ZI. Številka.
I Lllll|lll, l MPttt II jllUfji 19».
XHX. Ho.
.Slovenski Narod" velja v LJnblfanl
celo ieto pol leta četrt leta aa mesec
na dom dostavljen:
naprej
K 24 — - 2--
▼ npravnistvn prejemati: celo leto naprej  . t • .  K 2*—
P©1 'et*      m .....11*—
četrt leta . • • • • # 550 na mesec   .      , • • .   . 1"90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snaiiova ulica sL S (v pritličju levoj telefon it 34.
Iskala vsak aan svacer Jssraaitt aadalfa te
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih iasercijah po dogovoru. Upi a vrnit v u naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Ksrodan tiskarna** kalelen st. 65.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej .  K 25*—
pol leta      m m    * .
četrt leta   m a>   • «
na mesec   m m    • m
13-— 6-50 2 30
za Nsmčljoi celo leto naprej      - ■ • KO — za Ameriko in vse druge deleles celo leto naprej  • « •  • -K 35.—
Vprašanjem »Tede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica nli znamka* PpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo), Snaiiova ulica št 5, teleion i i, 13■
1
ti
ČRNOGORSKA    VLADA    JE V TOREK ZVEČER PODPISALA K A-PITULACUSKE POGOJE.
Dunaju 26. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Včeraj ob 6. zvečer so pooblaščenci črnogorske vlade podpbsli pogoje glede oddaje orožja črnogorske vojske. Razoroženje se vrši brez težkoč ter se je raztegnilo tudi i ta okraje Kolašin in Andrijevica. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fini.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Beroiin, 26". januarja. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
* m
a
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
23. januarja. O r i j e n t -s k a armada. Skupina 32 francoskih letalcev je bombardirala sovražna taborišča pri Gjevgjelih in BitoiJtL Na Bitolj so vrgli naši letalci več kakor dvesto bomb.
Balkanska poročila »Agence Ha vas«.
»Agence Havas - je, kakor znano, pred tremi dnevi poročala, da so holgarsko-avstrijske čete osvojile Berat in da korakajo Avstrijci proti Praču, Bolgari pa proti Valoni. Vo-strokovnjak »Pester Llovda« označuje te vesti kot fantazije pol-uradne francoske agenture, katerih ramen še ni povsem jasen.
Zadnji boji s Črnogorci.
Secolo« poroča iz Aten: Princ ko ter generala Vukotič in Marti novic so v naglici zbrali nekaj čet, da bi branili Skader Dva dni so poskušali s Taraboša preprečiti prodiranje sovražnikov, toda konečno so se morali umakniti, ker jim je nedostajalo artiljerije.   2500 Črnogorcev
I se umika v strašnem stanju čez Kru-lo in Tirano na Drač. Mnogi imajo žene in otroke seboj.
Sv. Ivan Meduanski zaseden?
»Idea Nazionalc« poroča: Močne
avstrijske čete so se približale Sv. Ivanu Meduanskemu. Ostanki beže-črnogorske in srbske armade se umikajo na Drač.
Tudi general Janko Vukotič je že izroči! orožje?
»Ageaco Haraš« zairjuje. da sc
nahaja na čelu onih črnogorskih čet. ki odklanjajo kapitulacijo general Janko Vukotič. Temu nasproti se poroča iz Kotora, da se je general Vukotič v Danilovem gradi predstavil našim poveljnikom ter jim izročil svojo sabljo.
Črnogorski kralj in njegova vlada v Lvonu.
Švicarski listi poročajo: Črnogorska vlada ostane le nekaj ča<=a v Lvonu. Pridržala si je popolno svobodo nadainega postopanja.
Po drugih vesteh so črnogorski gosti Lvon že zopet zapustili. Le kralj Nikita je ostal tam. ker pričakuje obiska predsednika Poincarć-'*.
Iz Pirna poročalo 36. t. m.: Prestolonaslednik Danilo je zapustil s $opngQ Lvon ter se poda! v Cap Saint Martin.
