POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — St. 48.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 4. DECEMBRA 1952
VELIČASTNA PROSLAVA
DNEVA REPUBLIKE V TRBOVLJAH
Spomenik „RLVOLUCljE“ je odkril predsednik vlade LRS
tovariš Miha Marinko
Revirji so proslavili Jetošnji praznik republike s slovesnim odkritjem spomenika »Revolucije« v Trbovljah. Že ua Predvečer je bila v Delavskem domu slavnostna akademija v počastitev našega največjega narodnega praznika, ki jo je priredilo društvo »Svoboda-center« v Trbovljah.
Na dan V). novembra so se že v Zgodnjih , jutranjih urah začeli zbirati na vodenskem trgu svojci padlih borcev, gostje in ostalo občinstvo. Zbralo se je okrog 6000 ljudi. Že pred 9. uro dopoldne je bil trg okrog spomenika Poln občinstva, zastonnikov oblasti, organizacij. društev, ustanov in podjetij, ki so prihiteli k slovesnemu odkritju spomenika.
Slavnost se je začela okrog 9.15 uri dopoldne. Okrosr spomenika so se zbrala društva in organizacije z zastavami in yenci. Sodelovala je godba ua pihala »Svobode-center« iz Trbovelj, godba »Svobode 1« iz Hrastnika in Radeč, Prav tako tudi trboveljski pevci.
Slavnost je odprl predsednik ZB Trbovlje, tov. Alojz Ribič, ki je v svojem nagovoru pozdravil vse borce in Udeležence slavja, med njimi predsed-
nika vlade LRS, tov. Miho Marinka, tov. Etbina Kristana in ostale. Tovariš Ribič je v svojem govoru podčrtal pomen spomenika; spomenik predstavlja revolucionarno dobo proletarskega gibanja v rudarskih Trbovljah, zato je spomenik dobil ime »Revolucija«. Spomenik že sam ob sebi zgovorno pove, kaj predstavlja. Načrt za zidani spiralni podstavek je napravil arhitekt, inženir Kobe iz Ljubljane, ki je imenoval vibo, Da kateri stoji spomenik, »Na pohod« — trboveljski rojak, akademski kipar Stojan Batič pa je v bronastih likih spomenika upodobil zgodovino trboveljskih rudarjev — proletarcev v treh obdobjih njihovega življenja ’n boja:	Rudar ja-borca proti Orjuni,
Ženo z otrokom, ki ponazoruje rudarske stavke in socialno gibanje rudarjev, ter Rudarja-borca, ki prikazuje našo osvobodilno vojno. Ta trojni lik pred-
stavlja v svoji kompoziciji proletarsko .... ,1 podobe na žari, ki stoji
delavsko revolucijo na pohodu, reliefne podobe na žari, ki stoji v sredini ka-menitega podstavka spomenika, pa prikazujejo življenje trboveljskih rudarskih generacij od začetka rudnika Trbovlje v letu 1804 do danes.
GOVOR MIHE MARINKA
Za tov. Alojzem Ribičem je sprego-voril tov. Miha Marinko, ki je dejal sledeče;
Danes praznujemo pomembno zgodovinski) slovesnost Na iniciativo in podjetnost kraje ne Zveze borcev odkrivajo socialistične Trbovlje veličasten spomenik. predvsem borcem in junakom, ki so dalj svoje življenje v minuli zmagoviti nsvohodilnj vojni in ljudski revoluciji.
Ta naš spomenik pa ima še širši poliču in obeležje, ker je istočasno po. 8večen vsej razredni revolucionarni borbi trboveljskega proletariata, ki jo je ta Proletariat vodil v obdobju celega zadnjega polstoletja.
Ro odkrivamo ta spomenik, so naše jnisli turobno ob spominu ua nremnoge “orce. ki jih nj več med nami, ker so dali vse — svojo kri. svoje življenje za Ijnago osvobodilne vojne, za zmago socialistične revolucije, skratka; ki so dali življenje za to kar danes uživamo, to je 8vobodo, da ri delovni človek, ustvarjalec yseh dobrin, sam ureja svoje družbeno Oljenje po svojem okusu, po "vojih interesih in da v skladu g tem razpolaga tudi z vsemi ustvarjenimi dobrinami.
Med nami. ki smo tukaj zbrani, je *elo veliko število svojcev, ki v likih 8pomciiika vidijo svoje može. sinove. 0,v'ete. matere in hčerke — a vsak izmed Jas vidi v teh likih svoje prijatelje, soborce. tovariše in sotrpine, na katere nas *ežejo nepozabne in tesne vezi.
To so vezi. ki nas danes obvezujejo da častimo in obranimo spomin nanje na !* načia. da čuvamo pridobitve, ki so bbojevane z njihovo krvjo, da se borimo •a izpolnitev idealov delavskega razreda, •a katero so ti dali življenje.
Ko danes z odkritjem tega spomenika Posvečujemo spomin na padle T našem •"Iločilnem boju, slavimo ta spomin v ‘adoščenju. da kri ni bila prelita zaman
Naša svoboda in neodvisnost sta oču yani. Vsj poskusi podjarmljenja, bodisi *<l strani Knminforma. bodisi od strani ®ahnda. so doslej onemogočeni. Se več-krenili smo na uspešno pot zgraditve tosničneca demokratičnega snrializma.
Zato smo — lahko rečem — edin •Gena dežela na svetu, ki ima zadošče
nje. da uresničuje smotre, za katere so dali življenje tisoči in stotisočj borcev.
Tako tudi rudarske socialistične Trbovlje z današnjim odkritjem tega spomenika izvršujejo dejanje, ki je dokaz tega značajnega zgodovinskega obeležja današnje in polpretekle dobe poznim rodovom.
Današnji dan. današnji državni praznik bo ostal zgodovinski datum, zapisan s tem spomenikom, ki bo našim potomcem govoril o zmagovitem zaključka te
ta ženski lik ne predstavlja le ženo in mater kot tako, marveč dejansko borko za iste razredne cilje proletariata.
Tovariši in tovarišice!
Današnji dan se z odkritjem tega spomenika zgodovinsko obeležuje tudi še v nekem drugem pomembnem pogledu: ustvarila ga je današnja generacija rudarjev, svobodnih proizvajalcev, dejanskih gospodarjev rudnikov in podjetij, iz lastnega viška dela — dobička — s katerim sami razpolagajo. V tem dejstvu je daljnosežen pomen in najbolj zgovoren dokaz naše socialistične stvarnosti v svojem razvojnem začetku.
Zato se današnja slavnostna prireditev vrši brez prisotnosti rudniških magnatov proslule Trboveljske premogokop-ne družbe in njihovih lakajev, ki bi se širokonstili v svoji filantropskj demagogiji »milostnih darovalcev«, kakor so to mogli in delali nekdaj ob raznih uradnih rudarskih praznikih.
To je spomenik, ki ga postavljajo svobodni proizvajalci socialističnih Trbovelj. Z njegovim odkritjem postavljamo kulturno obeležje današnje naše sociali* stične stvarnosti. To je kulturna manifestacija zmagovite socialistične revolucije.
Toda — tovariši — s postavitvijo tega spomenika v posvetilo padlim boreem naše zmagovite revolucije, mi vsi obvezujemo tudi samj sebe za nadaljnji boj. Mi se z njim obvezujemo, da bomo vestno čuvali pridobitve, ki so izbojevane s krvjo padlih, da na tej osnovi nadaljujemo boj za pospešen razvoj naše socialistične družbe; obvezujemo se. verujemo in nenehno utrjujemo našo politično enotnost, zvesti socialističnim načelom. ki so jih zasnovali marksistični misleci, ki so bili doslej in bodo v bodoče vodilni smotri Zveze komunistov Jugoslavije, da bomo pod njenim načei-
Predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko govori ob otvoritvi spomenika
činske odbore, okrajne ljudske odbore in zbore proizvajalcev.
Te volitve so za nas velikega pomena iti nam nalagajo veliko odgovornost; s sodelovanjem in polnoštevilno udeležbo bomo dokazali svojo ljubezen do vseh padlih borcev in do naše socialistične Jugoslavije. To je naša moralna politična obveza, ki nas prežema in s katero se zaobljubljamo tistim, katerim posvečujemo danes ta spomenik.
Odkrivam spomenik s klicem;
»Naj živi v nenehnem razvoju in zmagovitem ostvarjanju ideja, za katero ste vi, dragi borci, dali življenje!
Naj živi socialistična Titova Jugoslavija — proletarske Trbovlje ti bodo vedno zvestei«
Po odkritju spomenika je tovariš Miha Marinko skupno s tov. Alojzem Ribičem prižgal žaro na sredini vibe. Ogenj so prinesli tekači — športniki »Rudarja«, ki so ga potem ponesli dalje k spomeniku padlih žrtev Orjune pri Fovšetu, kjer so prav tako prižgali žaro.
Četa borcev JLA je med prižiganjem žare oddala častno salvo. Ob spremljavi godbe so pevci zapeli himno »Žrtvam«.
Tov. Miha Marinko je nato izročil spomenik v varstvo množičnim organizacijam in mestni ljudski občini Tr-
bolje. Spomenik je prevzel v varstvo predsednik mestne občine Trbovlje tovariš Slavko Borštnar, ki je obljubil, da bo mestna občina spomenik skrbno in vestno čuvala. Ob tej priliki se je zahvalil ZB mesta Trbovlje, ki je bila pobudnik za postavitev spomenika.
Sledeč kulturni program je bil kratek, toda lep in ganljiv; pionirka Alma Šarlah iz osnovne šole na Vodah je deklamirala pesem »Talcem«. Pionirji osnovne šole na Vodah in osnovne šole v Zgornjih Trbovljah so položili vence pred spomenik, kjer sta pionir in pionirka osnovne šole Zgornjih Trbovelj lepo recitirala obljubo pionirjev domovini, prav tako lepo je bila podana pesem Mateja Bora »Žrtvam«.
Sledilo je polaganje vencev, nato pa se je tov. Alojz Ribič ob zaključku slovesnosti zahvalil vsem za udeležbo. Ob igranju partizanskih pesmi godbe iz Trbovelj se je ob spomeniku razvil mimohod častne čete borcev JLA, rezervnih oficirjev, gasilcev in ostalih, ki so odkorakali v sprevodu do spomenika fašističnim žrtvam pri Povšetu. kjer je bila kratka pozdravna slovesnost. nato pa je sledil razhod.
Se dolgo so se ljudje zbirali okrog mogočnega spomenika, ki bo ostal poznim rodovom svetel spomin na revolucionarne Trbovlje.
Miha Marinko je prižgal žaro na sredini Spirale
J°nirji vodenske Sole Paulii Vesna, u°šte Karolina in Hodek Tedi recitirajo ob spomeniku »Revolucije«
velike prelomne epohe. ki je za nami. S tem spomenikom govorimo daljnji naši bodočnosti o vsem tem. kar imamo mi. ki smo preživljali to epoho. danes rivo » spominu.
Tu med nami ste danes vi, najstarejši. ki imate življenjske spomine na one prve velike stavke trboveljskih revirjev, ko ste sami bili žrtve bestialnega terorja Izkoriščevalskih oblastnikov, kot udeleženci — borci teh prvih velikih bojev porajajočega se zavednega delavskega gibanja v Sloveniji.
Ves policijski teror, s katerim se j« zajedalska kapitalistična oblast postavila po robu revolucionarnemu delavskemu gibanju, tega ni mogel več zatreti. Našim očetom in materam so sledile nove ge. neracije. učile so se na izkušnjah teh prvih velikih borb in se izpopolnjevale v nadaljnjem boju. Gibanje je v krajših presledkih, po trenutnih zatonih in porazih z novo. še večjo elementarno silo dvigalo rudarske množice v nove boje.
Obdobje zadnjih 50 let je obeleženo z mnogimi velikimi hoji. dokler ni bilo zaključeno z veliko zmagovito narodnoosvobodilno vojno.
Četudi ni moj namen ne prilika dajati temu odločilnemu prelomnemu obdobju nek zgodovinski oris. vendar moram poudariti neko posebno dejstvo; spomenik predstavlja v enem od treh likov tudi rudarsko ženo. V tem ni le stvar umetniške estetike, marveč namen, odražati dejansko zgodovinsko stvarnost.
Rudarska žena je od tistih prvih velikih bojev, ki sera jih omenil, skozi vso to preteklo obdobje neomajno In aktivno stala ob strani svojega moža. sina in očeta v vsakem boju za svojo eksistenco jn za svojo osvoboditev. Zato
nim vodstvom nadalje razvijali in ustvarjali te socialistične smotre.
Prav te dni smo pred volitvami v ob-
Zadnji predvolilni sestanki v Čem-šepiku in okoliških vaseh, na katerih so razpravljali o bližnjih volitvah v občinske ljudske odbore in okrajni ljudski zbor. so bili zelo živahni. Volivci so se zanimali predvsem za delo bčinskega ljudskega odbora od zadnjih volitev — poročilo odbora pa je bilo dokaj skromno in ni pokazalo prave slike o delu ljudskega odbora, vsaj ne v tak; meri, da bi sč lahko z njim pohvalil.
Med največje uspehe v Čem,seniku štejemo lahko to, da je večina občine elektrificirana razen vasi Jesenovo in Znojile. Toda tudi v teh naseljih je že pripravljeno za izvršitev dokončnih del. kjer manjka Je še nekaj materiala. Občinski ljudski odbor si je zadal nalogo, da bo dokončno elektrifikacijo vasi Znojile in Jesenovo izvršil do 1. maja 1953.
Žene bodo volile stoodstotno
Med 116 kandidati, ki so jih volivci našega okraja predlagali na svojih zborih za volitve v okrajni zbor, je tudi častno število naših žena. Me.l predlaganimi 116 kandidati je tudi 23 tovarišic.
Najštevilneie so zastopane žene na zagorskem sektorju. Tamkajšnje žene so se pokazale v predvolilni kampanji posebno aktivne. Zadnje dni so imele širše sestanke, na katerih so obravnavale gradivo IV. kongresa AFŽ v Ljubljani. prav tako pa podrobno razpravljale o bližnjih volitvah, istočasno pa tudi že sestavile odbore za pripravo Novoletne jelke.
V	Zagorju kandidira v 37. volilni enoti tov. Anica Pečar, gospodinja, znana aktivistka v organizaciji žena, prav tako tov. Marta Blatnik, gospodinja. V 59. volilni enoti kandidira Tončka Rogličeva, gospodinja, v Kisovcu pa so izbrali v 41. volilni enoti kot kandidatko poleg sedanjega predsednika OLO Trbovlje, tov. Viktorja Burkeljca, tudi tov. Marijo Goršek, uslužbenko. V 42. volilni enoti kandidira prav tako žena in sicer tov. Fani Urankarjeva.
V	Kotredežu je v 43. volilni enoti kandidatka tov. Marija Stendler, v 44. volilni enoti v Izlakah pa tov. Minka Prašnikar, članica KDZ Izlake.
Prav živahno je bilo nadalje na sestankih na Trojanah in v Št. Gotardu,
kjer v okrajni zbor sicer niso predlagali žena, pač pa kandidirali v občinski ljudski odbor kar tri. Na Trojanah je bilo na predvolilnih sestankih več žena kot moških — ravno nasprotno pa v Dolah pri Litiji, kjer so imeli glede kandidiranja žena izprva prav čudne poglede, ki pa so jih potem spremenili in predlagali kot kandidata tov. Marijo Kramžar, gospodinjo iz Spodnjega Jelenja.
Žene kandidirajo tudi v hrastniški kotlini, kjer so žene v predvolilni agitaciji postavile hkrati odbore za prireditev Novoletne jelke. V Hrastniku kandidirajo tri žene m sicer tov. Justi Kovač, gospodinja, v peti volilni enoti, v sedmi enoti tov. Angela Rojnik, v osmi enoti pa tov. Ana Kenk.
Manjšo aktivnost so doslej pokazale \ žene na radeškem sektorju, kjer so
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poleg elektrifikacije pa je šteti med uspehe občine Čemšenik dograditev Zadružnega doma. ki je pod streho.
Na zadnjih predvolilnih sestankih tega kmečkega okoliša so mnogo razpravljali tudi o davkih, ker so bili nekateri mnenja, da so ta bremena prevelika. Občinski ljudski odbor je napravil prvi razpis davkov boli šablonsko — kar za vse enako — to 6e pravi malemu kmetu enaki predpis kot velikemu. Ko so le uvideli, da je bila prva razdelitev teh bremen nepravilna so to napako popravili ter manjšim kmetom odpisali na manjšo mero, večjim pa ga povišali. Tako so imeli v tej občini primer, da je imel invalid brez roke, ki je dobil ob agrarni reformi nekaj malega zemlje, več davka kot pa večji kmetje. Občinski odbor ie uvidel, da je v raznih primerih napravil pogreške, ki jih je popravil. Večjj kmetje so sicer godrnjali, končno so se pa ootolažili.
Na zborih volivcev so obravnavali tudi delo svoje splošne KZ. Večina ie bila mnenja, da je treba to ustanovo postaviti na bolj solidni temelj. Začei’ bodo tudi v večji meri uporabljat' umetna gnojila, ki jim jih bo zadruz« preskrbela v večjih množinah. Prav tako bodo pričeli v Cemšeniku v kratkem z gospodarskim tečajem za kmečke mladino in to skupno s KZ in OF ter ljudsko prosveto v Cemšeniku. Na tem tečaju bodo obravnavali važna gospodarska vprašanja.
V	nedeljo. 30. novembra, so imeli v tem kraju še zadnje predvolilne sestanke. tako n. pr. gasilci,- IZLID Čem šenik pa je imelo svoj redni občni zbor.
V	Cemšeniku so se na bližnje volitve dobro pripravili. Posamezna na selja so si napovedala medsebojpo tek movanje; tako so v vasi Ržiše.na zad njem sestanku sklenili, da se bodo volitev udeležili že v zgodnjih jutranjih urah in volitve končali do desetih dopoldne.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZBOR II. GRUPE ODREDOV
vas vabi na zbor II grupe odredov, ki bo v nedeljo, 14. decembra 1952 v Litiji. Istočasno bo tudi proglasitev 14. decembra za narodni praznik mesta Litije, to je obletnice prvih težkih partizanskih borb v letu 1941 II. grupe odredov na Libergi.	,
Vabimo vse borce, aktiviste in ostale državljane na to pomembno manifestacijo.	Pripravljalni odbor za zbor
II. grupe odredov
Na volitve gremo vsi kot en mož!
Štev. 48.
PRAŠKA SODBA
Praški proces se ,ie te dni zaključil po izkušenem kominformovskem receptu, ki ga uporabljajo uspešno v vseh državah onkraj železne zavese, z izrekom, ki je obsodil na smrt 11 obtožencev, medtem ko so ostali obsojeni na dosmrtno ječo. Značilno je, da je imel proces predvsem proti-židovski poudarek, sar je prišlo do izraza zlasti v govoru državnega tožilca. ki je zahteval smrtno kazen za vseh 14 obtožencev ter med drugim ostro napadel državo Izrael in ministrskega predsednika Ben Curiona ter ZDA.
SOVJETSKI SATELITI SE OBOROZUJEJO
ZSSR oborožuje svoje satelite, sosede Jugoslavije, z najmodernejšim orožjem. Stanje madžarske, boLgar-ske, rumunske in albanske vojske je preseglo že milijon vojakov. Ta vojska je po vesteh oborožena s najnovejšimi ruskimi tanki, protitankov-ahftmii topovi, protiletalskimi topovi m strojnicami. Na področju sosednih kominformovskih držav je zgrajeno večje število »ovih letališč, kjer imajo n&jnove.iše ruske tipe lovcev, bombnikov in transporterjev, med drugim tudi reaktivna letala. V vseh satelitskih državah vodijo vojaške enoto ruski inštruktorji, brez katetrih dovoljenja posamezni poveljniki ne morejo ničesar storiti. Veliko število ruskih inštruktorjev je zaposleno v Rumuniji. Bolgariji in Albaniji pri gradnji vojaških objektov in v vodstvu ključnih področij vojnega gospodarstva.
