P* pošti prejeman: u ulo leto naprej 26 K —h : ol lota ietrt , mesec 13. 6 , 50 , 2 , 20 . • upravništvu prejeman: za telo leto naprej 20K —h pol leta „ 10,-, *etrt , , 6 , - „ oesec , 1 , 70 , pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod Štev. 287. Naročnino in inserat »prejema upravnštvo v Katol Tiskarni, Kopitar jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vradajo, nefrankovana pisma n* »sprejemajo Uredništvo je v Same niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, oh Cenjenim volivcem kranjske dežele! Z ogromno večino bil sem dne 12. grudna izvoljen državnim poslancem. Dolžnost me veže zahvaliti se iskreno slehernemu, ki je pripomogel k tej sijajni zmagi in mi izkazal častno zaupanje. Zavedam se, da to zaupanje ne velja moji osebi, temuč načelom, katera zastopa katoliško-narodna stranka. Svoje hvaležnosti torej ne morem bolje izkazati nego da se v bodoče s podvojenimi močmi posvetim boju za vzvišena katoliško-narodna načela, za uveljavljenje krščanstva v javnem življenju, za pravice ljudstva, za blagor in napredek kmeta, obrtnika in delavca, ter vseh drugih stanov. Prosim pa, da katoliško ljudstvo pri sledečih volitvah v kmečkih občinah ter mestih in trgih voli take može, ki bodejo skupaj z menoj delovali za skupni blagor našega naroda. V slogi je moč' Bog daj osobito, da 18. december spopolrii, kar je 12. december tako [ krasno započel. živi zavedne katol.-narodne volivce. Bog živi našo domovino. V Ljubljani, 15. grudna 1900. Dr. Ivan Šusteršič, __državni poslanec. Volivcem kmečke skupine. Zahvaliti se moramo vsem našim vriim i katoliško-narodnim volivcem, ki so v tako | ogromnem številu nastopili pri volitvi v peti j skupini. Naš je narod, naše je ljudstvo! j 3 8.0 00 glasov kliče proti nebu, da je naše ljudstvo katoliško in hoče tako ostati. Te volitve so velepomenljive, potrle so na-r sprotnike in dale so našim novo moč in nado v bodočnost. Srčna hvala Vam, pogumni, zavedni volivci! A sedaj pride še ena preskušnja, sedaj pridejo volitve, pri katerih ima odločevati edino le k m e č k i s t & n! Če ste že v peti skupini tako izborno umevali svojo ulogo, morate sedaj pri teh volitvah, slovenski kmetje, stopiti polno-številno na volišče. Ne le vsi ti, ki so zadnjič volili, pridite zopet, ampak če je zadnjič kje kateri ostal doma, pojdite še po tistega in ga pripeljite na volišče! Od prvega do zadnjega — vse na volišče! Lberalei so se vrgli s posebno silo na Dolenjsko in Notranjsko. Tam delajo z vsemi sredstvi in se ne strašijo nobene podlosti. Tu mora doslovno vsak kmet priti in oddati svoj glas. Kdor doma ostane, lahko zakrivi veliko nesrečo in pomore do zmage onim ljudem, ki i z p o d k o p a-vajo njegov stan. Dne 18 grudna tega leta volite sledeče kandidate, ki jih priporoča katoliška narodna stranka: 1. V sodnih okrajih Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zat i č n a, Ribnica in Vel. Lašče: Ivan Veneajz, odvetnik v Ljubljani. 2. V sodnih okrajih Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Cirknica, Lož in Idrija: Op. Ignaeij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani. 3. V sodnih okrajih Kranj, Školja Loka, Tržič, Kamnik, Brdo, Radovljica, Kranjska Gora : Jožef Pogačnik, posestnik in poštar v Podnartu. 4. V sodnih okrajih Novo mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika: Viljem Pfeifer, posestnik v Krškem. F^ane Povše, deželni odbornik v Ljubljani ,JLos von Rom" — za Zupančiča! Sedanji volivni boj n=i Kranjskem je postal pravi verski boj. Vse, kar sovraži katoliško ime, se združuje v boju zoper naše kandidate in dela na vse kriplje za liberalce. Iz Ljubljane je šel na Kočevsko gospod D z i m s k i agitirat za Zupančiča proti Povšetu. Dzimski je n a j s t r a s t n e j š i nemški nacijonalec, kateri gre v svojem šovinizmu tako daleč, da zmerni pošteni Nemci več ž njim shajati ne morejo. On zastopa najradikalnejšo strujo kranjskega nemštva. Nemški Wolfovci podpirajo ono grdo in nepošteno hujskanje proti katoliški cerkvi, katero je znano pod imenom »Los von Rom - Bevve-gung«. On ho^e biti v resnici na Kranjskem to, kar sta Sehonerer in W o 1 f na severu monarhije. Ta možje tedaj, seveda gotovo v popolnem s p o -r a z u m k u z vodstvom slovenske na rodno-napredne stranke, šel sedaj na Kočevsko, kjer strastno H g i l i r a za liberalnega kandidata Zupančiča. Od žujjana do župana hodi v spremstvu nekaterih »losvonromar je v«, plačuje ljudem za pijačo, zabavi a čez katoliško narodno stranko in čez g. Povšeta in na vsa usta hvali Zupančiča. Njegovi po-bočniki pa med tem popisujejo volivcem glasovnice. Tako jasno se še ni nikjer pokazala liberalna stranka v vsej svoji per fi d nos t i. Narodno ime jim je slepilo, dr. Tavčarjeve politične molitve po dolenjskih gostilnah so gola prevara katoliških poslušalcev, vse zatrjevanje, da »Naro-dovci« niso proti katoliški veri, ampak le proti duhovnikom, je nesramna laž. Tu se ne gre več za narodnost, ne za kmeta, ne za obrtnika ; tu se gre le za boj proti k a t o I i { a n s t v u. Nemški radikalec v boju za slovensko liberalce — to je s i g n a t u r a našega političnega boja! To povejte povsod glasno na shodih našemu katoliškemu k m o t u ! Kar je še mož na Kranjskem, ki imajo značaj in vero, morajo vstati vsi do zadnjega moža in braniti svoje ideale proti takemu sovražniku! Volivno gibanje. Pfeifer — Globočnik. I z L e s k o v c a na Dolenjskem. G. dr. Slane jc dne 13. dec. zopet svojega kandidata g. Globočnika po kmetih za poslanca ponujal. Tako sta prišla na Pristavo pri Naklem. Zbobnati sta res dala več ljudi skupaj iz 6 vasi. Tam sta jih napajala in so morali nočeš hočeš listke dati, da so se za g. Globočnika podpisavali. Dr. Slane, Glo-bočnikov zastopnik v agitacijskih stvareh, je tudi govoril in Globočnika zelo priporočal. Volilci so se branili Globočnika, kar se je dalo. Zahtevali so, da ostanejo pri prejšnjem poslancu gosp. Pfeiferju, kajti tega že poznajo, da je vspešno za nje deloval, o novem pa ne vedo, kaj bo za nje storil. Dr. Slane pa je rekel: „Je res, je vse prav, ali g. Pfeifer je žc star, če umre, pa nimate poslanca." Po volilnih listkih sta potem na komando Globočnika in njegovega zastopnika dr. Slanca Pisanski iz Sv. Križa inArh iz Podloga Globočnika podpisovala. Po vrh vseh volilnih shodov, ki jih jc imel gosp. Globočnik še vedno prošnjarita po Dolenjskem. Krški harlckin, kje si pa ti ostal ? Si li opešal? V kostanjeviško-krškem okraju so razvili liberalci po volitvi v peti skupini kar največjo agitacijo. Shod za shodom prirejajo, s podvojeno silo pritiskajo na volivce, pijača igra povsod glavno ulogo, glasovnice se trgajo in prečrtavajo, sploh se počne vse, LISTEK. | Javna zahvala. Naša srca so polna globoke hvaležnosti. Ne moremo si kaj, da bi tem čutilom ne I dali javno duška. Nihče nam ne more očitati, da smo nehvaležni. Osobito pa v tem resnem volivnem času nečemo pozabiti lepe čednosti hvaležnosti. Kajti narod brez hvaležnosti je izgubljen. Za vse, kar imamo, biti moramo hvaležni le našim liberalnim sodeželanom. Pripomogli so nam do velikanske večine nad 22.000 glasov, kajti, ko bi njih ne bilo, koga bi bili mi potem v sredo premagali? Toda njih