Deželni zbor. Deželni zbor se je dne 28. dec. otvoril s sv. mašo, katero so služili v stolnici mil. knezoškof graški, katere se je udeležilo nad 20 deželnih poslancev, cesarski namestnik in nekateri višji uradniki. Ob 11. uri se je pričelo zborovanje v deželni hiši. Cesarski namestnik je pozdravil, seve zopet samo v nemškem jeziku, deželne poslance, naštel, kaj je v tem letu vlada storila na korist dežele, prosil za nadaljno zaupanje deželnega zbora ter naznanil, da je presvetli cesar dovolil, da se je smel odpovedati deželni glavar groi Wurmbrand radi bolezni svoji službi ter imenoval grofa Edmunda Attemsa za novega deželnega glavarja. Tu so nemški liberalci in narodnjaki zakričali svoj »bravo«, nekateri pa »hajlali«. Ko zasede grof Attems predsedniški stol, se spominja svojega prednika grofa Wurmbranda ter mu izreče zahvalo za njegovo delovanje; zbornica je pa pri teh besedah molčala, v znamenje, da to delovanje pač ni bilo v poseben prid naši deželi. Naštel je na to deželni glavar mnogotere postavne načrte, ki so se od strani deželnega odbora predložili deželnemu zboru. Najvažnejši med njimi je načrt postave, naj se po predlogu Stallner-jevem volilna postava za okrajne zastope spremeni v tem smislu, da v prihodnje ne bo samo direktni davek od volilskih zemljišč (najmanje 60 gld.), temveč tudi od hiš merodajen za pravico, voliti v velikera posestvu. Če se ta predlog sprejme in potrdi, potem se bo večina nekaterih okrajnih zastopov, na pr. v Celju in Ptuju celo spremenila. Vsak celjski in ptujski meščan, če mora od svoje hiše plačevati 60 gld. hišnega davka, ne da bi imel kaj zemljiSča, bo smel voliti med velikimi posestniki; Slovenci bi potem bili še bolje v kot stisnjeni, kakor dozdaj. Naj torej vse kmečke občine vložijo po svojih poslancih prošnjo na deželni zbor, da se ta predlog deželnega odbora odkloni. Ob enem naj prosijo, da se napravi cel6 hova postava za volitve v okrajne zastope in sicer tako,| da se bo število okrajnih zastopnikov odločilo po številu prebivalcev in po visočini davkov. Potem takem ne bodo po nekaterih naših okrajnih zastopih in okrajnih šolskih svčtih zvonec nosili nemškutarski liberalci. Ge se umeri pravično število okrajnih zastopnikov po visočini davkov, bo na pr. v konjiškem okrajnem zastopu sedelo med 36 okrajnimi odborniki 31 kmečkih zastopnikov in le 5 trških odbornikov. Ako bi se pa ozir jemal samo le na prebivalstvo konjiškega okraja, bomo imeli v okrajnem zastopu 33 kmečkih in 3 trške odbornike. Tako bi zahtevala pravica. Več kakor pravico pa naše ljudstvo ne zahteva. Oj zlata beseda: krščanska pravica; kje si? Deželni odbor je predlagal, naj se dovoli začasno pobiranje deželnih doklad, dokler se finančna postava ne sklene. K temu predlogu se je oglasil nemško-narodni poslanec Walz ter tarnal o nekem zatiranju nemškega ljudstva, nadalje o tem, da so se znani ropotači in rogovileži vrgli vun iz državnega zbora ter izrazil svojo bojazen, češ, vlada bi utegnila tudi z deželnim zborom napraviti tako, kakor je napravila z državnim zborom. Walzu so nemSki poslanci in poslušalci silno »hajlali«. Novoizvoljeni poslanec Rokitansky se je pa predrznil, naravnost napasti nemške katoliške deželne poslance, češ, da obžaluje, da mora ž njimi vred sedeti v zbornici. K tem njegovim neizmerno ošabnim besedam so grozno zahruli njegovi nemški pristaši in posluSalci na galeriji. Cesarski namestnik je nato zagovarjal sedajšnjo vlado, češ, da je vse poskusila, kar je mogoče, da se napravi složnost in mir, da bi se moglo redno zborovati v državnem zboru in da Je neopravičeno nezaupanje, ki se razodeva proti vladi. — Poslanec Posch pravi, da je pri nas vse začasno (provizorično), začasne so vladne naredbe za celo državo, začasne finančne naredbe za deželo, začasna nagodba z Ogersko, začasen je tudi on kot poslanec. Slednjič se pritožuje nad tem, da se svota 2'/2 miljona gld., ki bi se imela odpisati od zemljiškega davka, že ni odpisala za leto 1897. Novoizvoljeni poslanec Sahner se pritožuje proti temu, da bi imeli nadzorniki deželnih vsprejetišč nadzorovati tudi krajne ubožne svete. To skrb naj prevzamejo po njegovih mislih okrajna glavarstva. Deželni odbornik dr. Deršata predlaga po teh govorih, naj se dovoli pobirati 39% deželne doklade, dokler se ne sklene nova fmančna postava za leto 1898. Deželni zbor je temu pritrdil brez ugovora. Prebrala se je še interpelacija Rokitanskega na vlado. Potem je deželni glavar izjavil, naj se seja sklene in prihodnja seja skliče dne 10. jan. To se je tudi sprejelo. Deželni glavar je nasvetoval, naj se preeej v prvi prihodnji seji izvolijo navadni odseki. Temu pa je ugovarjal dr. Schmiderer, češ, da bi bilo dobro, da se odseki volijo še le v drugi seji, da bodo poslanci imeli več časa, se pogovoriti o osebah, katere se naj volijo v vsak odsek. To je tudi obveljalo in seja se ie zaključila. Razvideli smo iz razprav v tej seji, da so strune v deželnem zboru še bolj napete, kakor ob koneu zadnjega zasedanja deželn. zbora. Bati se je, da bodo nemški rogovileži surovo postopali proti manjšini deželnih poslancev, kakor so to pokazali v državnem zboru. Dozdeva se nam, da bodo ostre puščice letele ne le samo proti slovenskim, temveč še hujše proti poStenim nemškim katoliškim poslancem. Saj so robate besede Walza in Rokitenskega to že tokrat pokazale. Govorilo se je obče, da so hoteli tokrat nemški liberalci javno opsovati nemška katoliška poslanca Karlona in Kalteneggerja, katerih pa ni bilo k seji. Iz vsega se vidi, da nemški liberalizem si pomaga danes samo le s krivico in s surovostjo.