KOREJA SE VEDNO V OSPREDJU
Na zasedanju generalne skupščine OZN je vprašanje Koreje še vedno eno izmed glavnih problemov in je politični odbor glavne skupščine OZN na eni zadnjih sej sklenil dati prednost indijskemu predlogu o repatriaciji korejskih ujetnikov Razumljivo je sovjetski delegat Višinski nasprotoval tudi tu in predlagal, naj se y indijsko resolucijo vključijo vse bistvene točke sovjetske resolucije ter naj se črta vse, kar je v nasprotju s sovjetsko tezo. Zaradi tega je Indija ponovno spremenila svoj načrt resolucije o Koreji, da bi bile določbe, ki se nanašajo na ujetnike, ki se ne bi vrnili v domovino, bolj jasne Novi dodatek predvideva, da bo poverjena Združenim narodom skrb za vse tiste vojne ujetnike, katerih povratka ne bi v 60 dneh uredila konferenca za Daljni vzhod. V zvezi z izjavo Višinskega, da je Kitajska zavrnila indijsko resolucijo, se izjavlja v indijskih krogih, da »se ni zgodilo nič takega, kar bi Indiji lahko od vzelo pogum pri njenih naporih, da pride do premirja na Koreji«.
PROIZVODNJA AMERIŠKIH LETAL
Po izjavi pomočnika ameriškega ministra za. obrambo nameravajo v ZDA v prihodnjih štirih letih napraviti 20.000 vojaških letal in s tem opremiti, po načrtu 143 letalskih polkov % modernimi letali. Ameriška industrija izdela sedaj na mesecev 650 letal, spomladi 1953 pa jih bo izdelala 800 na mesec.
POMOČ JUGOSLAVIJI ZA SUŠO
Na zasedanju mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) v Rimu je bila soglasno sprejeta resolucija pododbora o posledicah suše v Jugoslaviji* V tej resoluciji se predlaga, da generalni direktor FAO dostavi poročilo o letošnji euši v Jugoslaviji generalnemu tajniku OZN ter naj vse vlade — članice te organizacije nemudoma pro-uče učinkovito pomoč, ki bi se lahko nudila Jugoslaviji.
FRANCOSKI PRORAČUN
V finančnem odboru francoske na rodne skupščine so sprejeli z 22 proti 15 glasovom vladni osnutek francoskega proračuna, pač pa ie bil zavrnjen predlog o davčni reformi. Skupni državni izdatki za leto 1933 znašajo po vladnih predlogih 3000 milijard frankov.
E3SENHOWER O ZDRUŽENIH NARODIH
Bodoči predsednik ZDA Eisenho-wer je te dni obiskal sedež Združenih narodov ter ie v razgovoru z generalnim tajnikom OZN izjavil, da so Združeni narodi simbol in upanje za mir in varnost na svetu. Po njegovem mnenju bi se morali vsi državljani svobodnega sveta seznaniti z delom Združenih narodov,
NAST STROKOVNJAKI GRADIJO
SIRIJSKO PRISTANIŠČE
Splitsko pomoreko gradbeno podjetje je pred kratkim dobilo koncesijo za graditev novega velikega pomorskega pristantšča Uatakije v Siri jj. Prva skupina strokovnjakov je že odpotovala. Pri gradnji pristanišča bo sodelovalo okrog 100 jugoslovanskih strokovnjakov.
Iz zadnje sefe okrajnega ljudskega odbora pred oolitoami
Na zadnji seji okrajnega ljudskega | čina Radeče ho prejela od tamkajšnje odbora v Trbovljah v petek, 28. no- papirnice preko 2 in pol milijona di-vembra, so razpravljali o gospodar- I narjev. skih vprašanjih našega okraja, o druž- " benem prispevku in davkih ter o stanju
obrtništva v našem okraju. Predsednik OLO Trbovlje, tov. Viktor Burkeljc, je v svojem poročilu podčrtal važnost bližnjih volitev v naše občinske ljudske odbore in v okrajni zbor. Tovariš predsednik je naglasil, da so letošnje volitve značilne po tem, da so volivci na svojih zborih razpravljali večinoma o gospodarski in komunalni izgradnji v naših občinah in okraju. Glavni vzrok tega pojava je iskati v napredku našega gospodarstva v zadnjih letih, ki že lahko nudi pomembna sredstva tudi za komunalno in gospodarsko dejavnost v naših industrijskih krajih in vaseh. Prispevki naših podjetij iz skladov za prosto razpolaganje so prva sredstva za ustvarjanje krajevnih skupnosti — komun. Ti prispevki bodo toliko večji, kolikor bo rasla naša proizvodnja in storilnost.
Po dosedanjih obračunih znaša prispevek podjetij v našem okraju iz sredstev za prosto razpolaganje preko 22 in pol milijona dinarjev. Največ sta dala rudnik TrbovljeHrastnik in rudnik Zagorje ter še druga večja industrijska podjetja. Rudnik Trbovlje-Hrast-nik bo prispeval okrog 7 in pol milijona dinarjev mestnim občinam Trbovlje in Hrastnik predvsem za izgradnjo cest in vodovodov — rudnik Zagorje pa bo dal svoji mestni občini okrog 20 milijonov dinarjev za izgradnjo tamkajšnjega vodovoda, saj je zaradi zastarelosti zagorskega vodovoda in pomanjkljive preskrbe dobre pitne vode izbruhnil tifus, na katerem je lansko leto obolelo nad sto ljudi. Mestni ljudski odbor v Zagorju ima nadalje v načrtu, da z denarnimi sredstvi, ki jih bo dobil od rudnika, rekonstruira in tlakuje zagorsko cesto, ki je v zelo slabem stanju. Mestna občina Trbovlje bo prejela od cementarne okrog 4 milijone dinarjev, od tovarne »Miha Marinko« okrog 1 in pol milijona dinarjev, elektrarna v Trbovljah pa bo prispevala pol milijona dinarjev. Mestna občina Hrastnik bo dobila od steklarne 2 tn četrt milijona dinarjev, od kemične tovarne pa pol milijona. Tudi mestna ob-
Poleg naštetih industrijskih podjetij bodo prispevala našim mestnim in drugim občinam tudi ostala manjša podjetja, ki delujejo v eni ali drugi ljudski občini.
Prispevek podjetij za komunalno dejavnost znaša 10 %, večina podjetij pa daje skupnosti mnogo več, saj se iz sredstev za prosto razpolaganje gradijo tudi stanovanjske hiše, tako n. pr. na rudniku Trbovlje-Hrastnik, v Stek-
aiiilli
i
:: \
''1®
*
* 1
V,
i®-

Predsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc kandidira v 41. volilni enoti v Kisovcu
larni in Kemični tovarni v Hrastniku ter v Papirnici Radeče, medtem ko bosta tovarna »Miha Marinko« in cementarna v Trbovljah porabili ostala sredstva iz tega fonda za obnovitev svojih strojnih naprav.
Predsednik Burkeljc :e v svojem poročilu obravnaval tudi delo v našem kmetijstvu, kjer se je dotaknil plače-
V Cementarni so izvolili zastopnika v zbor proizvafalcev
Dne 23. t. m. je imel delavski svet cementarne v Trbovljah svoje VIT. redno zasedanje, na katerem so izvolili člana v zbor proizvajalcev okraja Trbovlje Od treh kandidatov, ki jih je predlagala komisija, so člani delavskega sveta izvolili tovariša inž. Alfreda Petriča.
Poleg teh volitev jc delavski svet obravnaval tudi finančno poročilo podjetja za III. četrletje letošnjega leta, ki pokazuje prilično ugodno stanje tovarne.
Člani sveta so se seveda zanimali za to gospodarsko poročilo in v diskusiji stavljali razne pripombe k posameznim postavkam tega referata, ki so v izdatkih previsoke. Tovarna se že dalj časa bori z izrabljenimi stroji, ki jih bo treba na vsak način zamenjati za nove, če hoče kolektiv obdržati produkcijo na sedanji višini, prav tako pa seveda tudi v pogledu kvalitete izdelka. Glede tega vprašanja bodo potrebne širše razprave na odločilnih mestih, zlasti glede znižanja odstotka akumulacije.
Velike težave ima podjetje s fondom plač. ki pa gredo na račun nadurnega dela. Tudi v tem pogledu bo potreben temeljit pregled. Sindikalna podružnica bo moralR posvetiti vsekakor večjo pažnjo ukrepom podjetja, zlasti če se hočemo izogniti posledicam odpuščanja delavcev itd., kar je pre-eestokrat posledica preozkega gledanja podjetja na to vprašanje.
Delavski svet je obravnaval tudi
vanja davkov; poudaril je, da so pri izterjavi davkov najslabši v Polsniau, kjer so do 28. novembra t. 1. izterjali komaj 39 % davkov, najboljši pa v Mlinšah, kjer so plačali že 90 % davkov. Kmetje okraja Trbovlje so plačali v celoti doslej za letošnje leto komaj 63% vseh davkov. Prav tako niso dosti boljši v plačilu davkov privatni obrtniki, med katerimi se zlasti odlikujejo slaščičarji v Zagorju in Trbovljah.
Tov. predsednik je obravnaval nadalje družbeni plan okraja ter dejal, da bo okrajni ljudski odbor oz. okrajni sklad razpolagal z zneskom 100 milijonov dinarjev, ki ga bo treba porabiti za investicije. Naša podjetja bodo imeia prihodnje leto znatno večja sredstva za samostojno razpolaganje — okrog
Rudarji v Trbovljah in Hrastniku so izvolili devet članov v Svet proizvajalcev
Na zasedanju delavskega 6veta rudnika Trbovlje-Hrastnik pretekli p9ne" deljek, 24. novembra, so izvolili član« za zbor proizvajalcev okraja Trbovlje* Poleg članov uprave rudnika je bilo na tem zasedanju 62 članov delavskega sveta.
Predsednik delavskega sveta, to ■ Anton Alič, je uvodoma obrazložil tn poudaril pomen izvolitve zbora protZ' vajalcev, nato pa še pobliže pojasni) način volitev.
Pri izbiri kandidatov za zbor pr°' izvajalcev so člani delavskega sveta p°' kazali mnogo razumevanja za izvolite* najboljših tovarišev, saj je bilo prelagano 16 kandidatov, izvoljeno pa devet. Že ta številna izbira je dala cfa' nom delavskega sveta možnost, da tz~ berejo v zbor proizvajalcev najbolj-tovariše.	...
Izvoljeni so bili sledeči tovariš*-
Samostojno	I Alojz Ribič, direktor rudnika. Anton
2n % vec kot letos — ker je zamišljena	)	rur)ar zahodnf,,a obrata,
drugačna delitev akumulacije m skla- - |	j»_ ' , rllJar vhodnega obrata.
vprašanje zaposlitve žensk pri težkih delih. Tu 60 ugotovili, da so nekatera delovna mesta v tovarni za fizično konstitucijo žensk pretežka, tako n. pr. razkladanje mavca, kjer je treba dvigati bremena do 50 kg in še več, nadalje delo pri pečeh, kjer jc vročina 70 stopinj Celzija itd. Delavski svet bo moral resno pretresti vsa ta vprašanja, ako hoče zaščititi ženske pred kvarnim vplivom pretežkega dela, kar sodi tudi med njegove naloge. Potreben bo nadalje pregled delovnih mest, kjer naj se ženske zaposlujejo pri takih delih, ki jih zmorejo. Tudi vprašanju nosečih žensk bo treba posvetiti večjo pazljivost; temu vprašanju naj se posveti sindikalna organizacija, kajti primer tovarišice Žagarjeve se ne sme več ponoviti.
Delavski sveti vendarle rešujejo počasi vse svoje naloge ter gredo v socializacijo naših industrijskih podjetij kljub raznim težavam, ki se pojavljajo.
Zbori proizvajalcev bodo m,nogo koristili pri vsesplošnem dvigu naših podjetij —- naloge posameznih odbornikov naših podjetij, ki so izvoljeni v svet proizvajalcev, pa ne bod* lahke, saj bodo morali zastopati in varovati koristi kolektiva po vseh vprašanjih.
dov. Predlagal je, naj bi naša podjetja prispevala najmanj 25 % za komunalne in stanovanjske gradnje.
Predsednik gospodarskega sveta tov. Tine Gosak je v naslednjem podrobno poročal o stanju obrtništva. v okraju. Na obe poročili je sledila živahna diskusija.	. ,
Tako je delegat iz Zagorja vprašal, kaj je z gradnjo tovarne za viskozo v Zagorju. Na vprašanje je dobil pojasnilo, da glede te važne gradnje ni mogoče reči še nič določenega.
Zelo živahna je bila razprava glede davkov. Delegat iz Hrastnika^ je dejal, da niso vsi enakomerno obdavčeni in da bi bilo pri nekaterih priporočljivo znižanje ten bremen. O davkih je govorilo še več diskutantov, vendar so se vsi pridružili mnenju odbornika jz Gabrskega, ki je zagovarjal stališče, da se davek odmerja po površini obdelovalne zemlje, ne pa po dohodku, kajti ko se je davek odmerjal po dohodkih, so pridni kmetje plačevali ta bremena za lenuhe.
Mnogo so razpravljali na tem zasedanju tudi o bližnjih volitvah v okrajni zbor in občinske ljudske odbore-Tov. Kreže iz Hrastnika je v imenu tamkajšnjih aktivistov pozval vse odbornike na tekmovanje za čim boljšo izvedbo volitev. Napovedal je tekmovanje in sicer 1. kateri ljudski odbor bo prvi zaključil volitve stoodstotno, 2. kaiteri ljudski odbor bo imel najmanj abstinence pri volitvah in 3. ba-teri ljudski odbor bo imel najmanjši' število neveljavnih glasovnic.
Odborniki vseh občinskih ljudskih odborov so napoved tega tekmovanja sprejeli s pritrjevanjem.
V naslednjem so sprejeli spremembe nekaterih odlokov, nakar se je predsednik OLO Trbovlje, tovariš Viktor Burkeljc, zahvalil vsem odbornikom za delo. želel jim je mnogo uspehov v nadaljnjem prizadevanju za izgradnjo naše socialistične domovine, hkrati pa je pozval vse, da store vse, da bo udeležba na volitvah v nedeljo, 7. decembra, res stoodstotna.
Žene bodo volile stoodstotno
Nadaljevanje s prve strani kandidirali dve ženi. Najboljše so se izkazali v tem pogledu v Zagorju, kjer kandidira na področju zagorske občine 7 žena, v Trbovljah pa devet; tukaj kandidira v 29. volilni enoti na Kleku tov. Marija Grčar, v 24. volilni enoti
tov. Zinka Rozina, učiteljica, v 25. volilni enoti tov. Slava Gulič, pi___________
rica, v 26. volilni enoti Mici , Kastelic,
go oodinja, v 27. volilni enoti pa tov.
Antonija Trampuš, gospodinja. Tudi v 28. volilni enoti nastopa kot kandidat žena in sicer tov. Neža Ocepek, v 29. volilni enoti pa tov. Anica Conradi. uslužbenka.
Najbolj so se pokazale žene 32 vo- najo, oa so vomve v ograjni zuu* ■- >0 lilne enote na Dobrni, kjer so volivci izredno važnega pomena, sai se izbrali izmed treh kandidatov kar dve I obravnavala vprašanja, pri katerih ženi in sicer tov. Vero Flebusovo. go- sodelovanje žena nujno potrebno.
j-*
Jože Bregar, rudar vzhodnega obrata* Stane Drugovič, rudar dnevnega kop®' Franc Novak, obratovodja SRD, Mil* Kožuh, obratovodja zunanjega obrata’
inž. Franc Peternel, obratovodja obrat
Ojstro, Jože Zore, rudar obrata Ojstro-Hrastnik in Martin Mlinarič, rudar zn-nanjega obrata v Hrastniku.
Po izvolitvi je članom delavske?® sveta podrobno obrazložil finanen^ poslovanje rudnika tov. Drago Do*1 šek, računovodja podjetja. Člani lavskega sveta so bili s pojasnili, ki = bila razumljiva in nazorna, zelo zad ' voljni.
V Litiji tekmujejo za volitve 7. decembra
Pri volitvah 7. decembra bodo Litija"1 tekmovali za čimprejšnjo izvedbo volite*^ Frontovci so se zavezali, da bodo izpol" svojo volivno dolžnost že do 8. ure z j utr*
V litijski mestni občini je 3218 volivl]J, upravičencev, ki bodo izvolili od 54 k*b datov 27 občinskih odbornikov.
Splošne kmetijske zadruge okraja Trbovlje so že izvolile delegata za okrajni zbor proizvajalcev
Delegati splošnih kmetijskih zadrti? okraja Trbovlje so se zbrali v četrt®*” 27. novembra, v sejni dvorani MIA* Trbovlje, kjer so izvolili delegata }. okrajni zbor proizvajalcev. Od 40 lZ, voljenih delegatov, ki so bili izbrati na zborih KZ, je prišlo na to zborovanje 29 delegatov, ki so od treh PTert' laganih mož izvolili z večino glap<L tov. Jožeta Slaka, kmeta iz Svibna Pr Radečah, ki je dobil 15 glasov, d* ostala pa manj. Poleg te volitve * navzoči obravnavali še vprašanje kega šolstva, da bi v okraju TrbovlJ« tudi v tem pogledu napravili korak naprej. V splošnem so bili vsi mnenj®’ da imajo splošne kmetijske zadrti-premalo enega delegata za okrajni zb0 proizvajalcev.	-1
spodinjo, in tov. Poldo Dobnik, gosp0 dinjo.	_
V 33. volilni enoti, ki obsega Zasa je, kandidira prav tako žena, nam* tov. Milka Toplikar, gospodinja.
Tudi trboveljske žene so že razpr®* ljale o pripravah za Novoletno [ ki jo hočejo letos izredno lepo P*11®;), v okviru naših delavskih prosveitn društev »Svoboda«.	. .g
Žene so sklenile, da bodo affifJ*!®. za stoodstotno udeležbo žena na bn njih volitvah v naše ljudske občins ^ odbore in okrajni ljudski zbor, PL -tako bodo poskrbele, da noben tnnS-ne bo ostal doma. Naše žene se za* ' dajo, da so volitve v okrajni zbor l«t
Udeležimo se po/nošteuilno volitev v nedeljo 7. decembra
PRED DNEVOM DRUGE GRUPE ODREDOV
Obkoljeni smo
• • •
»Kratek odmorL so bile besede komandirja partizanske četice, ki je bila po celonočnem maršu trudna in potrebna počitka, še bolj pa toplote, kajti metila in dež. s snegom nista nič kaj prijetna.
>Kaj misliš?* mu reče tovariš komisar. »Ali ie imaš kak načrt? Poglej fante, kako dobro so se držali, oendar so vseeno potrebni počitka. Dajva, razmisliva! Saj veš, da nosiva vso odgovornost za našo nalpgo in glavno skrb našega bataljona, da se približamo revir jem.*
>Veš,< mu odgovori komandir, -»lahko bi bilo. če bi imela kje tukaj v bližini javko, ki bi nas obvestila o kretanju sovražnika. Kaj hočeš! Treba je pač dvakrat premisliti, predno se odločiš, da ne napraviš nepravilnega koraka Pokličiva tovariše, ki poznajo teren. Po njihovih informacijah se bova potem ravnala in orientirala.«
Medtem so že posedli okrog njiju trije borci. Na kratko so opisali vse posestnike pod nami. >Mene poznajo.« je pristavil eden izmed že priletnih borcev.
*Sprema za pokretl* je bilo kratko povelje. In ie se luščijo postave iz goste megle polagoma navzdol v jutranjem mraku. Počasi se bližajo hiši, na
katero so se zanesli, da se bodo v njej odpočili in pogreli. Za svojo varnost so postavili stražo zunaj hiše, prav tako so se seveda zavarovali glede domačih, ki jim niso dovolili nobenega kretanja. Zamislimo se v teto /942, ko še naši kmetje niso dosti vedeli za partizane. V njih je bil še strah in bojazen pred okupatorjem. Hali so se za svoje življenje in imetje.
