regionalne novice
21.05	POP CORN
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
11. januarja 2018
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
FORMAN, GAYLE: Če ostanem
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Izjemno topla zgodba o družini, ljubezni in medosebnih odnosih. Srednješolka Mia starše preseneti že v osnovni šoli, ko se odloči, da bo igrala čelo. Nihče v družini namreč nikoli ni bil privrženec klasike. Vendar jo starša podpreta, ko vidita, da si resnično želi postati čelistka. Tudi sicer je v zgodbi resnično lepo opisan njihov odnos in razumevanje. Vse Miine sanje pa se razblinijo tisti trenutek, ko se družina nekega
Ci
•5 TA NE"
mno kakovostno in odmevno serijo. Leta 2017 je avtorica za knjigo Deklina zgodba prejela mednarodno nagrado Franz Kafka, kar je bila najbrž odlična spodbuda, da so knjigo pri Mladinski knjigi izdali tudi v slovenskem jeziku. Sama zgodba je postavljena na začetek 21. stoletja, v utopično državo Gilead, kjer skrajne organizacije prevzamejo oblast in kjer je večina prebivalstva zasužnjena, glavna naloga žensk pa je samo še razplod. Zgodba je napisana v prvi osebi, pripoveduje pa jo ena od zasužnjenih in nadzorovanih žensk, ki se razčlovečene in brezčutne družbe prav dobro zaveda in se na vse pretege trudi uiti iz nje.
HROVAT, KUHAR EVA: Izzivi sodobne vzgoje
od - Odrasli / 37 - Vzgoja in izobraževanje
Avtorica o knjigi pravi: »Otroci so lahko nežni, srčkani, zaupljivi, ljubeči, zvesti. Hkrati pa so lahko tudi besni, neredni, ignorantski, zahtevni, brez občutka za potrebe drugih. Kot šampon »vse v enem«. Le da vam lahko učinki tega »šampona«
zasneženega dne, ko odpade pouk, odpravi na obisk k babici in dedku. V nesreči, ki se je Mia sicer sploh ne spomni, umrejo mama, oče in mlajši brat. Miino življenje pa visi na nitki. Celotna knjiga je torej preplet njenega življenja do nesreče in njenega doživljanja ob tem, ko leži v komi in se nenehno sprašuje, kako bo, če ostane. In predvsem, ali bi bilo sploh dobro ostati ali bolje umreti.
PODVRATNIK, ANDREJ: Mali mravljinček se prebudi in druge pesmice za otroke
ml - Mladina / C-Sz - Cicibani -Slikanice zaboj
Pesniška zbirka Mali mravljinček se prebudi in druge pesmice za otroke Velenjčana Andreja Podvratnika prinaša simpatične pesmice, večinoma o živalih. Se pa najde vmes tudi takšna o kratkohlačnikih in mavrici. Prijazen format v obliki slikanice je z igrivimi ilustracijami dopolnila mlada ilustratorka Anja Jaklin.
ATWOOD, MARGARET: Deklina zgodba
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Margaret Atwood sodi med najbolj znane kanadske pisateljice in je prejemnica številnih nagrad. Prav knjiga Deklina zgodba, ki jo je sicer napisala že daljnega leta 1985, je zagotovo eno njenih odmevnejših del, zato ne preseneča dejstvo, da je bila knjiga navdih za opero, film in tudi izje-
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 11.1. Biotržnica
•	Petek, 12.1. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 14.1. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Snežek in njegova skrivnost
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb,
•	28.1.2018 na osrednjem prostoru - Prometne zagate, v izvedbi Gledališča Pravljičarna.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
prinašajo veselje in srečo, v naslednjem trenutku pa vam povsem uničijo dan in samozavest.« Knjiga je polna praktičnih nasvetov, kako ravnati v različnih situacijah, od jeznih in besnih otroških izbruhov, do tega, kako ohraniti mirne živce pri najrazličnejših poizkusih otroškega izsiljevanja. Predvsem pa, kako čim bolj mirno in brez nenehnega prepiranja, vzgojiti zdrave, vedoželjne, sočutne in iznajdljive otroke, ki bodo zrastli v mladostnike z veliko mero spoštovanja do sebe in drugih.
