SLOVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje.
M
SLOVENSKE NOVICE
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE.
letnik 1.
CALUMET, MICHIGAN, MARCH 9, 1917.
Štev. 49.
Wilson drugič u-meščen kot predsednik Združenih
Držav.
bil feldmaršal Arz pl. Strenseii-burg imenovan za šefa generalne-ga štaba avstrijske armade na mesto feldmaršal» Con rada p). Hoetzendorfa, ki je odločen za neko drugo važno mesto. Za veline zasluge je cesar podelil lioetzeti-dorfu najvišje odlikovanje veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. L)o zdaj je nosil ta red samo cesar.

“Tragični dogodki so naložili Amerikancem nove dolžnosti kot državljanom sveta.”
POVDARJA POTREBO SLOGE V TEM KRITIČNEM POLOŽAJU. BESEDILO PRISEGE.
Washington, mare 5.— Danes ' varne st proti organizirani krivi-
ob 12:45 je prodsednik Wilson zojiet dal prisego svojega javnega urada na trgu pred katolom v navzočnosti kongresnikov, zastopnikov tujih držav in nepregledne množice radovednega občinstva.ki je prižlo sem nalašč zato slovesnost iz vseh delov. Zdr. Držav. Takoj potem, ko je podal prisego, imel je svoj iuavgnroci jski govor, v kterem se je posebe j dotak -nil mednarodne krize, povdarja-joč, da so žalostni Oogodki zadnjih lil)'mesecev naložili iia Amerikance nove dolžnosti in odgovornosti kot državljanom sveta. Predsednik je izjavil, da iiova Amerika mora nastojati na mirili trdnost pros tih narodov, da morje mora biti pros-to za vse in da narodi ne sinejo podpirati nobene vlade, katere ne potrdijo podložniki sami.
hainigaval je dalje, da sebo «led okoliščin tudi Amerika mor-
da morala
pridružiti vojsku jocim
Besedilo prisege, ki jo vsak predsednik kot bodoči naj večji uradnik narodov Zdr. Držav ob svojem umeščen j n poda v roke predsednika zveznega najvišjčga sodišča, je sledeče: Slovesno pri. segam, da bom vestno izvrševal urad predsednika Združenih Držav in qa boru po svoji najboljši zmožnosti ohranil, branil in zagovarjal ustavo Združenih Držav.
Podpredsednik 'Marširali podal je svojo prisego kot tak nekaj minut pred prisego predsednikovo m sicer v na novo zbrani senatni zbornici,koje predsednik je vsakokratni podpredsednik Zdr. Držav.
Nemčija pripazua “intrige
Berlin, 3. marca. — Nemški minister za zunanje zadeve, dr. Alfred Zimmermann je podal nekemu časnikarskemu poročevalcu sledečo izjavo:
“Gotovo izprevidite. da mi je v tem trenotku nemogoče pod danimi razmerami natančneje razpravljati o “zaroti.” Omejiti se moram samo na to, kar so pisali angleŠKt listi, ki. niso navdahnjeni g simpatijami do Nemčije. Angleški listi naravnost pravi io, da želi Nemčija ostati v prijateljskih razmerah z Zdr. državami, da pa smo izvršili \se potrebno, da se zavarujemo za slučaj da nam Združene države napovedo vojno. Ne morem izpre-videti, da bi taka “zarota” mogla biti navdahnjena po našem sovraštvu. To ne pomeni nič drugega, kot da.se posložimo vseh sredstev, ki so potrebni za vojno ako nam
deželam v svrho hrambe svojih pravic. “Nič, je dajal predsednik, Demore predrugačiti naših misli m našega cilja, ki je globoko vko-reuinjeiio v našem narodnem živ-•jeoju. Mi ne želimo okoriščanja 1,1 razširjenja, posebno ne na ško-do in račun druzega naroda.”-V sklepu svojega govora svari Prt|(l zasebnimi koristolovci in •pehra na celo deželo, da naj stoji lrdno, neomajno združena v tej ve-kr;zi. “Akoravno smo z nena-«dniui vspehom, tako končuje Pr»dsednÌK. osredotočili svoje de-<|uanje na predloge zadevajoče ^U|načn zakonodajo, so se nam v»dno bolj m bolj vsiljevale naši pozornosti zadeve, ki so izven ok-VlrJi* našega lastnega življenja in _Hr°da, zadeve, čez katere nismo
’m<di n o be »o
»nega nadzorovanja, ki 1188 pa proti naši lastni vol ji Vw|iio bolj in bolj vlekli v splošni !r' ^’oinogoče je bile izogniti se
hm- Ljudi so navdale s strastjo “«Poz»
Villa zopet blizu meje.
KI Paso, Texas, marc 7.— Bandit IVi 1 la je poslal vest mehikan-skenin generalu Carlos Mugma, da se nahaja na San Martin farmi 50 milj jugovzhodno od Juareza in samo 17 milj od amerikanske umje, ter da je pripravljen vsaki čas na hoj. Generala Murguia in Cj/nzales sta odrinila z 700 vojaki in z brzostrelnimi topovi proti imenovani farmi. Ameriške čete
odbiti
ob
m
eji so pripravljene
vsaki mogoči vpad Vilovih čet na ameriška sla. Villa ima baje 400 mož.
Zasedanje 64. kongresa
zaključeno.
Wilsonöv predlog za “oboroženo nevtraliteto”
nerešen.
Delovanje sdbmarinov.
Berlin, mare 5. (Brezžično do Say-ville) — Dve nemški podmornici,ki sta se pred kčatkim vrnili v svoj pristan, sta potopili 15 parnikov iu 7 jadernic, s k tipno 04,500 tonov vst bine, tako poroča danes ad mi rali teta.
Berlin, tnaic 5. (Bfezzieno do Bay ville) — Admiralstvo poroča^ da je bil dne 24. febr. v sredozemskem morju potopljen oborožen tridisporti)i parnik od 34.494 ton z 500 vojaki, artilerijo in konji na krovu.
Neki drugi z vojaki naložen tiansport od 5,000 tonov je bil
PREMENITOV POSLOVNIKA. IZVANRED-NEGA ZASEDANJA KONGRESA SKORO GOTOVO NE BO.
Združenb'države napovedo vojno, j potopljen 23. febr.
Vsa ta “zarota ’ je brez pomena, ako nam Zdr. Dr. ne napovedo vojne. Ako p» premislimo možnost sovražnega dejan’ a prof mam,, potem smo imeli prav, d« smo tako delali!”
°kra
znano poprej. Težko je- bilo , run’1’ hladno kri, ko so se naši 8111 "modi obraćah na to ali ono Vojska je takoj v začetku . “gotovo smer našemu umu, J'dusti iji5 trgovini, politiki in
ril'-abiieiiiu življenju. Biti indigent V«U v
bil;
'0,h neodvisen, to je bilo iz-’("'ašanja, in vendar smo si
Vts h čas svesti, da nismo dežniki v
'ojne. V tej zavesti, v ki. JUb ,a..l: . -	J
‘,/mcnnn mnenjem, smo se
’•‘Zgodila se nam je velika
kr,
Avstrija označi svoje stališče nasproti Zdr. Državam.
Washington, mare 6. — Avstro— Ogrska je končno odgovorila na ameriško noto, da naj se odločno 'izjavi, kaj misli o brezobzirnem boju na morju. Odgovor je tak, da daje še vedno priložnost do nadalj.uih pogajanj, tako da je sedaj vsaj začasno odstranjena ne-varnost;,da se prekinejo diplomatane zveze-med obema državama.
V jedru avstrijski odgovor vzdržuje in zagovarja ravnanje Nemčije, vendar je besedilo zavito v zelo prijateljske in mile izraze, češ da avstrijski submarini delu jejo samo v jadranskem in sredozemskem morju, kjer se skoro ni bati, da bi prišli v nasprotje z. a-meriškimi interesi. Na to noto bo seveda Amerika zopet odgovorila in upanje je torej, da bo ako se ka j posebnega med tein ne pripeti, ostalo pri starem.
Besnica je, da Nemčija skuša pripraviti Avstrijo do Koraka, k-te-rega pa ta vsaj seda j še noče storit’. NemčCa bi rada imela vsaj moral ično podporo od vseh svojih zaveznic v njenem pomorskem bojevanju m zato pritiska na Avstrijo.
Avstrija je torej med “dvema stoloma'’. Prijateljske razmere z Ameriko ne bi rada pretrgala, na drugi strani se pa tudi ne bi rada zamerila Nemčiji . Zato je ravno v svojem odgovoru na Zj. Dr. odobrila ravnanje Nemčije, a ob enem pa pustila ena vratca še od prta za nadaljna pogajanja z Zj Dr.
Irci so obnovili boj za samoupravo.
London, mare 7. — Irski na-cl-jonalisti so nocoj v poslanski zbornici predložili resolucijo,da se na Irskem nt m udoma vpelje samouprava, kar je povzročilo eno najbolj burnih sej v zadnjih mesecih. Resolucija je prisilila vlado do izjave, da je pri volji dati .samoupravo vsakemu okraju Irske, kateri jo zahtev,, toda sditi pa noče k temu nikogar. Ministrski predsednik Lloyd George je sicer: skušal pomiriti razburjene duhove, a se mu ni posrečilo. Za njim je nastopil njegov prednik Asquith kot posredovalec.,toda le z malim uspehom. John Redmond, vodja na-cijonalistov je izjavil, da se je irski narod dal dosti dolgo časa voditi za nos. Ang^ežka brezobzirnost da je napravila iz mirnega in vdanega irskega naroda; .narod napolnjen s srdom nasproti, syojimzatiral-cem.Dovolj irske krvi da je bilo že prelito na evropskih bojnih poljih in za vse to Irci ne dobivajo dražega ko brce. Narod da je tega sit in da zahteva takojšno vpeljavo samouprave.
Bog zna, kaj se bo še iz tega izcimilo za ubogega John Rull-a.
v,ca
ibis);
"a morju, a vedar
nismo
povračevati s krivico, ko so
Aktere i..
c Krivice postale neznosne iiB ^ V^tl0 okušali pojasniti, da ^tevattjg njčueai- druzega kot
tori
ICO,
’ prostost življenja in pa
Novi šef generalnega štaba v Avstriji.
Berlin. Nemčija, 5 marca. — Ppfpčila z Dunaja .pravijo, daje
“Baby” submarini.
New York, marc 3,- Poveljnik holandskega tovornega parnika Boomberg, poroča, da je videl dne 31. jan. t. j. dan predno je Nemci ja napovedala brezobziren boj na morju, nove vrste submarin, ktereoa je naz.val “baby” submarin. Ta podmornica da je baie tako majhna, da je na krovu l-omaj za enega človeka prostora. Ta podmornica da jih je ustavila, zahtevala papirje in ko jih jo poveljujoči časnik podmornice pregledal in vrnil, se je baje izrazil: Boga zahvalite, da smo se danes sestali, ker jutri bi se Vam slabo godilo.
Transport od 9,000 tonov, pod spremstvom vojnih ladij je -bil potopljen J7. febr. južno od Malte; Jocum'se poroča še izguba 1 13 drugih ladij a skupno tonažo 25.-000.
Potop zgoraj omenjenega parnika od 54.494 tonov je največji do sedaj potopljeni parnik. Lhdija, ki najbolj odgovarja «manjeni je Stapendam, ki je bila ob izbruhu, vojne grajena, za Holandsko-Altieri kansko linijo in jo je angleška vlada zapleni a.