Ko je bil komandir vsestransko zavaroval položaj, je dal navodila: li in ti gresta pomagat v kuhinjo, poskrbela bosta za hrano. Štirje izstopijo. Določil jih je za stražo. Ostali gredo k počitku. Izkoristili so hlev in v njem seno. Že so trudna telesa zavita v odeje in plašče. Polagoma so pozaspali.
Vse je nekam lepo potekalo. Tudi dež je ponehal. Le gosta megla se je dvigala in spet padala. Rilo je na precej visoki točki v hribih. Preglednost samega terena je bila otežkočena. Ker pa domačinom niso dovolili nobenega kretanja, so se počutili varne vsaj do opoldne, nato pa so hoteli spet v po-kret.
Rilo je okrog enajstih dopoldne, ko je nenadoma odjeknil rafal nemškega Šarca. Vse je iznenadil sredi spanja. »Kaj je s stražo?* je bilo njihovo prvo vprašanje. »Grem, da vidim,< se oglasi
borec druge izmene, in že se spusti no stopnicah na tla, na kar takoj useka drugi rafal, ki rani tovariša. Se je mogel odteči proti hiši, da se pridruži borcem v njej. nato pa vsi skozi zadnja vrata po čistini d bližnji gozd, čeprav so za njimi Šarci sekali s puškami in brzostrelkami: delno jim je pomagala kot kritje hiša ler padajoči teren in njihova odločnost.
»Obkoljeni smo!* jc spregovoril stari borec. Tako so ugotovili vsi po srditem streljanju okrog in okrog hleva. Slutili so, da so sc tovariši v hiši prebili.
»Kaj pa sedaj? Pripravimo se na borbo na življenje in smrti*
Presekano lajanje psa jih opozori, da se bližajo Nemci. Borci so zavzeli odprtine hleva o gornjem delu, m ze se je začelo streljanje, ki je prisililo napadajoče Nemce, da so se pomaknili tnalo više na obronke, od tam pa sprejeli naš odpor,	.	,	,
»Hov. hov,* se prikaže pri vhodu v hlev črnosiv volčjak ter nekaj časa po-stoji. Zadosti časa, da ga podere strel najbližjega borca. Takoj so Nemci odgovorili z vsem orožjem ter se poskušali približali poslopju- t °da nftmj iz pušk in pištol borcev v svoji trdnjavi jih vrže spet nazaj. Sledil je kratek prestanek, kajti Nemci so jih hoteli dobiti žive ter so verjetno pripravljali nov manever, kaj so hoteli borci: u obroča priti je nemogoče, če bi imeli več bomb, bi morda poskusili juriš, a brez njih in tfžjega orožja je bilo to nemogoče.
Sklenili so držali se vse do mraka, nato pa ga izkoristiti za umik. Če bi borci takrat vedeli, da so bili izdani in da so obkoljeni vse naokrog — verjetno bi takoj poskušali s protinapadom in se rešili grozne smrti Rorba je trajala od enajstih do štirih popoldne brez kakšnega ranjenca.
Po opazovanju so ugotovili, da so Nemci, mehrmanni. gestapovci že v hiši. ki je ločila hlev le nekaj korakov. Reg skozi vrata na prosto je bil nemogoč, kajti s hišnega okna so besno pošiljali rafal za rafalom proti temu edinemu izhodu. Pred bližajočim mrakom, na katerega so borci komaj čakali, so začeli Nemci divje napadati sam hlev. Nekateri so se mu približali že do vrat. Rorci so jih z nekaj bombami in zadnjo municijo vrgli nazaj z nekaj ranjenci in mrtvimi.
Spet je sledil kratek oddih. Rorci so že mislili, da jim hodo Nemci dali mir in jih držali vso noč obkoljene, zjutraj pa spet začeli z novim napadom. Čuli so kratka nemška povelja, takoj nato nekaj strelov — in spet je zavladala tišina.
»Kaj to pomenja?* to razmišljali obkoljeni borci. Nekaj minut po strelih pa so začuli rahlo prasketanje nad njimi, ki se je začelo razvijali vse močneje. te se pokaže močan plamen, ki je objemal vet gornji del hleva. Suho seno in slamnata streha sta gorela, kot bi bilo vse polito z bencinom.
>Kam sedaj?* Ogorki in iskre so že
začele padati po njih in tudi dim Ju ni dal oeč dihati V hlev! te so z■ 'p skozi malo odprimo na podu v *P°(1 : prostor k živini. Tu je bilo par * -e nekaj živine, ki je besno frjja/a verige, sluteč nevarnost nedno hit bližajočega se ognja.	s
»Sedaj ali nikoli!* Poskusili *.,no probojem. Prvi se spusti skozi m*l ^ okence Ril je tovariš, ki mu 1® < teren poznan, ostali pa so ga kr. streljanjem. Pretekel je svojih Pe metrov, ko ga podere rafal mitraI, igl Z nzklikom »7dravo, fantje!* je on • j., še nekaj korakov od nemških P ri-Poskus je napravil drugi. Komaj lr ije, šel na zemlin. že ga poderejo *r ' Oh zidu obleži mrtev. Ne smem^ .r-e zabiti uničevalnega dela ngn/a■ ffl že lizal leseni pod nad njimi. ",r,a i.rgt dajale od sebe grozne glasove. A — strašen trušč. Vse nankrng sam men Streha z vsem ogrodjem se V ' p šila ter pokopala pod seboj zidcu! en sam žareči kup	, fi)
Rorcem ni bilo več rešitve Z)"1 ^. opili Nemci: iPredajle se!* Njim e govor pa se je čula iz goreče gr0 ^r pesem borcev »Internacionala*, na je sledila detonacija.	■ pš
Pesem je izumrla, utihnila. nP'e.1'LpC-je dovršil snnje grozno delo ‘fipsi skih krnolokon. Rorci so zgoreli Ljt z živino o mukah, ki jih ni mn* ^ popisati. Krivdo za smrt teh borC.ee 0 nosi izdajalec, ki jr že prejel pf>v kazen od ljudskega sodišča.
Naša mladina pred okrajno konferenco
Volitve v osnovna vodstva mladin-organ izacii našega okraja se bližajo h kraju. Skoraj vse te organiza-eije so si že izvolile .svoje vodstvo iu delegate za okrajno konferenco mladine.
Če analiziramo dejavnost naše mladine pri izbiri svojih vodstev, in pri sestavi delovnih načrtov, tedaj lahko trdimo, da so naši madinci in mladinke trezno razmišljali o svojih bodočih nalogah ter delu na vseh področjih našega družbenega življenja. Nove organizacijske oblike po naših centrih so vzbudile večje zanimanje mladih ljudi j za svoje organizacije ter pokazale, da mladina ve, kam naj usmeri svoje delo in vzgojno-politie.no dejavnost mladinskih os n p vn ih organizacij ter delovanje na kulturnem iu telešnovzgojnem .področju v naših društvih.
Na svojih predvolilnih zborovanjih, j ki so bila po vseh aktivih, naša uda- ! dina ni obravnavala le priprav volitev | v svoja osnovna mladinska vodstva, marveč tudi vsa splošna gospod arsko-politična vprašanja. Istočasno se je mladina seznanila z bližnjimi volitvami v Daše občinske odbore in okrajni zbor. Sestanki mladih komunistov v naših centrih, ki sestavljajo jedro Ljudske mladine, so bili boljše ali slabše obiskani ter v primeri z dejavnostjo vse mladine niso zadovoljivi.
Razprave okrog programov dela so bile ponekod boljše, konkretnejše, drugod pa slabše; na splošno lahko rečemo, da je opaziti željo in prizadevanje mladine po razširitvi svojega pofjtično-ideološkega obzorja in utrjevanje organizacije za samostojno delo. Iz letnih poročil je razvidno, da je bilo delo mladine našega okraja premalo sistematično. Ugotavlja pa se množično sodelovanje mladine ob vseh pomembnejših momentih. Sodelovanje mladine na kulturno-prosvetnem področju je napravile korak naprej, saj imamo v devetih ».Svobodah« 2271 elanov, od teh W>7 mladine, v ostalih prosvetnih društvih pa 338 mladine. To se pravi, da ie v naših prosvetnih društvih aktivno Preko 1000 mladincev in mladink, h katerim moramo prišteti še 650 mladine. ki dela na telesno vzgojnem Področju. Iz tega lahko napravimo sklep, da so naše družbene organizacije razumele vzgojna vprašanja mladine ter spremenile tudi vsebino svojega dela.
v Izvršitev volitev nam nadalje pokale, da imamo mladinske organizacije Po vseh naših vaseh ali občinah razen Ha Dolu pri Hrastniku, kjer še vedno trde. da mladine ni na sestanke. Mnenja smo, da bi morali naši tovariši Pa Dolu vzeti mladinsko organizacijo Planj administrativno ter začeti s sistematičnim. delom- med mladino, ki deluje na telesno vzgo j ne iu področju, v-ter Uvajati med n jo tiste oblike dela, ki so zanjo najpripravnejše in ki jo bodo Pajbolj privabljale.
Pohvaliti je treba novoformirauo .organizacijo mladine v Spodnjem in Zgornjem Hrastniku ter v Trbovljah-Ccntru, kjer so se s pravilnimi prijemi lotili novih oblik dela in si pravilno zastavili svoje bodoče naloge.
Vse priprave za volitve so vzbujale v mladini tekmovanje na čast V. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo sredi januarja 1053 v Beogradu. Z zanesijivostjo smemo reči, da bodo delegati, ki jih bo mladina izvolila na okrajni konferenci, dostojno predstavljali mladino naših revirjev na tem Pomembnem mladinskem kongresu.
Mladinci — delegati se pripravljajo ‘Udi na okrajno konfernco. Povsod so ilz'olili najboljše mladince, ki so porok.
Op se bo delo v naših mladinskih organizacijah prihodnje leto podvojilo.
A. K.
Na Cost Dneva republihc so odprli
novo tovarno pohištva v Trbovljah
V rekordnem času je zrasla v Gabrskem nad Trbovljami nova velika moderna delavnica za pohištvo in za stavbno opravo, ki ji lahko rečemo majhna tovarna. Podjetje Splošnega strojnega mizarstva v Trbovljah je imelo na Dan republike, 29. novembra t. 1., slovesno otvoritev svojih novih
ter številnimi drugimi gosti v novih delavniških prostorih. Slovesnost je odprl predsednik gradbenega odbora, zastopnik mestne občine tov. Simčič, za njim pa je spregovoril upravnik mestnega mizarstva tov. Oskar Levec. Tovariš Levec je v svojem nagovoru podčrtal pomen našega naj večjega narod-
Nova tovarna pohištva v Gaberskem
delovnih prostorov, medtem ko so z normalnim obratovanjem v novih delavnicah začeli 1. decembra t 1.
Dne 29. novembra zvečer so se zbrali člani te tovarne s svojimi družinami
0 spomeniku padlim borcem v Zagorju
Mestni odbor ZB' v Zagorju je na svoji zadnji redni seji razpravljaj med drugim tudi o vprašanju postavitve spomenika padlim borcem v Zagorju. Za spomenik padlim žrtvam v drugi svetovni vojni je Mestnemu ZB v Zagorju izdelal načrt arh. prof. Plečnik iz Ljubljane. Mestna zveza borcev je te načrte tudi plačala. Zaradi ovir in izdelovanja regulacijskega načrta za Zagorje Mestnemu ZB še do danes ni uspelo najti prostore, kje naj bi sta! spomenik oziroma še ni določena točna lokacija. Na svoji zadnji seji odbora zveze je bila sprožena misel, da bi spomenik postavili pri vhodu Delavskega doma, ki ga bodo pričeli graditi drugo leto, v obliki fresk, ki naj bi predstavljale partizana in partizanko v borbi proti fašizmu. Drugi spret predlagajo. naj bi spomenik stal pred vhodom v Delavski dom, katero misel zagovarjajo tudi' gradbeniki, ki so na idejnem projektu že lepo nakazali, kako naj bi izglodal spomenik pred Delavskim domom.
To idejo dajemo ZB in ostali javnosti v Zagorju v diskusijo z željo, da stavijo predloge Mestnemu ZB v Zagorju. Iniciativnemu odboru za gradnjo Delavskega doma v Zagorju pa priporočamo, da izloži idejni projekt v izložbi pri Grčarju tako, da si ga bodo Zagorjani lahko ogledali.
KDZ na Trojanah dobro gospodari
Kmečka delovna zadruga na Trojanah dobro gospodari, kar pokazuje tudi njeno finančno stanje. Letošnje leto je imela do konca oktobra 2,323.209 din dobička. Od tega so oddali 30% v investicijski sklad, 5% v socialni sklad itd. Za izplačilo zaslužkov zadružnikom je . ostalo doslej 1,476.596 din. Povprečna dnevna plača zadružnikov bo znašala 350 din.
nega praznika, ki ga obhajamo 29. novembra, nato pa poudaril uspeh, ki ga je dosegel kolektiv strojnega mizarstva v Trbovljah z dograditvijo svojih novih delovnih prostorov. Kakor znano, je imel ta kolektiv svoje delavnice v tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah. Vse večji razvoj te tovarne pa je narekoval osamosvojitev novih delovnih pro-
storov. Težka in naporna je bila borba celotnega kolektiva, končno pa mu je uspelo premagati vse ovire. Ko je bil , kolektiv v največjih težavah, je naletel na vse razumevanje pri OLO Trbovlje in tov. Milana Kožuha, takratnega poverjenika za obrt in industrijo, ki je zavzel stališče, da se z gradnjo nove mizarniške tovarne takoj prične. Tudi pozneje, ko so spet nastopile težave in je vse kazalo, da bodo morali započeta dela ustaviti, je takratni predsednik MLO Trbovlje tov. Dominik Kužnik z odločno besedo zagotovil nadaljnjo gradnjo mizarske tovarne. Tovarniški objekti so rasli in se dvigali, toda tik pred zaključkom del je zmanjkalo denarja. Sledila je tožba pred arbitražo proti vodstvu gradbenega odbora in podjetju, vendar je gospodarski svet OLO Trbovlje rešil tudi ta najkritič-nejši moment
4
Veliko pomoč pa so nudili, pri tej gradnji tudi člani Ljudske tehnike Strojne tovarne »Miha Marinko«, ki so pomagali pri montaži in pri ureditvi strojev v mizarski tovarni. Tudi člani kolektiva strojnega mizarstva imajo dosti zaslug za izgradnjo svoje tovarne, saj so s prostovoljnim delom mnogo pripomogli k uresničenju tega načrta.
Tov. Simčič je v naslednjem izročil novo tovarno svojemu namenu, še prej pa je zastopnik OLO Trbovlje tovariš Maks Čeme čestital kolektivu tovarne k uspehu.
V bližnji bodočnosti bodo tovarno gradili še dalje in jo izpopolnjevali. Ob zaključku slovesnosti je upravnik Oskar Levec pravilno dejal, da je bilo doslej geslo kolektiva: Dobra kvaliteta — hitra dobava, bodoče geslo tovarne pohištva pa bo; Dobra kvaliteta — solidne cene!
Socialno ogroženi so dobili ob državnem prazniku izredno podporo
Pretekli petek, 28. novembra, je Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri mestni občini Trbovlje povabi! 133 občinskih podpirancev, med katerimi je tudi 32 socialno ogroženih otrok, v dvorano mestne občine. Ob tej priliki so dobili ti ogroženci v počastitev letošnjega Dneva republike nakaznico, s katero je mogel vsak obdarovanec nakupiti v poslovalnicah Mestnega trg. podjetja v Trbovljah ali pa Trgovskega podjetja »Preskrba« v Trbovljah živila v vrednosti 1000 din.
Predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri mestni občani Trbovlje tov. Ivan Giuliatti, je nagovoril vse zbrane ter jim ob tej priliki dejal, da če ne bi bilo delavskih svetov in upravnih odborov rudnika in drugih naših industrijskih podjetij, občinskim podpirancem ne bi mogli izplačati razlike za izgubljene industrijske bone od 1. januarja t. 1. dalje. Ker pa v naših podjetjih sedaj odločajo delavci — delavski 6veti — je bilo mogoče ugodno rešiti tudi to vprašanje.
Vsak podpiranec je dobil letošnje leto izplačanih od 6000 do 8000 din v nadomestilo za industrijske bone, do katerih prizadeti po Uredbi niso bili upravičeni. Tako so ti podpiranci tudi seda j dobili na čast našega največjega narodnega praznika nakaznico za nakup živil v znesku 1000 din. K tej akciji je prispevalo Mestno trgovsko podjetje (00.000 din. Trgovsko podjetje »Preskrba« pa 10.000 din v živilih.
Vsi starčki, bolniki in onemogli ter ostali občinski podpiranci so se veseli in zadovoljni zahvaljevali članom Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko občine Trbovlje. Uvideli so, da ima naša ljudska oblast res socialni čut za ljudi, ki po krivdi prejšnjih režimov v stari Jugoslaviji nimajo pravice do pokojnine, ali pa so na kak drug način brez vsakega inietja in dohodkov za preživljanje.
Novice iz Litije in okolice
Litija je dobila na praznik Republike novo gledališko dvorano
Pomoč države
našemu kmetijstvu
Blagostanje vsega ljudstva naše socialistične domovine je v veliki meri odvisno od produktivnosti našega kmetijstva. Toda ravno naše kmetijstvo je ena izmed najbolj zaostalih panog našega gospodarstva. Kako je mogoče to stanje izboljšati? Samo s tem, da se naše kmetijstvo spremeni v napredno socialistično kmetijstvo, organizirano na zadružni podlagi. Zato si naša ljudska oblast z vsemi močmi prizadeva, da podpre kmetijsko zadružništvo. Kaj vse je bilo na tem področju storjenega v zadnjem času, kažejo vsaj deloma podatki:
Mehanizacija je osnova za dvig slovenskega kmetijstva. V letu 1952 so zadruge v Sloveniji nabavile 57 traktorjev Unimog, 222 traktorjev Steyr, 7 rigolnih garnitur, 20 goseničarjev in nad 350 traktorskih plugov. Poleg tega pa še nad 1000 ostalih kmetijskih strojev in naprav. Samo zadružno podjetje Agrotehnika je v letošnjem letu uvozilo kmetijskih strojev in naprav v vrednosti čez 700 milijonov dinarjev.
Za nabavo novih traktorjev, plugov, rigolnih garnitur, raznih priključkov in drugih kmetijskih strojev je država odobrila zadrugam 350 milijonov dinarjev kredita.
Za gradnjo gospodarskih objektov v obdelovalnih zadrugah ter na Posestvih splošnih zadrug je država odobrila 200 milijonov dinarjev kreditov.
Veliko število zadružnih domov bo dokončanih v tem letu. Za njihovo dograditev je država dodelila zadrugam 85 milijonov din kreditov.
V zadnjih letih je bilo v Sloveniji obnovljenih 1000 ha vinogradov ter so ha matičnjakov. Za obnovo vinogradov kakor tudi za nove vinograde in sadovnjake je dala država v letošnjem letu zadrugam kredit v višini 100 milijonov dinarjev.
Za zatiranje raznih škodljivcev (koloradskega hrošča, ameriškega kaparja itd.) so dobile naše zadruge letos 300 modernih sadnih škropilnic, *a globoko oranje pa 50 enometrskih plugov.
Kot pomoč proti suši je dala država v letošnji jeseni zadrugam v Sloveniji 32 milijonov dinarjev kreditov za nabavo krme, poleg tega Pa dodeljuje vsak mesec 200 vagonov otrobov okrajem, ki so po suši najbolj prizadeti.
Na predvečer Praznika republike, v pe-tek 28. novembra, je doživela Litija pomemben dogodek. Dokončana so bila glavna dela v Sindikalnem domu litijske predilnice na Stavbah. Tako je dobila Litija prepotrebno gledališko dvorano z več stranskimi prostori. Do sedaj smo bili v Litiji zaradi dvorane za uprizarjanje gledaliških iger res v zadregi, ker je Telovadno društvo Partizan nerado odstopalo dvorano, namenjeno v glavnem le za telovadne namene. Za marsikatero društvo pa je bila tudi najemnina dvorane previsoka. Prav zaradi tega ob času zagrebškega VI. kongresa ZKJ niso mogli • nastopiti litijski šolarji, ki so navežbali pod vodstvom tov. Malenškove in Pregljeve Gobčevo spevoigro Kresniček, pa niso imeli dovolj sredstev za najem dvorane.