COTTON, FEARNE: Joga malčki
ml - Mladina / C-S - Cicibani -Slikanice
Otroci so praviloma izjemno gibčni, nikoli niso pri miru in vedno znova radi preizkušajo nove stvari. Zato je joga za malčke resnično primerna dejavnost. Ker pa se je joge za malčke treba lotiti seveda na popolnoma drugačen način kot joge za odrasle, je avtorica v simpatični slikanici razkrila drobne namige, kako se lotiti joge z malčki skozi igro. Otroci naredijo asane oz. jogijske položaje kar mimogrede, z oponašanjem živali, dreves in predmetov.
a Metka Pivk Srdic
Kič v slikarstvu
Velenje, 12. januarja - Člani Društva šaleških likovnikov bodo jutri ob 17. uri v razstavišču vile Bianca odprli razstavo del, ki so nastala na delavnici Uporaba elementov kiča v slikarstvu. Vodila jo je akademska slikarka Uršula Skornšek.
Razstavljali bodo Jožica Klan-fer, Andrej Krevzel, Majda Lisac, Mirjam Oremuž, Peter Petrovič, Jožica Slemenšek, Oskar Sovinc, Milena Gabriela Štajner in Jana Zagoričnik Žičkar.
a bš
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 11. januar
11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Treningi starševstva: Čustvena inteligenca v vzgoji, delavnica 11.00 Hotel Paka Velenje
Redni tedenski bridge turnir 16.00 Večnamenski dom v Vinski Gori
1. srečanje članov DU Vinska Gora 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave Iztoka Šmajsa -Munija: Heterogenost/simultanost 6
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Madagaskar: Hollywoodski film ali kalejdoskop sveta, potopisno predavanje
Petek, 12. januar
17.00 Vila Bianca
Odprtje razstave KIČ, ki je nastala v likovni delavnici pod vodstvom Uršule Skornšek 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za mlade 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Z družino po Južni Ameriki, potopisno predavanje 20.00 eMCe plac
Odprtje razstave Začasna sreča: Omame svet 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert dua EMinEN - violina in kitara
Sobota, 13. januar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 16.00 KAC, Efenkova 61B, Velenje
Družabni večer za otroke in mlade 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Življenje je vrednota, dobrodelna gledališko-plesna predstava 20.00 eMCe plac
Winter Days of Metal: Noctiferia, Lintver, Alter Era in Snogg
Nedelja, 14. januar
16.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Spin Show: Božiček gre na počitnice (tudi ob 18.30)
Ponedeljek, 15. januar
14.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Izdelava magičnih snežnih kroglic, ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Svinčnik - snežak, ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Zlati kotiček v Mercator centru Kvačkajmo skupaj, ustvarjalna delavnica 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Dekliščina, komedija Spas teatra
Torek, 16. januar
17.00 KAC, Efenkova 61B, Velenje Okusni recepti za preprečevanje raka
17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Pravljični junaki 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Rodoslovno srečanje rodoslovne skupine Velenje
Sreda, 17. januar
9.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Senzibilno starševstvo za albansko govoreče mamice, pogovorna delavnica (tudi ob 11.00) 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Moč branja, bralni klub za odrasle 16.00 Društvo Novus, Center za družine
Harmonija
Brezglutenska prehrana, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje članov Likus 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Glasbe šepet za širok nasmeh, dobrodelni koncert OŠ Šalek
ŠOŠTANJ
Četrtek, 11. januar
X Kulturni dom Šoštanj
Mesto svetlobe, režija Marko Kumer - Murč
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
Petek, 12. januar
X Mestna galerija Šoštanj
Odprtje likovne razstave Olge Milič
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Nedelja, 14. januar
18.00 REKS Ravne
Letni koncert ZPZ Planike z gosti: Oktet Zarja
Ponedeljek, 15. januar
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 16. januar
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
VELIKA IGRA
Molly's Game, kriminalka, drama, 140 minut (ZDA) Režija: Aaron Sorkin
Igrajo: Jessica Chastain, Idris Elba, Natalie Krill, Michael Cera, Kevin Costner, Chris O'Dowd
Petek, 12. 1., ob 19.45 Sobota, 13. 1., ob 22.00 Nedelja, 14. 1., ob 20.15
VAMPIRČEK
The Little Vampire, animirana družinska pustolovščina, 83 minut (Nemčija) Režija: Chris Brouwer, Karsten Kiilerich Petek, 12. 1., ob 18.00
Tujost kot del naravnega
Šoštanj - Jutri, v petek, 12. januarja, bodo ob 18. uri v Mestni galeriji Šoštanj odprli novo razstavo. S tematsko razstavo z naslovom Tujost kot del naravnega se bo predstavila slikarka Olga Milic.