dobrotljivost je šla še dalje. Niso samo potrpežljivo vzeli nase uloge premaganega, ampak tudi dejansko so nam pripomogli k zmagi. Dragi rojaki, to pa je bilo tako-le : V ponedeljek, dne 10. t. m., pisalo je od liberalcev tolikokrat že zatajeno glasilo napredne |stranke: »V sredo, dne 12. t. m. bo volitev ''z splošnega volivnega razreda. Odločitev v tej borbi odvisna je od meščanstva. Kakor nam kažejo poročila z dežele, imata tam oba kandidata, Jelene in dr. Šusteršič, precej jednake šance in dobita skoro jednako mnogo glasov«. V torek U. t. m. priobčilo je »vodstvo narodne stranke« v istem svojem tolikokrat od liberalcev zatajenem glasilu oklic na somišljenike, kjer pravi: »Če štoru mesta in trgi svojo dolžnost, če pride meščanstvo polnoštevilno na volišče, je zmaga gotova, in bo poražen nasprotnik«. V sredo, 12 t. m., ko so prihajala prva poročila, kako so liberalci tepeni, pa je isto glasilo že pisalo : »Narodna stranka pa v tej kuriji nikdar ni računala na zmago«. Sinoči pa liberalno glasilo že piše : »Od nas sploh nikdo ni mislil na zmago, tako, da so naši somišljeniki iz šale celo Šusteršiča volili«. Sedaj torej vemo, da so nam dali ogromno večino nad 22.000 glasov »iz šale« — liberalci! Ti nesebični ljudje! Tako večino imajo v deželi, toda kedar je treba pokazati, kedar je treba svetu odpreti oči, kedo ima pri nas ljudstvo za sabo, kedar treba podpreti svojo veljavo z avtoriteto ljudstva, takrat postanejo naši liberalci šaljivi in kar vsi oddajo svoje glasove nesebično nam. Ni jim za ugled svoje stranke pred svetom, ni jim zato, da bi moralno podkrepili svoje somišljenike za nadaljno volivno borbo, — samo za šalo jim je in iz šale volijo nas. Šaljivci 1 Zahvaljujemo jih na takej nesebični podpori kar najtopleje. Zahvaljujemo jih nadalje na tem, da so odprli učiteljem oči. Vedno so pravili, kako čislajo učitelje. Sedaj pa, ko je bilo to treba javno pokazati, postavili so sicer učitelja kandidatom, toda v peti kuriji, o kateri sami pravijo, da »narodna stranka v tej kuriji nikdar ni računala na zmago«. Sami pravijo, da so »iz šale« oddali glasove njegovemu protikandidatu dr. Šusteršiču. To se pravi kruto norčevati se iz učiteljskega stanu. Prepričani smo, da tega ne bo ta stan prenašal. Niti delavec niti kmet bi ne pustila takih šal razbijati s sabo. Samo lakaji take burke svojih gospodarjev prenašajo molče. Zato smo liberalcem hvaležni, da so odprli učiteljem oči, da bodejo učitelji vedeli uravnati svoje korake po tem. Hvaležni smo liberalcem, ker "so~nam dali priliko, pokazati, da smo mi šoli prijazni, a ne liberalci. Gospoda Luka Jelenca postavili so liberalci na čelo zvezi učiteljskih društev. Imeti ga morajo torej za najboljšega učitelja. In to izvrstno učno moč ali silo vzeti so hoteli liberalci šoli in jo poslati na Dunaj v državni zbor. Mi klerikalci pa smo obvarovali šolo take hude izgube Mi smo torej pokazali, da smo pravi prijatelji šole. Hvalo izrekamo liberalcem zato, ker so s tako vnemo za nas po deželi prirejali shode. Kakšna poročila priobčilo je liberalno glasil,, o sijajnih, zmrgovitih shodih v Št Rupertu, Trebnjem, Radečah! Nasprotniki so poraženi, je klicalo. Zmagali pa smo povsodi mi. Torej so pri teh shodih poraženi nasprotniki, o katerih govori liberalno glasilo, sami liberalci in svet doživel je neču-veno prikazen, da je hodil liberalni »štab« po deželi in poražal povsodi liberaloe. Kaj tacega še svet ni doživel. Konečno izrekamo najtoplejo zahvalo našim liberalcem za tisti res divni neprostovoljni humor, s katerim nas razveseljujejo pri volivnem delu. Naj še tako brezmis. Ino in abotno pišejo sedaj v svoji stiski in zadregi, vendar ostane nam v korist tinti neprecenljivi neprostovoljni humor, ki preveva vse liberalno pisanje pred volitvijo in po njej : »Wenn sich der Most auch ganz absurd gebardet, — Es gibt zuletzt doch noch nen Wein,« pravi Melisto v Goethejevem Faustu, in vino, toda samo za nas, je vse to neumno počenjanje, ta neprostovoljni humor liberalcev, ki nas tako razveseljuje. Za vse to torej liberalcem našo najtop-lejo, najprisrčnejo zahvalo. Naj pridejo kmalu zopet k sebi, ker žal bi nam bilo, če bi izgubili tako izvrstnega zaveznika. V Ljubljani, dne 15. decembra 1900. Klerikalci dežele kranjske. kar so zmožni le liberalci. K temu ne rečemo druzega nego: Somišljeniki pozor! Nc volite nemškutarja-grajščaka, glasujte soglasno za dosedanjega zaslužnega poslanca g. V. Pfeiferja. Slane kot agitator Iz Novega mesta. Za volitev v peti kuriji so liberalci dokaj brusili pete, med tem ko naša stranka ni agitirala skoraj nič. Na dan volitve same so pa bili že dokaj mirni, le oba Korlna — Rozman in Slane, sta mislila, da brez njiju navzočnosti in sitnosti ne bo minila volitev. Pa ta dan sta se pokazala v pravi surovosti, da bi bilo res treba jima za božično darilo kupiti »Olikanega Slovenca«. Zlasti dr. Slane ga je zelo potreben. Ko dojde Rozmanov Korl mogočno v mestno hišo, ugleda tam vikarja. Ni se mogel pre magati, da ne bi spustil par zabavljic. Samozavesten je konštatiral, da bodo danes pomrli ljudje brez zakramentov in da »žlindre« ni manjkalo med njegovimi besedami, je umevno Sdtrio ob sebi Drugi volivci so mu šli s pota in ga pustili v njegovem srdu. A oča Slane »Olikanega Slovenca« še bolj zaslužijo. Ko je oddal na volišču B\oj glas, gre na trg in najde tam nekaj naših volivcev. Enega vpraša: »Koga ste volili?« »Šusteršiča« odreže ae mu mož pogumno. »Kaji tacega osla ste volili ?« razsrdi se Slanec. Gospod dr. Slane, ali se tako govori o stanovskem tovarišu, in naj je tudi politični nasprotnik? Kje ste se učili dostojnosti? Mesto ukora, katerega ste od odvetniške ko more prav pošteno zaslužili, naj vam i.sta rajše pošlje za božično darilo imenovano knjigo, da jo proučite. No bo škodilo! — Pa kazen je Slanca doletela še tisto uro, in sicer prav grozno. Ko gre proti domu, sreča trumo možakov, ki so se naveličali čakati v Kandiji, pa so prišli pogledat v mesto. Zna-biti so celo imeli hvalevredni namen, pozdraviti svojega prijatelja Slanca, ki se vsepovsod za-nje poteguje. — Toda to pot se je Slane uštel' Mislil je, da bo zbranim kmetom razlagal svojo neslano modrost z najboljšim vspehom. Res, nekaj časa ga prav verno poslušajo. Ko pa začne udrihati čez samostane in duhovnike, da, ko je imenoval farje goljufe, zakriči hipoma vsa množica : »Živio Pfeifer, živio!« Slane na to: »Kaj, Pteiferja boste volili, ki hodi mesto k maši v Kostanjevico k župniku kvartat? Globočnika volite?« A neki možak odvrne: »Kaj, Globočnika naj volimo, ki ni bil že 22 let pri maši?« In zopet krikne vsa množica: »Živio Pfeifer! Globočnika pa ne!« Ko se tako sem in tja prerekajo, pravi dovtipen mož: »Pravijo, da je h ....! Možje, ako ga še niste videli, poglejte ga, tam-le je,« in pokaže Slanca. Resnično, sram ga je bilo in obrnil se je v stran. Hotel je iti v svojo hišo. Pa kmetje pritisnejo za njim, in boječe zakriči Slane: »Mirujte! Kdor drži z menoj, pojdi z menoj v kiet, mu dam piti!« A le štirje ali pet se jih je cdz\alo vabilu, blančeva glo-rija bledi! Če ga kmetje tako poženo v beg, ali se mu bodo pač meščani dali komandi-rati ? Dvomimo. Posebno, ker nastopa tako surovo. In kaj se mu je zadnjič pripetilo v neki gostilni na Ratežu? V gostilni dobi Slane — truden od agitiranja se je hotel podpreti — tri šminelske može. »Vina gor!