Zdaj bomo po zaslugi požrtvovalnega predilniškega kolektiva imeli na razpolago dvorano tudi za gledališke nastope večjega obsega.
Otvoritev dvorane je bila najlepša manifestacija na predvečer rojstnega dne republike. Da se naši ljudje zanimajo za take nacionalne manifestacije, dokazuje to, ker je bila nova, sicer po prvotnih zamislih dovolj velika dvorana, že pri prvi priliki ob otvoritvi — premajhna. K otvoritvi so prišli gostje tudi iz drugih krajev, med drugim tudi. predsednik OLO tov. Miha Berčič iz Ljubljane.
Simbolično otvoritev dvorane je izvedel najstarejši predilničar tov. Andrej Brajnik, ki je kljub svojim čestitim letom izvršil pri gradnji dvorane največ prostovoljnih delovnih ur. Vseh ur je predilniški kolektiv opravil 10.000. V korist sklada za gradnjo dvorane se je kolektiv predilničarjev odpovedal v letu 1951 nagradam in jih daroval za izgradnjo dvorane. Ta stane do sedaj že 8 milijonov dinarjev, za dokončanje vseh del pa bo treba še nekaj milijonov. Dvorana je zelo akustična in je našim tovarišem iz predilnice v ponos, ker so izgradili skupnosti prostore, ki bodo pripomogli k napredku in dvigu kulturno-prosvetne dejavnosti.
Po uvodnih besedah tov. Brajnika je v temperamentnem in izčrpnem govoru prikazal ravnatelj predilnice tov. Janez Benedik razvoj borb za osvoboditev in vse faze, ki so vodile do ustanovitve republike. Za svoja izvajanja je bil nagrajen s hvaležnim aplavzom.
Del kulturno-prosvetnega programa so lepo in dnevu primerno izvedli dijaki litijske gimnazije, in sicer pevski zbor litijske gimnazije pod vodstvom tov Verena Korošca ter moški pevski zbor Lipe pod vodstvom Jožeta Cajhna.
Kot gostje so nastopili še člani ljubljanskega Radia, njihov program pa ni spadal v okvir slavnostne prireditve. Njihov nastop in točke bi pa prav dobro izpopolnile program na kaki družabni prireditvi. Njihove točke na slovesnem delu proslave pa so bile neljub spodrsljaj . . .
Sicer pa je bil program za proslavo praznika republike prešibek in bi moral, kakor v prejšnjih letih, prikazati množičnost kulturno-prosvetne In telesnovzgojne dejavnosti ter deklamatorjev Itd., zlasti na novem odru, ki pomeni naš napredek. V bodoče bo treba v dvorani skrbeti za rediteljsko službo, nikakor ne gre, da bi med slav-
nostnim delom povzročali otroci nemir, odrasli pa kadili . . . Naš cilj paj bo: ob visoko kulturnem programu tudi kulturna publika!
Zveza borcev iz Šmartno bo postavila na Tisju spominsko ploščo
Člani Zveze borcev v Šmartnem prt Litiji so sklenili, da bodo odkrili na Tisju pri Litiji, kjer je bila 24. decembra 1941 bitka med partizani in Nemci, spominsko ploščo. Pri tej slovesnosti jim bodo pomagali tudi člani ZB iz Litije. Naročilo spominske plošče za Tišje je bilo izvedeno sporazumno z direktorjem Zavoda za varstvo spomenikov tov. Turnherjem in direktorjem Muzeja Narodne osvoboditve tov. Janezom Kramarjem iz Ljubljane. Odkritje spominske plošče bo pomemben dogodek za ves litijski okoliš, o podrobnostih bomo še poročati.
Na Savi pri Litiji se pripravljajo na sprejem partizanskih patrulj
Na partizanski teden v Litiji bodo prihitele v Litijo kot na zborno mesto II. grupe odredov, patrulje iz raznih krajev Slovenije, od vse tam, koder so se v času NOB borili borci n. grupe odredov. Koroška in Pohorska partizanska patrulja bosta dospeli skozi Zasavje (tudi skozi Trbovlje In Zagorje) in se bosta na predvečer slavnosti ustavili na Savi pri Litiji, kjer jih bodo sprejeli člani ZB, OF in drugih množičnih organizacij. Po slovesnem sprejemu na Savi pri Litiji bodo priredili članom patrulj družabni večer v Prosvetnem domu v Mač-kovni pri Ponovičah. Za ta sprejem, ki bo v soboto 13. decembra ob 17. uri, se pripravljajo vse množične organizacije s Save in Ponovič, predvsem tudi sindikat delavcev in nameščencev na državnem posestvu Po-noviče. V nedeljo 14. decembra pa bodo pohitele patrulje v Litijo ob spremstvu vseh množičnih organizacij.
Delo žena na zagorskem sektorja
Žene Zagorja in okolice 80 pridno pripravljajo na volitve. Za Čim boljšo izvedbo volitev se prirejajo »sestanki, kjer obravnavajo vprašanje ženskih kandidatov, ki pa jih je n.a našem sektorju zelo malo. V nekaterih občinah pa sploh nobene, kar pa smo predvsem same krive.
V Zagorju samem sla bila dva sestanka žena; na prvem je bilo navzočih 140 žena. na drugem pa 80. Na žene so apelirali, da se ne bs odtegnile volitvam in da ne bi svojih tovarišic, ki kandidirajo, črtale. Poleg tega so delegatke s IV. kongresa AF2 prinesle glavne sklepe in naloge. Na koncu so žene obravnavale že izvedbo Novoletne jelke,^ pri kateri bo letos sodelovalo veliko več žena. Izdelan je program proslav za Novoletno jelko, pri čemer so sodelovale vse organizacije. Za boljšo izvedbo teh prireditev je postavljen poseben odbor.
Prav dobro delajo žene terena Št. Go-tard—Trojane. Na zborih volivcev je bilo navzočih več žena kot moških. Kandidirajo tri žene. Žene so sklenile, da se bodo povezalo z babico m ustanovile posvetovalnico za matere. Stopile bodo nadalje v stik z vodstvom tečaja RK in obiskovale zanje predavanja. Organizirale bodo tudi tečaj za šivanje in kuhanje. Predvsem pa skrbijo, da bi bili njihovi otroci dobro vzgojeni, pri čemer bi jim lahko pomagalo dobro učiteljstvo. Učiteljice, ki so sedaj pri otrocih, želijo in delajo tako, da bi ti čim manj znali, otroci pa jih ne spoštujejo, ker jih učijo eno, same pa delajo drugače, mlajšim pa je potrebna moralna vzgoja.
Če pogledamo na eni strani razdiralno delo takih učiteljev, ki uživajo vse ugodnosti, moramo na drugi strani pohvaliti delo učiteljev, ki se v skromnih razmerah T>oleg vzgoje otrok trudijo za napredek cele vasi. kot na primer na Polšniku. S pomočjo teh nam je uspelo postaviti nov odbor žena. Na tem terenu so bile žene precej časa. pasivne, kar tudi ni čudno, saj so jih v vsem
NOVICE IZ VRHOVEGA
Proslava 29. novembra
Pretekli petek zvečer so se zbrali v šolski »sobi v Vrhovem člani vseh množičnih organizacij in šolska mladina, da skupno proslavijo praznik 29. novembra. V imenu Fronte je odprl proslavo in pozdravil vse navzoče tov. Operčan, v naslednjem pa je govoril tov. Burkelc, ki je orisal pomen 29. novembra, največjega praznika socialistične Jugoslavije.
Sledile so pevske točke domačega mešanega pevskega zbora ter recitacije šolske mladine; naj večje priznanje zasluži za svoje pesmice še ne 4 leta stari Štefko Kožar. Slavnost je zaključil tov. Operčan, nato pa se je pri sosedu razvila prav lepa domača zabava s petjem in spremljavo harmonike.
Predvolilna aktivnost
Politično življenje se je pred bližnjimi volitvami v občinske in okrajni ljudski odbor precej razživelo. Uspešnim pripravam s sestanki OF, LMS in ostalih organizacij Je sledil zbor volivcev, na katerem so izbrali iz vrst Fronte najboljše kandidate za bodoči občinski in okrajni odbor.
Na zboru so sklenili, da bodo v Vrhovem zgradili bazen za 50 kubičnih metrov vode, ki Je nujno potreben: nekaj sredstev je že zagotovljeno, pomoč pa Je obljubila tudi mestna občina Radeče. Na Goreljcah so volivci napravili sklep, da bodo v nedeljo
. (Jo 10. ure volili 100-odstotno, do konca leta | pa hočejo urediti cesto in kanalizacijo, kjer ! računajo tudi na pomoč ljudske oblasti, ki Jim bo gotovo pomagala, kakor Je to storila pri elektrifikaciji v letošnjem poletju. Hkrati napovedujejo tekmovanje sosednemu volišču v okraju Krško ter vsem voliščem mestne občine Radeče.
Na dan 7. decembra bodo naši zavedni volivci iz gorskih vasi ponovno pokazali, da hočejo hoditi po poti, ki nam jo kažejo ZKJ, Fronta in naš tovariš Tito.
Pionirji in pionirke!
V zadnji številki našega lista smo priobčili za vas risano »Zgodbo brez besed« ter k njej pripomnili, da nam to zgodbo opišite. Najboljše odgovore bomo nagradili s knjigami.
Na naš poziv smo že prejeli več odgovorov, med njimi nekaj prav dobrih, ki jih bomo še priobčili. Da omogočimo to nagradno tekmovanje tudi ostalim pionirjem in pionirkam, podaljšu-jerfto to tekmovanje do ponedeljka, dne 8. decembra t. 1., do katerega dne nam pošljite ali pa prinesite vaše odgovore. — Uredništvo.
času obiskale aktivistke iz okraja Ljubi jan a-okolica samo enkrat. Krivo je bilo tudi to, da so jih moški od vsega dela odrinili; nekateri so celo izjavili, da so žene samo za dom. Žene želijo predvsem, da bi se šola iz lesene stavbe Čimprej preselila v zidano, kjer bi tudi učitelj imel primerno stanovanje. V povezavi s šolo bodo priredile Novoletno jelko in otroke prijetno presenetile. I zor a ti pa bo treba še precej ledine, za kar Pa so pokazale dosti dobre volje.
Na Mlinšah so žene že zelo samostojno. Njihov odbor dobro dela. Povezane so s solo in ostalimi organizacijami. Z dobičkom prireditve, ki so jo organizirale samostojno, so kupile posodo za gospodinjske tečaje, ki jih prirejajo vsako leto.
Pasivna sta terena v Senožetih m Cemseniku, ki pa jih bodo z dobro »kti-Vizacno postavile na nivo, na katerem sta ze bila.
rei • hodo še množični sestanki žena v Lokah in Kotredežu. Tukaj se žene pri-pravi,jajo na proslavo Novoletne jelke in otvoritev otroških vrtoev.
„.Vs® i oeIoL k,aŽ6, da 60 naže ženo pridne, Pf!, volitvah pa bodo pokazale, da so pn-Jitičao zrele in zavedne državljanke naše nove Jugoslavije.	a.. K.
Splošne kmetijske zadruge v okraju Trbovlje so aktivne razen dveh
PreB kratkim je okrajna zadružna zveza v Trbovljah po svojih revizorjih napravila pregled delovanja splošnih kmetijskih zadrug v okraju Trbovlje, ki so na splošno ugotovili dobro poslovanje teh ustanov.
V sestavu okrajne zveze kmetijskih zadrug deluje 17 splošnih KZ, ki so im<*le letošnje leto do konca oktobra nad 156 milijonov dinarjev prometa. Vse zadruge izkazujejo dobiček razen v Cemseniku, kjer ni ne dobička ne zgube. Med temi zadrugami sta pa dve zadrugi, ki imata zgubo in sicer KZ I odkum in KZ Razbor. V Podkumu je bila že preti meseci izvršena revizija ki je pokazala v trgovski poslovalnici primanjkljaj 170.000 din, ki je izviral *e jz. Inskega leta. se je pa postopoma večal. Ugotovili so, da je bivša knjigo-vodkinja delala razne nepravilne vknjižbe, da bi z njimi prikrila pri-manjkljaj. Pri odseku za les so izvršili preplačila lesa ter napravili nepravilen obračun regresa, v zvezi s tem pa je i i ha|,ravl.ien tudi nepravilen obračun S o i, za °l>novo gozdov. Vso zadevo v rodkumu bo obravnavalo še okrajno sodišče v Trbovljah.
Nepravilnost v poslovanju 60 ugotovili tudi v KZ Polšnik, ravnotako » lesnem odseku, kjer se bo bivši lesni manipulant S. S. v kratkem zagovarja! pred sodnijo. V zadrugi Razbor je i/ guba malenkostna in jo je mogoče znižati z zmanjšanjem števila osebja.
USPELI TEDEN KULTURE DRUŠTEV SVOBODA V HRASTNIKU
Toko )c (reko delal!
Mirno smemo reči. da je bil Teden ulture v Hrastniku, ki so ga priredili •obodaši v počastitev praznika 29. no-'mbra in kot uvod v šestmesečno tek-avanje društev »Svoboda« ter ostalih osvetnih društev našega okraja, po tikem zletu »Svobod* meseca avgu-=» ena izmed najuspelejših kulturnih ■ireditev v trboveljskem okraju. Te-!en kulture v Hrastniku je trajal od 23. do 30. novembra t. 1.; med tednom so nastopale v Hrastniku pevske, glasbene, godbene in dramske skupine domačih društev »Svoboda I« in »Svobo-boda II«, v nedeljo, 30. novembra, pa je bil v Hrastniku zaključni dan Tedna kulture s sodelovanjem domačih in ostalih prosvetn. društev našega okraja.
Lepo so se Hrastničani pripravili na Teden kulture in ga tudi dobro izvedli; dne 23. novembra so začeli Teden kulture s koncertom godb na pihala »Svobode I in II« v dvorani kemične tovarne za spodnji del Hrastnika, naslednji dan. 24. novembra, pa so ta koncert ponovili v kino-dvorani za Zgornji Hrastnik.
Prve dni so bile prireditve slabše obiskane, pozneje pa se je zanimanje zanje popravilo. Dne 25. novembra so nastopili pevski zbori »Svobode I in II« iz Hrastnika v dvorani kemične tovarne, naslednji dan. 26. novembra, pa so ta koncert ponovili v kinodvorani za zgornji del Hrastnika. Na tem koncertu sta nastopila moška pevska zbora obeh hrastniških »Svobod«, prav tako tudi ženski in mešani pevski zbor »Svobode II« ter pionirski pevski zbor istega društva.
V četrtek. 27. novembra, so presenetili vse obiskovalce igralci dramske družine »Svobode II«, ki so nastonili z U-riierovo igro »George Dandin«. Upri-»nritev je imela popoln uspeh: dvorana Delavskega doma je bila - »bito polna ter so morali številni lju-'riii dramske umetnosti ostati zunaj dvorane.
Na predvečer Dneva republike, dne 23 novembra, sta obe društvi »Svobode« v Hrastniku priredili uspeli akademiji. ki ju je delovno liudstvo tega kraja polnoštevilno obiskalo.
NA ZAKLJUČNI DAN JE GOVORIL TOV. IVAN REGENT Na zaključni dan Tedna kulture, v nedeljo, 30. novembra, je bila v Hrastniku revija dela in uspehov vseh društev »Svoboda« okraja Trbovlje ter prosvetnih društev iz Zidanega mosta in Radeč. Z dopoldanskimi vlaki so prihajali v Hrastnik svobodaši in drugi gostje okraja Trbovlje. Člani naših prosvetnih društev in ostali so se formirali v sprevod. V sprevodu so bile zastave naših »Svobod« ter prapori sindikalnih organizacij, pet godb na pihala ter člani društev »Svoboda« in ostali. Pred Domom TVD »Partizan« v Hrastniku je bil zaključek dopoldanskega dela slovesnosti s pozdravnim govorom predsednika Zveze prosvetnih društev »Svoboda« Slovenije, tov. Ivana Regenta.
Popoldne je bil zaključni del slovesnosti s sodelovanjem pevskih zborov in godb na pihala v Domu TVD »Partizan«. Program je trajal skoraj štiri ure. Nastop je uspel v splošno zadovoljstvo vseh poslušalcev ter je bilo opaziti napredek od zadnjega zleta »Svobod« v Trbovljah.
Nastopili so ženski pevski zbori »Svobode Zagorje II«, »Svobode - center Trbovlje« ter »Svobode II« iz Hrastnika. Presenetila sta ženska pevska zbora, ki sta nastopila prvič, namreč zbor iz Zagorja in Hrastnika.
Moških zborov je nastopilo šest, in sicer:	»Svoboda Kisovec«, »Svoboda
Zagorje II«, »Svoboda I in II Hrastnik«, »Svoboda Trbovlje - center« in zbor iz Dola pri Hrastniku. Mešana
pevska zbora sta nastopila samo dva, in sicer »Svoboda Trbovlje - center« (»Slavčki«) in »Svoboda II« iz Hrastnika.
Za zaključek so nastopile godbe na pihala, in sicer:	»Svoboda Trbovlje -
center«, »Svoboda I in 11» iz Hrastnika, »Svoboda Zagorje« in godba SKUD »Viktor Strel« iz Zidanega mosta. Med godbami je dosegla najboljši uspeh godba iz Trbovelj, viden napredek pa je bilo opaziti tudi pri ostalih godbah, zlasti pa pri hrastniških. Kljub dolgemu programu je bila dvorana vseskozi nabito polna.
S Tednom kulture v Hrastniku se je tekmovanje naših kulturnih društev, ki bo trajalo šest mesecev, uspešno začelo.
Svoboda II v Hrastniku čisti svoje vrste
V	društvu »Svoboda I« in »Svoboda II* v Hrastniku se je kulturnopro-svetno delo v zadnjem času lepo razživelo. V Hrastniku so dani vsi pogoji, da se to delo razvija in pridobiva na množičnosti. Prav lepe uspehe je doseglo v tekmovanju na čast VI. kongresa ZKJ delavsko prosvetno društvo »Svoboda II« v Hrastniku. V okviru tega društva delujejo: godba na pihala, zabavni orkester, glasbena šola. ženski pevski zbor, pionirski pevski zbor, dramski odsek z mladinsko in dvema starejšima igralskima družinama. Lahko rečemo, da je društvo »Svoboda II« v Hrastniku po številu svojih sekcij in po njihovem delovanju eno izmed najmočnejših v našem okraju. Vse pa terja od vseh članov, ki delujejo v društvu, disciplino, sposobnost in odkritosrčnost. Tako so pred kratkim izključili iz društva tri člane zaradi nediscipline in nemoralnega vedenja, nad dvema članoma godbenega odseka pa je uprava društva izrekla zaradi nemoralnega ponašanja izven društva h-mesečno pogojno kazen. Zaradi laž-njivih poročil o delu društva in sploh o delovanju »Svobode* v Hrastniku pa se je iz društva izključil tudi sam predsednik, ki je prostovoljno odstopil Vzgojno delo je važna naloga delavskih prosvetnih društev »Svoboda«; to pot so si v Hrastniku pravilno začrtali. zlasti še sedaj, ko se je iz društva umaknil sam predsednik, ki je priznal svoje napake, ko je blatil posamezne zaslužne člane.