Angleška vlada poroča izgubo torpednega rušilca z vso posadko. Baje je zadel ob mino v Severnem mor j ir.
Berlin, mare 7.— Prekomorska časnikarska agentura poroča, da je ruska križarka Rydriki zadtla ob mino v finskem zalivu.in je bila hudo poškodovana. Križarko so zavlekli v pristan v Großstadt.
Rydriki ima 15.190 tonov vodnega pritiskam 998 mož posadke.
New York, marc 6. .-Iz Rio Janeiro in Londona 'se poroča, da, je bil poštni'parnik Drina od 11. 483 tonov vodnega pritiska potopljen med vožnjo iz Lisbona v Liverpool. Vsi potniki so se rešili. Uradniki družbe v Rio . Janeiro potrjuje izgubo parnika. Natančnejših poročil ni.
London, mare 7. —Danes izdano uradno poročilo izkazuje,,dà je bilo v tednu do 4. marca po subii! uri n ili ali minah potopljenih 23 angleških trgovskih ladij, 14 od teh je imelo več kakor 1.600 tonov vsebine, 9 pa manj kot to. V tem niso vštete manjše ribiške barke.
Pariz, marc 7..—Toipedni rušilec Cassini, v patrolni službi v Sredozemskem morju, je bil torpediran 26. febr. Rušilec se je potopil v dveh minutah. Poveljnik, šest častnikov in 100 mož posadke je utonilo,
Berlin, mare 8. —Admiralstvo danes poroča, da je en sam submarin pred kratkim potopil 21 parnikov, 10 jadeniic in 16 ribiških ladij z sknpuo vsebino 91.000 tonov,
Washington, maro, 5. — Štiriinšestdeseto zasedanje kongresa Zdr. Držav je bilo zaključeno včeraj točno ob 12. uri opoldne ne da bi bil sprejel zakon o “oboroženi nevtralnosti”. Zakon je bil sicer sprejet v poslanski zbornici še v četrtek, toda senat pa m bil zmožen, da bi o pravem času rešil zadevo. Dvanajst senatorjev, na čelu jim La Bollette in Stone so z dolgimi govori, trajajočimi do zadnje minute kongresa,preprečili, da ni prišlo do glasovanja iti tako odvzeli predsedniku pravico oborožiti ameriške trgovske ladij e za obrambo proti nemškim podmornicam. Seja je trajala nepretrgano 20ur in nasprotniki predloga še niso dali nikakor pregovoriti,da bi opustili opozicijo, čeravno se jim je predbacivalo, da bolo s svojim ravnanjem spravili Zdr. Države v sramoto pred celini svetom. Takoj po zaklučenju kongresa . je 76 senatorjev podpisalo manifest, v kterem zv racajo vso krivdo na opozicijo., Kot vzrok nemogočnosti rešitve,tega za celo deželo tako važnega zakona se navaja poslovnik senata, ki ne stavi nobene meje govorniku, ki, ako je fizično zmožen , lahko prepreči glasovanje o najbolj važnih zadevah za cele dneve. Kose je novi senat sestal v ponedeljek, je bila ena prvih stvari, o kterih se je začelo razpravljati, da se poslovnik senata spremeni v toliko, da bo izključena in onemogočena vsaka opozicija par članov proti veliki večini. To je tudi želja predsednika Wilsona ki je bil ves razjarjen, ko je cul, da n jegov predlog o o-boroženi nevtralnosti ne bo prodrl radi liasprotuosti par senatorjev.Takoj \ nedeljo zvečer je izdal izjavo,ki ostro biča opozicijo m ki se glasi: “Zaklnčeiije zadnje seje 64. kongresa nas jiostavi pred položaj, ki nima para v celi zgodovini dežele, morda celo v zgodovini kterekoli moderne vlade. V ne-Dosredni navzočnosti krize, polne dalekosežnih mogočnosti narodne nevarnosti, kakor jih še prej nikdar ni bilo v celi zgodovini mednarodnih razmer, je bil kongres nezmožen delovati bodisi v obrambo dežele bodisi v zaščito najbolj prvotnih pravic svojilt državljanov.Ta nezmožnost delovanja sena ta je povzročila da seni moglo reši ti nekaj v tern času neophodno po trebuih zakonskih načrtov. Tei težkoči se nebi odpomoglo tudi m z zvanjem izvanrednoga zasedanja kongresa. Res je sicer, da je kon gres sedaj bolj jedin, kakor je bii kedaj poprej. Toda senat ne moia ničesar učiniti ako nima za seboj jednoglasno mnenje vseh člat ov. JSjegota večina je brez moči.
Akoravno so cel narod in njega zastopniki na strani predsednika, bo vendar vtis v drugih deželah tak, da temu ni tako in bodo tuje vlade lahko samovoljno delale, ka-kor'se jim bo zljubilo brez strahu, dahi naša vlada jim nasprotovala. Senat Zdr. Držav je edino zakono-dajalno zastopstvo na celem svetu, ki ne more ukrepati, akoravno je večina pripravljena delovati. Mala gruča samovoljnih mož, xi ne zastopa mnenja nikogar druzega, kakor samo svojega, je napravila vlado Zdr. Cržav brez moči in jo postavila v zasmeh drugim. Edina pomoč v tem slučaju je, da se premenijo poslovna pravila senata in upam, da bo senat pronašel sredstva, da reši deželo splošne nesreče.”
Republikanski in demokratski senatorji so se zjedinili, da ne bodo nasprotovali spremembi poslovnika kadar pride v pretresovau-
je-
Subraarinka “Deutsch-Land” je bila na poti pa se je vrnila. .
Baltimore, Md.,-Uradniki Eastern Forwarding Co. naznanjajo, da je liba trgovska polmonite1! “Deutschland” samo še dva dni plovbe oddaljena od Amerike, ko so bile pretrgane diplomatic»» vezi z Nemčijo. Tedaj je dobila subunrinka brezzic.io brzojavko z ameriškega obrežja da se naj vrne nazaj, kar se je tudi zgodilo.
Nevarnost y prevelikem same-zaupanju.
Splošno se meni, da je zabasano! t samo mala* sitnost. Zabasano telo je radno znamenje bolezni. Brez velikega obotavljanja vzemi Tnnerjev Eliksir od* Grenkega Vina, ki bo izčistil čreva in zopet uvedel redno delovanje telesa. Ono poviša tek in ojači živce. Bri mnogih ženskih boleznih, provzročenih iupovečanih vsied zabasnosti itd.se lahko zanesete na izvrstno zdravilo Cena 1.00 V lekarnah. Tnnerjev Liniment uživa isto popularnost. Bo izpahnenjn nisem mogel desne roke vzdigniti celo leto brez veli-
ri
kih bolečin, toda Trillerjev Lini. ment mi je pomagal in zopet lahko premikam roko brez bolečin. Priporočam ga vsake», n, ki ima otrpnene sklepe. S pozdravom, Frank Novaček, White Mouth Lake, Man., Canada.
V lekarnah. Cena $1.0 ih Ja frìner, izdelovalec, 1333 —-133 A Asblaud Ave. Chicago, lil.
tViüiiü: liiÈiijwi Hini: -m m :« *m m tmm
I CALUMET IN OKULiCA. J
m n imi ni' mm nan » * * * ®
___ Vr (ledeijo popoldne ob 2. uti
preminul je po večletni mučni bolezni na svojem domu na Lake
• *'
View ) ideation Matija Kuiideš-Kobe. Akoravno bolehen že več let, ga je nadležna naduha zadnje štiri mesece položila na postelj, iz katere ni več vstal. Potrpežljivo je prenašal mučne bolečine, dokler ga ni smrt, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče rešila zemeljskega trpljenja. Star je bil 49 let. Kojen je bil na Vrhu naBe-lokran j&item. Na C'alti metu je bival že dolgo vrsto let, kjer ]e bil večinoma uposlen v rudnikih razun zadnjih, [tar let ko je bival na larmi na Lake V ie\v.Zapušča vdovo in šestero otrok, dva brata m dve sestri. 1’oko]ni ini je član dr. sv. Petra št. 30. K. S. K. .1. in društva sv. Girila in Metoda st. 9. J. S. K. j., člani kterih društev so ga spremili k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil v torek zjutraj iz slov. cerkve sv. Jožefa. Nej v miru (točiva.
—	V G. & ii. bolnišnici se še vedno nahajajo rokaki gg. Martin Jenič, John Kukman in Nik. Verlenič. Zadnji bo kmalu toliko okreval,da ho šel lahko na. dom,prva dva bosta pa morala še dolgo čuvati posteljo.Uba imata 3trte no-
, ge. Vendar pa udano in potrpežljivo prenašala bolečine vesela, da ni bilo še kaj hujega. dudi njima želimo, da bi skoro mogla zapustiti bolnišnico.
-Pomnožile so se sledeče družine: druž.inag. Lovra Ueržaja na Usce-oli z sinom Jožefom Albert; družina Ivana Ivec na^Yeflow Jaeketu z hčerko Katarino; družina Ivana M. Puhek na Gopper City z hčerko Ano Klizabeto; družina Matije Brilla na Raymbaultown z hčerko Josipuio Margareto. Gestitalo o!
—	Naš g. župnik je dobil zad-nji teden od preč. g. Dr. Ivana Seliškar iz St. Paula, Minn. sledeče žalostno poročilo: iNaš rojak in sobrat Key. Joseph Knafelc je umrl v Colorado Springs, Gol. due 26. sept. Pokopan je Ini ü9. v Pueblo, Gol. Naj v miru počiva!
—	Gspčna Aua Aguič, hčerka našega cen jenega rojaka g. J os. Agniča, klerka v Tamarack prodajalni, je ta teden nastopila službo v prodajalni za ženske klobuke, Miss McGowan, vogal sedme in Uak ceste. SkrbniuOrlovi mamici” želimo mnogo vspeha in veliko domačih kupčevalk.
—	Slovenski odjemalci v Tamarack prodajalni pogrešajo ta teden ondi vedno smehljajoči se Obraz oudotnega k terna g, Jos. Agniča iz Waterworka. Joe se ne vatruši vsake bolezni tako hitro, a ta teden je pa bila bolezen le močneja kot on. Položila ga je na postelj, ktero sadaj skrbno čuva. Upamo pa, da bolezen ne bo dolgotrajna in da se kmalu zopet vidimo zdfavi in veseli!
--Že nekaj časa sem vršila so se pogajanja med slov. izobr. društvom Phoenix in Slov. kat. mladeniškim klubom, da bi se oba kluba spojila v enega. In zadnjo nedeljo je prišlo do končnega sporazumi jenja, tako da imamo od sedaj naprej le en sam klub, ki se bo imenoval ‘-Slov. kat. mlad. klub Phoenix”. (Slovenian Young Men's Catholic Club Phoenix). Namen združenih klubov je dajati slov. občinstvu zdrave pod učne zabave potom prirejanja dramatičnih predstav in na drugi strani pa nuditi tudi lastnim članom vsakovrstnega kratkočasja z kegljanjem, petjem, sploh z raznimi a-mèfikanskimi notranjimi inzunan-}imi športi. Združena kluba sta sedaj močna i po številu članov i v gmotnem stanju. K novemu klu-
bu lahko pristopi vsak, ki je slo-' venskega redu, oženjen ali neoženjen, star ali mlad. Da se olajša pristop» k klubu, je bilo sklenjeno, da se pristopnina zniža do 1. | j uni 'a na en dolarVMesečni ’prispevki znašajo samo 25 centov. Uvidevši koliko dobrega je že storil dram. klijh Phoenix tekom svojega devetletnega obstanka in spoznavši, da je ravno Slov. Kat. mlad. klub, akoravno še ne eno leto star,zbral pod svoje okrilje lepo število naših mladih amerikanskih Slovencev, želimo, da bi se rojaki brez razlike poslužili prilike pri-stopiti k klubu z malimi stroški in nata način pomogli do tega, da lio naš Sl. kat. mlad. klub Phoenix prvi medvsemi podobnimi klubi drugih narodnosti v celem bakrenem okrožju. Torej, vsi na delo! Združenima kluboma želimo obi lega vspeha!