V svojih delih se ukvarja z odnosi med človekom in naravo ter načini njunega prostorskega so-bivanja. Prizore v slikah sklada tako, da prikaže protislovja, ki jih karakterizirajo.
Slikarka je Rusinja, ki se je preselila v Slovenijo. Doslej je imela tukaj že nekaj razstav (v Ljubljani, Kranju, Kopru, Portorožu), tukajšnjemu občinstvu pa svoja dela na ogled postavlja prvič.
a mkp
Sobota, 13. 1., ob 18.00 Nedelja, 14. 1., ob 16.00 - otroška matineja
JUMANJI: DOBRODOŠLI V DŽUNGLI
Jumanji: Welcome to the Jungle Akcijska pustolovska komedija, 119 minut (ZDA)
Režija: Jake Kasdan
Igrajo: Zach Helm, Chris McKenna, Jeff Pinkner, Scott Rosenberg, Erik Sommers Petek, 12. 1., ob 22.15 Sobota, 13. 1., ob 19.45 Nedelja, 14. 1., ob 18.00
VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI
Star Wars: The Last Jedi
ZF akcijski spektakel, 150 minut (ZDA)
Režija: Rian Johnson
Igrajo: Daisy Ridley, Domhnall Gleeson,
Adam Driver, Oscar Isaac, Benicio Del
Toro, Mark Hamill, Gwendoline Christie,
Carrie Fisher
Ponedeljek, 15.1., ob 17.15
PASLIKA
Powidoki, zgodovinska biografska drama, 98 minut (ZDA) Režija: Andrzej Wajda Igrajo: Bogustaw Linda, Bronistawa Za-
18.20 Mestna knjižnica Šoštanj
Viki Grošelj: 40 let mojih soočanj s Himalajo
Sreda, 17. januar
X Kulturni dom Šoštanj
Abonma - komedija Ob letu osorej 13.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 Središče za samostojno učenje Računalniška pomoč
ŠMARTNO OB PAKI
Ponedeljek, 15. januar
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki zvočna kopel z gongi
Torek, 16. januar
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Otvoritev razstave in predstavitev knjige: Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška
Sreda, 17. januar
17.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - Hiša mladih Računalniška delavnica, Večgeneracijski center Planet generacij
Lunine mene
17. januarja, ob 3:17, prazna luna (mlaj)
machowska, Zofia Wichtacz, Tomasz Wtosok, Paulina Gat^zka, Irena Melce Petek, 12. 1., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 13. 1., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 14. 1., ob 19.00 - mala dv.