« zavpije. A eden možakarjev se mu odreže: »Gospod, mi pijemo svoje vino.« Na to Slane poparjen naroči sebi liter vina in začne ljudem razlagati svoje neumnosti. Pošlje tudi v Brusnice po može, a nikogar ni bilo blizu. Na to naroče oni možje še en liter. Ko ho čejo poravnati račun, oglasi se Slane in bahaško izvleče stotak iz žepa: »Danes plačam vse jaz!« Na to jo odkuri od hiše. Nič bolje sa ni godilo njegovemu pisarju, katerega v Kandiji poznajo pod imenom »pol človeka«. Ta revež je po vseh hišah raznašal volivni katekizem, s katerim so pridno kurili peči. Ko pa je na dan volitve popoldan zopet hotel poskušati svojo srečo, zapazili so ga ljudje in s klicem: »Lejte mokrača!« jo udero za njim, ga zgrabijo in tirajo po cesti daleč od volišča proč. Razburjeno ljudstvo pride stražmešter mirit, jim iztrga »polčloveka«, slednjemu pa reče: »Kaj boš zdaj pridigeval, saj si imel prej dovolj č.isa.« Svet naj izve, da je tudi dolenjski kmet sprevidel, kdo mu je pravi prijatelj. Da mu Slane in sodrugi niso prijatelji, niso bili in ne bodo, to prepričanje se širi čedalje bolj. Seveda vina žejnih, omahljivih neznačajne žev dobil bo Korl še vedno, ki mu za kupico vina prodado vest in prepričanje, a take ljudi mu prav iz srca privoščimo. Kot kurijozum šo to le: socijalno demokratični kandidat Kopač, v Kandiji domačin, po domače »Faibarjev Pepe«, je dobil 1, reci in beri: eden mokraški glas! Ga že poznajo! Spletke nasprotnikov. Z vseh stranij nam dohajajo poročila o velikih in premnogih spletkah liberalcev. Z vsemi mogočimi sredstvi eo pritiskali na naše volivce ter jih begali. Posebno oblastno so postopali liberalni delodajalci in predstoj niki O takem slučaju smo pred nedavnim poročali tudi o delovodji tukajšnjega državnega kolodvora. Rekli smo tedaj, da je »delovodja Sag a din pobral delavcem legitimacije in glasovnico ter jih noče dati nazaj«. Izvodili smo pa sedaj, da je res leto, da je prejel skupno glasovnice in legitimacije in da jih ni prej razdelil, dokler nismo stvari pojasnili v listu. Iz novomeškega okraja. Dobro ste povedali zadnjič , kakšen »kmet« je grajščak in poštar Globo č n i k. Temu bi jaz še dostavil: V teh časih, ko je gospodstva željni Nemec napel vse moči, da bi podjarmil in zadavil Slovence in druge Slovane, treba nam je za poslance zanesljivo slovenskih mož. Toda g. Globočnik pač nikakor ni zanesljiv Slovenec; govori se celo, da je le po imenu, le na pol Slovenec, — toliko je. gotovo, da še ni storil prav nič za narodne namene ali za slovensko stvar sploh. Saj še pri naši častitljivi in prekoristni družbi sv. Mohorja ni ud in vendar je vsak dober Slovenec Mohorjan, če le količkaj čuti za svoj narod. Tudi zagrizeni liberalci — so udje te družbe, za katero nas zavidajo tudi Nemci in na katero smemo biti po pravici ponosni. G Globočnik n i njen ud — nasprotno pa lahko omenimo pohvalno, da n a š kandidat naroči vsako leto po petero Mohorjevih bukev, od katerih jih nekaj razdeli med revne in pridne šolarje. Pa tudi drugače je g. Pfeifer v časii več kot 30 let z dejanji pokazal, da je zvest Slovenec, kar pa so ne more reii o gosp. Globočniku. Zavedni Slovenci, storite svojo dolžnost in vohte g. Pfeiferja ! Mohorjan. Volivni shod na Babinempolju. Preteklo nedeljo, dne 9. dec., dopoldne zbrali so se vsi katoliško-narodni volilci babinopoljski v čislani hiši Lipovčevi, in tam je g. poslanec dr. Žitnik v skoro dveurnem govoru z veliko spretnostjo in poljudnostjo razvijal program kat. nar. stranke in slikal razmere v naši državi, zlasti v slovenskih pokrajinah. Mi smo g. poslancu zelo hvaležni za njegov trud; 18. dec. pojdemo ga vsi volit, ker je vreden našega zaupanja, a on je imel priložnost videti, kako lepo in dostojno se vede naše ljudstvo, da je probu-jeno, a nepokvarjeno. Pri nas se ne dobč take žalostne eksistence, katere s svojim besnim razbijanjem in razgrajanjem dokazujejo nizko stopinjo kulture svojih komandantov. Našim volilcem studi se podlo sredstvo, s katerim jih hočejo »napredni prijatelji" prisiliti, da volijo zoper svoje prepričanje, s parolo namreč: „Kdor voli klerikalno, ne dobi več zaslužka." Oni svojega prepričanja nimajo na prodaj. G. babnopoljski učitelj, veren sluga svojih starotrških gospodarjev, ki je vedno na preži, da vsako malenkost vestno javi v Staritrg — kakor da bi oni pseudonapred-njaki bili naši jerobi! — zaradi našega shoda ni našel ni miru ne pokoja. Mesto, da gre kot vsak pošten kristijan k božji službi ter kot učitelj nadzoruje šolsko mladino, bežal je, da mu je kar sape zmanjkovalo, v Prezid ter brzojavil v Staritrg proseč pomoči zoper naše »nezaslišano početje." In glej, trud mu se ni izjalovil, pač pa je bil njemu in došlim v zasmeh. Popoldne ob pol 4. uri pridrvi se namreč 30 do 40 čudnih lic na Babinopolje in g. učitelj hitel jim je kar čez njive nasproti. Kaj so hoteli, ni težko ugibati, zlasti, kdor je imel čast prejšnji dan v Staremtrgu videti in slišiti njih kulturno misijo. Toda naš shod bil je že davno končan in g. Žitnik že odišel. Ej, napredna gospoda, to pot vas je napredek kruto izdal! Poprašani, kaj prav za prav hočejo, izgovarjali so se vsakojako, da so prišli iz ljubezni Babinopoljcev obiskat, kozarec vina pit, eden je celo trdil, da je prišel po kupčiji. Brate, ne velja ti pamet, čemu pa potem nosiš učiteljev telegram. »Ej, cigo! a šta ima u torbi?" Čudno je tudi to, kamorkoli je šel naš župnik, povsod so priplazili za njim. V družbi našega učitelja so tu in tam še nadlegovali naše mirne možč, jim ponujali »Slov. Narod", šepetali na ušesa, jih objemali, no vendar ves trud zaman, in vsi poparjeni vrnili so se ob osmih zvečer kislih obrazov. Volivno gibanje v Dol. Logatcu. Kakor povsod, se je tudi naše liberalno županstvo potezalo za liberalnega kandidata. Zadnjo nedeljo 9 t. m. je županstvo izdalo volivni oklic in zahtevalo, da naj volivci volijo L Jelenca in naj ne delajo »sramote« liberalnemu županstvu. V oklicu je županstvo hvalilo svoje gospodarstvo, češ da so liberalci napravili posojilnico, vodovod in mlekarno. Vprašamo le, ali nimajo od teh naprav največ koristi ravno liberalci ? Ali ste to naprave vpeljali le s svojim denarjem ? Imeli so izbranih mnogo agitatorjev, ki so letali od hiše do hiše po Logatcu in Rovtah ter lovili volivce. Naš g. župan je sicer izobražen mož, zato pa se nam čudno zdi, da so pri žu panstvu toliko delavcev izpustili iz volivnega imenika. Bili so menda na sumu, da bodo volili na katol.-narodno stran. A delavci in hlapci pri liberalcih so vsi dobili glasovnice. G. župan se je morda zmotil, da je dal celo svojemu mladoletnemu hlapcu volivno pravico, menda zato, ker ima velike brke in je mislil, da je polnoleten. G. župan pred volitvijo ni maral za demokrate. On sam je zaključil demokraški shod. In glejte, kako so se gospodje prelevili! Kopačev oklic je bil nabit celo na občinski pisarni in Kopač je dobil mnogo glasov. Zmagala pa je kat,-narodna stranka. Vsa čast zavednim katoliškim možem ! Štajersko. Iz Haloz. Nepopisni smehjepro-vzročil »Slov. Gosp.