—	Smrtno ponesrečil je pondel-jek jiopoldiie okrog četrte tire med 41. in 42. roVom št. 2. Calumet, -los. Beesant, star 26 let. samec. Kolikor znano, nima tu ni kakšnih
sorodnikov.
-—Že naprej se nam obeta po-mankanje leda za to poletje, ne kot da bi ga ne bilo sedaj mogoče dobiti, ker pri letošnjem mrazu je led vse jiovsod leoši, čistejši in debelejši kakor druga leta. Toda delavcev primankuje,ki bi led sekali. Vsak sploh, ki hoče delati, si preskrbi boljše delo kot pa je ono rezati v najhujšem mrazu led.Pri-mankuje pa tudi “teamov” in pa železniških vozov. Kesse nam obetajo slabi časi. To bo zadnje poletje, ko bomo mogli piti pivo, ker drugo leto bomo “bone dry”, in še to ne bo hladilna pi jača, ako ne bomo mogli dobiti leda, ali bo pa taKo preklicano drago, da si ga na vaden zemljan ne bo mogel pripri vošč1 ti.
—	Calumet Shoe Manufacturing Go., finsko podjetje na Pine cesti, je moralo ustaviti z obratovanjem, ker je cena usnja tako visoka, da ne more spraviti na trg izdelanega blaga, da bi pri tem i-melo kaj dobička. To je pač posledica takozvaneamerikanske •‘prosperitete”.
, — Eden najstarejib francozkih naseljencev iz Kanade, Henry Bourbounais, star 80 let je umrl na Hougktonu.
-Državnemu lovskemu nadzorniku (game warden) g.Oates iz Laurinima. se po poročilih iz Lansinga maje stolen. Njegovi nasprotniki ga hočejo na vsak način spraviti iz te službe in to pod pretvezo, da je rabil svoj urad v politične svrhe. Tekom svojega uradovanja se je warden Uates izkazal vedno kot vestnega uradnika, ki je mnogo pripomogel za vpeljavo dobrih in koristnih zakonov. Ud goveraerja Sleeperja je odvisno, ali bodo Oates-ov: sovražniki dobili njegovo “kožo” ali ne.
—	Na sosednjem Dollar Bay imajo novega poštarja v osebi g. Thomas .1, Doulan, kterega je predseduik Wilson potrdil zadnji teden. Veseli nas, da je zopet eden katoliških mož dobil državno službo, samo toliko bi pa pač radi znali, ali so res samo Irci demokratskega mišljenja v bakrenem o-krožju. Tudi med Slovenci,, Nemci, Francozi, Poljaki imamo demokratov in sicer delavnih, vnetih za svojo stranko. Ali so pa še kedaj dobili najmanjše priznanje od demokratske stranke! Poštne službe na Calumet, Lauritim, Kearsarge, Hancock, Houghton, Dollar Bay nam izpričujejo, da se druge narodnosti povsod zapostavljajo. Slovenci, ki ste pristaši demokratske stranke, ali ne bi bilo dobro, da bi malo enkrat podrezali v to gnezdo. Saj vendar ni samo Irec človek !
—	Po poročilu, ki ga je dobil Calnmetski poštar Jobu K. Ryan iz zveznega poštnega .urada, se
IH
B
H
3
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Naznanilo društev in klubov
—--------------==----1
NAZNANILO.
Odbornikom neodvisnega podpornega diužtva sv. Mihaela še naznanja, da se z bero v nedeljo.
dne 11. marca
v navadni d'orani za pregled trimesečnih računov.
K točni udeležbi uljudno vabi Frank Novak, ta j.
Naznanilo in pojasnilo
članom dr. sv- Jožefa št- 1- S.K-P-D
Z,a redno mesečno sejo, dne 18. febr. so bili še jiosebej vsi člani o-pozorjeni, da se udeležijo te seje, ker je bilo na dnevnem redu nekaj stvari v kot ist društva. Ude ležba pri seji bila j« sicer precejšna, toda ne preobilna, ker ob takih prilikah bi se moral VSAK Član odzvati. Go voi ilo se je o raznih predlogih za napredek društva ozir. društvene blagajne. Predlagano je bilo, da bi se napravila kaka veselica, ali j)a kaka predstava ali igra. Toda ker nas je postili čas preiiitel, se je vse to ovrglo, jiač-pa je bilo skljeiijeno, da plača vsak član meseca marca 25c v društveno blagajno. Torej, naj člani dr. sv. Jožefa št. 1. IS. K. P. D. vzamejo na znanje, da plačajo meseca marca za društvo 25c več kakor ponavadi in to namesto vsake druge veselice.
Z bratskim pozdraven»
Matija Štraus, taj.
Naznanilo.
Iz urada društva sv. Petra št. 30. K. S. K. J. Calumet, se naznanja vsem članom tega društva, da se je pri redni seji dne 11. Febr. od vseli navzočih clauov sklenilo, da bo imelo naše društvo svojo skujmo velikonočno Bpoved in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 18. marca in sieer so vsi člani naprošeni da storijo to dolžnost, katerim je največ mogoče že v soboto dne 17. marca popoldne in zvečer, listali pa v nedeljo Jutro, m potem se vsi zberejo omenjeni dan zjutraj ob pol 9. uri v naši navadni dvorani, da skupno odkorakamo v cerkev k peti sv. maši eb 9. uri.
Mihael Majerle, pred.
Paul K. Madronič, taj. * V
domneva, da so bile z parnikom “Laconia” potopi jene tudi nestere poštne pošiljat ve iz bakrenega o-krožja. Pošta, ki je bila na tem parniku, je bila namen jena za Ve liko Britanijo, Grško, Skandinavijo, Južno Afriko in Avstralijo. Sodeč po teli deželah pač ni bilo nobenega slovenskega pisma na tem parniku.
—	Mrs. Mary Fister iz Kirn ceste, dobroznana med starejšimi slovenskimi nase laiki, je obhajala v sredo svoj enoinosemdeseti roj. stai dan. Vkljub visoki starosti je še čila iu zdrava in ne zatri udi skoro dneva, da se ne bi udeležila sv. maše-. Iver ji je predaleč hoditi v nemško cerkev na Heclo, pride najraje v našo slovensko ali pa sosedno pol jsko cerkev.
—	V ponedeljek bodo mestne volitve na lied Jacketn in Lauri-um. Akoravno ni posebnega volilnega boja, posebno ne na Red Jaeketu, bi se morali vendar vsi, ki imajo volilno pravico v teli mestih, poslužiti iste. S ,tem pridobimo na ugledu. Torej, volilci, na dan!
V smio jutro okrog druge urč/na-stal je ogenj v dvonastiopnem poslopju na Hecla cesti na Lam i um, v kterem ima JamesArchie saloon. Cgenj je nastal v ozadju poslopja v prvem nadstropju in se je tako hitro razširjal,da je bilo takoj o(l početka videti, da poslopja ne ho mogoče rešiti, pač pa.so ognjegas-ci iz. Lauri uma, . Gallimela, I Lecle, South Hecle in Red Jacketa obrnili svojo pozornost na sosedne hiše, ki so ji Ir po daljšem trudu ob-varovali večje škode,Omen jeno poslopje je popolnoma zgorelo iu po-
S3	-_——— —
s a
a
HrMoS
ALI STE SLABI?
nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost.
Cevera’s
Ako se čutite slabe, ako gubite na
teži, ako nimate dobrega teka in ako jo vaS prebavni sistem iz reda, tedaj rabite
Severa’s Balsam ot Life
(Severov Življeuski lialzam).
On odpravi zaprtje in utrdi ves sistem. Cena :5 centov. V lekarnah.
FJ
B
B
B
El
B
B
B
B
B
B
B
Kidney and Liver Remedy p
(SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA).
Pred ko odpošljete DENAR
v staro domovino, ogLgu
%■
Vživajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiscanju ali odtoku motne scaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim
nogam, vodenici in kislem želodcu.	Cena 50c m Jpl.O
Hrbtobol je izginil.
Mr. K.Milauskas, 11 Highland Ave., Newton Upper Falls, Mass’., nam piše: “Trpel sem na hrbtobol j u in vsled bolečin na strani, in ko sem citai v Vašem almanahu, sem začel rabiti Seve-rovo Zdravilo za obisti in jetra, in kmalo sem popolnoma okreval.”
SEVERQVA
ZDRAVILA
so naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite ponaredbe. Ako ne morete dobiti, kar zahfcćvate, naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
B
S
B
B
B
B
B
a
a
a
a

Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
S, G. Chynowetti Insurance Ascencv
naslednik
SCHNELLER & LAWRENCE
pri ment, ker jaz ga \ am ljem zanesljivo in najceneje MIHAEL KLOBUČAR 115—7*-cesta
___________________Cal^niq
GALBRAITH & MoCORIflcj
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, ura^. nata zapuščine ter pre. gled lijeta lastninske jj. stine
Zastopata v vseh sodi^
ULSETH BLOCK Calumet, ^ Tel. 169
------ — - ^
Svojim cenjenim gostom
in odjemalcem naznanjam, H* , sedaj začel točiti fino
lahko kalifornijsko vin0
lastnega lan jakega pridelka p,, patinili cenah ter vabim vse prijatelje pristne domač«vj ske kapljice, da se pridejo pre.r čat.
Mihael Klobučarji 5--7- cesta. Calumet
leg pohištva je bila uničena tud' velika zaloga pi jač v kleti. Skoda je deloma pokrita z zavarovalnino.
—	V nedeljo zvečer okrog šeste ure bil je na Red Jaeketu dan a-larm za ogenj in hitro se je raznesel glas, da gori poljska cerkev. Požarna hramba bila je takoj naličil mesta, a vkljTib vsemu iskanju niso mogli nikjer najti ognja,ako-ravno so se valili gosti oblaki sko. zi zvonikove line. Naposled so znašli, kaj je bil “trublb”. Malo prehudo je bilo menda zakurjeno in ker je bila ena cev malo napok-njena, je vha jala iz uje sopara ali “Štirna”, ki je našla svoj izhod v zvoniku.
Veliko šuma in straha, a škode pa niti najmanje.
—	Na sosednjem Hancocku pa
je napravil ogenj v sredo jutro škode v znesku $14,000, ko je do tal pogorela prva kongregacijska cerkev, ki je bila ena najstarejib protestanskih cerkev v bakrenem okrožju. Ugenj je nastal prav v audi torij umu cerkve na neznan način. Rešili so samo farne knjige. Cerkev je bila zavarovana za $12.000.	I
—	Lastnik Douglas Hotela na
Hough tonu John C. Mann, utrpel je znatno škodo zadnjo nedeljo, ko mu je na n jegovi farmi kakih pet mil j od mesta ogen j uničil eno iz-i r .„..u-----'-n.	... Ker j *
SPOMLAD PRIHAJA.
Ravno zdaj je čas da pridete k meni in si naročite obleko ali Vrhno Suknjo.Blago, kroj in prilega oblek pri meni naročenih Vam je dobro znana.
Cene nespremenjene.