Z LJUBEZNIJO, VINCENT: VAN GOGHOVA SKRIVNOST
Loving Vincent, animirana biografska kri-minalka, 94 minut (ZDA) Režija: Dorota Kobiela, Hugh Welchman Glasovi: Douglas Booth, Robert Gulaczyk, Eleanor Tomlinson, Jerome Flynn Ponedeljek, 15. 1., ob 20.00 -filmsko gledališče
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
11. januarja 2018
Nagradna križanka Osmica
OSMICA
SESTAVIL PEPS
TANKA PREVLEKA, NASTANE S PLESKANJEM
LIBIJSKI DRŽAVNIK (GADAFI)
Naš CAS
ODVAJANJE NEPOTREB. VODE IZ ZEMLJIŠČA
ČLOVEŠKA POSTAVA,
LIK, PODOBA
GROBO MLETA KORUZA, PŠENICA
KRATICA
ZA NEMŠKO TELEVIZIJO
-o-
VODNA RASTLINA
KOBILA RJAVE BARVE
ZELENA DREVESNA ŽABICA
Naš ČAS
IVAN TAVČAR
NAČIN UTRJEVANJA CEST S KAMENJEM
ADAMOVA ŽENA, PRVA ŽENSKA
KRUTI RIMSKI CESAR
KRITIKA, PRESOJA, TUDI ŠOLSKI RED
GRŠKA ČRKA
SORODNICA V RAVNI
ČRTI NAPREJ
NEMŠKI FIZIOLOG-WILLY
DIŠAVNA, ZDRAVILNA RASTLINA
K
GRM Z DOLGIMI ŠIBAMI, VRBA
NASELJE OB VIDMU PRI PTUJU
ZAREBRNI-CA
HRVAŠKI PISATEUIVO
RUSKI SKLADATELJ (KORSAKOV)
ZNAMKA VODE IZ KOLINSKE
NAZNANILO, OBJAVA V ČASOPISU
OSEBNI ZAIMEK
ASKETSKI FILOZOF, PRIPADN.
ŠOLE KINIKOV
SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI
SOVJETSKI FIZIK-LEV DAVIDO-ViČ
N
D
U
STANJE BREZ VOJN
NEKD. AMERIŠ. BOKSAR-MUHAMMAD
TURŠKI PESNIK (ILJAMI)
LADO VAVPETIČ
STAVBA, KJER ODKUPUJEJO HMELJ
H
SEJALNA NAPRAVA
N
NEKDANJI FRANCOS. DIRKAČ
F-1 (PROST)
OŽINA
NA MALAKI
RELIGIJA, VERSTVO
GORA V UIAKEDONIJ TUDI MAJHNA KITA
M
Trgovina Osmica,
PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. - sob.: 7.- 20., ned.: 8. - 13.
Trgovina Osmica,
PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. - pet.: 7. - 19., sob.: 7. - 18., ned.: 8. - 13.
Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE!
Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.
•	Odlična izbira živil in pijač
•	Dnevno sveži okusni sendviči in solate
•	Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki ...)
•	Plinske jeklenke
Za enostaven nakup - parkirišče ob trgovini!
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 22. januarja 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
www.nascas.si • www.radiovelenje.com
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13.1. in 14.1.2018 -Aleksandra Klanjšček, dr. dent. med.
VETERINARSKA
POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
J" ^ Komunalno podjetje Velenje 1 f -d ék	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 21. decembra so:
•	Martina Pokleka, Lokovica 28 E, 3325 Šoštanj
•	Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj
•	Alenka Felicijan, Silova 23, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik. Rešitev križanke: SREČNO V NOVEM LETU!
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje SMRTI
KLANČNIK EDVARD, roj. 1941, Šmartno ob Paki, Podgorje 8
MEH ŠTEFANIJA, roj. 1929 , Šoštanj, Ravne 167
PLASKAN MARIJA, roj. 1949, Šoštanj,
Lokovica 121 A
ČAS ELIZABETA, roj. 1926, Velenje, Gub-čeva cesta 22
POROKE
MUŠIC ADIS, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1A in ČAJIC MIDHETA, BIH, Soko b.b. Gračanica
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 1. do 7. januarja niso povprečne koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 1. do 7. januarja niso povprečne (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
ČETRTEK, 11. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12. januarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 14. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 15. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 1. do 7. januarja niso povprečne niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obči2-ne Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 1. do 7. januarja niso povprečne (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 23
11. januarja 2018
ii^AS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
SOPLESALKO - starejšo, za vadbo družabnih plesov, iščem. Gsm: 040 306 497
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.