« na Spodnjem Štajerskem z naznanilom, kako namerava g. Hribar pomagati tamošnjim kmetom, če bo izvoljen za poslanca. Po Halozah, kjer rase iz-borna vinska kapljica, hoče vinograde posekati in pro tje nasaditi. Kaj bo s pro-tjem počenjal, ni povedal; koše bo pletel, kaj pa drugega? Iz vinogradnikov delati košopletce — g. Hribar, to ne bo šlo. Bo že boljše, kar je predlagal g. Žičkar, naj se haložki vinogradi zopet nasadijo. Z murskega polja. Na murskem polju hoče gosp. Hribar vstanoviti tovarne; kakšne, ni naznanil. — Že zdaj kmetje tožijo o pomanjkanju kmetskih delavcev in poslov, ker hodi vse v tovarne in v mesta. Vsaka tovarna je na kvar ne le mahm obrtnikom, temveč tudi kmetom. Tudi v versko-nravnem obziru so službe po tovarnah in mestih mnogokrat v grozno zgubo in škodo našemu narodu. Navadno so tovarnarji tudi le bogati ptujci. Kaj ima naše ljudstvo od tega, če se par nemških kapi talistov obogati na naši domači zemlji? Ko bi gosp. Hribar našemu kmetu vedel pomagati, da bi postala zemlja bolj rodovitna, da pridelamo več žita in redimo boljšo živino, bi mu bili hvaležni. Naši kmetje in obrtniki skimavajo z glavo rekoč: »Fabri-kanta Hribarja ne bomo volili; on ne pozna naših kmetskih razmer. Njega naj volijo kapitalisti 1« »Domovina« zahteva, da se mora njen lastnik izvoliti v državni zbor, »ker on bo več dosegel, kakor zdajšnji poslanec v V. kuriji. Tudi na Češkem so se izvolili namesto starih Čehov mladi, ki so vse kaj več storili za češki narod, kakor Staročehi«. Tako Hribar. Vprašajmo sedaj, kaj so dosegli za češki narod btaročehi in koliko Mladočehi. Vse, kar ima češki narod n. pr. češko vseučilišče — vse ima od Staročehov. Mladočehi so dobili sicer jezikovne naredbe, a teh niso mogli obdržati; v kratkem so jih zopet iz gubili. Tako hoče Hribar Slovencem sicer na videz nekaj pridobiti, kar bi potem zopet zapravil? Kaj bi to Slovencem pomagalo? Celi svet tudi dobro ve, da je blizu polovica Mladočehov bila proti ohštrukciji in dr. Engel, izkušeni vodja Mladočehov, jo odložil načelništvo, ko je videl, da je nespametna pot, katero je nastopila ve čina njegovega kluba. In tako pot želi nastopiti Hribar? Nihče ne more po pravici očitati do-zdajšnjernu poslancu V. kurijo, da bi ne bil vsikdar odkrival krivice, katere se godijo slovenskemu narodu, in zahteval pravice, katere se nam vedno kratijo. — A to tudi vemo, da Hribarju in Tavčarju ne veljajo vse zasluge naših katoliških poslancev nič; le prazne fraze, prazno zabavljanje liberalcev, to ima veljavo v njegovih očeh. Hribarju gre žalostna zasluga, da je njegov list prvi vtajil prizadevanje našega poslanca Žičkarja zastran izvanredne zdatne podpore za Ha-ložane ter jo rajše pripisoval nemškim birokratom, kakor katoliškemu slovenskemu poslancu! Takemu človeku kaj dokazati, ki je popolnoma zaljubljen v svoj državno-zborski poklic — to je pač nemogoče. A slovenski narod na Spodnjem Štajerskem bo temu širokoustnežu dal kmalu občuten odgovor! Volivna borba v Istri Iz Trsta se nam piše: Izid današnje volivne borbe v splošni kuriji v V. sekciji v Pulju še ni znan. Ta volitev bo pač odločilna za mandat dr. Laginje. Izid Vam sporočim brzojavno. — V tretji sekciji istega mesta, kjer so kakor znano, zmagali socija-listi, je komisija izvolitev 4 socijalistov razveljavila — iz formalnih vzrokov. Pri enem se baje ni strinjalo ime očeta, drugi da nima baje aktivne volivne pravice itd. — Kako drugače se je postopalo drugod! V Škofijah je komisija ponudila nekemu prodancu, naj še voli za očeta. Mož se je zavzel, češ, da mu je oče umrl že pred petimi leti ! Nič ne de, so mu odgovorili; ti voliš za našo stranko, pa lahko voliš magari petdesetkrat, Neki drug mož, pa naš, je istotam prišel z belim listkom naše stranke volit. Kakor se to pripeti večkrat, ga niso mogli najti v listi. Ga ni bilo! Potem je šel mož potrt venkaj, se okrepčal na ra<5un g-. Benattija v gostilni, kjer je isti .delal' voljo naroda, in se dal pregovoriti, da vzame zeleni listen italijanske stranke. S tem je šel zopet v dvorano, a v zelenem listku je imel zavit — beli. Ko so gospodje zagledali zeleni listek, so ga pa koj našli v listi. A ko je potegnil na dan belega, je zopet, kakor da bi bilo vse začarano, njegovo ime izginilo iz zapisnika. Ker je pa mož energičen, je vendar dosegel, da je smel voliti za našo stranko. Nekega drugega niso pustili voliti, ker je rekel, da je zidar, dočim je bilo v listi zabeleženo, da je kmet. Mož je zastonj dokazoval, da je i kmet i zidar ter da zna pasti tudi ovce. Ni pomagalo in ni. Nekega Čača od Sv. Barbare niso mogli najti v listi; še ie, ko je začel razgrajati ter je žugal, da jim pomete papirje in prazne mize, so ga naenkrat našli. Take so volitve v Istri! Pa bodi dovolj teh sličic, ker se moram bati, da bi se vam ne zgodilo, kakor včerajšnji »Edinosti«, katero so radi podobnih sličic zaplenili. Res je, daje ista razven tega še tudi pohvalila g. Schaffenhauerja, okr. glavarja v Kopru, česar bi jaz ne mogel storiti za nobeno ceno. Politični pregled V Ljubljani, 15. decembra. Stališče Koerberjevega minister stva je po poročilih raznih listov zelo omajano. Sedanji kabinet ostane baje na krmilu lc še tako dolgo, da se završe državnozbor-ske volitve in pokaže konečno razmerje strank v prihodnjem parlamentu. Preosnova kabineta je potrebna prvič radi tega, ker bo treba pridobiti Čehe in levičarske Nemce, kar je pa izvedljivo le pod tem pogojem, ako se zagotovi tem strankam zastopstvo v kabinetu. Na drugi strani bo pa moral Koerber odstopiti radi tega, ker Čehi ne bodo poprej omogočili volitve v delegacijo, dokler ne odstopi Koerber. Ker je pa volitev delegacije velike važnosti in bodo Mažari odločno vztrajali pri zahtevi, da se sni-deta delegaciji v pravem času, je prav umevno, da prodro Čehi s svojim conditio Bine qua non. Tako razni listi, ki objednem že tudi vedo, kdo bo naslcdoval sedanjim kabinetnim članom. — Bolje poučeni krogi pa trdijo, da odstop sedanjega ministerstva še ni tako blizu. Koerber se po teh virih ravno sedaj peča z dalekoBežnimi načrti. l)r. Lueffer proti obstrukciji. Na volivskem shodu, ki ga je imel dr. Lueger kot državno-zborski kandidat v 13. dunajskem okraju, je mej drugim izjavil, da se bo krščansko-socijalna stranka v državnem zboru odločno borila proti obstrukciji. Izjavljamo odkrito in jasno, pravi govornik, da obstrukcije no želimo pod nikakimi pogoji, ne češke, ne nemške, ne poljske in ne slovenske. Stranka se bo ogibala vsake obstrukcije in skušala vsako preprečiti. Iz tega sledi, da kršč. socijalci ne marajo biti preveč tesno zjedinjoni v nemški »gemeinbtirg-schait«, ki se še nikdar ni izjavila proti obstrukciji. Držuvnozborske volitve v Galiciji. Volitve v peti skupini so se završile, kot smo že omenili, z dvema ožjima volitvama. Poleg že omenjenih novoizvoljenih poslancev so prodrli še naslednji kandidatje: V okraju Sanok je zmagal kandidat osrednjega volivnega odbora dr. J a b 1 o n s k i proti bivšemu poslancu ljudske stranke Stapin-skemu; v okraju Stryj je prodrl rusinski kandidat dr. Kos proti bivšemu članu poljskega kluba Rajowskemu. Stojalovščcki so si še priborili okraj Wadovice s kmetom F i j a ko m. V Krakovu je od 22.103 oddanih glasov dobil