JOS. I WERSCHAY
Vogal 5. in Oak ceste. Vzgorno nadstropje. Calumet.
‘‘European Coffee House”
-Evropska kavarna-
Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo.
Calumet,
Peter Majhor, lastnik, osnua cesta.
med gospodarskih poslopij je farma preveč oddaljena od
mesta, tudi ni#bilo gasilcev, in varnostne/ priprave na posestvu samem tudi niso bile zadostne, da bi udušile ogenj. Škode je 'okrog $4.000. Mr. Mann za vso drugo izgubo še toliko ne pora)ta, kot za izgubo 1500 bušljev krompirja, kterega je hranil za seme in ki ga bo težko ali pa sploh nadomestiti.
— Krompir, rekli bi vsakdanja hrana vsakega Človeka, je dosegel skoro nehotične cene. Res je sicer, tla tu iva Galumetu ga dobimo še ztniraj ceneje kot po velikih mestih, toda lahko bi ga dobili še ce-ueje, ko naši “farmerji” ne bi bili prelakomni. Zahtevali so zanj take cene, da ga sploh nihče ni hotel kupiti in farmerji misleč, da bodo ljudje prej ali slej prisiljeni plačati ceno, ki jo oni zahtevajo, so ga lepo zopet odpeljali domov. A glej ga spaka, zima je bila te zadn je tedne huda, krompir ni bil dobro spravljen za tak mraz m je leno—poze bel. In lepi tolarčki so prošli. Prej so se oni nam smejali — sedaj se pa lahko mi njim. O, ta lakomnost, koliko gorja vendar napravi!	j
Anton Gregorich
KROJAČ
315-6 cesta, Calumet, Mleti.
EDINI SLOVENSKI KROJAČ V MESTU.
Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najnovejšem kroju in nizkih cenah.	)
Pridite, oglejte, izberite, naročite!
Spoštovanjem
ANTON GREGORICH.
VICTOR HERMAN, FOTOGRAF
se priporoča Slovencem za iz
delovanje vsakovrstnih fotografič-
nih slik. posameznikov ali skupin
Ženitovanjske skupine naša posebnost.
Delo ukusno, cene primerne.
Reta cesta. Calumet]!
Jos. Scheringer
Gostilna
“NARODNI DOM Rojakom najbolj priljubljeni Vedno sveže pivo, fino r no in izvrstne likere.
Pošiljam denar vstarodi movino po najnižjem dno nem kur u, točno in veslat Pri meni je vsaka posilj varna.
JOS. SCHERINGER
808 Oak cesta.
Mi priporočamo
Vino!
kot toniko za stare ljudi, osi. bele žene in blede otroke, i kronično kašljanje, za prehlajt: je in bronhitis, Neprecoi# vrednosti je pi i zdravl?enju spline oslabelosti, izgube debete: slabe krvi pri izgubi teka sploh vselej, kadar potrebuje dobre tonike-
$1.00 steklenica pri
Vastbinder & Rei
lekarnarja
Mi imamo v zalogi vsa Sevei zdravila-
Nikola Cor
zidarski podjetnik, 401 - 8tk'
Elm Street. Phone 277 W
se priporoča Slovencem i vatom za izvršitev vstjh v zidar» stroko spadajočih del, kamna, opöite ali cementa. I’«1 me tudi vsakovrstna tlak»»»1 posebno obcestnih hodnikov (>' walks).
Dobro zadovoljivo delo js|1K' pri najnižjih cenah.
Svoji k Svojemu!
in»
’rert
dr
Ne naročajte
gramafone, akordijoiie i'1 glasbeno blago iz Newyork* Chicago, dokler ne vidite 'l!lS(l logo in njene cenene nakup« kažemo, da imamo nižje cell( V am zatuoremo prihranil1 nar
II
Oglejte si naše blago, i'8“1 ga razkažemo Dvo m ìrvatski in srbski rekordi p° in 75e.
dinamo izvedenca v ugl8ä*,r glasovirjev in orgelj, ki i'113 letno izkušnjo.
Uglejte si naše cenene giasovirjih po $175.00.
McLogan & Pierce
Calumet.	Tele*®1’'
«SLOVENSKE NOVICE”.
žsoa
Sisvence v SBverozapadu 7jedinjenih držav.
izhaja vsak petek.
Izdaja
SLOVENSKO tiskovno društvo ga Catasta, Mleti.
NAROČNINA ZA AMERIKO: w wio leto ••••;............. $2°°'
toneta......................... *100'
KVBOI’0 >N Bltuao INOZEMSTVO.
, Vet0 ............ «S.0C »U 15 Ki
£?>- ••■..........;..... 81“KI
Posamezni iztisi po 5 ct.
AINANILA (advertisements) po dogovoru. miKOPISI se "e vračalo.
K Jisj brez podpisa se ne sprejmejo.
Tieniti preselitve z edite*» v drugi kraj, • nam blagovoli naznaniti staro bivališč ca jfl0
** *^°<~ denar in naročilainaj se dopošiljajo pod elovooi"-
Slovenian Publishing Co., 2il-7th Street, Calumet, Mich.
“SLOVENIAN NEWS.”
Published every Friday at Calumet, Mich, by ^.Slovenian'’ Publishing Co., 211 7th bt.
^Theoiilv Slovenic paper in the Northwestern j.ttoftiis Ü.S.6* America.
SCBSCRtVTION $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan jUinn'vmt and other Western States.
Advertising rates sent on application, entered at the Post Office at Calumet, Mich «ecoml class matter.
. Tejefor. ,6J.
THE AIM OF THE FOREIGN .LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA.
To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States ■of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than wé found it-
. AMERICAN
ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS-
I3UIS N. HAMMERlINS President.
Amerika nad vse . . .
Nìlice ne more tajiti, da so te besed« ppl ne domoljubnega dulia. E rata pač in Čuda, da se danda-"es, ko se nalivi jamo v tako kritič-Nem položaju rabi ta i/.i'ek: Ame-r|ea fi est... . Amerika prva ali Mil vse, tako pogoäto. Prave domoljube je trebaše bolj navdušiti, jili
le bolj napolniti z patrijotič-n,TRduhom,a mlaoneže-je pa tre-opomniti, kaj so dolžni svoji domovini in jih tako za vsak s 1 n-pripraviti, da bodo trdni in T»uesljivi, kadar pridejo težki ‘Vij preizkušnje. Prepričani smo, du kdor v resnici ljubi svojo cto-4"0v">o, ji lio stal na strani ne sa-">0 v sreči ampak tudi v nesreči, t drugimi besedami, pravemu o.coljubu je v resnici: America
first.
Ozri
fino se pa sedaj nekoliko po in opazujmo nektere vrste id pri vsaki javni priliki ,ubnajo v s vet: America first. Ali skladajo njihove besede z njiho-v,|n ravnanjem? Poglejmo!
^sak politično zrel človek je že daviiaj lahko spoznal, da mora te tako hvalisane prosperitete
bit
bk *-li
ag08tanja kmalu konec in da je prišel prej kakor ga ^ Wo pričakoval. Komaj dober ei1 nazaj sino namreč brali o °»h demonstiacijah za kruli, ■''■'■irež, po vseli večjih iztočnih kot v New Torku, Filade-
fr-' -
*i«U
'J1 ‘hi. Kot pravim, odkritosrč-
i 1 M* -	i
anieriškim domoljubom nain l^aieer težko izreči obsodbo, a z t,r°in na omenjene dogodke, jo
moramo in to je: Naša dežela se daj žanje, kar je sejala. Kot strogo nevtralna dežela, bi se morala daleč proč držati od krvave vojne, niti z najmanjšim činom, če bi se lahko smatral kot dvomljiv, ne bi smela pokazati posebne prijaznosti do ene ali druge evropejske bojujoče se države. Ali pa smo to storili? Nikakor ne. Naša dežela je bogatela, je vživala prej neznano prosperiteto-od česa? Od evropejske krvi. Zlato, ki se je kopičilo v nikdar sitili blagajnah izdelovalcev vojnih potrebščin je te tako omamilo, da so v slepi strasti po inainomi pozabili popolnoma na nevtraiiteto dežele in jo Dostavili na strankarsko stališče.
Dalje, vsakdo zna, da je bil pridelek življenskih potrebščin v zadnjih par letih tako obilen v tej deželi, da bi bil ves amerikanski narod lahko obilno preskrbljen s brano in bi še poleg tega kaj ostalo za izvoz. Toda bilo je v korist tujih narodov in pa v korist domačih krvosesov, da se je izvažalo brano, ktera pripada v (irvi vrsti domačemu narodu. In sedaj zremo lakoti skoro iz oči v oči! Med tem, ko neizmerne zaloge življenskih potrebščin čakajo v vzhodnih pomorskih mestili, zlastih v New Torku na to, da bodo amerikanske trgovske lauije oborožeue z topovi, da bodo varne pred submarini in df. ponesejo potem vsa te velikanske zaloge brane v Anglijo in Francijo medtem, pravimo, pa kričijo uboge matere z deteti v naročju po ravno istem New Torku: Dajte nam kruha, dajte nam brane, da lakote ne poginemo. O ironija! Kaj je to:America first?!
In še drug slučaj, ki natri o avet-1 j uje, da je ameriškim bogatašem izrek : A merica first, samo fraza na jeziku. Povsod po Zdr. Državah, posebno po osrednjih državah primanjkuje letošnjo zimo p.iemo-ga. Ne bomo raziskovali vzroke, ki so provzročili to pomanjkanje drugod, pač pa znamo za enega ki zanima posebno nas, ki živimo ob Lake Superior. Vrsi zna mo, da premoga že sedaj, ko smo rekli bi, še le v sredi zime pri-mankuje, da ravno tedni ga skoro sploh ni mogoče več dobiti, niti za za drag, gotov denar ne. Odkod to, da smo ravno letos tako kratki?Ali se je morda lansko leto po deželi pridelalo manj premoga, kot druga leta? Ali se je radi ostreje zime tonico več prehioga porabilo pri nas? Ali so morda naši tukaj,šili trgovci premoga nalašč dobili manjšo zalogo, da bi tako lahko ceno svojevoljno navijali?—Ni prvo, ni drugo ni tretje ni vzrok.
Glede prve točke je gotovo, da ae jo lansko leto izkopalo več premoga, kot kedaj poprej. Glede druge točke: Zima je res letos hujša in vsak porabi več kurjave kakor druga leta, a z normalno letno zalogo in kar je trgovcem Ostato še od prejšne zime, bi prav lahko izhajali tudi to zimo. Glede tretje točke: Naši premogarski trgovci bi bili radi dobili istotako ali pa še večjo zalogo, kakor druga ]eta, ako bi bili le MOGLI. Tu ti č.i zajec v grmu. Gorenji polotok, kakor sploh vsi kraji ob naših jezgri h, dobivajo svojo zalogo premoga po jezeru, na laiijah, ker je to ceneje in ker železnice nimajo dovoli’ obratnih sredstev, da bi nas preskrbele s premogom. Kaj pa so storili lastniki onih parnikov, ki plovejo po Goren jem jezeru in ki se takò oblastno trkajo na prsa m kričijo polni hinavskega ' domoljubja: America first? Oni so FRODALI ANGLIJI svoje naj boljše in največje parnike za službo na oceanu. Ker ni bilo lansko poletje dovolj parnikov za plovbo po Michiganskem in Gorenjem jezeru, ker so jih veliki amerikanski domoljubi (??) prodali svoji prijateljiciAngliji,zato pa moramo sedaj mi trpeti. Da je naša trditev resnična, dokažemo lahko s tem, ker je znano, da je že par parni-
kov, ki so prejšnja leta redno vsakih 14 dinj ali tri tedne prišli na Houghton, bilo že potopljenih od nemških submarinov. Vprašamo V as, je li to: America first.... Amerika prva, nad vse?
