NEKAJ PRIPOM B K M ILJNIKU CIL III 5737
A lojzij Bolta
V M estni m uzej v C elju smo leta 1953 p rip eljali m iljnik, ki je rab il kot 
ščitni kam en pri vogalu kovačnice v V ojniku (sl. št. 1).
Po M ucharju je m iljnik iz Lindeka.1 To najdišče n av ajata kot izvor tudi 
M omm sen2 in Saria.3 Ko pa smo m iljnik odkopali od hišnega vogala, je bil čitljiv 
še preostali del napisa, ki se glasi:
1 MP C A E S
IMP CAES
AVRELIO
AVRELIO
A N TON IN O PI
ANTONINO PI
O T O a
...........OTOX
ONII
.......... ON II
VERI ...........ERI
C C S i f .......... S II
A^p
.......... M P
IX IX
O d tre tje vrste n ap rej je vidna samo sk ra jn a desna stran, m edtem ko so 
ves ostali del uničili mim oidoči vozovi, ki so zadevali vanj.
P rv i dve vrsti sta popolnom a čitljivi. V tre tji v rsti so ohranjene samo prve 
in zad n je tri črke. Od tre tje vrste dalje so pa o h ran je n a znam enja sam o na 
sk ra jn i desni strani. V četrti vrsti OTO in spodnji del X ali št. 10, v peti vrsti 
ON II, v šesti ERI, kar lahko berem o m orda SEVERI, v sedmi vrsti S II, to je 
v erjetn o COS II, v osmi vrsti pa berem o M P, to je ok rajšav a za m ilia passuum . 
V deveti vrsti v sredini je število m ilj IX. Napis bi se to rej glasil:
1 M uchar, Geschichte des H erzogthum s S teierm ark, Bd. I, str. 377.
2 CIL III, št. 5737.
3 Saria-K lem enc, B latt Rogatec, str. 74.

IM P(eratori) CAES(ari)
AVRELIO 
ANTONINO Pl (o)
. . . .. .O T O X
.......... ON II
. . . Se/VERI 
. .. C O (n)/S(ul) II 
...M (ilia) P(assuum )
IX
Višina m iljnika je 1,50 m, od tega je ca. 30 cm v zem lji. P rem er znaša 35 cm. 
Višina črk je zelo različna. V prvi vrsti je 9 cm, v drugi vrsti 7,5 do 6 cm, v tre tji 
6 cm, v četrti 5 cm, v peti in šesti 4,5 cm, v sedmi zopet 5 cm in v osmi vrsti 3,5 cm. 
M ilje so označene s 6 cm visokimi znam enji.
R azdalja 9 m ilj na m iljn ik u je m išljena od C eleiae. To izključuje možnost, 
da bi bil m iljnik res p ostavljen na Lindeku. L indek leži v nedostopni soteski 
pod strm o Stenico in Malo goro na severu in Kiselico na jugozahodu. Ta sm er 
je odm aknjena od sm eri ceste C eleia—Poetovio, k o t tudi od ceste C eleia—Upelle. 
D rugi dokaz, ki govori p ro ti tem u, da je m iljn ik iz Lindeka, je pa razdalja. 
L indek je oddaljen iz C elja 17 do 22 km, 9 m ilj pa znaša kom aj 13,338 km . Ta 
razd alja pa ustreza razd alji C elje—Frankolovo. Z akaj M uchar trdi, da je m iljn ik 
iz Lindeka, je težko reči. M orda zato, k er je bila tudi graščina na F rankolovem 
last grofov Lindeških. M orda so že lindeški grofje p rep e ljali m iljnik v svoj 
m atični k ra j na grad L indek in je bil od tam p rep e ljan na V ojnik že na svoje 
tre tje mesto. M iljnik je bil postavljen za časa skupne vlade cesarjev S eptim ija 
S evera in njegovega sina K arakale (m orda okrog leta 207).
S tem m iljnikom imamo nov p rep ričljiv dokaz za rim sko cesto C eleia— 
Poetovio, ki je od C elja do K riževca pri Slovenskih K onjicah k a r posuta z m ilj- 
niki: Škofja vas,4 Ivenca,5 Frankolovo, K riževec.6
ZUSAMMENFASSUNG
Bemerkungen zu dem Meilenstein CIL. III. 5757
D er M eilenstein CIL. III. 5737 stand an der S trasse Celeia-Poetovio und w ar 
IX. M. P., das ganz der E ntfern u n g C eleia-Frankolovo entsprach. D ie G rafen von 
L indek w aren auch B esitzer von Frankolovo, w oher dieser M eilenstein nach 
L indek gebracht w urde. A uf gestellt w urde er zu r Zeit d er gem einsamen R egie­
rung des K aisers Sept. Severus und «eines Sohnes C aracalla (vielleicht im 
Ja h re 207 n. Chr.).
4 Bolta, Rim ska m iljn ik a iz Škofje vasi pri C elju (glej str. 316—319).
5 CIL III, št, 5732—5736.
6 CIL III, št. 5743.