V	tekmovanju na čast VI. kongresa ZKJ je imela »Svoboda II« v Hrastniku lepo število prireditev tudi izven svojega delovnega območja. Tako je imela godba na pihala v zadnjih treh mesecih promenadni koncert v koloniji, sodelovala je na proslavi 10. obletnice slovenskih brigad, v Polšniku pa je igrala ob tl. obletnici izšeljenja tam-kajšnih kmetov leta 1941. Društvo je imelo nadalje koncert na članskem sestanku, mladinci so priredili koncert na Zletu mladih. Svoboda pa je sodelovala s koncertom ob obisku kolektiva Steklarne iz Paračina.. Zabavni
Ljudska univerza v Zagorju najboljša v okraju
Prejšnji petek so imeli v Zagorju v letošnji sezoni že tretje predavanje v okviru svoje ljudske univerze. Predaval je inž. Jože Železnik o zgodovini Zagorja. V svojem predavanju sc je zadržal v glavnem pri zgodovini in razvoju tamkajšnjega rudnika, ker je ves razvoj tega kraja odvisen največ od premogovnika. Na predavanju je bilo okrog 250 ljudi. Predavanje je bilo po svoji vsebini zanimivo, pogrešali smo pa v njem pri obravnavanju socialnih razmer ter norbe delavskega razreda za izbol jšan je živi jenskih pogojev rudarjev v stari Jugoslaviji političnega poudarka. Manjkala je v niem tudi primerjava tedanjih delovnih in splošnih socialnih pogojev z današnjimi, ko delovni ljudje sami
upravljajo podjetja. V splošnem je bilo predavanje zadovoljivo.
Ob tej priložnosti je sekretar izvršnega odbora Ljudske prosvete okraja Trbovlje tov. Lado Levec izročil odboru Ljudske univerze v Zagorju diplomo in denarno darilo kot priznanje za delo te ustanove v pretekli sezoni kot najboljši ljudski univerzi v našem okraju. Pri tem je pohvalil člane Ljudske univerze v Zagorju ravnatelja gimnazije tov. Janka Kumerja, tov. inž. Emila Kohneta in tov. Franca Goloba za njihovo požrtvovalno delo v odboru te ljudske univerze. Poudaril je še pomen teh ustanov za izobrazbo ljudskih množic ter izrazil prepričanje, da bo Ljudska univerza v Zagorju tudi v letošnji sezoni dosegla dobre uspehe.
orkester je v tem času nastopil samo enkrat
Dramski odsek je uprizoril samo mladinsko igro »Mačeha in pastorka« in sicer trikrat v Hrastniku, enkrat pa v Zagorju in Trbovljah.
Tudi moški zbor je imel samo en nastop. Lep načrt pa je napravilo društvo v počastitev letošnjega narodnega praznika 29. novembra, in sicer so do tega dne uredili kino v dvorani Kemične tovarne, postavili lutkovno gledališče, združili obe knjižnici Kemične tovarne in Steklarne v eno knjižnico, ki bo imela okrog 2500 leposlovnih knjig, prav tako pa uredili posebno knjižnico za dramska in recitatorska dela, ki jo bo upravljala dramska sekcija. Vsa ta dela so vključili v fi-mesečni tekmovalni program za dosego pokala francoskih izseljencev, ki ga bo izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje ob zaključku tekmovanja prosvetnih društev »Svoboda« in ostalih kulturnih društev našega okraja izročil najzaslužnejšemu društvu.
Poleg navedenega so v tem društvu sklenili, da bodo za vse odseke izdelali pravilnike dela. prav tako se godbeni odsek in pevski odsek pripravljata na samostojen koncert. Dramski odsek študira igro »Via Mala« in »Ugasle luči« ter mladinsko igro »Novoletna zvezdica«. Omeniti je še treba, da je bilo društvo v tekmovanju na čast VI. kongresa ZKJ delavno tudi v pridobivanju novih članov, tako da šteje to društvo sedaj že 360 članov.
Na Kleku so proslavili 29. november
z otvoritvijo Zadružnega doma
Čeprav se ne v celoti, je Zadružni doni na Kleku dograjen že v toliko, da so v njem lahko prireditve, proslave in podobno.
Naporna je bila borba, v kateri je peščica posameznikov premagala odpor nekaterih vaščanov proti gradnji tega doma. Četudi je bilo težko, je vendar neutrudnemu tovarišu Andreju Forteju in tov. Francu Čeču ob pomoči nekaterih najztestejših in z mladinsko organizacijo to delo uspelo. Prvi del doma je skončan in napor vkeh naprednih kmetov na Kleku je kronan z uspehom.
V nedeljo. 30. novembra so imeli v dvorani, ki sprejme lahko do 300 ljudi, slovesno proslavo otvoritve Zadružnega doma na Kleku, ki so jo združili s počastitvijo Dneva republike. Po slavnostnem govoru tov. Andreja Fortcja je sledil kulturni program, združen z uprizoritvijo gledališke igre. Ob tej priliki so sklenili, da ne bodo prenehali z nadaljnjim delom na svojem domu ter bodo že poiskali sredstva, da bo Zadružni dom na Kleku prihodnje leto popolnoma zgrajen.
To društvo jo v nokaj mesecih obstoja in delovanja doseglo že pomembne uspehe. Se-
vztrajnim in prostovoljnim delom ob porabi minimalnih denarnih sredstev obnovilo in okusno uredilo nekdanji Prosvetni dom. Zato je bilo mogoče, da so obnovljeni »Dom Svobode« odprli že 19. oktobra, kar je predstavljalo začetek zimske sezone in s čimer je društvo počaetilo bližajoči se VI. kongres ZKJ.
Od takrat je ta dom postal zbirališče, kulturno žarišče in nekak drugi dom za vse tiste, ki so v »Svobodi« spoznali pravega in edinega dediča že ustvarjene delavske kulture ter nosilca resničnih in naprednih idej v splošni borbi za mir in socialistično izgradnjo.
V domu in okrog njega je vsak dan živahno. Povsod se giblje, teka in dela. Vsakdo je dobrodošel. Za dokončno ureditev doma in stranskih prostorov so društvu potrebne pridne roke in ustrezni predlogi. Številne sekcije, ki 60 pred nedavnim predložile dvomesečne delovne načrte, potrebujejo sodelavce, katerih v naši dolini ob tolikšnem številu prebivalstva ne bi smelo manjkati. Zato je razumljivo, da mora dru: štvo v bodoče zbrati še številne člane, ki danes tega ne razumejo ali morda nočejo.
Odbor društva je na zadnji širši seji obravnaval predvsem vprašanja aktivizacije novih članov, izpolnitve dvomesečnega delovnega, načrta in vzgoje naše mladine. Za vse prisotne je bilo zelo zanimivo predsednikovo poročilo, ko je dajal sugestije za delo posameznim sekcijam, v katerih naj pride do izraza vsa sposobnost in samo-iniciativa. Dokaj neprijetno je bilo njegovo poročilo o materialni in moralni pomoči nekaterih množičnih organizacij, ki z društvom premalo sodelujejo in mu pomagajo. Tudi diskutantje so upravičeno ostro grajali nekatere organizacije in funkcionarje, ki niso prisostvovali, niti propagirali za čim večjo udeležbo pri predavanju predsednika Zveze in člana 10 ZKS tov. Ivana Regenta. Društvo je sedaj mišljenja, da bo ta širša seja društvenega odbora in zastopnikov organizacij, predvsem pa diskusija in sklepi, to stanje v bodoče vidno popravila.
Dvomesečen delovni načrt je zelo obsežen.
Z vestnim in revolucionarnim delom ga bo mogoče izvršiti. Vsa drobna gradbena in druga gospodarska dela v domu so skon-čana:	gospodarski odbor je sedaj prevzel
nalogo, da Jo pomladi preskrbi idejne na črte za novi dom, ki v surovem stanju že stoji, društvu pa ga ie prepustila uprava rudnika. Tako je omogočeno, da nekatere sekcije že v decembru dobe v domu nujno potrebne delovne prostore. Načrt predvideva, da bo do 15. decembra začela z delom Ljudska univerza, istega dne bodo odprli tudi knjižnico in čitalnico; s pomočjo učencev industrijske kovinarske šole bodo končana dela na 40-metrski smuški skakalnici, . istega dne pa bo tudi krstna predstava kina I »Svobode*. Že nekdaj je bila želja prebi- | valstva. da se ozkotračni projektor umakne
širokotračnemu in tako omogoči prikaz vanje dobrih in sodobnih filmov. s© tudi tega dela ni ustrašilo in ,je 6 P£* močjo nekaterih podjetij in ustanov z, oral n potrebna denarna sredstva ter novi proj** tor že kupilo. Ljudskemu odboru okraja Trbovlje in delavcem rudnika Zagorje s oh tej priložnosti za vso denarno pomoč lepo zahvaljujemo.
Pa tudi druge sekcije so požrtvovalne; pevski zbor pravkar vadi za nastop, ki bo imel v okviru Tedna kulturo v Hrastniku. Pozneje bo piipravljal spored za leto in začel z vajami za spevoigro »SrnuK-smuk«. Kljub temu pa ostane še ena od najvažnejših nalog:	kako pomnožiti zbor m
pridobiti nove članel
Dramska sekcija študira že drugo i|*° tn sicer Finžgarjevo »Verigo«; igralci raču' najo. da Iv* v tei sezoni mogoče uprizoril pet iger. Druga skupina te sekcije prj' pravlja veseli spored za Novo leto, ki ®® trajal cel večer, dokler se ne bodo 6lišau polnočni udarci.
Precejšnje sposobnosti in uspehe je d®" sedaj pokazal tudi orkester, ki šteje že sesv članov. Instrumenti so društveni in MseD ni. Trenutno je to plesni orkester, prayka, pa je napravil načrt, da si bo preskrb** potrebni notni material ter začel s študijem, narodnih in umetnih pesmi. Tudi šah je tem delovnem načrtu; pohvale vredno J* prizadevanje nekaterih šahistov, ki priprav’ ljajo ustanovni sestanek vseh šahistov 1 ustanovitev šahovske sekcije.
O vzgoji, delu in zabavi naše mladine J* društvo že razpravljajo in sprejelo ustreza sklepe. Pionirski odred »Robert Anžlovar je bil v preteklem letu precej agilen, ven; dar pa ni mogel napraviti vsega: manjkau so delovni prostori, primerni vodje in P00' pora od nekaterih organizacij. V odred 6 bili včlanjeni samo učenci osnovne medtem ko so bili učenci nižje gimnazij in starejši mladinci prepuščeni sami s*0 ali pa nepoklicanim vzgojiteljem. Sedaj s bodo razmere lahko izboljšale. Pionirski . red in starešinski svet, bosta delala skladn z društvom »Svoboda« in iskala pomoč •g-nasvete pri njem Na ta način bo mogoče . v odredu organizirati vse šoloobvezne otfOj' k e in v Domu »Svobode« zanje poskrbeti * delo v raznih mladinskih sekcijah, sistematično vzgojo in zdravo zabavo.
Prav razveseljiv je sklep društva, bosta dva člana starešinskega sveta koopti rana v društveni odbor. Starešinski svet * pripravlja program za Novoletno jelko i za obdaritev naših malčkov. Tzgleda. da J* v novih pogojih za naše otroke storjeno * več in da bo sčasoma naša celotna skupne* vodila o tem račun m skrb.	an-an.
OGLASI V ZASAVSKEM VESTNIKU IMAJO ZANESLJIV USPEH!
Vi boste odločili
kakšen bo naš listi
Bralce našega lista prosimo, da nam sporoče. kako so zadovoljni z našim tednikom, kaj se vam zdi, da je v njem preveč in kaj premalo. Kaj bi še radi brali itd.
Ker hoče naše uredništvo ugoditi željam vseh naročnikov, razpisuje nagradno anketo, da bi zvedelo mnenje svojih naročnikov in čitateljev. Zato vas naprošamo, da nam najpozneje do 15. decembra
odgovorite na tale vprašanja:
1.	Kako ste zadovoljni z obliko, vsebino in načinom pisanja našega tednika Ali vam ugaja ime lista in glava.
2.	Katere stvari berete najrajši, katere samo prelistate in katerih sploh ne čitatc, ker vas ne zanimajo.
3.	Kaj bi radi brali, pa je doslej bilo v našem listu premalo ali pa nič. O čem naj bi »Zasavski vestnik« več pisal kot doslej.
4.	Ali ste bili zadovoljni z dosedanjimi podlistki in kakšnih si želite.
5.	Ali poznajo »Zasavski vestnik« v vaši okolici, kaj pravijo o njem vaša družina, vaši znanci in prijatelji, ali poznajo »Zasavski vestnik« vaši znanci v inozemstva, ali ga prejemajo vaši sinovi, bratje in prijatelji, ki služijo v JLA.
6.	Kako bi po vašem mnenju dvignili število naročnikov v vašem kraju, ustanovi ali podjetju, in odgovorite nam, če ste pripravljeni širiti naš list proti proviziji 10%.
7.	Uredništvo sporoča vsem bralcem in naročnikom »Zasavskega vestnika«, da namerava v prihodnjem letu, pričenši z Novim letom 1953. povečati obseg lista, tako da bo »Zasavski vestnik« izhajal vsak teden v povečanem obsegu. Cena lista se pravzaprav ne bo povečala, saj je bila dosedaj na 4 straneh 5 din, na 6 straneh pa h din. Na boljšem bodo stalni naročniki, ki jim bo ostala cena lista ista kot doslej, medtem ko bo v prodaji v kolportaži stala posamezna številka 6 dinarjev. Zato ne odlašajte z naročilom in postanite in ostanite stalni naročnik našega lokalnega lista.
8.	Najboljše odgovore in predloge bomo nagradili in sicer 1. nagrade 1000 din, 3 nagrade po 200 din in pet nagrad po 100 din.
Odgovore in predloge pošljite na naslov »Uredništvo Zasavskega vestnika v Trbovljah«.
X>^OC><>«tO<>«rS>000<X><J?C>^<^00000000000000 <><><><><><><><><><><><><><>«^<
EARL BIGGERS:
Skrivnost
EVE DEKANE
»Jaz vas morebiti ne bi IzriaL« je nadaljeval nadzornik Duff, »če bi se dobro vedli Toda zdi se. da ste odpirali pisma. Neko pismo, poslan«; siru Frederlku Rriicen . . •«
»Tako je. go*pod5« je skoraj neslišno odgovoril strežaj
»Hudo ml je. da sem vam storil to neprijetnost.* le rekel Duff »Ali ste zadovoljni s Paradyjem?« Je vprašal Kirka.
»Nisem še imel boljšega strežnika,« Je odvrnil Kirk
»Bil le vedno dober na svojem mestu.« Je nadaljeval Duff. »To okoliščino ao pose bel vzeli v poštev pri Izrekanju razsodbe Imel Je odlična spričevala od vseh gospo rlarjev pri katerih |e služil. Na žalost P« .»*» bil pred neka! leti v Angliji osumnlčen, da Je neki ženski nasul ciankalija v Čaj.«
»Zakaj ravno v čaj?« Je rekel Kirk.
»Res. potrebno bi bilo poznati tudi tisto žensko, kateri Je natresel ciankalija«
»To je bila njegova žena,« Je pojasnil Duff
'•Smatrali smo. da Je prestopil meje svo-1 fh zakonskih pravir in smo ga nato prijeli.«
Parady je dvignil glavo;
»NIČ. ni bilo dokazano.« Je s trdnim glasom odvrnil. »Sodniki so me oprostili «
»Oproščeni ste bili zaradi pomanjkanja dokazov.« le potrdil nadzornik »Pred de /tlnlm sodiščem Je Parady res nedolžen In |i» bi vso stvar zamolčal, če se ne hl ta v\nl spet spozabil in odprl neko pismo iz Srotland Varda Povejte mi, Parady, kaj veste o Evi Durandf«
Prvikrat slišim to Ime. gospod«
»Ali ste že slišali o nekem umoru, ki J* bil pred več leti Izvršen v Elly Plačen .. . o umoru Hilarija Gotha?«
»Na, nič nisem slišal o tem.«
»Navzlic temu pa ste namesto pisma, ki Je bilo poslano siru Frederlku. vtaknili v kuverto list nepopisanega papirja Pojasnite In razložite nam kaj naj to pomeni.«
»Zelo rad. gospod,« Je rekel strežaj In se obrnil h Kirku.
»Ta položaj Je bil zame zelo neugoden. Obe te dve leti odkar služim pri vas. nisem storil ničesar, kar bi ml mogli zame riti. Izvzemi* to pregreho sedaj Nadzornik me obtožuje, da sem zastrupil svojo ženo. Dovolite mi. da oporekam resničnosti nje govlh besed On le vodil preiskavo in je mislil, da sem kriv Dejstvo, da me Je sodišče oprostilo, ga je moralo razočarati. To je čisto naravno . .«
»Nikar se sedaj ne spuščajte v predolge razlage.« Je suho odvrnil Duff.
»Tedaj.« Je nadaljeval Parady, obrnjen proti svojemu gospodarju, »sem bil opro ŠČen iz preoroutega raz uga. ker sem nll nedolžen Pustimo v stran to. ali sem nedolžen ali ne. vendar že dejstvo samo. da sem bil na obtožni klopi zaradi takšnega dejanja, ne more veljati kot priporočilo zame . .«
»To |e točno,« je potrdil Kirk.
»Zato sem tudi mislil, da Je najbolje, če te stvari sploh ne omenim tedaj, ko sem se vam ponujal v službo Ril sem slino srečen tukaj pri vas Služba Je odlična. Posebno ml je ugajalo, da stanujem tako vi soko. Ze od nekdaj sem sl želel stanovati visoko. Ko ste ml pa rekli, da se bo sir Frederlk naselil pri nas, sem se ustrašil Imel sem to smolo, da se je pollrlja bavlla z menoj, m sem se hal. d« sl me je alr Frederik najbrž zapomnil. Sir Frederlk jc prišel In me žali bog takoj spoznal V tej sohi sva Imela dolg razgovor Prepričeval sem ga, da sem bil po krivici oaumničen. da nisem niti najmanj kriv ter da Je moje
vedenje primerno Zaprosil sem. naj moje skrivnosti ne odkrije. Ta pravičen človek mi je obljubil, da se bo še posebej zanimal za moj primer . Mislil sem sl. da bo zahteval pojasnil* lz Ncotland Varda In mi potem naknadno povedal svoj sklep. Glejte, tako Je bilo, ko je bil sir Frederlk tisto noč ubit«
»Aha, sedaj mi je stvar že nekoliko jasnejša.«
»Zagrešil sem tisto napako edino v Že 1 ji. da bi sl ohranil vaše zaupanje, gospod. Neki uradnik pri Cooku ml je Izročil sveženj pisem In med njimi sem opazil eno I* Ncotland Yarda Mislil sem, da to pismo govori o meni. Domišljal sem sl, da je sir Frederik brzojavil Ncotland Vardu. da bi se Informiral o meni. In se prestrašil, da bi odgovor prišel v roke policistom.«
»Toda odgovor ni mogel priti sem.« je dejal Kirk
»Kako r.aj hl to vedel v času letal In naglega poštnega prometa? Sklenil sem to rej, da bom odpr* pismo in ga spet dal nazaj v kuverto, čini se mene ne ho tikalo.«
»Pa dohro. V pismo ni bilo niti besedice o vas.« le r~ifH>ninll Kirk
»Ne neposredno, gospod, vendar Je bilo v njeni rečeno, da se nadzornik Duff nahaja v New Yorku In on le vodil preiskavo v moji zadevi To mi Je tudi zavrtelo glavo. f> bo policija v San Franciscu prebrala to pismo, talin sem sl mislil, bo poklicala nadzornika Duff« In potem . Saj si sami lahko predstavljate, v kakšno zagato hi pa del. Prestrašen sem vtaknil v kuvert« namesto pisma list belega papirja In nato pismo zalepil Zvijača le bila zelo bedasta in Jaz se sediu tudi sramujem. Zal ml je. da šeni to storil . ne zato. ker sem bil nespreten, tenueč zato. ker sem vas razo čaral. Do tega primera, gospod, sem bil do vas zmerom ndk.lt In pošten.«
»Upam «
»Morda |e sedaj predrznost z moje strani, d« vas prosim op^oščen.la. toda rad hl. Če hi ml verjeli, da sem edino Iz želje, da bi ostal v vaši službi, storil to nepremišljeno dejanje. 2ellm le. da bi med nama nastopilo spet staro zaupanje «	.	...
»Ne vem Moram še premisliti. Ali pa ste prepričam o tem. da me ljubite In da lil želeli tukaj ostati edino zaradi mene?«
»Rotim Ao vam. gospod.«
»Pa dobro. V tem primem lahko greste ln pripravite čaj... kot navadno«
»Hvala, gospod,« je odgovoril Parady In odšel.