Naša zvezna vlada stoji pred težkim problemom, ki pa ga bo morala na nekak način rešiti, ako noče, da bo cel narod prišel v grozne stiske, zlasti glede prebrane. Nihče ue zna še, kakšna da bo lejtošnja letina, morda dobra, morda slaba. Ako bo dobra in pridelki ostanejo doma. se nam ni ničesar bati. Kaj pa, ako bo slaba? Vse zlato, ki nam ga AnoJija pošilja za pridelke, NAM nične pomaga, ker zlata ne moremo jesti. Na uvoz iz drugih dežel tudi ne moremo misliti, ker te, kar sa-me ne porabijo ravnotako izvažajo tudi v Evropo, kjer dobijo boljšo ceno. Edina rešitev iz te zagate je, da Zvezna vlada za vsak slučaj, naj bo letina dobra ali slaba, prepove izvoz vseli življenskih potrebščin. Ako tega ne stori, bo sama odgovorna za mogoče žalostne posledice, ki bi nastale iz pomanjkanja brane. Zakaj narod bo gledal
samo gotov čas. kako se z njim ravna v korist drugih, a ko bo pa njegovega potrpljenja konec, tedaj bo pa govoril na način, ki bo jako malo po volji posebno onim,ki danes tako hinavsko kričijo: America first— a ob svo|i strani vidijo svoj lastni narod poginjati radi n jiliove.nenasitne lauomnosti.
DR. OTTO H. KOHLHAAS.
zdravnik in ranocelnik
uraduje v hiši vogal 5. ceste in Oak, nad lekarno Vastbinder & Read.
Uradne ure od l.do 2. popoldne inod 7. do S. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. du 12. ure dopoldne .
HRVATSKO -Saloon
Jolin Gašparovič
316 -= 6. cesta. Telefon 633 M.
Razširjanje naše trgovine
U-J T I -!Gi *■ • • >■
po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikov.
Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti.
Pišite, ko naročate, slovensko.
SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS.
DRUŠTVENI OGLASI.
OBJAVA.
Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-Ijudno, da se sem dne
15. novembra t.l.
preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je do-sedaj izvrševal gosp. Frank H- Schumaker svojo mesarsko obrt, vogal šeste in Elm ceste.
Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu-
Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost-	Spoštovanjem
John Muvrin

DENAR V AVSTRIJO,
Hrvatsko in Slovensko
zamore se varno poslati po
denarno nakaznem načrtu
naše banke.
Način je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. jDopadel Vam bode,
Houghton JNat’1 Bank:
Houghton,	Michigan.
Društvo sv. Jožefa
št. 1. S. K. P. Družbe
no 0-AL.JJIVH3TIJ.
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda.
Odborniki za eno leto.
John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich.
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za .Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za .Raymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
BRUSIVO SV, PETRI.
št. 30 K. S. K. J. v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa, i
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich.
Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze.
ODBORNIKI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni): Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbauitown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
,,	SEISES
I	“STORITE TO Z ELEKTRIKO.”	1
PREJ ALI KASNEJE	|
I	si bodete hoteli nakupiti 1	^
I	Električni likalnik.	|
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?	j§
Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.	jg
IH oughtonCounty ElectricLJgfHt Go |
CALUMET STATE ANK
Glavnica $ 100,000 Preostanem $ 50,000
SAMOSTOJNA
PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Pred: Jos..B. Metesb, 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor, Store St.
I. taj: John D. Judnich, 4337~Elm St. II. taj: Jos. Elenich, 21-7th. St. Tamarack.
Blagajnik : Jos. Gorghe, 4353 Pine St.
Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town yellow Jacket: Raymbauitown in Swedetown- John Judnich 4337 Elm. st.
Za Osceola: Jos. Bahor, Store St.
If obilnemu pristopu vabi
ODBOR
Slovensko
neodvisno
društvo
podporno
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne seie so vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI.
Predsednik, Louis Gazvoda.
Podpredsednik, Andro Kavčič.
Tajnik, Frank Novak.
Podtajnik, Jos. Ovniček,
Blagajnik, Jos. Srebernak.
ODBORNIKI:
Andro Gum bad, Anton Miklieh, John Iflobueliai, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muliich, John Iler. •
Vratar in maršal, Frank Pavlich.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red Jacket, Yellow Jucket in Blue Jacket, Andro Gumbad. 4321 Acorn St.
Raymbauitown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave.
Tamarack, John Novak, 3 Walnut St. Tamarack.
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 tia mesec bolniške podpore. Vsmrtuine plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje.
Dmštvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite U d’uštvul
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Društva sv. Girila in Metoda.
št- 9. v Calumet, Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svole redno'zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto J917 so.
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Plautz ml.
Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich.
Blagajnik, Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA DVE LETI:
John Ilenicli, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st.
Maršal: George Klobučar.
Poslanec: Joseph Jančar.
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu rabi
ODBOR.
CALUMET STATE BANK BUILDING
Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu.
Izberite si to banko za Vašo Banko. *lasite « p*
URADNIKI. Thomas Hoatson Preti. Ed. Ulseth,Podpred.
F. J .Kohfhaas, Blagajnik Waiter Edwards, Pomožnibl
____________ . . _______________
MAQI5 ON KONOS-BUILTFOR .SERVICSl
Parker, črnilometna peresa, ki ne puščajo po nepotrebnem črni-I la- Ako želite dobiti dobrega, o-
A. Fahlen & Go/
312 - peta cesta- Calumet, Mich-
Slovensko - katoliško podporno društvo
SV, JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium, Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društva na Laurium.
ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne dvorani Gosp. John Sustarioha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1917
Jakob Vertin, predsednik.
John Lakner,	podpredsednik
Jos R. Sedlar.	tajnik
John Šuštarič,	blagajnik
ODBORNIKI ZA 2 LETI:
John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman.
ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt štubler, Jakob Zimerman, Math Sustariòh,
Maršal: Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbauitown m okolico, Matt. R. Sedlar; za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar.
Vslučajn bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo rt mesecev in iiadalnih « mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec-Cela smrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pcšuodbe kot izgubo rok. nog očes i. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torejkateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich.
K obilnemu pristopu vabi
Odbor*
Naročite se na ‘"Slov. Novice/j
Slovenska Katoliška Podporna Družba.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
Preciselinik : Jolia Spreitzer, 218 Oak bt.... Calumet, Mieli. Uodpreds. : John Gazvoda, 509 Tam. bt.... Laurini», j
Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th bt....Calumet,
11. taj.: Jos. W. Sdiineller 2045 Union St..Calumet,
Blagajnik: Jos. Scheringer, 808 Oak St. . . .Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,......Calumet,
NADZORNIKI:
Mihael Klobuchar, 115 7tli St.......Calumet. Mich.
John D. Rnhek, 2140 Log St..........
Jos R. Sedlar, 577 Gedar St.........
POROTNI ODBOR.
John Sustarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.
Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc.
J os. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega taj n i ka d ružbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Družbino glasilo so “Slov Novice.’'
Iz urada gl. tajnika S. K. P. Družbe.
S US PENDO VAN:
Od društva sv. Jožefa št. 1. Calumet: -Jos. Gazvoda, ml,
SUSPENDGVANI ZOPET SPREJETI:
K društvu sv. Jakoba, št. 2. Laurium: Jos. Simonič, ml.
K društvu sv. Ane št. 3. Calumet: Victorija M. Špehar.
IZLOČENI:
Od dr. sv. Jožefa št. 1. Calumet: Andro Golja in Anton Rojc.
Od dr. sv. Ane št. J. Calumet: Ana Lamut.
NAZNANILO ASSESMENTA.
Asessrnent št. 3. za mesec mare 1917 je reden brez vsake doklade. Vsak član in članica plača znesek 80c. Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic.
Math F. Kobe tajnik S. K. P. D.
IZ DRUGIH KRAJEV ZDR. DRŽAV.
(Iz slovenskih in angleških listov.)
MINNESOTA.
Duluth.
—	Priscila Krelvic toži mesto na $5,429 odškodnine. Pravi, da je marca 1916 z lrkoila na lede nem hodišču med 19. Ave. in 19. cesto West in si poškodovala hrb-tenico.
—	V St. Marys bolnišnici se nahaja M. Jerich; podvreči se mora oporaciji. — Rojak Železnikar iz Gliean, Mimi., pripeljal je svojo soprogo v St. Marys bolnišnico, katera že dalj časa boleha in si mora pustiti sedaj operirati, ker ji zdravniki ne morejo drugač ozdraviti njene bolezni. Upamo, da kmalu okreva in zapusti bolnico.
Ely.
—	Thomas Ničli, rodom Bulgar je padel v šeft rudnika na Section 30. Padel je 300 čevljev globoko. Pri padcu se je tako težko poškodoval, da je bil na mestu obležal mrtev. Glavo je imel popolnoma razbito.
Gilbert.
—	To pot poročati imam samo žalostne stvari iz naše naselbine, Dne 14. februerja umrl je rojak I rank Levstek, ter bil pokopan dne
16.	febr. V petek 16. febr. pa je umrl rojak Anton Tanko, katerega smo položili k večnemu počitku 18. febr. Frank Levstek bil je član društva sv, Jožefa J. S. K. Jed-note. Anton Tanko pa društva sv-Cirila in Metoda K. S. K- J. Po-greoa obeh udeležili so se društveni člani.
ILLINOIS.
Joliet.
—	Iz bolnišnice sv. Jožefa: G.
Martin Rakar, dobro znani tajnik Izobr. m podp. dr. “Triglav,” je tudi v bolnišnici od včeraj,- zaradi nekih uljes na nogi a bo v kratkem ozdravi jen. Tudi vsem drugim našim rojakom in rojakinjam, ki se nahajajo v bolnišnici, želimo skorajšnje okrevanje.—Hude bolečine trpi zlasti gospa Ana Spelič, sop-roga g. Jos i paSpel i č, 1401 N.Broad-wav, ki se je hudo opekla v ponedeljek popoldne v domači sušilnici za meso. N jena obleka se je »žgala na žerjavici, koje zapuščala sušilnico in je potegnila sapa, m preden ao prihiteli domačini na pomoč, je bila gospa že hudo opečena. Če je božja.volja,bo gospa kmalu okrevala. — Hude bolečine prenaša tudi še gospa Katarina (ne Mary) Jon-tes, ki je bila predzadnjo soboto operirana. — In tudi g. Marko Plut ml. je še vedno v nevarnosti.
—• Ene 1. aprila t. 1, nameravajo otvoriti novo koojverativno ali zadružno prodajalnico, ki jo so započeli zaposlenci Illinois Steel-družbe. Manager bo neki Michael P. Breen iz Chicaga, ki pride te dni semkaj, da prevzame skrb za
SLOV E NSKENOVlCE,
otvoritvene priprave. Nova zadružna prodajalnica bo nameščena na Gass street» v poslopju, katero je pravkar izpraznila tvrdka Merchandise Clearing House.
OHIO.
Cleveland.
Ponesrečil se je Andrej Oblak stanujoč na 43. cesti. V nedeljo popoldne je popravljal peč pa je po nesreči prišel z gorečo žveplenim v dotiko z gazolinom, ki se je užgal in Oblak je dobil težke poškodbe. Prepeljan je bil v Eddy Rd. Hospital, kjer je bil previden s svetimi zakramenti. Vsled opeklin je umrl v sredo.N. v m. j).