mali OGLASI
HIŠO z parcelo 800 m2 in vrtom v Velenju, oddam ali dam v najem, pozneje možen tudi odkup. Gsm: 041 683 580 NOVEJŠO HIŠO prodam za polovično ceno. Tel. 03 58 62 007
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
GUGALNICA - kovinsko ogrodje, sedišče leseno (1 m širina), prodam. Gsm: 051 626 788 ENOFAZNI stroj za mletje mesa. Cena 100 €, prodam. Gsm: 041 355 416 ELEKTRIČNI hobel stroj, širine 25 cm, kpl. s strojem in motorjem. Cena 150 €, prodam. Gsm: 041 355 416 ELEKTRIČNO 4 KW motor komplet z vsem. Cena 100 €, prodam. Gsm: 041 355 416 ENOFAZNI motor 1,5 kW, cena 100 € STIHL žago za podiranje z dolgo žago. Cena 50 €, prodam. Gsm: 041 355 416
ELEKTRIČNI stroj HILTI za globinsko vrtanje, cena 50 €. Vse v pogonu, prodam. Gsm: 041 355 416
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke 140 - 180 kg, prodam. Gsm: 041 936 919 BIKCE ČB, stare od 20 dni do 2 meseca, za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194 PRAŠIČA, težkega okrog 140 kg, krmljen z domačo krmo, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 852 529 TELIČKO Angus, staro 10 dni, mesni tip, prodam. Gsm: 064 110 515
Mali oglasi
Oddaja vsak delovnik od 8.00 do 14.30 ure.
S 89817 50
epp@nascas.si
V SPOMIN
STANISLAV POVŠE
25. 10. 1934 - 10. 1. 2017
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ohranjate spomin nanj.
Hvala, ker si v sili vse izpustil iz rok in pritekel. Hvala, ker si se lotil česarkoli. Hvala, ker si nam pomagal iz težav. (Pam Brown)
Vsi njegovi
Srce je omagalo,	ZAHVALA
dih je zastal,
a spomin mta	Zapustila naju je draga mama, tašča
bo vedno ostal.
ŠTEFANIJA MEH
iz Raven pri Šoštanju
1929 - 2017
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem za izrečena sožalja, posebno še Majdi in dr. Sabini Jurkovnik, družini Očko, Mileni Štelcer. Zahvaljujeva se tudi Patronažni službi za negovanje mame v času nepokretnosti. Zahvala gre tudi pogrebni službi Usar kot tudi govornici Magdi Stvarnik in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoča sin Branko z Mojco
Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe
ZAHVALA
ALEŠ MRAZ
8. 12. 1968 - 23. 12. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok, tolažilne besede, denarne
prispevke, cvetje in sveče. Zahvala tudi pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, g. župniku Luku Mihevcu za opravljen obred in g. Dragu Kolarju za
poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o„ Koroška 48, VSlenJe
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: VELIKI VRH, PAŠKA VAS, ŠMARTNO OB PAKI, 119 m2, zgrajena l. 2017, 489 m2 zemljišča, EI: Izračun ni mogoč, 165.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KO-ŽELJSKAGA ULICA, 84 m2, zgrajeno l. 1978, 2/5 nad., EI v izdelavi, 75.000 €
radio		
Vi Ï P^TI	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
»USAR«
vec na
■	■ "M	a	■ ■ ■	■
www.habit.si
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije ^
-	Organizacija pogrebnih ^vitanosti
-	Prevoz in ureditev pOEjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur7San
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
■
Kogar imaš rad, nikoli ne umre... le daleč, daleč je.... (Tone Pavček)
Utrujen od bolezni je v 69. letu starosti umrl naš dragi mož, oče, tast in dedi Tonči
ANTON GROSMAN
1949 - 2018
Na zadnjo pot ga bomo pospremili v petek, 12. 1. 2018, ob 14. uri na pokopališču v Podkraju. Žara pokojnega bo v vežici na dan pogreba od 11. ure dalje. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjajo.