dosedanji poslanec Daszyn-s k i večino, v glavnem mestu Lvovu pa je prodrl samostojni socijalist B r e i t e r. Oba ta okraja so že dosedaj zastopali socijalisti. Skupen vspeh volitve v V. skupini je naslednji: Poljski klub ima tudi nadalje v oblasti devet mandatov, ako sme prištevati mej svoje može tudi novega poslanca Danielaka, dosedaj divjaka, kar pa bržkone ne obvelja. Izgubil je tri mandate, pridobil pa tudi tri. Stojalovščeki imajo sedaj tri mandate, pridobili so dva na račun poljskega kluba. Ljudska stranka ie morala prepustiti oba dosedanja mandata poljskemu klubu, radikalni Rusini so izgubili jeden mandat, pridobili pa tudi jednega. Socijalni demokratje so si oficijelno ohranili le jeden dosedanjih treh mandatov, ker je v Lvovu podlegel njih oficijelni kandidat proti socijalistu, ki ostane divjak. Napredovali so torej le Stojalovščeki, poljski klub si pa vkljub premnogim sredstvom ni mogel pomagati naprej. Proti francoskemu ministerstvu se je pričela v parlamentu nova vojska. Povod protiministerijelni akciji je izobčenje progresistov iz ministerijalne večine. Izobčenj.! se je izvršilo radi naslednje izjave voditelja izobčene stranke: Mnogo republikanov misli, čeravno teh mislij ne izraža na glas, da bo politAValdi ck-Rou-seau-ovega kabineta usodna za republiko in interese dežele. — »Univers« smatra to izjavo naravnost za napoved vojske. Gotovo je namreč, da pro-gresisti ne bodo mirno prenesli sramote in da bodo napeli vse sile, da vržejo sedanjo vlado. Pričakovati je pa tudi, da dobe v tem boju pomoč od vseh onih strank, ki komaj čakajo, da se umakne lramasonsko ministerstvo. Kriiger v Evropi. Vse nade, ki jih je stavil predsednik transvalske republike Kiilger na svoje potovanje po Evropi, bodo splavale po vodi. Nemški cesar, vladar za Bure toli navdušenega nemškega naroda, ne mara sprejeti Krfigerja, nemški državni kancler je naravnost povedal, da Buri zaman upajo na kak uspeh bodisi z ozirom na razsodišče ali posredovanje, in sedaj tudi Francozi, ki so tako sijajno vsprejeli Kriigerja, oficijelno izjavljajo, da je brezvspešen vsak Krugerjev korak. Da Buri tudi na ruskega carja no smejo staviti nobenih nad, ker se ravno sedaj napoveduje obisk v Londonu in imajo Rusi dokaj opravila v Kitaju, je umljivo samo ob sebi. Cerkveni letopis. Prvi shod organistov. Pozno sicer, a vendar priobčujem te vrstice o prvem shodu organistov, ki se je vršil dne 2G. nov. v stiškem samostanu. Sicer spada stvar bolj v »Cerkveni Glasbenik«, a da zve širša javnost o tem shodu, pisem te vrstice. Shod je sklical g. Alojzij Mihelčič, organist v Šmariji. Prišlo ni ve liko organistov. A to g. sklicatelja ne sme plašiti. Računati moramo se slabimi irmot nimi razmerami organistov in pa se zaprekami, katere so se jim stavile od takih stranij, da bi človek ne bil pričakoval. A težaven je vsak začetek. Shod sam je pokazal, da je bil potreben. Organisti se morajo organizirati, ako hočejo napredovati in kaj doseči. Zbral se je kot kraj nalašč stiški samostan. Petje čč. oo. cistercijanov je vsakemu dobro znano. To so vam res izborni pevci, ki pojo iz ljubezni do Boga in lepe umetnosti. Ob 10. je bila slovesna sv. masa. Peli so mašo Ilaller-jevo VI. Kako lepo proseče se je končal »Kyrie«, kako veličastno in navdušeno se je nehala »Gloria«. Posebno lep je bil pa konec pri »Agnu-j Dei« »dona nobis pacem«. Da tukaj je složnost in mir, tamkaj po počitek in zasluženo plačilo. Kaj naj rečem o koralu? Bilo je tako, da si boljše nismo mogli želeti: pravilno odpiranje spremenov in krasno preludovanje naredi na vsacega poslušalca mogočen utie. Po opravilu je bilo zborovanje. Marsikaj koristnega se je uganilo. Da bi se g. orga-nisti za shod bolj zanimali, bi gotovo vsi odkrili svoje težave, ohod je sklenil, naj so prirejajo po dekanijah in larah parkrat na leto shodi, kjer se bo združilo cerkveno opravilo s petjem in orgljanjem. Tako bi se organisti med seboj bodrili in bi napredovali. Prihodnji sestanek bo v Šmariji. Po zborovanji jo povabil č. g. prior duhovnike iu organiste k skupnemu obedu. Njemu bodi izrečena za zborovalno dvorano in gostoljubno postrežljivost topla zahvala, gosp. sklicatelju pa: Na delo vztrajno naprej! B. Slovstvo. „Dom in Svet" št. 24. prinaša sledečo vsebino: Spomini na dr. Frančiška Lampeta. IV. Spisal Mih. Bulovec. — Sveta noč. Pol-nočnica. Zložil Silvin Sardenko. — O ta testament! Novela. Spisal Podgoričan. (Konec ) — Mestne slike. Spisal Ivan Marin. VIII. — Ob spominih . .. Emeriki. Zložila Ljudmila. — Moja sreča. Zložil Leo Levič. — Socijalni pomenki. Piše dr. Ivan Ev. Krek. (KonecO — Zemlja in zvezda Mart. Spisal dr. S. Šubic, c. kr. vseučiliščni profesor. (Konec.) — Razne stvari: Prešernovo slavlje. — Dr. pl. Korber, avstrijski ministerski predsednik. — Na platnicah: Ob koncu leta. — Slike: Vinjeta k pesmi „Sveta noč". — Sveta noč. (Slikal Havenith.) — Serajevski kupec. — Božična pokrajina. — Uredniške skrbi. — Dr. pl. Korber, avstrijski minist. predsednik. »Slovenskega Učitelja" 24., zadnja štev. I. letnika prinaša sledečo vsebino: Učiteljica in javnost. 10. Pri socialnem delu. — Moderni ideali šole. (Konec.) — Popravljanje pismenih izdelkov. — Dopisi. — Književno naznanilo in prošnja. — Šolske vesti. — Drobtine. — Vabilo na naročbo. — Tej številki priloženo je »Kazalo" z naslovnim listom ter ovitek. — „Slov. Učitelj" izhaja dvakrat na mesec in stane na leto pet kron. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani. Dopisi. Z Dolenjskega, 12. decembra. (Kako Globočnik leze v javnost.) Da ne bi svet mislil, da Globočnik res nima korajže nastopiti v javnosti, poročali ste, kako je popravljal volilne listke in to na javnem kraju — na cesti in pred volilno sobo. Pokazal je ta dan, kaj in kako zna. Sicer je bilo pa junaško delo odveč, ker bi bili „napredni purgarji" vsejedno volili Jelenca, da bi tako prišli hitro do učitelja, katerega nimajo že od okt. t. 1. Kako resno Globočnik misli priti v javnost, kaže to, da obeta kandidirati tudi za župana v Kostanjevici. Do zdaj je bil skromen in je živel sam za-se, a ko je videl Abrahama, misli, da ima že vso pamet skupaj. In zdaj je zadnji čas, da začne nabirati lovorike tudi v javnosti, ako mu žena dru- gače nc zapove. Toda, žali Bog, vina mu zmanjkuje za agitacije, kakor je sam tožil. Preveč ga je prodal! Ako pa vina ne bo, šla bo trda še za župansko čast in kaj še le za poslansko! In potem še tak nebodiga-treba pride Globočnika obiskat s svojo gospo kot je dr. Romih, ki sicer nikjer ni bil, ako se mu ne dokaže. Toda Globočnik bo korenito pomagal revežem, kakor obljubuje zdaj, ako bo izvoljen. Neki kmet je pa drugače sodil o njem in rekel: „Revežem bi bil že marsikaj lahko pomagal, ako bi bil hotel, potem bo pa še notarjem na konja pomagal, ako bo poslanec." Gorje kmetom, ko bi prišli taki v državni zbor kot njihovi zastopniki! Splošno se čujejo pritožbe o zanemarjenju cest, odkar je Globočnik načelnik cestnega odbora. V dobrem stanu so le tam, kjer se sam vozi. Pred nekaj dnevi pripovedoval mi je neki kostanjeviški župljan, kako malo skrbi za ceste pri svojih sosedih. Za ceste, ki drže do njegovega posestva, mu je prva in edina skrb. Ali res ni nobene