Newburg.
Sedaj, ko smo videli, da je sv. Cerkev tako po materinsko oprostila delavce posta in celo uzdrževanja mesa, razveo ob petkih, pepelnično sredo, veliko sredo in soboto iu dan pred Rožičem, ne sinemo prezreti, da jo ista ljubezen do nas m pa skrb za našo večno srečo žene do tega, da nam je preskrbela zadostne prilike do premišljevanja Kristusovega trpljenja in drugih vaj. “Zanemarjenja tvojih navdihov, reši nas o Gosjiod.” Udeležujmo se torej, kolikor mogoče. Žal Bog, da je nekaj ljudi povsod, kateri se prav nič ne brigajo za dušo. Ti ljudje so kakor prebivalci mesta Jeruzalem, katerih ni ganilo ne prete» je Gospodovo, zmenili se nÌ30 tudi za opomin ne apostolov, dokler niso ležali zdrobljeni pod razvalinami svojega mesta. Farani sv. Lovrenca se pridno udeležujejo pobožnosti. Ne vidi pa se med njimi zadosti onih mladih i j udi ou 16 do 20 leta in višje. Ali je mo* goče, da so starisi, ki dopuščajo svojim otrokom tudi v tem svetem času hoditi rajši v hudičeve mre/.e k premikajočim slikam, kakor pa k kiiževemu potu? Mora biti tako. Istina je, da v cerkvi večina teh m. Ako pa se to zgodi zoper voljo siarišev enkrat, ali naj se godi še nadalje? Mladi so lahkomišljeni, ako opomin ne pomaga, treba strožjih sredstev. Kam torej, v picture show,ali h križevemu potu?
Skrb za invalide.
(Iz “Slovenca”.)
Od trenutka, ko so dospeli prvi ranjenci z bojišč, se je vedno m vedno pojavljalo v tisočih oblikah vprašanje: kaj bo, kadar se konča gigantski boj, ki se širi od dne do dne, z vsemi onimi nesrečniki, ki se bodo onemogli in pohableni vrnili v domovino. Z vsakim tisočem novih ranjencev je naraščalo to vprašanje,ki je danes že postalo splošno. Akutno postaja seyeda vsakokrat tamkaj, ko se n smilje-ìicniy očesu odkrivajo telesa brez rok, brez nog ali vida. Misel.da sò bili krvavi deli teli teles žrtvovani za nas in našo domovino, nujno nalaga dolžnost, storiti vse. kar je v človeških močeh, da se ustvari nadaljnje življenje teh ubožcev spodobno Človeku in da ti junaki domovine ne bodo odvisni ocj,, javne dobrodelnosti. Eno nam je-vsem jasno: z lajno se vojaškemu invalidu ue sme pomagati. Ta način preskrbe invalidov je za državo in narod predvsem pa za njegove junake nečasten ter stoji izven
9 MARCA 191 7.________________
vsake razprave za vse čase.
Hvala Bogu, se je že na primeren način začelo delati, da se tozadevnemu vprašanju odpomore, in iz dosedanjih stremljenj se more z gotovostjo spoznati, da bo organizacija preskrbe invalidov izvedena na ta način, da bo dana možnost poštenega, državljanu primernega življenja vsakemu za domovino pohabljenemu, izvzemši popolnoma izrednih slučajev. In to je ravno po čemur hlepi dostojanstvo človeka v invalidu: ostati koristen član človeške družbe, ki si sam s svojim delom vzdržuje življenje in ki se vslod tega ne čuti zapostavljenega kot manj vreden od onih, ki so popolnoma sposobni za delo, vsaj deloma zanesljivo bodočnost, je gotovo najmanj, kar je dolžna država, in družba napram ranjenim vojakom, ki so bili pohabljeni v njujinem interesu in službi.
Gotovo je, da se že kažejo oblike tozadevne organizacije šele v prvem početku razvoja vendar, pa nosijo znak sposobnosti za daleko-sežen razvoj ter jamčijo, da ni mogoče več misliti na opustitev tozadevnega stremljenja. Vsekakor je razveseljiva vest, da namerava vlada že v prihodnjih dneh udejstvovati provizorij novega vojaškega zakona. Znano je namreč da je v tein pogledu posredovala deputacija nemško krščanske socijalne stranke dne 27. januarja pri ministrskem predsedniku, ki je povdarjala, da je nov vojaški preskrbovalni zakon ena glavnih zahtev krščansko socialne stranke. Da bo sledila omenjenemu provizoriju na podlagi izkušenj končna ureditev vojaških preskrbovalnih vprašanj, sledi samoobsebi umevno že iz bistva in smisla provizorija samega.
Seveda ni nikakor končno rešeno vprašanje preskrbe invalidov edino le z postavnimi odredbami, kajti težišče vprašanja ko smo že o-iiienili, leži v odredbah, ki naj bi omogočile rešitev delozmožnosti vojaških invalidov, katerim hi se potem tudi morala nuditi primernim potom možnost dela. Za rešitev delozmožnosti pridejo predvsem v poštev ortopedični zavodi. Na Dunaju so že ustanovili orto-pedično bolnišnico z 1000 posteljami, ki jo bodo v kratkem razširili na 2500 postelj. Naloga orto-pedičnega lečonja je, zmanjšati telesne hibe na najmanjšo stopnjo in preprečiti čim največ mogoče popolno izgubo ranjenih udov telesa. 1’otem pa je tudi naloga orto-pedičnoga zdravljenja, doseči Čim večjo uporabnost pohabljenih u-dov.
Glej 6. stran.
HALO BILL! KAM GREŠ?
V “Barrett’s Bee”
Vogal šeste in Portland ceste
Tel. 551 M. Red Jacket.
• - - \
AKO HOČEŠ KADITI dobre smodke kupi si smodk
“WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega® ha. va n s koga tobaka od
THOŠ. ENTEM AN 400 — Bine cesta
ČITAJU
FARMA!!
ČITAJU
katera se proda radi starosti in preselitve za prav nizko ceno. Zemlja je zelo rodovitna in v lepi legi, meri 80 akrov, od kterih je 20 posajenih z različnim sadnim drevjem, dva akra pa s samimi breskvami. Farma je tik poleg glavne ceste, ki vodi do trga, sedem milj oddaljenega. Lepa hiša iz opeke s sedem sobami in kletjo, voda v hiši. Vsa druga gospodarska poslopja. Šola je ravno čez pot. Prav lepa prilika za Šlovepca, kterih je tu v bližini enajst. Rojaki, sezite po tej ugodni priliki, in kupite to farmo, ki jč dobite prav po ceni.
Za nadaljna pojasnila pišite v slovenskem ali angležkem jeziku na lastnika
John Henry R. D. No. 2, Hesperia, Mich.

Priljubljeno pivo
med rojaki je gotovo od nas izdelano
PARK PIVO.
namizna pi
v steklenicah
Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svoj^posei Poslužujte se toraj našega piva in dajte 'nam mnog0
naročil
Park: Brewing Co.
LAURIUM, MICH.	Phone 221
MATT SUSTARICH, Mgr.

I JAKOST, ORGANIZACIJA, POSTREŽBA.
Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem sklddu nad $158,-000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega.
Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas-
Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku.
t
“5V
'di-
state Savings Bank
LAURIUM- MICH.

J. A. IVI in near «Sc Co.
borzni posredovalci.
ČLANI BORZE V CHICAGO.
Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d.
Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude.
URADI:
LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822.
ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313.
DR. R1CHTER-JEV PAIIN EXPELLER
za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-QUO. BOLEČINE in OKORELOST v SKLf PIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL.
Pristni pride v zavitkih, kakor ga to vidite natisnenega- Odklonite vsak zavi’ tek, ki ni zapečaten z sidrovo varstven« znamko-
25 in 50 cents v lekarnah in naravnost o?
AĐ RICHTER CO
74 — Washington St., New York

PRIZNANO JE
da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko.
Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki!
1
Calumet Brew. Co.
1^ Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, managen^j

J
i
I
K'
*
t
*
✓
* Me igrajte se z zdravjem!
Najbolj trpežno gumijevo obuvalo, kedaj narejeno.
Nobeno drugo obuvalo na svetu ni narejeno tako kot “Hi-press” g- rudar. Samo "Hipress” je vlito iz najbolj trdega, najbolj trpežnega gumija, kedaj znanega -- ravno isti čudoviti gumi, ki je dobil svetovno slavo radi tloodrich-evlh avtoinobiinih obročev.
Edino “Hipress” obuvalo je galvinazirano - kakor obroči v eden sam kos.
Vi si ne morete misliti, koliko trpežnosti in solidne udobnosti je v gumijevih škornjih in čizmah, dokler niste nosili Belih “Hipress”. Največji napredek v gumijevih obuvalih
Zdravje le nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev. ki samo oslabe kri in škodujejo več a i manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Gre po žilah ter aje vsaki celici in mrenici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snov. ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi in nesposoblja krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. “Utrjuje z.vcn. sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, član francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital Pred^™mSk° akademij0 v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite samo
zadnjih 50 let - se ne da nikakor primerjati z navadnim gumijevim obuvalom.
Toliko je občudovanje za “Hipress” prednost, da je na trgu polno panudb - torej bodite gotovi, da je “Rudeča črta oboli vrha” vsakih škornj ali čižem ki jih dobite'
Izdeluje edino
The B. F. Goodrich Co .AKRON, O.
trinerjevo
ameriško zdravilno grenko vino-
To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri
Malo življenje.
Spisal dr. Fr- Detela-
“Kaj bo to hribovje! Drugod je vendar lepši svet. Ae proti Ljubl|ani mi bol] ugaja; kaj šele po Hrvaškem in Ogrskem! Saj veš, da sem bil šel ono leto z drvarji, To je zeml ja, pravim, kakor po mizi, in eno brazdo imaš dosti dve uri orati. To je svet!”
“No, m zakaj nisi ostal doli'”
“Ker imam očeta tu, pa domačijo. Drugač bi se ne menil dosti.”
“Zdaj tako praviš, Miha; če bi pr. šlo enkrat zares in ne bi videl velo leto svoj ili krajev, bi se ti pa zehalo po zelenili travnikih, in sanjalo bi se ti vse noči naprej in naprej o rakitali, ki rasto ob Do-linščici, in o Šimnoveni malimi,ki tu doli ropoče.”
“Jutri bože zopet stal,” pravi Miha in iztrka pepel iz pipe.
“V Dolini celo mrtvi iepše stanujejo ko drugod,” nadaljuje Juti. “Tako lepo imajo obrnjeno po-kopališče, da zmeraj lahko vidijo, kalio gospodarijo njih mladi po 'dolini.”
“Kanta, ali gresta z menoj?” se oglasi Premec in se zravna pofcon-eu. “Pojdimo malo v vas k Nace-hi'Jaz sem žejen.”
“Veste Kaj, oče?” pravi Juri. “Jaz Vas ne bom dalje nadlego-v*i; stopil bom v službo. Mlatit Hrom, in košnja ho kmalu tu,” “Juri,” odvrača Premec, “ti ne t,"|eš misliti, da sem te kakorsibo-d’ sit iu da te proč gonim. Toda, <w groš za par tednov, le pojdi, da dobiš kaj za obleko, ker zdaj si kar za v toracico. Ampak drugo vprašanje je, če te bo vzel kdo v ®bižbo. Nekoliko se te bodo bali -Kam pa si se namenil?”