»Združene srb^Vo-črriogorske deže!e.«
Preko Curiha javljajo: S srbske strani se predla?*., da nai četvero-zveza kralja N»kito prisili, da se odreče črnogorski kroni. Srbski pre-fonasfetfnfk Aleksander n^i bo proklamiran za regenta »združer'h srbsko-črrmgor«kih drže]-.
Pasle* se hoče bojevati.
»Daily Chrorricle« priohčujf razgovor s srbskim ministrskim nred-sednikom Parićem, ki je i: avil: Srbija bo nadaljevala boj, tudi je bi bili vsi njeni zavezniki porazr i, če treba ie dve leti. Zt davno 1 bila mogla skleniti mir, toda ona hotela sprejeti pogojev, ki so jo hoteli odtrgati od zaveznikov.
Slovo od Albanije.
Dne 19. oktobra 1914. tri mesece po izbruhu evropske vojne, je razvil italijanski stotnik na čelu svojih čet imenom italijanske vlade trobojnico na starem zidov ju otoka Saseno pred Valono in imel je nagovor, v katerem je rekel, kakor Viktor Emanuel II. ob svojem prihodu v Rim: »Tukaj smo, tukaj ostanemo!« Takrat se je z italijanske strani ofi-cijalno razglašalo, da je Valona tako okužena, da je morala Italija poslati tja svoje sanitetce že zgolj iz človekoljubja. O Srbiji in Črni gori niso takrat nič govorili, pač pa potem, ko sta hoteli v aprilu lani zasesti Drač in Skader. Takrat je zahtevala Italija od trozveze. da morata Črna gora in Srbija ven iz Albanije, drugače se Italija ne udeleži vojne. Zgodila se je njena žeija. Ko je padel Lovčen. je bila zapečatena tudi usoda južne Albanije. Italijani so računat na srbsko armado v Albaniji in seveda niso mislili nikdar, da bo Lovčen padel, ali padel je, naši vojaki so ga vzeli. Srbi pa, kakor se vidi. prav nič ne marajo za egoistično Italijo in po dosedanjih naj-bridkejših skušnjah, nočejo iti zanjo v ogenj, ki bi vh popolnoma uničil. Zato na so Italijani glede Albanije pozabili ponosne svoje besede: Tukaj smo in tukaj ostanemo! in beže, kar se da hitro iz Albanije.
»Secolo« poroča: Italijanska kolonija v AJbamji se je vkrcala v Medni z velikimi težkočami in nc-prilikami.
Iz M;T~na poročajo šae 26. januara: Včeraj sta prispela zopet dva transportna parnica z rtalijaa-sk?mi begunci iz Albanije v Bari.
Aliiranci v Solunu.
Iz Aten poročajo: Francosko-angleške vojaške oblasti bodo v kratkem izpustile vse one aretirane osebe, p~i katerih se je izkazalo, da je s! m špijonaže neopravičen. Med njimi se nahaja tudi nekaj avstrijskih državljanov.
Grške oblasti so razkrile obširno zasnovano anrlcško vohunsko organizacijo, katero vodi neki stotnik sov- ^kega generalnega štaba. Angležem se je posrečilo podkupiti razne grške vojaške in civilne funkci-jor.ane. V Atenah so aretiral1* ^tiri uradnike.
VEK.
Min u Oitinli.
II
Fr-
ancoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Dalje.)