»Ubožec,« Je rekla gospodična Morrow. »Jasno je. da Je nedolžen žrtev okoliščin.«
»Morda,« Je dejal nadzornik Duff. »Jaz osebno «fm mnenja, da Je kriv . . . Toda tedaj sem se šele začel havlti s policijsko službo In ni nemogoče, da sem se prevaral. Srečen sem, da Parady ni zapleten v to zgodbo To tudi precej pomaga k razjasnitvi In poenostavitvi položaja.«
»Parady Ja morda daleč atran od te zadeve.« je omenil Kirk. »ki nas trenutno zanima, toda dovolite ml ugotovitev, da je zame osebno postal ta mož mnogo pomeni h-nejši činltelj. kakor pa ae ml je sploh kdaj zdel.«
»Pa menda vendar ne mislite, da Ima svoj delež pri umoru sira Frederlka?« je vprašala Morrow
»UsUi ne p«? P« lahko pripravlja kaj poKubneea rame Mislim, da sto|lm pred silno sani ml vi m osebnim vprašanjem; ne hl M,	Par.ady.1a, k e manj pa svole
i vljenje Predstavljajte si, s kakknlml oh-Cutkl naj jemljem vsako Jntr„ tako poma rantneca soka I,. teh rok, ki so morda ne kot stresle nankallj v Jed lastni ženi nan, vi morate kot mol gost ke posebno vneto sodelovat, pri rokovanju tenu, vpra kanja. Povejte ml. kaj mislite o trmf«
... 'Morda Je sovražil svojo ženo,« Je dejal * ban In stresel s rameni.
".koL. V«	J" "* ljubil!« Je pri-
pomnil **lrk »Nekatere ženske Imajo dar. da človeka pripeljejo do besnosti Skratka 9"*Td.no. mislim da bom k« nekaj tasa pridržal Paradyja Toda « l„ tu Je Kirk pogledal gnapndltnn Mnrrnw, »mislim, da onm odslej pogostokrat Jedel zunaj.« -.s!«1 rh*n- vl ote ve« tas delali Ali mi hotetr povedati in naktetl režultatr. do katerih ste prižliN
»Re.ultatl niso bngve kakšni Posretiln ** "‘J' "dkrltl ParadvJa Žalihog pa uspeva tndl takkno klaaje. ki nikdar ne rodi zrn*.«
, ?T° 1*	M zvedel za vaše mnenje
tudi o drugih stvareh.«
Vl,ni *>OTn kasneje. nadzornik. Za sedat še omahujem, ker ne bi rad
povzročal bolečin majorju	Dnrandn fl
stvar je po mojem mnenju zanj še P°*e a|* boleča. Zato naj ml oprosti, če ffa boni gj, prosil 7«a nekatere podrobnosti is tiste n ko Je Izginila Eva Durand«	nfe-
, Major se Je kar zdrznil Iz globokega " mišljevanja:	* o
»Oh. da radi hl zvedeli nekaj je tisti noči. ko Je Eva . . . Toliko I*? ,e preteklo od tistega dne.«	,nA$)
»Toda vi ga ie niste pozabili.« Je a Kitajec
Durand se Je trpko nasmehnil:	nil
»Zalibog ne Poskušal sam pa *e Je vsak poskus ponesrečil.«	Jč
»To se Je zgodilo 3 maja IMS« *e živo vtaknil ▼mes Uhan
»Da. tako Je Stanovala sva v	f
w«rju komaj šest mesecev .la/.	‘r|š1š
službi v tamkajšnji garniziji Tja »v* % j* mesec dni po poroki. Pcsha^nr. to 'J*, njtf kraj. Rogu *« hrbtom Kraj ob meji K j^ stalno grozi nevarnost in v katerega hotel prlpellati žene. kakor je bil* ui>' Ona poprej nikoli ni odšla Iz	C\A
leg« rojstnega kraja v angleški Pr°
Spet se |e zamislil.	. «i«va!‘
»Toda plavala sv« v sreči.« Je n* j«/ C, »F/Va Je Imela koma! osemnajst lp*’ L|jUp' štiri In dvajset Rila sva dn UŠ** 1 Ijena drug v drugega. Kal je bil®.-j. mar. da se v garniziji tako težko * vela sva le drug z« drugega.« *
»ln usodno noč? . «	K*."
»To noč Je bil v garniziji spreJč^^všj' k°r Jo Je njen položaj v družbi ob' n*s J se je Eva morala udeležiti te ftl?* L £a ta večer je bil predviden tiifj,, iPf. hribe Rečeno je Mio. da bomo	Pv
sta. potem pa bomo po neki stra11** hPi odšli na vrh nevlsoke ravnine, s k*» uš mo lahko opazovali kako vzhaja f1,phii prL strehami Pesbanarja Ta načrt	se *
ce| drzen In že tedaj sem priznal	9\e
po malem bojim Toda ženske so „rib1 . tš Veste, kako se ženske v takšnih F.-ju. * vedejo Pet mož. ki so bili na rfc1*p bilo do zob oboroženih In zato nam sko ni grozila nobena nevarnost.« ^ it*j »Eva Je nosi,« pri sebi nakit- "J jp glm tudi biserno ogrlico katero J ^ ^ poklonil njen ujec Spominjam »<*
Jo bil opozoril na nevarnost PrfJ'
Novi delavski dom v Trbovljah
bodo začeli graditi spomladi 1953
Prosveta in kultura naj postaneta Ust vsega ljudstva — ta izrek je postal geslo nove socialistične Jugoslavije, temu poudarku je dal svoj pečat tudi letošnji veliki izlet delavskih prosvetnih društev »Svoboda< meseca avgusta v Trbovljah. V centru proletarske revolucije. v Trbovljah, je vzniknila ideja delavske kulture, in v Trbovljah je
občina Trbovlje, ki je v prvi vrsti poklicana, da se zavzame za to vprašanje, pa je pokazala doslej za ta načrt zelo malo razumevanja. Popolnoma pravilno je. da so kolektivi izven okraja mnenja, da morajo glavni delež pri tej gradnji nositi kolektivi in ustanove v T rbovljah.
Odbor za gradnjo Delavskega doma
dom zgotovljen do 15. decembra t. l„ celotni načrt pa do marca 1955.
Odbor je trdno odločen, da začne z gradnjo takoj, ko bodo zanjo dani ustrezni vremenski pogoji — prav tako
treba dati tej ideji toliko večji pouda- i je že stopil v stik s priznanimi arhitekti rek. Delavska prosvetna društva *Svo- ter bo idejni osnutek za novi Delavski t>oda< so spet zrasla v Zgornjih Trbovljah. na Dobrni, v Zasavju in v centru Trbovelj. Za širši razvoj in razmah Množičnosti in vsestranskega delovanja Ua področju proletarske kulture pa so Potrebna tudi materialna sredstva in Ustrezni prostori. >Svobodas v Zasavju *• že gradi svoj dom. ki ga bodo odprli spomladi 1955, >Svoboda Trbovlje Ih Wia lepo urejen prosvetni dom v Zgornjih Trbovljah, medtem ko ima >Svo-boda-Dobrnat manjši prostor — >Snn-ooda-centers v Trbovljah pa razpolaga trenutno le z dvorano sedanjega Delavnega doma. v kateri so pa tudi kino-Predstave. razna zborovanja, sestanki 1,1 podobno.
Že dolgo časa se čuti v Trbovljah Potreba, da se zgradi velik Delavski 'lom, ki naj bi bil v ponos proletarskemu centru kulture. Že takoj po naši osvoboditvi so bile dane vse možnosti So izvedbo tega velikega načrta: bil je na razpolago tudi potreben gradbeni Material, vendar je uresničenje te za-Misli zaradi neodločnosti in zadržanja nekaterih ostalo na mrtvi točki. Na III.
Usedanju plenuma CK ZKS, ob razpravi oživljenja delavskih prosvetnih dru-šjev >Svoboda< in nadaljnjem razvi-jonju delavske kulture, je tov. Alojz Ribičf. sedanji direktor rudnika Trbov-Ije-Hrastnik. sprožil akcijo, da se v ‘rbovljah zgradi nov Delavski dom. ki ne bo o ponos samo črnim revirjem,
Marveč vsem delovnim ljudem o Jugoslaviji.
! Od tega časa je preteklo komaj šest Mesecev in vendar je Odbor za gradnjo
: ??°ega Delavskega doma v Trbovljah.
*} ga vodi tov. Alojz Ribič, še mnogo I takoj po svoji ustanovitvi se je ,°yl dela, obrnil se je na vse večje ko-tktive v Sloveniji in v Trbovljah za Pprnoč. saj bo Delavski dom v Trbov-lah predstavljal jedro proletarske kul-Ure. Prepričani smo. da bo tov. Ribiču * P°močjo svojih sodelavcev v odboru spel. 7 uresničenjem tega načrta; v u!* odboru so poleg njega še tovariši' p Kožuh. Tone Mahkovec. Viktor ,S°sak. Vencelj Miklavčič. Vili Knez.
■>°ze Paternost, Juro Rožič. Jože Skri-ar- Mirko Ranzinger in Miha Guček.
Novi Delavski dom bo stal na pro-seJU dvorišča Rudarskega doma proti
sinjemu Delavskemu domu. Z grad-bodo začeli že prihodnjo spomlad.
«a gradbišče že dovažajo gradbeni ma-Psu' Ta dom bo najmodernejši od '*h dosedaj zgrajenih Delavskih do-^nr,: imel bo lepo gledališko dvorano.
.J^dporano. potrebne prostore za vse pr Clje rSnohodes, gledališki oder bo ^Mičen, kar bo velika pridobitev za Ivanje pavz pri uprizarjanju gleda-*gr1 j,Prar> tako bodo n tej veliki skop’ Prostori za godbo, pevce, odr 'td ptičnico in garderobo, kulisarno ot' " vsaki dvorani bo prostora za
yS />10 sedežev.
grari.^a akcija, ki so jo započeli z Trb n(° novega Delavskega doma v kr 0r,'jah. že pokazuje svoje prve uspe-dip*a.i so zbrali že 6 in pol milijona Pa »^ denarja, gradbenega materiala je vad ? milijonov dinarjev. Treba $4 Poudariti, da je bil dosedanji odziv Pia]°riJnč tej gradnji v T rbovljah zelo *pr "o pokazali svoje pri-7R uresničenje tega načrta Pidn-1 OT.O Trbovlje, cementarna in k Trbovlje-Hrastnik. ki. je obljubil w. t gradnji znatni prispevek. Mestna
ali si ze dopisnik zasavskega vestnika?
je o načrtu, da se novi Delavski dom v surovem stanju dogradi že prihodnje leto, po možnosti pa usposobi za uporabo tudi že dvorana.
Ta Delavski dom, ki ne bo o ponos samo Trbovljam, marveč daleč na okrog, bo stal po svoji celotni dograditvi okrog 140 milijonov dinarjev. Ta številka nam pove. da stoji pred gradbenim odborom in pred vsemi našimi delovnimi kolektivi še velika in odgovorna naloga, da bo ta načrt tudi uresničen — gradbeni odbor s tovarišem Alojzem Ribičem na čelu pa nam je porok, da bomo to veliko in lepo zamisel ob pomoči oseh tudi izvedli.
$e ne bo konca?
Mnogokrat sem že slišala: >Kaj še čakajo, da jih ne dajo proč; doma naj delajo kot druge. Prav poročenim ženam se je treba šopiriti po službahU
Te besede, ki jih je že marsikdo izrekel z ogorčenjem, veljajo torej tistim redkim poročenim ženam v Zagorju, ki so v službi.
Dragocena pridobitev NOV je popolna enakopravnost žena z moškimi in to na oseh področjih življenja. Le malo je žena, ki so to veliko pridobitev resnično razumele in se je tudi poslužile. Še manj pa je moških, ki to enakopravnost upoštevajo, in to celo mož na odgovornih mestih.
V letih po osvoboditvi je precej žen nastopilo službo, posebno vojnih vdov z nedoraslimi otroci. Število zaposlenih
DOHODNINA - KMETJE IN SE KAJ
Še pred kratkim je bi] trboveljski okraj v naši republiki glede doseganja dohodnine kmetov najslabši, v zadnjih dneh pa se je to stanje v toliko izboljšalo, da smo odstotek pobrane dohodnine dvignili od 57 odstotkov na 69.
Po sprostitvi trgovanja s kmetijskimi pridelki, kot so to n. pr. krompir, sadje itd., je bilo v letošnjem letu v našem okraju statistično ugotovljeno, da je šlo največ gotovine med kmete za nakup prehranbenih predmetov. Spričo tega je nastalo celo v banki kritično stanje z gotovino, tako da smo skoro stali pred nevarnostjo, da ne bo dovolj denarja za izplačilo zaslužkov naših rudarjev in ostalih delovnih kolektivov po časih tovarnah in industrijskih podjetjih. Vendar pa je naš kmet na hvalo razumel našo davčno politiko: zavedal se je, kako važen je tudi njegov delež pri graditvi socializma naše domovine in njenega gospodarstva. Zaradi tega je tudi naš kmečki človek na splošno svojo davčno obvezo brez ugovarjanja sprejel in jo tudi izvršil, z izjemo nekaterih primerov, kjer so bili davki na podlagi netočnih podatkov nepravilno odmerjeni, kar pa ie bilo po reklamaciji in nat nčnem pregledu stvarnega stanja seveda popravljeno. Tako je bilo na radeškem sektorju pet primer, kjer so kmetje imeli sicer precejšnji hektarski donos, vendar jim je bil na osnovi prvotnih podatkov odmerjen manjši davek kot tistim kmetom, ki imajo zaradi hribovite lege svojih posestev manjši pridelek. Ko so organi naše ljudske oblasti ugotovili dejansko stanje, 60 predpis davkov seveda popravili.
Vzrok prvotne nepravilne razdelitve davkov je iskati predvsem v nedelavnosti gospodarskih svetov v naših občinskih ljudskih odborih oz. ljudskih odborih naših mestnih občin. Ponekod se gospodarski sveti celo niti formirali niso, vendar bosta oblika in način našega današnjega gospodarjenja naše ljudske občine nujno prisilila, da si postavijo svoje gospodarske svete, saj je jasno, da je uspešno gospodarjenje občin zagotovljeno le z ustanovitvijo in delom dobrih gospodarskih 6vetov.
Kljub tem nepravilnostim in pomanjkljivostim je treba reči, da je bil dotok dohodnine ravno v zadnjih dneh, to je v času volilne kampanje, najboljši, saj je tudi politično življenje na kmetih ravno v predvolilnih dneh najbolj živahno.
Ob vsem tem pa je žalosten pojav, da je ob razumevanju našega socialističnega gospodarstva po manjših kmetih tudi v našem okraju nekaj ljudskih odbornikov, ki do našega gospodarstva in prizadevanja nimajo pravilnega odnosa. Tako je nek ljudski odbornik v občini Senožeti podprl prošnjo kmeta za znižanje davčne odmere z zahtevo, da se ga v primeru neugodne rešitve razreši kot člana davčne komisije, v katero je bil kot ljudski odbornik izvoljen. Tako postopanje v socialističnem gospodarstvu prav gotovo ni pravilno in ga bodo volivci upravičeno najstrožje grajali.
V Loki je občinski ljudski odbor kar sam na svojo roko znižal globalno vsoto davčnega predpisa za 17.000 din, kar je seveda zgrešeno in je moral ljudski odbor to svojo napako v skladu s predpisi popraviti.
Pravilno pa so razumeli davčno politiko in izvršitev tega proračuna v Radečah; tukaj so globalno kvoto davkov prekoračili za celih 80.000 din. To so napravili na ta način, da so gostilničarjem po ugotovitvi njihovih stvarnih dohodkov zvišali davčni predpis za
67.000	din.
Dobra je bila organizacija pri realizaciji dohodninskega načrta v Zagorju. To delo so opravili tamkaj ob pomoči svojih množičnih organizacij. S svojim delom so uspeli z izjemo nekaterih redkih kmetov, ki so se izgovarjali na letošnje elementarne neprilike, tako da je znašal dotok davka prvi dan samo
261.000	din.
Popolnoma odveč je bilo, da se je okraj Trbovlje v prvih dneh realizacije načrta dohodnine naših kmetov uvrstil na najslabše mesto v Sloveniji, k čemer pa so v veliki meri pripomogli davčni obvezanci v Podkumu in Poiš-niku, ki so prihajali z izgovori, da so bili med NOV požgani, izseljeni itd., in da so se po osvoboditvi vrnili na uničena posestva — na drugi strani je pa vendar zanimivo, da so se le redki posestniki priglasili za izkoriščanje kredita za obnovo med vojno uničenega podeželja in še ti do danes niso v celoti izkoristili že odobreni jim kredit.
Slabo davčno politiko so vodili tudi v Čemšeniku. Tamkaj sta celo predsednik občinskega ljudskega odbora.
Ivan Remškar, in tajnik Leopold Rozina ignorirala konferenco predsedni-kov in tajnikov naših ljudskih odborov na OLO Trbovlje, kjer je tajnik izjavil. da se bosta v tem pogledu ravnala le po stanju vplačanih davkov. Da ju na konferenco kljub vabilu ni bilo, je spet jasen dokaz nerazumevanja socialističnega gospodarstva in prizadevanja, ki ima pred očmi koristi splošnosti.
Posebno poglavje v davčnem vprašanju so pa kmetje, ki 60 bili preteklo leto še v kmetijskih zadrugah. Pretežen del od njih je vstopil v zadrugo predvsem iz špekulativnih namenov (da jim ni bilo treba plačati davkov, medtem ko so ohišnice pobrali). Ti kmetje, ki so bili lansko leto v zadrugi, se branijo plačati davek za nazaj, to je za pridelke, ki so jih kmetje pri njej dobili. Slednji so pa pridelke vnovčili, davka pa ni plačal nihče. Jasno je, da če zadruga pridelkov ni prodala, tudi zanje nima davčne osnove. Nujno je, da ti kmetje napravijo svojo dolžnost proti socialistični skupnosti, česar bi se morali zavedati zlasti kmetje v Podkumu, medtem, ko so posestniki v Loki to vprašanje dobro razumeli.
Kakor je bil naš kmečki človek med NOV vedno in povsod pripravljen sodelovati pri čimprejšnjem uničenju okupatorja, tako je tudi danes z redkimi izjemami — ki pa žal mečejo slabo luč na ostale — pripravljen, da točno izvršuje vse 6voje obveze v cilju razvoja socialističnega gospodarstva na naši vasi. Naš pošten človek bo v teku časa premagal vse, ki so se vedno »borili« in »žrtvovali« za svojo osebno korist.	M. M.
žena je v prvih letih naraščalo, sedaj pa že precej časa pada. Mnogo žena so odpustili v podjetjih, ker so jim bile v nekako spotiko; številne vdove so se poročile in tako je sedaj v Zagorju le še izredno majhno število poročenih žena, ki so še ostale v službi.
Kdo bi popisal vsa godrnjanja in natolcevanja o zvezi z zaposlitvijo teh redkih Zagorjank? Skoro vsak jih vidi in šteje njihove ter njihovih mož tisočake, malone vsak se obregne vanje in bi jih rad postavil samo k štedilniku. Ne vem, ali Zagorjani in Zagorjanke nič ne berejo in ne vedo, kaj pravijo o zaposlitvi omoženih žena naj vidnejše predstavnice organizacije AFŽ? Ali res nočejo razumeti, da ima poročena žena isto pravico do zaposlitve kot samska? Nihče je nima pravice zbadati, izpodrivati in ne vem., kaj še vse. V izrednih primerih, ko bi na primer delo omožene žene lahko opravljal moški, ki je brez posla, ali dekle brez službe, se prizadeti ženi pač služba odpove.
Marsikatera poročena žena je v službi mnogo pridnejša kot kakšno mlado dekle in zaradi tega marsikakšno podjetje raje obdrži omoženo ženo, kot da sprejme samsko. Poznam mlada dekleta: premalo resna so. manjka jim čuta odgovornosti, spoštovanja do nadrejenih itd. Manjka jim vseh tistih lastnosti, ki so osnovni pogoj za uspešno opravljanje službe. Tu seveda ne mislim vseh.