“Ni* Pogled k Pozniču.”
“Aha, ki ima tisto zalo hčer. *1 iHiojdunaj, ta služba je pa do-’IK' Ali roke te še kaj bole?” “Nič več, čeprav ste z menoj 1 ’iv nali kakor konjederci.”
1 e bi bili bolj gledali nate, bi Cl danes zopet stopal za bob-111 • Z zvezanimi rokami se ne da ts, i- kamor bi hotel. Srobot pa S'"° 'J|H lepo razpeljali, kakor pa-mrežo.”
‘J «z bi ae bit pa tudi kmalu ubil.”
Ru, ha;” ae, smeje starec, “ti Calia^ lHjši, da te ustrele!” Jurija ’,U '^prijetno genilo to govorjen je
in Premec, ki je menda to opazil, ga potolažil. “Smrt je smrt,” pravi, “naj bo kakršna koli. Kratka smrt in dolgo živi jen je je pa najboljše, in ti še lahko petdeset let žandar je okrog pojaš. — Miha, pojdi pa ti z menoj, da boš zagodel. Dolinke že pete srbe.”
A Miha hoče rajši spremiti Jurija. Baš pride po kolovozu proti n jim Rožanec s puško na rami.
“S tem tildi nebo nič,” mrmra Premec. “Ti pa na zajce?” odgovori soseda.
“Malo jih mislim preplašiti, da mi ne bodo zahajali v zelnik," odgovori mož in se ustavi.
n
“Poidi rajši z menoj v Dolino pogledat, kaj France dela. In ne čutiš v grlu nič suše?”
“Kar sam pojdi! Jaz ne grem. — Zdaj tudi ne dobiš več tako dobrega vina, kakršnega je točil Nace časih.”
“Takrat, ko ti še nisi tako spravljal na kup. Kaj ne?” Se norčuje JPremec.
“Kaj bož spravljal,’ vzdihne Rožanec, “ko pa nimaš kaj iu ti vse požro davki.” Tako potoži mož in se pridruži Juriju in Milni, ki je bil skočil po harmoniko, in kmalu izgiuejo vsi trije v gozdu.
Rožanec, gospodar prve hiše na Glorici, je malo mlajši od Premca. Nemirne oči mu gledajo premeteno v božji svet; lasje, zakrivljeni ob sencih, so precej osiveli, in suho lice bi ne bilo neprijetno, če bi se usta ne bila obesila na levo stran, kamor je bila vedno obrnjena njegova pipa. Živel je Rožanec kakor mnogo drugih : delal v delavnik, molil v praznik, in ogibal se duhovske in deželske gosposke, kolikor je bilo moči. Kradel ni sleparil ne; kako bi ne bil pošten! Na lov je pa rad zahajal, in zakaj bi ne bodil, pozimi, ko ni drugega dela. in ob nedeljah? Ljudje so govorili, da použije on več zajcev nego prapreški gospod, ki ima lov v najemu. “Jaz dajem desetino,” je dejal Rožanec, namreč vsakega desetega. Prigod ilo se je tudi, da je zadel ta graščak v gozdu na zanko, ki ni bila njemu nastavljena,in klel in razsajal; a zvedet ni nikoli, kdo nastavlja. Vedeli so pa ljudje, da je rešil Rožanec že marsikate-rega dolgouhega jetnika. Pravičnik se namreč tudi živine usmili. Puško je nosil največ za strah in pa zaradi roparjev; kaj pa! Hiša Stoji na samem, in dobro je, če je človek pripravljen Dolinska fara
je sicer mirna, a Rožanec je pogumen mož, ki jih hodi s puško iskat, in Premec vidi večkrat, kako vleče po civa za ušesa s seboj: zel-ja sta mislila naropati, slaba vest ju je izdala in bežala sta; Roža-nec-pa — ali jima je trikra zavpil “stoj”!, kaKor veleva zakon, ali ne tega ne vemo—ju je prestregel s svincem. Kožice je pa nosi! v Ljubljano prodajat. Za živež m i ni šlo trdo, tožil je pa vedno in vzdihoval o slabih časih, po vsem nasproten vedno veselemu Premcu, ki vendar marsikrat m imel cesarske podobe pod streho. Da je Premec sosedu rad nagajal zavoljo njevove varčnost', to se iažurne; na jbolj pa ga je razžalil, če mu je očital, da m na Gorici doma, da je pribajač; zakaj priženil se je bil mož kRožaneevi Mini,ki je bila že vdova, ko se je on še pretepa val s fantini. Rožanec pa se je hudoval večkrat nad Premcem, da kosi črez mejo iu da mu zahaja njego-va krava v detel jo. Tako sta se sprla zdajpazdaj ; a ker ni imel Premec žene, ki bi mu netila jezo, nista ostajala dolga sovražna; živela sta v oboroženem miru. Otrok pa ni imel Rožanec, in če so mu rekali oče, je to pač časten pridevek, kakršnege daje mladina starejšim. .
Tiho so korakali naši znanci po gozdu; govoriti se ni ljubilo nobenemu. Miha je semtertja potipal svojo občutljivo tovarišico, ki je zavpila, kamorkoli je pritisnil; Rožanec je gledal pc goščavi, Juri pa je premišljeval svoje stanje. Veselila ga je prostost v domačem kra ju, a veselje mu je grenila zavest, da ne more med ljudi, da se mora skrivati in bati vsakega sovražnika: zdelo se mu je, kakor bi bri, zmerom še vklen jen. Prvi izpregovori Rožanec: “ÌNo, Juri, ali se ti še sanja o žan-darjih? Danes mi je pravila stara, kaj ženske o tebi govore.”
“Kaj pa, oče Rožanec?'’ vpraša J uri.
(Dalje prihodnjič.)
❖ 4» <4 4» 4» 4»
sji
4» ❖ « « O 4* 4* 4 4* 4> 4* 4 * 4 < 4
%
•4----------------------------------‘---------------- %
Sedanja letna doba prinaša mnogo nezabeljenih gostov, posebno pa revmatizem in neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TRINERJEV LINIMENT. Tf To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Ul ^ Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c-
534444444444444 ♦4*04»4»4»4*4»4*4,4‘Ž3
zapeki
napahnjenosti
kolcanju
glavobolu
nervoznosti slabi krvi
pomankanju energije obči slabosti i. t. d.
je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje ie, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00- V leKarnah.
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL.
Gremo do skrajne meje
Prf Vertin Bros. & Co.
Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
To so za izdelovalce oblek poskuševalni časi in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado.
Ali mi gremo povse naprej in to kar smo zJJ mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno za	*
vaš ogled.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity Clothes
zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa demoralizirana. Z razvito zastavo korakamo na-	W
prej.
Obleke od	$13.50 do $32.50
Vrhne suknje od $13.50 do $32.50
PIJTE PARK IN ELITE PIVO-
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo!
Richterjev'Pain Expeller
z sidrom-



%


i



Gozdarjev sin.
Spisal Fr. S. Finžgar.
.‘Lej, lej, kako si zgovorna, modi i jauka.! Kakor s prižnice, toliko naukov! To je vendar čudno, da bi me vsak rad učil in svaril, posebno pa ženske. Mislil sem, da so sa-
mo naša mati tako sitni, ker so -/e stari; pa ste mlade prav take!
Rezika g a ni poslušala. Žalostno se ie obrnila in šla v kuhinjo. Žalostna je obstala pred ognjiščem. Ogorke je pomaknila na pojemajoči ogenj in se zagleda kakor z velikim kpprneniem skozi okno v jasno- n beo. Polglasno je vzdihnila:
•‘Ima ga že v mreži, hudobni Ha n za! Ne bo nehal, da ga izvodi popolnoma od dela; zve se pa vse, in revež bo preganjan, da ne bo smel med ljudi. Skoda zanj!” Rezika je poznala dobro usodo divjih lovcev. In ko je pomislila, da doleti taista tudi Janeza, prevzela je nepoznana skrb in bridkost njeno dušo.
Ko je sedel Janez sam v hiš:, se je še enkrat razhudil nad Reziko, da ;e udaril ob mizo: “Klete ba b®”! Ali hitro mu je bilo žal Rezike. Poklical jo je enkrat, dvakrat, ali ni se vrnila. Rad bi bil stopil do nje v kuhinjo poprosit: ‘ ‘Ne bodi huda, Rezika. Toda prevelika je bila njegova trma. Nočem, je rekel, nalašč nočem! Zato je sklenil, da je ne pogleda več.
Dvignil se je in šel iz pivnica v vežo. Tam je snel težko rjuho s klina, prijel za kluko vežnih vrat in hotel oditi.
in vendar-—ni mogel.
Obrnil se je in stopil pred kuhinjska vrata.
“Lahko noč, Rezika!”
“Rog .daj,. JanezI”	,
“Ne lodi huda!”
“Nisem huda,.......žalostna pa
. sem !
I”
“I zakajf'
“Zato; saj veš!”
“Ne boj se zame! Ne pridejo mi do živega!”
Tedaj je prišel gospodar Mihel j, e svečo iz nadstropja—- in je zapahnil duri Za Janezom.
IV.
Pri gozdarjevih je bilo vse'tiho, kar je Janez odšel. Čeravno je po-pred rad zapuščal dom ter se klatil s puško po planinah, se je'vendar vrnil kmalu domov. A sedaj ga ni bilo. Mati je pogosto jemala sina v misel in smilil‘se ji je eđb nec, da se mora potikati po svetu, ko bi bilo vendar lahko druo-ače.
o
Vse preglavice, vse ostre besede sinove in njegova trma, vse je bilo pozabljeno. Niti misliti ni mogla na napake svojega otroka. Preveč ga je ljubila.
Poleg težav je mučila skrbno materino sice bridka skrb: kaj bo z njegove dušo? Saj je vedela, da se kot skrivač ne sme prikazati med ljudi, torej ne more, nikdar v ‘cerkev. In Rog ve, Kakšno družbo ima? Podivjane, surove in brezbožne ljudi, ki ga gotovo popolnoma spridij o.
Zato je pogosto poklekata pred Žalostno Mater božjo in prisrčno prosila :. “Varuj ga, brani ga .... ” Ko je sedela zimske večere pri kolovratu, je go' 01 ila tako rada z možem o Janezu.(Jelo očitati je hotela Klemenu, da bi ga bil lahko doma obdržal in mu ubranil, da ne bi šel na tuje.
Toda Klemen ni bil nič kaj zadovoljen z njenim očitanjem. Dasi ga je samega skrbelo, je skušal vendar ženo potolažiti, češ, saj ni tako, kakor meniš. Saj so drugod tudi pošteni ljudje. Za fanta je pa le dobro, da pogleda malo po svetu. Ro vsaj kaj izkusil in se izpa metoval.
Po takem pogovoru sta navadno oba obmolknila. Kolovrat je brnel, stari gozdar je premišljal. Čedalje bolj so se mu budili očitki v lastni duši, da ni brez krivde glede «ina. Edinec je bil, seveda zato
razvajenec. Sam ga je prvi vzel seboj .ia tatinski lov in s tem už-gai iskro, ki fanta lahko uniči.Poznal je J aneza in nič ni upal,da bi prešlo vse brez nesreče. Tolažil se je edino s tem, da bi bil sicer moral skoro gotovo v vojake—in tam bi ga itak zalotila nesreča. Torej je že vseeno—kar je, je.
Leto 1848 je bilo kaj nemirno za Avstrijo.