postave, da bi se prisililo cestnega načelnika, čeprav kandidira za drž. zbor, da bi najprvo te dolžnosti izpolnjeval, katerih zdaj nc izpolnjuje? In tak naj misli na Dunaj! Kmetje, izpreglejte enkrat in ne dajte sc vjeti za kapljo vina in sladke obljube! Poglejte, kakšni ljudje Vam ga vsiljujejo. Z Iga: Znana liberalna „trojica" je hotela vtihotapiti mnogo glasovnic za Lukeža. Zadnji trenotek smo jim to preprečili. Da bi slišali smeh in videli dolge obraze volivcev, ko stopi ugleden mož med nje rekoč: „Kaj res, da bote volili tistega učitelja, ki je ob katoliškem shodu javno na Ferlinče-vem vrtu zabavljal zoper versko šolo, tistega učitelja, katerega smo hoteli mi Ižanci čez vrtno ograjo vreči, ako bi ne bil neki gospod nas potolažil." Podpisane glasovnice so šle v cunje in nove smo podpisali za dr. Š u s t e r š i č a. Da bi bili vi videli, kako jo je oče Hefajst odkuril; pravijo, da iz same nejevolje niti več službe gojzdnega adjunkta ne bo opravljal. Z No.ranjskega, 12. dec. Strahovito podivjajo oni m srečni ljudje, ki so naročeni na »Narod« in na »Rodoljuba«. Grda surovost sledi vedno tej korupciji nazorov, katero razširja ljubljanski »inteligentni« dnevnik. — V G. je liberalizem pognal že lepe sadove. Neki J. L. je v gostilni klofutal prav po tolovajsko domačega organista, ker je ta strgal umazano cunjo »Volilni katekizem«. Ravno tisti je pa o veliki noči ukradel spo-vedni listek, da ga je ljudem kazal, kot bi bil — kristjan. Tam se je zgodil prav liberalni slučaj, da je neki »Cigar« na glas v cerkvi oporekal, ko se je bral škofov pastirski list in tudi godrnjal proti pridigi v cerkvi, kot bi bil v gostilni. To so eksem-plarji, vredni velikega uzora — Malovrha. Hvala Bogu, da ljudstvo uvideva, kaka je ta omika. Trebnje 14 dec. (Liberalna pisarja.) Včerajšnji „Slov. Narod" je prinesel iz Trebnjega dopis z naslovom »Trebanjski kaplan na begu." Ta dopis je ostudno zlagan in izmišljen. Resnica je samo to, da sem bil pri nekaterih naših somišljenikih, vse drugo je izmišljeno, ne samo pretirano, ampak popolnoma na celem zlagano od besede do besede. V isti štv. »Slov. Naroda" je priobčen daljši članek poln sramotenja na g. dekana in g. dr. Šusteršiča, in V istem članku se sami imenujete „mi trebanjski pritepenci in lačni skrici." Na Vaš naslov se torej obračam in vas vprašam, zakaj tako ostudno lažete ? Stvar jc taka: V pondcljck zvečer dne 10. decembra sem vstopil na postaji »Ponikve" na vlak. V isti voz je vstopil neki liberalni mlinar iz Gornjih Ponikev z imenom Radelj. Ta človek jc »študiral" kmetijsko šolo na Grmu in se šteje sedaj med »Narodovo" inteligenco in hoče, da ga imenujejo »gospoda." Ta človek je najstrastnejši agitator Trebanjskih liberalcev. Ker ga pa nikdo, kar je poštenih kmetov, nc spoštuje in mu ničesar ne verjame, jc hotel v vlaku svojo jezo stresti nad mano in me čisto brez povoda surovo napadel. Ker nisem hotel biti v enem kupeju brez prič s takim človekom, (vemo za vzglede, kaj se duhovniku zgodi, če je brez prič v kupeju!) sem šel v drugi konec istega vagona, kjer je bilo nekaj ljudij. On seveda za menoj. Prisede k nekemu možu in me začne na novo brez povoda napadati, ker je mislil, da bo tudi oni mož z njim potegnil. Toda urezal se je; ko mu dotični mož zasoli par gorkih, pa utihne. V Trebnjem izstopiva oba; jaz grem mirno ven iz postaje, Radelj pa pristopi k dvema moškima, katerih pa v temi nisem spoznal. Najbrže jih je hujskal proti meni, toda rekel mi ni nikdo najmanje besede. Jaz sem šel kot po navadi domov, nikdo me ni videl, nikdo zame se zmenil. To je resnica, v »Narodu" je pa ni. Zakaj torej tako ostudno lažete, trebanjski liberalci, ki pišete, da me je na postaji napadla cela truma ljudij in me v divjem begu podila proti farovžu? Da; zmožni ste vsega, to šte že večkrat pokazali. Da, Vas peče in grize, da ljudstvo ne dere slepo za vami, Vi bi radi videli, da bi mi roke križem držali in bili ljudski izdajalci. Toda mi ne bomo Vam nikdar izdali poštenega ljudstva, če tudi nas blatite in sramotite. Če se še iz spovedi norčujete, potem ste sami nad sabo sodbo izrekli. Jernej Bernard. Sv. Križ pri Litiji, 13. dec. Kogar »Narod" napadj, temu čast. Te časti sta bila deležna tudi svetokriška duhovnika. »Narodov« dopisnik trdi, da možem pri izpraševanju letos ni bilo treba moliti, ampak samo glasovnice so se podpisovale. Dopisnik bi moral vedeti, da je že od nekdaj v navadi izpraševanje v adventu, in ne letos prvič. Po izpraševanju so se res podpisalo nekatere glasovnice, a 1 e t i s t i ni, ki bo želeli. Ako ima »Narodov« dopisnik to pravico, duhovnik gotovo tudi. Liberalne agitatorje le jezi, ker se naši vrli možje niso dali ujeti za denar, ki bo jim ga ponujali : Naši ljudje so v krščanskem nauku dobro podučeni, ker so takoj spoznali, da je liberalni katekizem le slaba potvara psovk znanega Staj. barona Rokitanskega, ki lovi kmete na ta lim. Naši ljudje so z vašim »katekizmom« peči kurili in dne 12. t. m. za dr. Šusteršiča oddali 234 glasov, dočim je Jelenec dobil le 3. Isto bomo storili dne 18. decembra. Tedenski koledar. Nedelja, IG. decembra : 3. adventna, evang.: Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. Evzebij šk. — Ponedeljek, 17. dec.: Lazar sp. — Torek, 18. dec. : Pričakovanje por. D. M. — Sreda, 19. dec.: Kvatre, Nemezij p. m. — G e t r t e k , 20. dec.: Adelajda kralj. — Petek, 21. dec.: Tomaž ap. — S o b o t a , 22. dec. : Demetrij m. — Solnce izide 19. dec. ob 7. uri 46 min., zaide pa ob 4. uri 12 min. — Lunin spremi n: Mlaj 22. dec. ob 12. uri 59 min. zjutraj. — Musica saera v nedeljo 16. dec. : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Mašo v F dur zl. Feliks Uhl, graduale A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri : Nedeljsko mašo v B dur zl. Fr. Schopf, graduale »Qui sedes Domine« zl. Ant. Eoerster, olertorij »Benedixisti« zl. dr. Fr. Witt. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. decembra. Javno predavanje. Prihodnjo sredo priredi »Slov. kršč. soeijalna zveza« v veliki dvorani »Katoliškega Doma« točno ob '/,8. uri zvečer zopet zanimivo javno predavanje. Razne pritožbe nam dohajajo glede dostavljanja glai.ivnic. Neki notranjski liberalni župan je zl vrnil kar nad 100 glasovnic in izkaznic, čt>f, da jih volivci nočejo. Pri Sv Vidu nad Cirknico do 11. t. m. 27 volivcev ni dobilo glasovnic za volitev dno 12. t. mos., a sploh nobene za volitev dne 18. t. m. Kje je nered, ali pri županstvu ali pri glavarstvu, še nismo dognali. Mnogo glasovnic je na napačna krstna imena. Značilno je, da se glasovnice v večini lo katoliško-narodnim volivcem neredno dostavljajo. V županiji Oselica so volivci najprvo dobili samo izkaznice. Občinski sluga je moral zopet hoditi po težavnih potih in dostavljat glasovnice; a šo teh mnogi niso dobili. Kdo je kriv tega nereda? Jabolka za Luko. Po tako slavnem padcu ne bo škodila tale anekdota : Po hribih okoli Stange hodil je neki ljubljanski gospod — agitator — od kmeta do kmeta kupovat jabolka. Hotel je imeti fina, namizna jabolka. A kakoršna je kmet pokazal, niso bila dobra. Jabolk ni vzel, pač pa je kar tako memogrede prav toplo Luko priporočal. Jabolka je kupoval, Lukca pa prodajal. A on