Na delo, ki čaka tako poročeno ženo in še mater povrhu, naj bi vsakdo pomislil. Koliko velikih in drobnih opravil, koliko treznega premišljevanja in urnih korakov je treba, da je na mizi jed. da so otroci preskrbljeni, mož vsaj za silo zadovoljen itd. Kako kratke so mnogokrat lire počitka. Zaslužek take žene je le prispevek k boljšemu vzdrževanju družine. Marsikje pa samo mož zasluži več kot drugje mož in žena skupaj.
Pripomnila bi tudi. naj možje, katerih žene so v službi, ne mislijo, da so vsa domača dela dolžnost žene. Koliko prijetnejše je življenje take zaposlene žene, kateri mož prinese kurjavo, pometa kuhinjo, olupi krompir, ali napravi kaj drugega, kakor življenje žene, kateri mož ne napravi za dom ničesar in nalaga vsa dela le njej.
Povrnem se k naslovu: >Še ne bo konca?« Tako se sprašujejo zaposlene poročene žene v Zagorju. >Še ne bo konca spotikanja ob nas? Ali še ne bodo ljudje razumeli, da sedaj niso več stari časi in da žena ni več samo zalo. da bi možu. kuhala, prala, šivala in mu-rodila ter negovala otroke. Le kdaj se bo v Zagorju zjasniloP«	Emes.
Matere in gospodinje
OGLASITE SE V PRODAJALNI
JUGOVINIL
V TRBOVLJAH
Te dni je prispela spet nova pošiljka izdelkov iz polivinila, preprog, dežnih plaščev za moške in ženske, metrsko blago za zavese, razne igrače, damske torbice in še marsikaj drugega boste našli v poljubni izbiri in poceni.
Matere! Preskrbite si vse potrebno za vaše malčke in opozorite Dedka Mraza na prodajalno »JUGOVINIL« v Trbovljah.
no "*	Ta »a Je Ib nasmehnil«
*	Rilti •Pomlajam t ec« . Ne, nočem ver
h*1** nlprt* ** dogodek! Ali so Jn nhlll za-c*tan«jne ovratnice «11 p« zaradi njenega v. a ».hrt:	™e hnm predolg Pripravili
*	»118* ?* ,BM> v*«ll precej ledil. aedll na ri Vertti „ " odjezdili Iz mesta Vse Je bilo » OlidlU ,*v do povratka Tedaj se je nekdo
't..., ,B Predlagal, da bi ne «11 skrl-
i »Ev? Je to predlagal?« k?"*ino nr!*iZ„, **J" »-»m "II proti, pa aem J .dl-Oglm l?1’ d* ne,W T«'lal za tistega, rtUI,'!e »m kT“r veselje. Zenske so se iz-f.» šojm?. »rarekarai l„ se poskrile, medtem rt^'0'e In sl šepetale. Cez pol ure smo « 7?. našli . . . Izvzemat eno ... To še
' v*Wk n ifa ^Morr "*Jf‘traSne-Js,rn sanjam!«
JjUlit?11*:	kakor pa' *l jih moreta »ploh
funirti* j* odgovoril Durand »Tiste temne »•hnn .polne nevarnosti Menda ni po-.l* hl v"m govoril še o dnevih In D°v»sii , «o »e potem vrittlt . . « Tedaj Je i »Ul, glavo.
st%|j110 vas je pet moških in tudi sebe ste »rju *" Petorlco, ali ne?« je vprašal Chan. , »p.; Pet moških in pet lepih Zenšk.«
*i>t	Ali so bili ostali štirje častniki
r,1“ »o hili častniki, četrti pa no«
prirejen« v njegovo
•Edi111 J* obraz razvedril.
» »Ne »‘C** hl' *
'**t *abav* Je bila prirejen hŽ v«i V1 *o hll neki alavnl mnz. ki amo ii.*sk|	Sprejel ga Je »ant in
rt*?e| , lodkralj V čaan svojega ohlska Je ,1», n?«	v Prestolni dvorani predava
j*«, *>.»	» (iirnHum uvurniii predava
p* hn odlil*O"Air V*a Indija Sjkfjf rJ* **ami» n n.lem. Prinprl 1p lili r lh*t* R,lno nevarnega potovanja akord
da je hll neke vTate ra*-
J5e'° ,1,,von fcelo pogumen
On je nenavadno prijeten Človek. Dan po I naftem Izletu Je odpotaval v Anglijo, ven-, dar ne p« običajni poti. Nadaljeval je potovanje s karavano skozi Afcanlatpn in skozi veliko persljako puftčavo do Teherana«
»Morda čez Hhiberberski prelaz«« je vprašal? Chan
»Da, čez Khlberberakl prelaz. To je selo nevarna pot. Z njim Je ila cela procesija pomagačev ln slu*«, ki Je spremljala tudi na drusrih potovanjih Njeaa Je bil tedaj povabil afganistanski emir. Odftel Je * Pe«hawar.t« rano zjutraj naslednjega dne In od tedaf ara nisem več videi.«
»Ob zor* naslednjega dne ...» Je ponovil Chan. »In ne vrnil domov.«
Kitajec Je pogledal skozi zamegrleno okno:
»Tudi Jaz bi rad tako storil . . Upal sem. i	v krstken. tudi Jaz videl svoj rodni
”9*5* Toda vselej, kadar se mislim prlpra viti za pot domov, se pojavi kakftna za Preka In spet ne morem videti svojega mla-oeira sina Ta sl povovo misli, kako nedo stojnega očeta ima. Toda. kar mora biti. mora biti.«
Tedaj je vstopil Parady. Rinil je pred seboj dobro obloženo mizico na kolescih; na njej le bil pladenj s čajem. Zavladal je kratek, mučen moik
»Taj Je pripravljen, goapod.« je rekel strežnik
»Upam. da samo čaj!« je pripomnil Kirk.
Parady Je postregel irospodlfeni Morrow, nato p* se ohrn.l k nadzorniku Duffu:
»Kaj naj dam v čaj. srospori?« Je vprašal.
Nadzornik jra Je pogledal naramoet ▼ oči:
»Kocko sladkorja . pa nič dnureflra!«
Z dostojanstvenimi kretnjami je Parady postregel vse navzočo s čajem, kolači ln sendviči, nakar ae Je nesliftnn Izgubil I* sobe. Barry Kirk je prinesel skodelico čaja do ust. tedaj na Je obstal in pogledal nadzornika Duffa
»Dovolite ml. da vam pojasnim, eospon Kirk. da ima ciankalij svojski in oster vonj, ki spominja na vonj i»o cvetoči breskvi.«
,rpn. m«. •««.	a,M.u.,u« ncHtriii »Hvala vam za pouk. arospod nadzornik
5° nahaja v Ran Franciscu.«	J Dobro sl sra bom zapomnil. Pa tudi vi ai ara
Čudno naključje! Rad bi apa videl! I morate zapomniti, Chan! Brž ko bi se nam
»Tovorite o polkovnika Ben-
1,11	n*Bm T" uomenl, da veste, rta Je
. »N, ■' Prl na«.«
t».l P"e pa »em zadel. Polknvnlk Beatem
zazdelo, da »e nahajamo tienadomo v cvetočem sadovnjaku, bomo telefonirali v po-Rredovalnlco za slnžlnčad in bomo zahtevali, naj nam pošljejo novega strežnika.« »Priatanem.« Je odvrnil Chan »Sele od zdaj nam postaja življenje dejansko težko, namreč v tejle vlil. Biti alt ne bi«, to Je sedaj vprašani«.«
»Do Parad.vja moramo hiti dobri In stal no misliti na to. da lepa beseda človeka za tri zime pogreje, karajoča Pa potlači kakor šest mesecev trajajoč oster mraz,. Tako Imamo priložnoat da se spet nekoliko pozan mamo za samovzgojo.«	,
»Prav Imate.« se je strinjal z njim Kirk. Porledal Je majorja Duranda ln se do-mislil, da Je razgovor morebiti postal preveč šaljiv ob tem človeku. k> ga Je žalostna dolžnost privedla do San Francisca. Cb°' žen! Kakšno mor« biti neki njegovo življenje? V želji, da hi tildi njega potegnili v razgovor »e Kirk ni mogel spomniti ničesar drugega kakor tele prazne domislice: »Ali ne, gospod major? Kaj mislite o Združenih državah Amerike?«
»Ah. da! vtisi .	. mislim,	da	ne	bom
prav preveč Izviren Do sedaj sem najbolj opazil vso to velikopoteznost, ki jo srečujem na vsakem koraku, vaša država Je takšna, da človeku	pričara	kar	strah v
kosti.«	_	,,	,	,
»V vlaltn sv« n tem že govorila.« je dostavil Duff »vi sl ne morete misliti, kakšen vtl« naredi Amerika na	ljudi, ki	pri-
hajajo iz države, kakršna ie Anglija. Tam vselei taknj pridete do obale, čim ae peljete po nekaj milj v katero koli »mer Tukaj pa . . Dan za dnem »mo gledali lepe spomladanske prizore, ko je vlak švigal skozi pokrajin- In	zdelo se	nam	je.	da
sploh nikoli ne bomo prispeli do cilja.«
»Združene države so zares velikanske.« Je odgovoril Kirk »Po mnenju posameznikov So celo prevelike.«
»Ne hi hotel reči tega.« le odvrnil Dn-rand z rahlim nasmehom, »Dovolite mi še t« dostavek, da so ženske v vaši državi nenavadno lepe In privlačne.« Je dejal in se ohrall h gospodični Morrow.
»VI ste preveč ljubeznivi, gospod,« je odvrnila.
»No niti najmanj. Besno mislim. Oprostite ml . ne razumem točno, kakšno delo imate vi pri vsem tem.«
»Gospodična Je. če »e ne motim, slnša-teljiea prava.« je rekel Duff.
»Jaz sem pomočnic* državnega tožilca,« je odgovorila gospodična Morrow.
»Resi« je vzkliknil Durand »Ce Je tako. pa se zares čudim, da Amerlkanci ne kažejo večjega spoštovani a do zakonov, kakor bi bilo sicer potrebno.«
»Hvala,« 1e odvrnila gospodična Morrovr. »To je sicer laskavo za mene osebno, če že ni za Amerikance«
Durand ge Je dvignil.
»Prosim vas za oproščenje. To dolgo potovanje me Je precej zdelalo. Dodajte k temu še razočaranje, ki sem doživel, pa boste razumeli, da bi se rad nmaknll Ce bi vam rekel da sem po vseh teh dogodkih Izgubil sleoerno upanje, ne hl gov(irli resnice Navzlic vsemu še vedno gojim trohico nade Tokrat me spodbuja tudi mnenje pokojnega sira Frederika Brncea. Ne bom nehal upati In Iskati vse dotlej, dokler ne bom zagledal ženske, ki je hila nocoj tako nenadoma Izginila«
»lipam, da jo bomo našli,« mu je rekel Duff.
»Tudi ja? »e nadejam.. . A11 bi tudi vi šil z menoj?«
»Da,« je odvrnil Duff ln se dvignil.
»Nadzornik, ne pozabite, da Imava midva zmenjen še kratek razgovor,« Je Duffa opomnil Chan.
Duff se Je obrril h Kitajcu.
»I.ahko takoj, če Želite. Stopite naprej, gospod major, vsak hin bom za vami.«
»Dobro, Za vas sem rezerviral sobo v hotelu .Saint Francis*. Upam, da boste pritrdili mojemu izboru.«
»Hvala vam Tildi Jaz bom ‘ takoj za vami«
»Gospod.« Je rekel Durand, obrnjen proti Kirku. »zahvaljujem se vam za gostoljubje.«
»NI za kaj, gospod major! Izvolite me obiskati, kadar koli se vam bo zahotelo, lipam da se ne boste nič več počutili kot tujec v našem svetu. Poslal vam bom članske karte za enega sil dva kluba ln če ne boste imeli nič proti temn, bova od časa do časa tudi skupaj odšla kam ven.«
»VI ste preveč dobri. Tisočkrat vam
hTDurand se le od vseh navzočih poslovil ln odšel.
»Ubožec!« Je vzdihnila Morrow.
»Kaže, da je dobričina,« je ugotavljal Duff
Tedaj se je obrnil k Chanu:
»Dragi tovariš, kje bova začela? Nad zornik Flannery mi je že povedal, da meri zapuščino sira Frederika ni našel nobenih dokumentov a;
»Ne. ni,« Je potredll Chan.
»Z drugimi besedami povedano, ni Bil storjen samo žločin. temveč opravljena le bila tndl tatvina, kajti dokumente Je Imel to je Izven vsakega dvoma. Ako jih ni uničila Ista roka. ki je umorila sira Frederika. potem mora biti nekje podrobno poročilo o umoru Hilarlja Gotha in o Izginotju Eve Durand . ..«
»Po vsej verjetnosti vam .le znano, da je sir Frederik menil, da obstoji med obema tema dvema stvarema medsebojna zveza.«
»Da. Videl sem prepis pisma, ki ga je moj šef poslal siru Frederika. Iz tega pisanja sem sklepal, da moj predstojnik o vsem tem ne ve nrav nič več. kakor veva midva. Vendar sem mn za vsak primer poslal brzojavko ln ga zaprosil, naj nam pošlje vse podatke, ki Jih Ima pri roki.«
»VI delate odločno ln hitro,« ga je pohvalil Chan. »Pripovedovanje majorja Du-randa je vrglo nov žarek na vso to stvar. Do sedaj Je bilo neznano, da Je tndl polkovnik Beatem sodeloval pri Izletu tistega usodnega večera v Peshawarju.<
»Pravkar ste rekli, da se polknvnlk sedaj nahaja v San Franciscu?«
»Da. Bil je tndl na tisti večerji pri gn-spodn Kirku, po kateri je bil sir Frederik nbit. To vam je silno zaprt In molčeč človek. Namreč polkovnik Beatem!«
»Brez dvoma drži. da je zelo zaprt ln zakrknjen!« Je vzkliknila Morrow,
»Ako je polkovnik sodeloval pri Izletu v okolico Peshawarja, potem tudi ve. kakšna .le Eva Durand. Tisti večer, ko ,1e prihajal kot gost na večerjo h gospodu Kirku, sc Je peljal z dvigalom katero je vodila Jenny Jerome — Marrv Cantelly Ako je ta žen ska prsTa Eva Durand. potem jo le moral spoznati.«
»Tako je,« je prtrdll Chan.
(Dalje prihodnjič)
A N I M 1 V O S T I
PO NASI AVTOSTRADI
Vtisi s poti iz Beograda
Marsikateri na naši
nji našega >Autoputat. Kdor je delal na njem pri končnih delih, se mu je prav gotovo živo vtisnil v spomin pogled na široki beli trak, ki se vije med gozdovi in končno izgublja kot bela točka v daljavi. Izpod mladih, čestokrat nežnih, toda vztrajnih rok je nastalo 382,674 kilometra moderne avto-strade.
Vendar se je ta bela črta vila precej časa osamljena med slavonskimi polji in spačvanskimi gozdovi. Le redko je na njej zabrnel kak motor kamiona ali limuzine. Zdela se mi je pusta, prazna — saj je bilo na njej takrat tako živahno — da, nekam otožna je bila, kot bi hotela reči: >Zakaj ne izkoristite svoj trud?U
Ko pa sem to belo cesto obiskala letos, se mi je zdela živahnejša — ne, ni se mi samo zdela, temveč v resnici je bilo tako. Številni tovorni in osebni avtomobili so brezšumno drseli po njej. Pa ne samo to: spreminja se tudi zunanji izgled avtostrade. Urejujejo in posipajo se z gramozom poljske poti, ki derne servisne postaje. Te bodo imele mehanične delavnice in skladišča za najpotrebnejše rezervne dele in orodje,
l Večina pisarn ima naprave za regulira-j nje toplote in vlatte /.raka. Zidovi so pobarvani ali z neko pastelno barvo ali pa pre-I vlečeni z lesenim furnirjem. Nameščenci delajo običajno v mirni atmosferi harmonič-
avtomobilov znatno manjše. Izjema sta le Milano in Marseille, prvo s 137, drugo pa s 120 vozili na 1000 ljudi.
V Veliki Britaniji so podatki naslednji:
_____________ . _____.	Birmingham 83, Manchester 74, Dublin 73,
kateri mladinec je sodeloval nih barv, zaves in ostale oprave. Oddelki Sheffield 72 itd. Značilno je, da Pariz, ki
nainprii detnnni aL-riii  flrač-	višjih funkcionarjev firm imajo v pisarni • ga običajno mislimo kot mesto z najži
uajuecjl ueiuuru dKClJl br<ta | radio in televizjjglji aparat.	v»hn««Hm prometom, nima	kot, B9 avto-
kakor tudi moderne naprave za pranje
ki bodo
vozil z dvigali. Na teh postajah, ki boi zaenkrat pri Novski, Slavonskem Brodu in Mitroviči, bodo tudi veliki podzemeljski rezervoarji z bencinskimi črpalkami. Tudi na potnike niso pozabili; odprli bodo restavracije, kjer bodo tudi prenočišča.
Čuvaji pa bodo vzdrževali avtostra-do v najlepšem redu; zanje gradijo na vsakih 30 kilometrov čuvajnico.
Predvidena je tudi že gradnja vodnjakov z vodnimi črpalkami.
Vse torej kaže. da se bo promet na tej tako važni prometni žili vse bolj razvil, kar bo našemu gospodarstvu v veliko korist.
Nazadnje pa naj mimogrede omenim, da je vožnja po avtostradi zelo prijetna. Naš rPufnik* je že organiziral na njej redni avtobusni promet dvakrat tedensko iz Beograda do Zagreba. To je najhitrejša — šest ur — ter najcenejša in najudobnejša vožnja iz Beograda do Zagreba.	-bs
Leteči džip
Mišljen je heLkopter džip, ki je precej manjši od norm?Snega helikopterja, dosega brzino 128 km na uro in ima akcijski po-lumer 192 km. Ta model je mogoče » padalom spustit* iz večjega aviona skupno z dvema osebama na zemljo. Ta novi helikopter bodo uporabljali za opazovanje, evakuacijo ranjencev in prevoz poste.
Ameriški vlak potuje po lastni mesečini
Na železniški progi med Washingtonom i vlak, ki	'
in Chicagom vozi vlak, ki ima v svojem sestavu vagon, na čigar strehi so z desne in leve strani nameščeni štirje reflektorji, ki pri ponočnem potovanju razsvetljujejo naravo ob progi in taiko omogočijo potnikom, da tudi ponoč- vidijo panoramo krajev, skoči katere potujejo.
Novi pisarniški stroji
Mnoge ameriške tovarne, ki izdelujejo pisarniške oprave m stroje, stalno izpopolnjujejo pisarniške stroje s svojimi iznajdbami; tako je podjetje v Long Islandu konstruiralo stroj, ki čita nekoliko stotin strani v minuti, si zapomni, kaj jo prebral, in prepisuje besedilo z elektronskim pisalnim strojem z brzino čatanja.
Podjetje Grey Audophone in Edison pa izdelujeta napravo za diktiranje, ki izgled a kot telefon, preko katere lahko istočasno
diktira dvanajst ljudi centralnemu sprejemnemu stroju, od koder se pozneje dobi pre-
pis diktata.
Pa tudi pisalni stoli so enostavni; noge so izdelane iz kovinskih cevi, plošče stolov pa so prevlečene s sintetičnim, kemičnim materialom.
I Industrija dela na tem, da z uporabo elektronske tehnike izdala tako imenovane »videotelefone* (telefone s televizijo), nevidne stroje za sprejemanje diktatov in naprave, ki bi stalno menjale barve na stenah pisarne.
Po zamisli konstruktorja »videoaparata« bo imela ta naprava v svoji sestavi tudi fo-tokamero. ki bo snemala dokumente.
Nevidni stroji za sprejemanje diktata že eksistirajo, uradnik samo pritisne na gumb in govori »v zrak«. Občutljiv mikrofon sprejema njegov glaa in ga vodi do aparata za snemanje zvoka.
Na trgu je tudi že elektronski »sekretar«, t. j. hiter stroj, ki na minuto napiše ‘34.000 črk. Stane okrog 35.000 dolarjev.