(Ipori in rovanje proti prestolu g« je pričelo na vseli krajih. Posebno so se skušali iznebiti pokorščine do Habsburžanov Italijani v Pijemontu. Izpolnilo se je, kar je napovedoval Surga Dcseljanom,da bo vojska zoper Laha. In res so kmalu vedeli prebivalci tihe zagorske vasice, da je na “Plementezar-skem punt!”
V teh burnih časih je pa potrebovala država mnogo vojakov. Ali kdo bi šel drage volje na vojsko zoper hudokrvne Lalione. Kmetje so prepisovali svoja posestva sinovom ter jih drago odkupovali, da jim ni bilo treba nositi vojaške suknje.
Vsi drugi, ki niso imeli dosti posestva, da bi jih osvobodilo vojaščine, so se jia skrivali. Vse gore, vse planine, brjogi in gorske bajte—vse je bilo polno skrivačev. Le izjema je bila,če se je kdo prostovoljno javil za nabor. Gospo-ska.je morala loviti,—in ker je bi-la potreba velika, je bil tudi pogon in lov na skrivače neprestan in strog. Veliko fantov je zhegnilo celo preko meje, na Koroško in Štajersko, kjer so nepoznani in skriti divarili po šuiiiah, da so se odtegnili vojakom.
Ker torej lovi na skrivače niso bili dosti izdatni, je zahtevala gosposka1 od očetov, da jim izroče ginove. Oe -niso-bili* voljni, poslali so jim v hišo “sekači jdii”-i'i> to je tiralo marsikaterega očeta, da se je naplavil in šel po sina. d okaje so ‘ j ih |) ròsi ti It očetje', naj -se v irte fo in gredo v vojake, sicer lih strašni sekacijon ogloda in obžre do mozga.
Taka usoda.je zadela Gozdarje-' ve, Na večkratno zahtevanje, da se ima sin Janez zglasiti pri gospos ki zaradi vojaščine, je odgovori! Gozdar, da ga ni doma, in da tudi sam ne ve, kod se klati in potika. A toliko so vendar.zvedeli biriči, da je bržkone na Štajerskem.
Zato je dobil gozdar naročilo, naj gre po sina.—Tega mn nihče, ni verjel, da bi ne vedel, kje da
.le-—•
Oče res ni natančno vedel za sina. A vendar mu je bilo znano, da je gotovo tain, kamor je zahajala tedaj večina Gorenjcev—tkat in drvarit.
Kljub temu se ni udal. Gosposki je trdovratno trdil, da ne ve in ne zna, kani je šel in da torej ne more ponj.
Kar nekega jutra potrka na Gozdarjeva vrata močna pest. Ko Gozdar odpre, stopi predenj precej; prileten korporal, navihanih brk, ter mu, režoč se, pravi :
“No, oče, ker se vam je sin izgubil, sem pa štiri druge pripeljal.” In pokazal je na svoje tovariše —vojake.
Gozdar je precej vedel, za kaj gre. Dobil je v hišo “sekacijon” -pravo točo in vihar. Nejevoljen je bil, toda pokazati si ni upal, da mu prišleci niso po volji. Rredo-bro je poznal take goste že od drugod. Vojaki oblastno vstopijo. Korporal prebere Klemenu postave, koliko mesa in kakšne jedi se morajo zvesto dajati cesarskim možem, in da ti ostanejo toliko časa pri hiši, da se sin vrne m se zglasi pri gosposki.
Vse očetovo izgovarjanja, da ne ve zanj, da r.i on kriv tega, ne pomaga ničesar. Vojaki se vgnezdi jo pri Gozdarju ter se ne menijo za materine tožbe, niti za očetove hude poglede. Surovo zahtevajo dnevne hrane naj dobe kjer hočejo. Bili so to rogovilasti možje, hudih obrazov in smolnih prstov.
— Na “sekacijon” so pošiljali vojake iz tujih krajev, divje in krute, da bi čil.n prej e izsilili sinove od kmetov. Pritožba zoper ravnanje vojakov ni izdala nobena. Svobodna strahovlada, grozen bič so bili za posamezne hiše.— V se je moralo biti poti ključem pred njimi. Ra še to ni dostikrat mnogo izdalo. Zavohali so ključe, ali pa s ponarejenimi odpirali ter kradli mesnino m sploh vse, kar jim je prišlo povoijnega pod roke. Koso pa
pri Gozdarju izpraznili
celo
shrambo, so začeli stegati požrešne prste tudi po posestvu drugih Doseljanov. Vse se jih je balo. vse sovražilo. Poleg tega so bili pa še silno izbirčni. Kruh jun ni bil ‘nikoli dosti bel, meso vedno pretrdo ali premehko, čeprav so sosedinje trdile, da ne zna nobena kuhati bol|e od Gozdarke.
Za vso to skrb in postrežbo pa ni nobeden premaknil najmanjše stvariee. Ne da bi bil kdo preklal poienee ali prekidal sneg ter malo postregel ubogi Mini, Ki je imela dela čez glavo veliko. Tožila je sosedam:
“Kog jih preloži in Mati sedem žalosti! Ob vse nas bodo dejali ti požeruhi. Nobena reč jim nič ne izda. Moka mi pohaja, zabel|e m več v deži, prihranjen denar s'’a izmetala za meso,—kar nič več nam ni živeti. Kaj toča, kaj hude letine! feekacjon— sekacjon! Bog pomagaj!
Ko so drugi dan zahtevali vojaki mesa, in pri Gozdarjevih ni bila božaka več pri hiši, da bi je kupili, razli udii se je Klemen in odločno povedal vojakom, da jih ne more dalje rediti: Zidu se lotite in s streho vred pojejte še bajto, če hočete. Jaz nimam in nimam—pa pojie po sina, če hočete, jaz vam
Najbolja zavarovalnica proti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Prečitajte sledeče stan je družbe, dne 81. decembra 1915:
Imejitelji zavarovalnih polic.................3,077
Zavarovalnina ........................$3,101,486.44
Izplačane požarne škode ...............$125,1)77.18
Izplačane dividende članom..............$203.323.08
Gotovina ..............................$106,5(11.98
DIREKTORJI:,
Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, odbornika.
FOTOGRAFIJE.
To je naša posebnost- Leta proučevanja in izkušnje v portretih z kamero nas uspo-sobljajo, da z gotovostjo lahko trdimo, da bo portret narejen pri nas združeval resnično podobnest z umetno izvršitvijo in’da Vam bo ugajal-
To je naše 24 uspešno leto na Calumetu-
W. E. Steckbauer
Izdelovalec dobrih portretov.	Phone 678-J-
ga ne moieni dati.”
n
Trdosrčni vojaki so se mu porogljivo siuejali ter se niso menili
Pogreb ii zavod
za njegov® Ugsede.....
Sli so v hlev, iztirili kravo od
JOHN R. RYAN.
jasli ter jo gnali prodajat.
Soséd Prence je stal pri "oknu ter. gledal trdosrčne vojake,.- ki so n ate pali ubogo žival, Ker ni -hotela po zimi od doma. Stisnil je pest ter natihom žugal:
“To niste cesarski služabniki, ampak vražje duše ste! Kar poda-vil bi vas, kakor zelenega pajka, ili nio bi se ne pogrešil.
Za dva dni, kar je bila prodana krava Gozdarju, sedeli so na Večer pri Brencetu doseljski mož je: krog gorke peči ter se menili o vojski, ki se bo menda spomladi piacela. Tudi Klemen je bil med njiyrti.
“No, Klemen, kaj ne ti,-: težko čakaš spomladi, da se ti spravijo izpod nog tiste presnete pijavke,” ogovori Brence Gozdarja.
“Ko bi inorai do spomladi imeti požeruhi, prodajo in pojedo ini vse ti nebodijihtreba,” prične ' Klemen.
Toda hitro mu prestriže -besedo Brenceiov France ves v jezi; '
“Slišite, Gozdarjevi, kaj. vam jaz. pravjm, Mi fantje smo é£b tako zmenili, če vam je prav, da- bomo za zinkom spodili mrcine kósmate iz vasi. Lej te, na kaj sem predsi. nočnini naletel. Gori le v ; Delih sem hosto drobil, pa sem se. malo zakasnil. Ko sem se v mraku vračal, stopil sem mimogrede h kovaču pogledat, če je že popravil cepinu zrno. In notri je sedel tisti spak od Adama, pa nam je take užigal in jiravil, da smo se mu vsi smejali in norce brili ž njim. Ko sem šel potem tam-le za Novino vim plotom domov, cul sem nekaj tiho klicati. Da bi tei—.koga pa nosi lod okoli? Rane iztiče kdo o-krog Marijaničnega okna? mislim si ter skočim tiho čez plot. Rod oknom se je videla dolga postava. Jaz postojim za voglom.
(Dalje prihodnjič.)
Je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitoine-
201-6-cesta	Tel-25
Calumet Mich-
NAGROBNI SPOMENIKI
iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori
E. F*. Murphy
Calumet Granite & Marble Works
Iz 4. strani.
Ra tudi s tem še ni vse storjeno. Pozneje bo treba skrbeti, da se na ta način zdravljenim invali-dom priskrbi njim primerno delo
400 Oak St-
Tel- 678 W-	Calumet» Mich
>n opravilo. Neobhodno potrebno bo nekake vrste posredovanje za de'o za vojaške invalide, potom katerega naj bi se prazna mesta, zasedla z vojaškimi invalidi, ne da
bi se s tem .izpodrivalo zdrave. Na Dunaju se v tem pogledu kažejo mnogo obetajoči početki, kajti snuje se liga za varstvo invalidov, katere člani, delodajalci javnih in privatnih obratov in podjetij se obvežejo, predvsem nuditi dela invalidom. Seveda pridejo poleg zasebnih podjetij v tem ozi.ru predvsem vpoštev državne in občinske pisarne, v-katerih bi mogli invalidi v mnogih slučajih oprav. Ijati ista dala kakor zdravi in Krepki možje, katerim je odprta inožnosi eksistence tudi drugod.
Posebno poglavje,tvorijo še invalidi, katerim manjkajo celi udi. Tem bi se moglo odpomoči vsaj deloma z umetno narejenim; udi., s katerimi se je na podlagi sredstev moderne tehnike že mnogo dobrega storilo. Tudi v tem oziru je začrtalo pot v bodočnost neko novo dunajsko društvo, ki ima namen preskrbovati invalide z umetno narejenimi udi.
V preskrbi invalidov se je torej že storil začetek, ki mnogo obeta, trena je le da država sama, celotno organizacijo primerno izdela ter tako omogoči vsem vojaškim invalidom življenje dostojno avstrijskega državljana.

Denar v Avstrijo
in v vse dele Evrope pošilja p0 najnižjih cenah
PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka* dar ga potrebujete. Vložiti zamo* rete vsako vsoto od ENEGA DO* LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
1
i
Prva narodna banka v Calumetu.
I ÄTM01IJ i.V4 LITA 1HF3.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v Bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik šn upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, bla*, namestnik.
Par ©širili Škarij.
je neobodno potrebnih>v vsaki hiši. Vsak . član. družine Jili rabi včasih. Rosebno žensKe. Mi imamo posebno zbirko linih Škarij m nožev. Mi jth Garantiramo - trgovina z železnino prve. vrste 5 odstotkov popusta no vsem proti gotovemu 'Vplačilu.
f'

KECKONEN HARDWARE GO.
Telefon: 163.
Peta cesta,	Calumet, Mich.
William Fisher,
MIROVINI^ SODMK USTAVNI NOTAR
priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje ’ j ravni* poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti.
Pr
Pr
s®
G
VP
«o
Kr
<11
Pr