ni nič kupil, in nič prodal. On ni maral za kmečka jabolka, kmetje pa ne za go sposkega Luko. Vsa agitacija je bila zaman. Luka je padel. Ce mu je dotični agitator kaj jabolk zastonj prinesel, naj jih mirno doma uživa ! Dober tek ! Iz Tržiča se nam poroča: Dne 9 t. m. so bili nekateri Tržičani tako srečni, da so videli v svoji sredi svojega bivšega poslanca dr. Ferjančiča. Zvedeli smo šele po poludne, da je dr. Ferjančič imel med deseto maso nekak skod v gostilni pri Pernetu. Tega shoda so se, kakor se nam poroča, udeležili nekaj nevolivcev in štirje volivci. Javni glas pa je, da dr. Ferjančič ni dosti opravil, dasi je bil jako sladek. Kaj je isti dan opravil v Radovljici, ne vemo. — V Tržiču je dr. Susteršič dobil 141, ne 191 glasov, Jelenec 53. Pri Sv. Ani je dr. Susteršič dobil 74 glasov, Jelenec 1. Najlepša je bila volitev v Lomu. Od 163 opravičenih volivcev jih je prišlo 130, ki so soglasno volili dr. Susteršiča. Ta volitev je bila najlepši odgovor na ostudni napad »Naroda« na naše vrle može in oba župana. - - Minoli teden se je po naši okolici potikal neki pi sar kranjskega notarja ter pisal na glasovnice ime liberalnega kandidata. Mož v drugo dobi primeren odgovor. General brez armade in armada brez generala. Značilna za domače razmere je bila volitev za V. skupino pri D. M. v Polju. Od 563 opravičencev je oddalo glasove 414, od teh za dr. S u s t e r-š i č a 369. Nič ni pomagalo nasilstvo, s katerim so delovali liberalci in socijalni demokratje že pri delitvi glasovnic in pozneje pri vpisovanju imen v glasovnice — pošteno ljudstvo je stalo trdno in navdušeno za sveto stvar kot en mož. Glavni steber našega li-beralstva pustil je doma svojega šepavega pegaza, katerega sem in tje zajaše v Ljubljanskem Zvonu, in peš prišel, ter skozi kuhinjo korajžno korakal v volivno sobo; slikal si je pač v svoji pesniški duši veliko množico, ki hiti za njim na volišče, toda skrutinij je pokazal, da vsa njegova četa z g. nadučiteljem vred šteje borih 9 mož — med njimi so od njega odvisni delavci-težaki. — Socijalni demokrati pa so bili potrti, kakor zgubljene ovce so tavali sem in tje in pri skrutiniju spoznali grozno resnico, da je kljub shodom v Vevčah in na Friš-kovcu, kljub zabavljanju proti cerkvi in ,,farjem" njihova stvar vsled silne slane skoraj docela zmrznila. Toliko dela in truda, pa tako malo sadu — žalostno pa tudi poučno za vsakega, ki hoče kaj misliti. Naših glasov bi bilo gotovo nad 400, če bi bile glasovnice redne. Novo pokopališče dobili smo v Smarji pri Ljubljani. Blagoslovil ga je nam prevzvišeni g. knezoškof na Matere Božje praznik 8. dec. Pripeljal se je Prevzvišeni že en dan popreje v Šmarje ter pozno v večer spovedoval. Istotako na praznik od zjutraj zgodaj do 9. ure. Potem se je vršil ob najlepšem vremenu blagoslov pokopališča, ob 10. je imel Prevzvišeni govor in sv. mašo, popoldan pa še kratek nagovor na Marijino družbo. Prejšnji večer je napravila tuk. požarna bramba krasno sere-nado in bakljado na čast knczoškofu. Ljudstvo je pokazalo z navduš .nimi: »Živioa-klici, kako ljubi svojega škofa. Pokopališče je gotovo, stalo je več tisočakov, postalo je cerkvena lastnina, za kar ima veliko zaslug sedanji obč. odbor. Prvi -mrlič, neka žena iz Sapa, bo pokopan v so na novem pokopališču z veliko slovesnostjo. Poturica je hujši od Turka. Ne verjetno, kar počne in govori graški mestni svetovalec dr. Goltsch, sin ljubljanskega obrtnika, ad maiorem Germaniae gloriam ! V razpravi o meščanskem in volilnem redu jo predlagal, da mora veak novi graški meščan oblrul u pri vsprejetju, da bo varoval \ — 96 Ajdova » > > 32 60 Telečje meso > 1 20 Fižol, liter . . . 16 Prašičje » sveže > 1 40 Grah, » . . . _ 20 » » prek. > 1 40 Leča, » . . . 24 Košlrunovo meso > _ 80 Kaša, > . . . 22 Maslo . . . . » 2 _ Ričet, » . . . __ 22 Surovo maslo . . » 1 90 Pšenica . . 100 kg 16 Mast praSičja . . > 1 40 Rž . . . » » 13 60 Slanina sveža > 1 Ki Ječmen . . » > 13 20 » prekajena » 1 44 Oves ... » » 13 Salo..... » 1 20 Ajda ... » > 14 _ Jajce, jedno . . Mleko, liter . . — 8 Proso, belo, > > 17 _ — 16 , navadno > > 14 _ Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 12 mmm > kisla . < — 80 Krompii . > > 4 40 Med..... M 1 20 Drva, trda, m3 8 Piščanec . . . 1 30 » mehka, » 5 __ Golob . , . — 45 Seno, 100 kg . 4 40 Kaca 1 iO Slama, » » 4 Zajec • 1 — Stelja, » > • — Meteorologi&no porodilo. /(Sina nad morjem 106 2 m. srednji zračni ttak 730'Omni blunje f j Cu opa- j Ijiiio-5 1 zoTanjit metra t mm. Temperatura po 1.V l/i jo j VetroTi | 1 Nebo "S ► " t U *> 2"1 * 14 M. T.VVl j?llli na Dunajski cesti št. 19 (v Nledjatnvi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega m M m m m im '0 m m ''tr m m a C^iniusHEBBflBN^tvic:, HERBABNV.jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni 3trup raztaplja slez upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, dajo slait do Jeli, pospošnje prebavljanje in redilaost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, ie jako koristno za narejanje krvi, razločljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooth pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici 2 K 50 h. po pošti 40 h več za zavijanje. r-,-aj&t&m.^__»T Prosimo, da se ^vSCHUTZ-MARK^Iat vedno iz-ecno zahtevaHer-[i. babnyjev apneno železni sirup. Kot znak iz-Lr vora se nahaja v steklu in n« zatnašku ime , Her-babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in rosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti, Osrednje skladišče (,) Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./l, Kaiserstras»e 73 in 76. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 120 20-4 V zalogi je nadalje pri g,?, lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetsi-hlftger, Gabr. Hcr.oli. Ubald pl.Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Scbwarzl & Co„ M. Hauscher ; Reka: K. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: (i. EsSsser; Sovodenj: K Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Konietler, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladoviez; Št. Vid : A. Heichel; Trbiž: .1. Siejrl; Trst: O. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenhurg, H. Preudini. .M. Mavasini; Bjljak: Jobsl & Schneider, I,. Assmann; Črnomelj: K. Haika; Velikovec: J Jobst, Volšperk: J. Huth. pohištva, f Naročila se točno izvršujejo. m M Cenllnlk s podobami zastonj in franko. JJJ. Poštna, is \m\im nilsliica z večletno prakso, išče službe. Ponudbe pod št. 500, poste restante Ljubljana_1079 3-2 I Mizarska zadruga | ^ v Št. Vidu pri Ljubljani $ »"K se toplo priporoča preCastiti duhovščini in ^ ^ vsemu p n. občinstvu v naročitev raznovrstne Sj^ $ hišne oprave $ kakor tudi druge oprave, temne in likar.e, ^ ^ poljubno po želji izvršene. W Haznovrstne oprave izvršujejo se v vseh pn-ljubnih slogih, lastnih in predloženih uz .rcih, Jj najirpežnejše in v/, dobro izsušenega lesa po m Sj^ nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča & J Arhar, * ^ 759 18 načelnik. (P aar Kupite svoji soprogi kot božično damlo ^az Smyrna-imit. salon, preprogo (Teppich) 2 metra široka 3 metre dolga za gld. 5"90. Predpostelnjaki (Bettvorleger) iste kakovosti za 85 kr. Razpošilja se vsaki dan na deželo. — Zamotanje brezplačno. @onrad cScRumi ..pri novi toz^ctrni l' 84 (3-1) Prešernove (Slonove) ulice 1 Ljubljana. sS Naznanilo. Čast mi jc slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo prodajalnico in izložbo mi novo prenaredil in povečal, imam največjo izbiro vse novosti (seccsijon) zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-srebro, vso namizno opravo, bici-keljne in šivalne stroje, t* t§ C§ t§ najceneje v primeri z drugim blagom. Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanjem. FH' CUDEfl, urar, na glavnem trgu nasproti rotovža. Garancija od 1 do »5 let. Ceniki tudi po poŠti prosto. Srebrne moške ure 4-50 gld., srebrne damske ure 4-40 gld., zlate 7. močnimi po-krovi 15 gld., budilke 1*50 gld., stenske ure na nihalo v omari 100 cm 1088 dolge osem dni idoče 8 gld. !l {glT^nia M SVlvfpi [Gjirivng gi^MM^SllSliSIi l054 5 Mnogovrstno kožuhovino priporočit po najnižji » fr V » » » » eeni cJiarol tftocfinagcl, Mestni trg št. 24. %S> Ks> Jr j?? j? ^ Bukova suha drva kupuje v vsaki muo/Jui (1073 8-3) trgovina na Dunajski cesti št 45, Nakit za božična drevesca in sveče. SsS F. M. Schmitt Pred škofijo štev. 2. priporoča p. n. občinstvu svojo skrbno odbrano zalogo 10 >2 4-4 lt! »-■■k?" Velika zaloga kina-srebra. Podpisanec p. n. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem pričel z dnem 1. decembra t. 1. v Mayerjevi hiši, S7. Petra cesta št. 4 zlatarski in juvelirski obrt. j pri 111 e r 11 <»j š » božična m novoletna darila priporočam po ii;'.jni>,.jih oeiiHh. Izdelovanje ln popravljanje vseh v mojo stroko spadajofiih novih in starih del izvršujem točno ln najceneje v lastni delavnici Za lunogobrojoa naročila se najuljudneje priporočam z velespoštovanjein 1(90 3-1 Dragotin Košak, zlatar. ju I miti cenah so k^piijo pri i©, Ml&tlOlf Wt*B>er-jft9 urar ju, k zapriseženemu vešcaku in oenilcu, Stari trg štev. 16 — S.jHb?5;«BSiS — Stari trg štev. 16. fjf >4 m«. Velika zaloga vsakovrstnih 1071 8-3 r|i W m\ zlit* ni »e, tireliriiiiie, optičnega or«Mlj« its ftmografov. fW M v. t, .-■•-, ,r h < — .'.»-•—■v.'., pf, % \jvmm ■ k f ca a > c= -♦—' co co e C3 «3 tiSi^r'' 0-' ' ' f> Ci •: .-'-'I M. l f I II« ■ « '^ sjb^nm r A ] Srebrne remontoir-u-e za gospode Iv 11-20, srebrno remontOT-ure za dame K 11-20. Zlate remontoir- k i „. ure i močnim okrovom za dame K 33--. Budilnk> K 3-20. Ura na nihalo z omarico, 100 cm fa' fr « visoko, grd osem dni, K 17--. ' A WW Vm« po Nt»hiili tovarniških cenah! [f. 19JO: „Crrand Prix". Najvišja <»dlika! ggg] Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. Prislno / \ na le /£«>\ pod-/C.flEfEPBypf^. ptatu v S® 978 10-7 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messt<»rff, Il^hn «& Co.. Dunaj, I. Na d ohno na prodaj v vsaki bo jši prodajalni čevljav, gumi- in modnega bluga. "m « _______ _ ___ ___________" ____ _ . rs* T L JI J.v Sa i HI' 1 Pl,, lil P™ Mi LR p&pti&M i i tSEi1 >A I izdclovatelj orgel j v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19 se najuljudneje priporoča prečistiti duhovščini za izdelovanje novih cerkvenih orgelj po najnovejših in prtskušenih sestavih, z večletn ni poroštvom. Nadalje se priporoča tudi za vsa v to stroko spadajoča VUJ.i popravila (pred«-tavamo, oglaševanje itd.), kal« ra se izvršujejo '■'■točno in pa najnižjih, cenah. 956 10 »v* m S? Oznanilo. Cibt mi J ■ naznaniti p. n občinstvu, da sem prevzel in otvoril | v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah št. 3 Kosler-jeva. liiAa) obstoj«, čo trgovino z dišavami, strupi I in materijalnim Blagom. Mnogo zveze, katere imam z največjimi tu- in ino.stranskimi tovarnami in tvrdkam 1 me stavijo v prijeten položaj, da bom mogel čč. odjemalcem vsestransko ustreči. — Zunanja naročila i/.vršitn točno in solidno. Obiiega obiska prosi z velespoštovamem 1065 8 - 5 Anton Kane, (lrožerist. /a le r* 31 s ti si Za m: nt/ Kron Kra h 11 a harmonika mB harmonika z 10 trojnimi tipkami iz jakla, orgle, na vsastem gubnem vogalu oirovi iz medenine, jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi. Af Praktična /. 10 dvojnimi tip nami iz jekla, ua vsakem gubnem vogalu okovi iz medenine, jeklena klaviatura h skupno 25 glasovi. £ol«i i"»0 li. ~t>JS, 44 12 — 12 v zajamčeno najboljši izdelavi pošilja proti povzetju ali predplaCi. Dvostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tipkami, 6 močnimi basi, sicer kakor zgoraj: od Kron 20, 30, 40 in višje iu tristopne, hromatične. najboljše, kar se izdeluje, svetovno znane, renomirane trgosko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke: Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74. Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično harmoniko po K 3 iu K 3*60 — Pri nakupu harmonike zaračuiiim za šolo le polovično ceno. Flavt«, violine, etre, kitale, lajne, albumi z godbo, vrčki itd. vedno v zalogi na i/.bero. ^VBts Iflnizinska pratika O i D obira .se komad po 12 kr. = 24 vinarjev po vseh prodajalnicah v 'mestih in na, deželi. rixtaja/ce pači/jaju ne zastonj. - f f + •f t •f •f •f •f f 4 f + t t + f •f f ♦f t @ ir (; : m o @ & 7 x H e ® & Spoštovanemu občinstvu v Ljubljani in na deželi uljudno naznanjam, da sem o 1' SE Dnč 14. decembra. -kupEi državni dolg v notah ... 98-50 -kupni državni dolg v srebru .... 9810 Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 "HO Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . , 98 40 ■gersia zlata renta 4%........117-10 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 05 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . . 1691 — Kreditne delnice, 160 gld........67175 London vista ....................240 20 Nemški drž. bankovci za 100 rn. nem.drž. veli 117-65 20 mark............ 20 frankov (napoieondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 14. deoembra. 3-2% državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 23-53 1915 90-75 11-35 172 50 164-19850 94 60 257 80 Dunavsko vravnavno posojilo ). 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 » > južne železnica 5°/„ > > dolenjskih železnici0;. Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družne, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld..... 106- -93-75 429---333 40 119 80 99 50 40050 350'-45--21-25 13 90 59- - Salmove srečke, 40 gld. . . 179-__ St. Genois srečke, 40 gld........203 — VValdsteinove sreeke, 20 gld..............—' — Ljubljanske srečke....................50-— Akcije anglo avstri)ske banke, 200 gld. . . 271.— Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st v . 6180- — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . 816 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . 109 25 Splošna avstrijska atavbinska družba . . 149.— Montanska družba avstr. plan. . . . 443 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 458 — Papirnih rubljev 100 ....... 254'26 tSrfT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnicna delniška družna M E H C t J st" I., Hlallzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila "&&> v vseh gospodarskih in finančnih atvaruh, potem o kursnih vrednostih vseh špokulaoljskih vradnostalk papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "J®