Ene stvari pa iz policijskih za-kov ne morete zvedeti,»je nadaljeval Guespin,   »da sem se hotel na vsak način izkopati iz svoje propa-. dobiti pošten kruh. Taka pre-t, kakršna je moja, je sila težko breme.  Naposled sem si vendar magal Posrečilo se ml je, da sem ! službo; služil sem štirim gozdarjem in njihova priporočila so pomagala, da sem prišel končno sem, v službo h grofu.    Res, svojo rfačo sem sproti porabljal ali časih tudi že naprej, toda vsakdo vam bo potrdil, da se ni mogel nihče zaradi rrene količkaj pritožiti..«
V tem, ko si je Guespin otiral od razburjenja vse potno čelo, so si nekateri poslušalci mislili, da so ravno tisti zločinci najnevarnejši, ki so bili deležni vzgoje in šolske omi-ke. Preiskovalni sodnik pa med Puespinovimi dolgimi izvajanji ni pozabil, kako si je v duhu priredil načrt izpraševanju, in se je takoj vrnil tja, kjer je bil nehal.
»Kar ste povedali, je vse prav zanimivo.a je rekel, vin vzel bom tudi vse to še v pretres. A zdaj mi odgovorite najprej na to. kar sem vas že preie vprašal, kje da ste h*li minolo noč in kje ste dobili denar?«
Ta trdovratnost pre'skovalnega sodnika je Gnespina vnovič raz-razburila.
^>Kaj hočete, da vam povem?« je vprašal srdito. »Al naj vam povem resnico? Verjeli mi ne boste, to vem zanesljivo, zato raie molčim. Je pač moja usoda, da pridem vsak čas pod kolesa.«
»V vašem lastnem interesu je, da mi daste jasen odgovor,« je svarilno rekel preiskovalni sodnik. »Na vas leži tako težak sum, da vas bom moral poslati v preiskovalni zapor, če ne morete v«ega pojasniti, kar je treba.«
Ta grožnja je na Guespina na-nravila velik vtis. Solze so mu zalile oči in zdelo se je, da ga je minila vsa energija.
Bodite usmiljeni.« je vzkliknil proseče. »Nikar me ne pošljite v ječo. Verujte mi — jaz sem nedolžen-«
»Če ste nedolžni, — mi odgovorite po pravici na to, kar sem vas vprašal.«
»Če že zahtevate na vsak način,« je začel Guespin, a je naenkrat nehal in se zopet odločno vzravnal.
»Ne! Ne povem ničesar! Ne morem. Samo en človek bi me lahko rešil, namreč grof Tremorel, a ta je mrtev. Jaz sem nedolžen, a mogoče je. da sem tud; izgubljen, če ne najdete morilcev. Vem. da kaže vse proti meni. A storite z menoj kar hočete, jaz vendar ne povem ničesar.«
Ta izjava ni preiskovalnega sodnika čisto nič presenetila in hladnokrvno je rekel:
»Vi si boste to že še premislili. Seveda vas ne bom pozneje poslušal s takim zaupanjem kakor zdaj. Mogoče je namreč, da ste pri storjenem hudodelstvu le posredno udeleženi ...«
»Ne posredno, niti neposredno.« je razdražen zaklical Guespin. »Ah, kako je pač nesrečen človek, ki je sicer nedolžen, pa se ne more braniti!«
»če je tako, potem vam lahko tudi truplo umorjene grofice pokažemo,« je menil preiskovalni sodnik in je vstal izza mize, čudeč se na tihem, da ce Guespin čisto nič ni ustrašil v Ji. pogledati mrtvo grofico.
Ko je bil Guespin pripeljan v sobo, kjer je ležala grofica, si je ogledal truplo povsem mirno ter čez nekaj trenotkov rekel:
VA2NA POGAJANJA MED GRŠKO IN BOLGARIJO.
»Frankfurter Ztg.« poroča: Med Grško in Bolgarijo se vršijo važna pogajanja. Grški je zagotovljeno vresničenje njenih aspiracij v južni Albaniji.
Kazensko   preganjanje Venizelosa?
»A Vilag« poroča iz Aten: Atensko državno pravdništvo je zbralo proti Venizelosu toliko obtežilnega materijala, nanašajočega se na njegovo državi sovražno delovanje, da je dvignilo proti njemu obtožbo. Venizelos, ki se mudi v Solunu, je bil pozvan, da se takoj povrne v Atene. Ako se Venizelos temu pozivu ne odzove, bodo oblasti odredile njegovo in njegovih najodličnejših pristašev aretacijo.