So pa še druge novosti na tem področju; tako je firma Itkim Brothers, ki izdeluje pisarniško opravo, izdelala pisalno mizo, ki je ni mogoče zažgati. Plošča na mizi je izdelana iz materiala, ki je dober prevodnik toplote, da prižgana cigareta, ki pozabljena ostane na mizi, sama ugasne, ko pade s pepelnika na mizo.
Znanstveniki upajo, da bo mogoče povečati število živine
Ameriški znanstveniki delajo poskuse z nekim spolnim hormonom, s katerim bo po njihovem mišljenju mogoče povečata število
vahnejšdm prometom, nima več kot 69 avtomobilov na 1000 prebivalcev.
V Evropi ima najmanjše število avtomobilov Holandija, v kateri Rotterdam in Amsterdam nimata več kot 28 vozil na tisoč prebivalcev. Na svetu ima svojevrstni rekord mesto Bombay, kjer je na 4 milijone ljudi komaj 36 tisoč avtomobilov, kar bi bilo 9 vozil na tisoč prebivalcev.
Hkrati so sestavila tudi statistiko prometnih nesreč; prvo mesto v tem pogledu ja Melbourne v Avstraliji. Tamkaj je zaradi prometnih nesreč umrlo letno 435 ljudi, kar pomeni 34,55 na 100 tisoč prebivalcev. Za tem mestom pride Johannesburg z 18,83, za njim Sidnev. Los Angeles, Kairo, Dunaj, Hamburg, Marseille, Singapur, Aleksandrija in Glasgow. v katerih znaša število mrtvih 10 na sto tisoč prebivalcev.
Magnet najde orožje
Miami Magnet Company izdeluje magnetno opravo, ki lahko vzdigne bremena do 453 kg. Vso napravo lahko spuste s pomočjo vrvi v reko, udrtino, globoke izvire in druga težko dostopna mesta, tako na primer, če se sumi, da je na teh mestih skrito orožje, ki so ga zločinci poskušali skriti.
živine v mnogih državah.
Hormon so uspešno uporabili v borbi proti neplodnosti goved, svinj in ovc.
Hormon je znanstvenikom poznan pod imenom »estradiol ciklopentilpropionat« ali skrajšano »ECP«. Iznašli so ga kemičarji farmacevtske industrije Upjohr v Kalamazzi, Michigan. Ker so veterinarji tega podjetja in 33 državnih kmetijskih kolegijev končali poskuse, so hormon EPC dali v prosto prodajo in si ga ameriški veterinarji lahko
kupijo.
Ko so z hormonom ECP delali poskuse
na politehniškem institutu Alabama, so uporabili 500 jalovih krav, kaiterim so vbrizgali ta hormon; po kratkem času so izvršili parjenje teh krav, kjer je bilo 468 krav oplojenih. Odtod zaključujejo znanstveniki, da bo mogoče s tem hormonom povečati število domačih živali in tako povečati tudi količino hrane v svetu. Upajo, da bo mnogo jalovih krav. ovc in drugih živali postalo z vbrizganjem hormona ECP plodnih.
Katero mesto ima največ avtomobilov
Danski statističarji so organizirali obsežno akcijo za zbiranje podatkov, koliko avtomobilov imajo povprečno velika mesta na svetu. Za ta pregled so izbrali 48 najvažnejših mest sveta.
Zanimivo je, da so ob tej priložnosti ugotovili, da ima največ avtomobilov mesto Detroit v držali Michigan (ZDA), kjer pride 447 vozil na 1000 prebivalcev. To pa bomo razumeli takoj, če pomislimo, da so v tem mestu velike Fordove avtomobilske tovarne. Za njim se vrste ameriška in avstralska mesta, v katerih se število avtomobilov giblje od 405 do 149 na 1000 prebivalcev.
Velika razlika pa se pojavlja, če primerjamo evropska mesta, kjer je število
Cepivo proti otroški paralizi
Neko novo cepivo, ki obeta, da bo uspešno proti vsem trem vrstam virusov otroške paralize, so zdaj prvič uspešno preizkusili na šestih baltimorskih otrocih. Pobudo za raziskavanj© in poskuse, kd jih vodi dr. A. Howe na John Hopkinsovi univerza, je dala Narodna ustanova za borbo proti otroški paralizi. Dt Howe je poročal o svojem devetletnem delu in o doseženih uspehih na letnem zborovanju Ameriške zveze za javno zdravstvo, ki je v teku v Clevelandu. Poudaril je, da bodo morali cepivo še izpopolniti, preden ga bodo lahko splošno uporabljati.
Prizor iz filma »Sneguljčica«
Arne/iški risani film Sfl©f|ClIfdCCl
Antibiotiki - novo sredstvo proti rastlinskim boleznim
Načelnik uprave za raziskovanje pri ameriškem poljedelskem ministrstvu, dr. Byron Shaw, je izjavil, da bodo z antibiotiki lahko uspešno zatirali bakteriološke rastlinske bolezni, proti katerim doslej niso imeli nobenega uspešnega sredstva. Pri poizkusih za zajezitev fižolove rje so dosegli obetajoče uspehe. Naglasil je nadalje, da z injekcijami antibiotikov danes uspešno zdravijo primere prašičje kolere in da tako lahko rešijo vsako leto najmanj tri milijone prašičev, ki bi bili sicer izgubljeni.
Prihodnje leto bo rekordno število potnikov iz Evrope v Ameriko
Na zborovanju združenja ameriških potniških družb so predvideli, da bo leta 1953 potovalo v zgodovini največ potnikov iz Amerike v Evropo. Kronanje kraljice Elizabete bo naj večja privlačnost,, ki bo pritegnila rekordno število obiskovalcev. Letos so turisti v Evropi porabili 261 milijonov dolarjev.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V TRBOVLJAH
Kakor smo že poročali v naši zadnji številki, je priredilo 19 mlajših slovenskih umetnikov v Trbovljah razstavo svojih slikarskih del. To razstavo so odprli v nedeljo, 30. novembra, ter bo trajala do 10. decembra t. 1. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. ure.
Priporočamo ponovno vsem Trboveljčanom in ostalim Zasavčanom, da si na tej razstavi ogledajo dela naših mlajših akademskih slikarjev. Nedvomno bo ogled teh del številnim našim ljudem umetniški užitek, prav posebno pa bi še priporočali, da si to razstavo ogledajo predstavniki naših podjetij in ustanov, katerim bi najtopleje priporočali nakup ene ali druge teh umetnin, to pa predvsem zaradi tega, ker opazimo po stenah reprezentančnih prostorov naših ustanov in podjetij »umetnine«, ki so največkrat obrtniško delo povprečnih slikarskih rokodelcev, kar pa podjetjem in ustanovam našega
okraja gotovo ni v ponos. Z nakupom resničnih umetnin bomo okrasili naše reprezentančne prostore, istočasno pa pomagali našim mladim, priznanim slovenskim umetnikom.
»Sneguljčica m sedem škratov«, slavni Disneyev celovečerni prvenec, je spet na naših platnih, da razveseli vse. ki so ohranili v sebi še kaj čiste, plemenite otroškost i.
Zgodba je posneta po Grimmovih pravljicah, ki jih pač vsi poznamo. Iz te osnove ljudskega izročila, pravljic, spletena zgodba ima nepremagljivo privlačnost za stare in mlado. Med bregovi v pravljično kopreno ovitih zgodb iz pravljično dežole in hladnim, stvarnim življenjem naše dobe je globok prepad, toda film ga je premostil z lahkotnim lokom iz celuloida.
Čudne postave, ki zagomaze na platnu, niso mehanične, brezdušne lutke. V njih utripa življenje, vsaka izžareva določeno, privlačno osebnost; »Sneguljčico« hi morda še najbolje opisali kot realistično fantazijo. Nehote začnemo verjeti, da ti pravljični škrati zares živijo, ko se ob njih dogodivščinah veselo smejemo, ko smo ginjeni, ko se zdrznemo ob ostro poudarjenih prizorih. Skozi vse to pa se prepleta lepota okolja, ki s svojim nežno barvitim ozračjem pomeni vrhunec Di«neyeve ustvarjalne umetnosti.
Na praznik Dneva republike so odprli nov kino
Dan republike v Zagorju
Za proslavitev Dneva republike se je Osvobodilna fronta v Zagorju dobro pripravila. Med drugim je priredila v soboto, 29. novembra, slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali naši priznani Literati in umetniki — zagorski rojaki: Vida Tauferjeva, Vida Levstikova, Mile Klopčič, Slavko Jan, Ladko Korošec in Cene Vipotnik. Referat o pomenu tega velikega praznika pa je imel tov. Jože Levstik. Poleg tega je pri akademiji sodeloval novo-| ustanovljeni orkester »Svobode I« pod vodstvod tov. Slavka Korošca. S to akademijo je osvobodilna Fronta proslavila naš veliki praznik, prebivalstvu pa nudila lep umetniški večer.
V zadnjem časil je bilo v »Domu Svobode« v Zgornjih Trbovljah precej živahno, kjer so neutrudni člani »Svobode II« skupno z monterji tovarne »Iskra« iz Kranja urejevali kinematografsko kabino z montažo dveh novih filmskih projektorjev izdelka kranjske tovarne. Vsak dan so delali pozno v noč. Končno jim je uspelo, da^ je delavsko prosvetno društvo »Svoboda Trbovlje II« proslavilo Dan republike, 29. novembra, z otvoritvijo kinematografa na normalni trak.
Letošnji narodni praznik je to društvo počastilo z lepo slovestnostjo; ob štirih popoldne je »Svoboda Trbovlje II« odprla slavje s pozdravnim govorom predsednika društva, tov. Pavleta Kovača, kateremu je sledila bogata akademija, za njo uprizoritev igre Mire Pucove »Ogenj in pepel« v spremenjeni zasedbi, ob zaključku pa so zavrteli film »Na svoji zemlji«.
GLEDALIŠČE »SVODODE -CENTER*, TRBOVLJE
uprizori
v soboto, dne 6. decembra t. 1., v dvorani Delavskega doma Su-rekovo igro v treh dejanjih
»PESEM S CESTE«
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina običajna. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni DZ.
IZPRED SODIŠČA
Vodo je prilivala v mleko
Malo sodnijskih obravnav jo zbudilo pri ljudstvu toliko pozornosti in zanimanja, kot razprava proti Slavki Bostič, biv&i poslo-vodkinji v mlekarni 6t. 3 in 1 v Trbovljah, kjer so se na sodišču poleg nje zagovarjale 6e tri soobtožonke. Na obravnavi, ki je bila dne 24. novembra t. 1. na okrajnem sodišču v Trbovljah se je nabralo okrog 30 žensk, ki so na razpravi dajale duška svojemu ogorčenju nad obtoženkami. Ta zadeva so jo obravnavala na zborih volivcev tor za zaprtimi vrati in povsod vzbujala^ toliko jezo in razburjenja, da ne bo odveč, če o tej aferi napišemo nekoliko več, kot jih posvečamo ostalim kazenskim zadevam. Tej zadevi pa je tudi reakcija pristavila svoj Ion ček in skušal« z neumestnimi izpadi na zbo: rih volivcev razbiti enotnost volivcev, ki so se udeležili teh zborov in namesto, da bi se posvetih izbiri kandidatov, rajše delali opazke ir neumestne pripombe na račun tega in onega, samo da bi odvrnili pozornost volivcev od važnega vprašanja izbire dobrih kandidatov, ali p« celo poskušali zbore vo livoev razbiti. Vsa stvar v zadevi Slavke Bostič pa je bila v naslednjem;
Obtoženka Bostičeva je bila poslovodenja v mlekarni št. 1 in št 3 in to od meseca novembra 1947 do niaroa 194U v prvi
mlekarni, do meseca maja 1950 pa v drugi. Mleko, ki ga ji je pošiljal »Mlekopromot«,
Nova moderna ladja »Srbija«, ponos naše mornarice
ali pa ga je dohivala od kmetov, ni prodajala v naravnem stanju dojenčkom, starč; kom, bolnikom in vsem ostalim, ki so imeli karte za m>eko, ampak je v posodo, Jci je držala okrog 25 do 40 litrov mleka, prilivala tri do štiri litre vode in nato to žlo-bodro prodajala. Seveda se je a to goljufijo okoriščala na račun dojenčkov, bolnikov in starčkov.
Na glavni obravnavi je obtoženka svoje dejanje skušala utajiti, ali pa olepšati; trdila je, da jo vse priče bremenijo zaradi tega, ker živijo z njo v sovraštvu, zlasti pa priča Fani Kortnik, ki je pomagala obtoženi Slavki Bostič pri delu, kjer jo je Bo-stičeva prosila, naj zlije mleko iz ene posode v drugo. Tako Kortniikova seveda ni vedela, da je v drugi posodi voda in je na ta način indirektno pomagala Bostičevi pri njemi goljufiji. S časom pa je tudi sama oparila to manipulacijo in so je nekoč oelo postavila pred okence, skozi katero je dajala mleko strankam, da na ta način Ijudjo
ne bi opazili, kaj se dogaja v poslovalnici; obtoženka ji jo namreč rekla, naj se postavi pred okence, »da k • . e no bodo noU*i zijale«. Sčasoma pa ji je tudi obtoženka izrecno povedala, da priliva k mleku vodo. Pri tem sta pomagali obtoženki tudi Stera-nija Godec in Zora Majcen.
Obtoženka so je tud‘ večkrat hvalila, kako dobro zasluži pri mešanju mleka z vodo. Ta je tudi priznala, da so vše štiri obtoženke dobivale čisto mleko in tako tudi prj-znala, da so vse tri soobtoženke vedele za goljufijo Bostičeve. Kortnikova se je zave dala, da je tako dejanje kaznivo, ni pa naznanila Bostičeve, kor ie bila prepričana, »da s prijavo itak ne bi ničesar dosegla«. Za Ido 19.50 pa je potrdila, da je bila tudi sama okrog šest teduov zaposlena v mlekarni; tudi t a k nit. so prilivali vodo k mleku, vendar ne v taki meri, kot je to delalu obtoženka Bosličeva.
Tudi tretja obtoženka Zora Majcen jo potrdila te navedbe m izjavila, da ji je Kortnikova sama naročila, naj vliva vodo v mleko, kar jo ta tudi storila v jeseni lota 1949. ko je bila Slavka Bostič na bolezenskem dopustu. Prav tako je priča Jožefa Rupnik potrdila, da |e suma videla parkrat SlHvko Bostič in Štefko Godec, ko sta vlili v mleko vodo v poslovalnici št. 3. Ostale pričo so Pa tudi potrdile, da so jo prva obtoženka Slavka Bostič proti njim hvalila, da ima 70.000 din denarja, iz česar so vse sklepale, kako si je ta denar »prislužila«.
Sodišče se je nadalje prepričalo, da j« bila Bosličeva zaradi takih dejanj že pred-kaznovana leta 1948 na 2000 din douurne kazni. Prvo obtoženko je sodišče obsodilo zaradi navedenih goljufij na 8 mesecev zapora, obtoženko Fani Kortnik prav tako zaradi goljufije na 3 mosooe zapora, ostali dve obtoženki Zoro Majcen in Štefanijo Godec pa nn 1 mesec zapora, pri Čemer Jo sodišče pri Godčevi izvršitev kazni odložilo za dobo dveh let. — Sodišče je tako to zadevo končalo, pri čemer pu se je spet odkrilo, česa vsega k« skuša reakcija oprijeti, da bi oblatila ljudsko oblast In da bi pri ljudeh vzbudila inržnjo proti predstavnikom oblasti. Ta primer pa je tudi pokazal, da moramo r. vseh most odstranjevati škodljivce, ki škodujejo našemu delovnemu človeku s svojim dolom in ustvarjajo nezaupanje tudi do poštenih prodajalcev.
Ba-rve filma ne žalijo očesa, so pnM° • in ob njih se oko odpočije. Prizori sami vzbujajo čudovit vtis prostorske globine skratka: »Sneguljčica« nas bo spet
Film bo predvajaj te dni Kino Trbovlje
Kino Trbovlje
bo predvajal v teh dneh ameriški barvni film
»SNEGULJČICA«
Predstave od četrtka do torka. Predstave za odrasle bodo razvidne iz lepakov in reklamnih omaric, medtem ko bodo predstave za mladino po naslednjem redu:
V petek, 5. dec., ob 11. uri, za šolo Trbovlje II;
v soboto, 6. dec., ob 11. uri, za šolo Trbovlje I;
v soboto, 6. dec., ob 15. uri, za gimnazijo.
Matineja v nedeljo, 7. decembra, ob 10. uri.
Za matere z otroci do starosti 7 let so posebne predstave v ponedeljek, 8. dec., in torek, 9. decembra, vsakokrat ob 3. uri popoldne.
Ostali filmski spored v decembru bo naslednji; »Strel skozi okno« (nemški kriminalni film); »Fant s trobento« (ameriški glasbeni film); »Pravici je zadoščeno« (franc, filmska drama); »Junak s ceste« (italijanski film. komedija); »Njeno maščevanje« (ameriški film, drama); »Plamen in puščica« (ameriški barvni film) in ob zaključku leta »Veliki valček« (ameriški glasbeni film).


OBJAVE
NAROČNIKI, POZOR!
V prihodnji številki »Zasavske«3 vestnika« bomo priložili položnice. Prosimo vas. da nam do konca ,cta pošljete neporavnano naročnino. Vse#’ ki ne bodo do 1. januarja 1953 poravnali naročnine, bomo list ustavili. Vscd’ naročnikom pripravljamo za Novo ld# presenečenje. »Zasavski vestnik« stadf letno 240 din, polletno 120, četrtletn® 60, mesečno 20 din.
Objava
Vsa gradbena, industrijska in ostala jetja obveščamo, naj pri sestavi svojeg delovnega načrta za leto 1953 upoštevajo da bo imel rudnik Trbovlje-Hrastnlk Trbovljah prihodnje leto na razpolago * dostne količine zidne opeke normalnem in rudniškega formata po konkurenČ1111 cenah.	,e
Vse interesente prosimo, da sporoče svoj potrebe po opeki upravi rudnika Trbovl.i Hrastnik. Z večjimi naročili bodo podJetL omogočila celoletno normalno obratoval' rudniške opekarne, s tem pa tudi priPJ[ mogla do z.iposlitve večjega Števila delavce Za naročila se priporoča
Uprava rudnika rjavega premog* TRBOVLJE-HRASTNIK
Nedeljska zdravniška služb«
Od sobote b. decembra opoldne ponedeljka 8. decembra zjutraj v a1®' hulanti v Trbovljah.
OBJAVA
Izgubila se Jc tablica reševalnega avtg/
mobila št. S-4305. Prosimo poštenega najd teljn, da Jo vrne na upravo Ljudske milo Trbovlje.	*
Slovensko zastavo, ki 1e bila pobrana noči od 30 XI. do 1. XII. t. 1. pri I’°'a kliniki Trbnvlte. Je vrniti prott nagradi ° upravo poliklinike.	^
Prodam statve za tkanje l>osansk‘jj preprog (tekačev). Vprašati Paucrje' kolonija š't. 406.

Preklicujem žaljivko, izrečeno o varišici Mlakarjevi. — Ivana Mlaka ’ Trbovl je-Gabrsko.
Preklicujem žaljivko, izrečeno o 1°' varišu Janezu Oberžanu. proglašam neresnične. — Jože Žvanut, TrbovlJ ■
Preklicujem besede. Izgovorjene o Žužek. — Angela Serona, Trbovlje.
Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje. Urejaj uredniški odbor Odgovorni
urednik 8t»nJ
ftuštur Tlak Tilkam« »Ljudske pravice«
Ljubljani
Trbovlje,
Naslov uredništva uprava rudnika
upruv« Trbovl Je-ll rafij
nlk. Telefon it. 54. - Hačun pri pod rut1]';. Narodne banke v Trbovljah št. 814
nuruuuu IIUI1KO V L I I Jt» V J J UII ~ l<.	»»*-»	a
—	List izhaja vsak četrtek - Rokopisov vračamo, prispevki zn bat morajo biti uredništvu najkasneje vvikn nedeljo
—	Mesečna naročnina 20 din, četrt letn GO din, polletna 120 din, celoletna 240 dl