Žalujoča žena Sonja in sin Matjaž z družino
Čisto mirno in potiho si zaspala,
niti roke v slovo nam nisi podala, a v naših srcih draga mama,
boš za vedno ostala.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila
MARIJA PLASKAN
rojena Grabner 14. 5. 1949 - 31. 12. 2017
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, besede v tolažbo, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku Jožetu Pribožiču, govornici PGD Lokovica, g. Andreju Volku, bolnišnici Celje in pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 24
Pravoslavni božič
Srbsko društvo dr. Mladen Stojanovic v Velenju organiziralo 'pijukanje'
Velenje - Predstavniki pravoslavnih cerkva božič, dan Jezusovega rojstva, praznujejo 7. januarja. Uporabljajo julijanski koledar, ki za grego rijanskim zaostaja za trinajst dni.
Dan pred božičem praznujejo badnji dan, dan pričakovanja, ko se odpravijo v cerkve, prižgejo sveče za žive in pokojne. Veliko jih pride z badnja-kom (šopek hrastovih vejic in slame), ki simbolično poustvarja skromen prostor, v kakršnem se je rodil Jezus.
Z badnjim dnem je povezano 'pijukanje', šega, ki jo je v Velenju petič zapored za otroke pripravilo Srbsko društvo dr. Mladen Stojanovic. V dvorani Gaudeamus so ga pripravili dan kasneje, da so se z njim prilagodili staršem. Pijukanja se posebej veselijo otroci.
Kot je razložila Danijela Mitro-vic, gre za družinsko tradicijo, ki se odvija na poseben način. V njej ima običajno babica, lahko pa je tudi kdo drug, vlogo koklje.
Danijela Mitrovič: »Ohranjamo navade, kulturo. Na naše dogodke vabimo tudi pripadnike drugih narodnosti.«
Milorad Rusmir: »Vnuk me je vse jutro priganjal - greva, greva...«.
Vnukom, ki igrajo piščančke, v slamo, ki simbolizira rojstvo Jezusa in kamor posedejo otroci, meče sladkarije, lešnike, orehe. »Cilj je razveseliti otroke,« je zadovoljna, ker se jih je na dogodku zbralo toliko, pripovedovala mamica štirih otrok, ki je dogodek vodila.
Milorad Rusmir je na 'pijukanje' pripeljal vnuka. »Božič mi veliko pomeni. Na badnji dan smo vsi doma, pogrnemo mizo, nanjo postavimo jedi, gremo v cerkev. Vnuk je tale dogodek
težko čakal, vse jutro me je priganjal - greva, greva ... Lep običaj je to,« je pripovedoval. Nanj ima tudi sam najlepše spomine iz svojih otroških dni.
Sicer pa se udeležuje vseh dogodkov, ki jih pripravi društvo, ki se trudi ohranjati svoje šege, svojo kulturo. »Na vse dogodke vabimo tudi pripadnike drugih narodov in narodnosti ter tako bogatimo drug drugega.« Tokratnega so se udeležile tudi slovenske družine, česar so bili zelo veseli.
Trije kralji obiskovali domove
Kot že vrsto let doslej, so marsikje v Šaleški dolini domove obiskali Sv. trije kralji. Po odpetih pesmih so domačinom zaželeli sreče v novem letu. Nato so na podboj nad vhodom v hišo napisali letnico 2018 in začetnice imen Svetih treh kraljev: G., M., B.
Kot narekuje šega, marsikje Sveti trije kralji ne le da prejmejo dar, ampak tudi oni s priložnostnim darilom obdarujejo domačine. V Podkraju, kjer je tokrat nastala slika, prinesejo setveni koledar. Fešta pa še bo. V Šale-ku so Sv. trije kralji tokrat zbirali prispevke za v požaru uničeno domačijo, seveda tudi na darilo niso pozabili. Tako pa je bilo verjetno povsod. Zbrana darila gredo za druženja ali blažitev določenih stisk. Dobrodelnost med Slovenci pač živi. Žal pa tudi to, da najraje dajo tisti, ki jim je že tako težko.
a Hinko Jerčič
Več zanimanja za cepljenje proti gripi
Velenje - V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje ugotavljajo povečano zanimanje za cepljenje proti gripi tako pri otrocih kot odraslih. Prvotno so naročili 2000 doz cepiva, v minulih dneh še 500. Po zagotovilih Tanje Kon-tič, pomočnice direktorja javnega zdravstvenega zavoda, imajo z dobavitelji dogovor za morebitno takojšnjo dobavo novih doz, če bodo takšne tudi potrebe. Poleg cepljenja v zdravstvenih postajah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki iz-
vajajo cepljenje tudi na terenu, v kolektivih, kjer je med zaposlenimi izkazano večje zanimanje za najučinkovitejši ukrep zaščite pred gripo.