O Venizelosovin načrtih poročajo iz Sofije: Med Venizelosom in entento je bil dogovorjen popolen načrt za slučaj, da bi se Grška odločila nastopiti preti četverozvezi. Ve-
nizelisti bi v tem slučaju proglasili ukrepe kralja in vlade za protiustavne ter bi sestavili pod Venize-losovim predsedstvom svojo lastno vlado, ki bi jo seveda ententa na vso moč podpirala. Sofijski krogi zatrjujejo, da je grška vlada o Venizelosovin načrtih natančno podučena.
Na grških otokih.
Privatne švicarske vesti javljajo: Pri Kandiji na Kreti so se izkrcali manjši francosko-angleški oddelki. Aliranci so se baje izkrcali tudi na otoku Kefaloniji. Na otoku Sa-mosu so izbruhnili nemiri. Zdi se. da so ti nemiri umetno izzvani, da bi dali aliirancem povod ta otok zasesti.
Ovacije kralja Konstantinu.
Iz Aten poročajo: Povodom pravoslavnega obreda blagoslovlje-nia vode v Pireju je prirejalo prebivalstvo navzočemu kralju burne ovacije, kar je najboljši dokaz njegove splošne priljubljenosti.
!
w v
k 11 si
'Mirna
m
ODBITI ITALIJANSKI NAPADI. — NAŠ   SUNEK   PRI   GSLAVJU. — — 1197 ITALIJANOV VJETIH.
Dunaj, 26. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Ob goriškem niostišču so naše čete v bojih pri Oslavju zavzele del tamošnjih sovražnih pozicij. Pri tem so vjele 1197 mož, :^ed nfimi 45 častnikov ter vpleuile dve strojni puški. Tudi na več drugih točkah soPke fronte je bojno delovanje naraslo. Odbili smo napade Italijanov m njih poskuse, približati «e Podgori, hriou Sv. Mihaela in naš'm pozfcijtom vzhodno od Tržiča. Naši letalci so meta!! bombe na stanovaiišča in sk'adlšča sovražnika v Borgu in Ali.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Mofer, fml.
a
•TALIJANSKO URADNO
POROČILO.
23. j a n u a rj a. Na obronkih Nozzola in v Judikariji   in severno
kraja Mori v Lagarinski dolini so bili odbiti poskusi sovražnih oddelkov, da bi se približali našim pozicijam, s protinapadom. Borgo in Sugansko dolino sta artiljerija in sovražen letalec zopet bombardirala, Zato je obstreljevala lastna baterija kolodvor v Caldonazzu, katerega poslopja so poškodovana. Oddelki naše infanterije so se približevali okopom na Lagaciju (odsek Falzar-rego) in na hribu Piano (gorenja Rienžka dolina), kjer so metali bombe, ki so jih uničile. V plačilo za napad na Dogno je oddala ena naših baterij nekaj strelov na Trbiž. Gosta megla vzdolž Soče je ovirala artiljerijsko delovanje. Mal sovražni napad v odseku Sv. Marije je bil zavrnjen.
24. januarja. V Lagarinski dolini so se izvršile dne 22. januarja male srečne ofenzivne akcije naše infanterije na obronkih severno Mori. V frontnem odseku levega Adi-škega brega je otvoril sovražnik živahno streljanje iz pušk na naše pozicije na severnih izrastkih gorovja Torta, ni pa pričel napada in ni na-
»Pravzaprav je umorjena grofica srečnejša kakor sem jaz. Prestala je in nič ne trpi, jaz, ki sem nedolžen njene smrti, pa moram vendar prenašati obdolžitev, da sem jo umoril.«
Preiskovalnemu sodniku se je zdelo, da mora še enkrat pritisniti na Guespina.
»Čujte,« je rekel dobrohotno. »Če količkaj veste o storjenem umoru., priznajte vse. Za vas bo to najbolje. In če veste, kdo je morilec, imenujte ga, in ne bo vam žal.«
Guespin pa je zopet le odkimal z rezignacijo človeka, ki misli, da je njegova usoda odločena.
»Ne morem drugega povedati, kakor„da sem na smrti grofa in grofice popolnoma nedolžen,« je rekel s tihim glasom, »četudi vem. da je moja glava izgubljena, ako sodišče ne izsledi morilcev.«
Preiskovalni sodnik je bil zdaj popolnoma prepričan, da je Guespin kolikor toliko udeležen pri umoru, upal je pa, da najde tudi njegove sokrivce. Ukazal je orožniku, naj pripelje starega Bertanda.
»Ta mož,« se je oglasil župan, »ta Bertand. ki ga imenujete navadno le La Ripaille, je v naši občini na jako slabem glasu,«
La Ripaille je slišal to opazko, 9 se ii io le porogljivo nasmehnil ter
potem na poziv preiskovalnega sodnika natančno povedal, kako sta s sinom našla truplo umorjene grofice, ter je tudi povedal, zakaj je v začetku ves dogodek nekoliko druga-če^popisal kakor se je v resnici izvršil. Na vprašanje preiskovalnega sodnika, če ve, da je na slabem glasu, je ujedljivo odgovoril:
»Vem, da sem boljši, kakor je moj glas, česar ne more vsakdo o sebi reči. Poznam tega in onega ...«
La Ripaille je naglo in izzivajoče pogledal župana in potem šele nadaljeval:
»Tega in onega, ki bi jako pisano gledal, če bi jaz začel govoriti. Ponoči je marsikaj videti. Pa bodi dovolj.«
Na vsa zahtevanja naj vendar pojasni, kaj naj pomeni to krivnost-no namigovanje, je La Ripaille odgovoril samo z zaničljivim zamahom roke.
Na vprašanje, kje da je bil minolo noč, je La Ripaille pojasnil, da je bil do desete ure zvečer v gostilni, potem pa je šel v gozd, nastavit divjačini zanjke, a ob eni ponoči da je že spal doma.
»Dokaz tega,« je dostavil, »so zanjke v gozdu; morda se je vanje kaj vjelo«
(Dalje prfliođajie.)
a
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD", dne 27. januarja 1916.
21. štev.
pravil škode. V Sekstenski dolini je naša artiljerija bombardirala dne 23. januarja Moos, od koder je pregnala sovražno posadko. Delovanje naših infanterijskih oddelkov v bovški kotlini in v tolminskem odseku je stalno oviralo sovražnika m ga prisililo, da je ustavil svoja utrjevalna dela. Tudi nekaj vjetnikov smo pripeljali. Včeraj popoldne je začela sovražna baterija na severnem pobočju hriba Sv. Mihaela streljati nenadno ljuto na naše pozicije na Fortinu, severo - vzhodno Gradišča. Brzo in intenzivno koncentriranje ognja naše artiljerije iz sosednjih odsekov, je prisililo v niti četrt ure časa. sovražno baterijo, da je umolknila.
Bo« ob Soči.
V bojih ob Soči stoji zopet v ospredju Oslavje. Malo, pa tako važno Oslavje. S krvjo so napolnjena tla v Oslavju, kruti boji se bijejo še vedno tam. od koder bi Italijani tako radi ponosno prikorakali v Gorico čez most pod Pevmo. Ali poročila naznanjajo stalne italijanske neuspehe in naše lepe uspehe. Cadorna pravi: Kaj Lovčen, kaj Albanija, kaj Valona — Oslavje in Kalvarija! Tu rabi vsakega moža, saj branijo dohod v Gorico Italijanom železni avstrijski vojaki. Cadorna je že vse poskusil, kar je mogel in sedaj rabi še zadnjega moža, da bi prodrl pri Os^vju. Cadorna poroča o »velikanskih avstrijskih bojnih silah«, ki se tu bore, zato pač, da bi lažje zakrivil velikanske italijanske izgube v tem odseku. In na Podgoro se spomni Cadorna in na hrib Sv. Mihaela, pa jurišajo tudi tarn njegove čete, da bi hkratu dosegle uspeh in s treh glavnih strani zavojevale Gorico. Ali neuspeh sledi neuspehu, osem mesecev ie že samih neuspehov ob Soči. Ali jih hočejo imeti Italijani še csem?