Za paciente s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil, jeter, meta-bolne bolezni (sladkorna bolezen ...), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvor-nih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, za osebe, stare 65 let in več in nosečnice stane cepivo proti gripi 7 evrov, za otroke do 3. leta starosti 12 in za vse ostale, ki se želijo zavarovati pred gripo, 14 evrov.
a tp
Več kot 20 tisoč obiskovalcev
Mozirje - Minulo soboto se je v Mozirskem gaju iztekla druga Božična bajka Slovenije, s katero so upravljalci parka - člani tamkajšnjega ekološkega horti-kulturnega društva - podaljšali sezono parka cvetja praktično na celo leto.
Druga Božična bajka Slovenije, ki je bila v primerjavi s prvo enkrat večja tako glede prosto-
ra kot števila luči, je privabila v park v Mozirje več kot 20 tisoč obiskovalcev ali za blizu 30 odstotkov več v primerjavi s predhodno. »Z obiskom smo zelo zadovoljni. Ob tej priložnosti smo »merili« tudi utrip obiskovalcev. Ti so naša prizadevanja po privlačnem parku tudi v zimskem času zelo dobro sprejeli, zato gledamo v zvezi s tem projektom v
prihodnje zelo pogumno,« pravi Darko Bele, predsednik omenjenega društva.
Tudi letos bo priložnosti za ogled parka kar nekaj. Prva sredi aprila, ko bo v gaj vabilo na tisoče tulipanov in drugega spomladanskega cvetja.
a tp
V Celju manj, v Slovenj Gradcu več
Slovenj Gradec, Celje - Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v slovenskih porodnišnicah (po še neuradnih podatkih) 19.706 porodov ali za 92 porodov manj kot v letu 2016. Rodilo se je približno 20.000 novorojenčkov. Odkar spremljajo podatke (od leta 1988) se je najmanj otrok rodilo leta 2003, in sicer le 17.160. Od takrat pa do leta 2010 je število rojenih otrok naraščalo. Od leta 2011 pa števi-
lo novorojenčkov znova upada. Število porodov je lani v primerjavi z letom 2016 upadlo v 10 od 14 porodnišnic v državi, več porodov pa so zabeležili v porodnišnicah Kranj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Trbovlje.
V porodnišnici v Slovenj Gradcu so lani opravili 960 porodov ali 96 več kot predhodno leto, na svet pa je privekalo 970 otrok, kar je 99 več v primerjavi z letom 2016.
Manj zadovoljni so bili glede števila porodov v Splošni bolnišnici Celje, kjer so zabeležili 1758 porodov ali 134 manj kot leta 2016. Rodilo se je 1775 otrok ali 136 otrok manj kot predhodno leto. V obeh porodnišnicah pa sta se zadnji v letu 2017 rodili deklici, na novega leta dan pa dečka.
. tp
Janja Garnbret preplezala smer 9a
Konec decembra je Janji Garnbret uspel še en osebni podvig - preplezala je svojo prvo smer s težavnostjo 9a. S tem dosežkom je tako postala šele druga Slovenka (prva je bila leta 1975 Ptujčanka Mina Markovič) s preplezano smerjo 9a. Janja Garnbret je v Santa Linyi v španski Kataloniji uspešno preplezala 40 m dolgo smer Seleccio Natural (9a). Gre za previsno in težko smer v masivni steni, za
katero je potrebovala le pet poskusov. To je njena prva preplezana smer s težavnostjo 9a, s katero se je pridružila mnogim uspešnim plezalkam in plezalcem v klubu 9+.
"Clipped the chains of Seleccio Natural!! My first 9a! Such an amazing climb," se je na Instagramu veselila Janja. Janji je uspelo ponoviti tudi smer Open your mind (8c+).
a
■