Iz poročil je razvidno, da skušajo Italijani ob soški fronti zboljšati svoje pozicije, ali naše patrulje, naše baterije mu sproti poderejo danes, kar je včeraj s težavo napravil. Ca-dcrn:i dovoljuje vojakom tudi oridno dopuste, tako. da bi bil vsak do spomladi, do »velike spomladanske ofenzive«, katero nekako boječe na-edu'e'o. na donustu. da bi se po-rem toliko hrabreče bojeval. Ali 7i;no?o jih nf več nazaj, marveč so pobegnili v Švico, oni. k! se morn'o vrnhi. se držijo rcndovolino. ker so v^deVu kako žalostno je doma. In sedaj naj bi se Še dalje borili, da bo še boli žalostno ...
V devetem votnem meseca. ^Neue     Hambnreer - Zeitung«
poroča rz Lagana: Večma sevcmo-ita!nansk?h časopisov priobčuje ob zaključku osmega vojneea meseca uvodnike, k! zvene jako pes'mi-stiČno bi *o polni sl-rbi jrlede bodočnosti. VtfsJd o uspeh'h Avstro - Ogrske v črn? eori in Albaniji so v Italiji razburili in zmedli vse vojne pristaše.
Velik? vojni svet v Rimu.
Londonska poročila pravijo, da se te vršil v Rimu te dni pod predsedstvom kralja vojni svet, v katerem se je glavno razpravljalo o tem, ali naj pošlje Italija ojačenja v Albanijo sedaj, ko sta resno ogrožena Drač in Valona. Sklepi niso znani, zdi pa se, da se Italija omeji na obrambo Valone. — Tako poročila iz Rima v London poslana ne olepšajo nič strahonetnega odhoda Italijanov iz Albanije.
Ita'Manski krali zopet na bojišču.
Rim, 26. januarja. (Kor. urad.) Kralj Viktor Emanuel se je vrnil v vojno zono.
Rusko časopisje proti Italiji.
Rusko Časopisje je ob kapitulaciji Črne gore izreklo upanje, da se Italijani krepko postavijo v bran proti prodiranju avstro-ogrskih čet v Albanijo- Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Rusko časopisje graja v ostrih besedah Italijo in pravi, da je zopet vodila za nos svoje zaveznike. V Albaniji ni niti sledu kakega odpora. Nasprotno. Dogodki kažejo, da se Italija umika iz Albanije.
Italijansko časopisje se brani in pravi, da je ruska kritika krivična. »Giomale d* Italia«: pravi, da sicer se ne da tajiti, da je neugodno učinkovalo na vojne dogodke to. da sta ostali Srbija in Orna gora v juniju leta 1915. v defenzivi; dogodki bi se bili drugače razvili, ako bi bila ofenziva zabranila generalu Boroeviču dobiti čete iz Bosne za boj ob Soči. Ali da se je ta ofenziva opustila, nI kriva Italija, tako sodi omenjeni list, marveč ruski umik z Dunajca. vsled katerega sta videli mali balkanski državi, da je zlomljeno njihovo najmočnejše oporišče. Tudi diplomatič-nih napak napram balkanskim državam Italija ni sokriva.
Barzilai zopet govoril.
V MSanu ie ob otvoritvi fran- t coskega   lazareta govoril najprej J
prejšnji francoski minister Barthou, potem senator Janouvrier v imenu francoskih katolikov, in nato Barzi-lai. Vsebina vseh govorov pri posvetitvi lazareta, pri banketu m na zborovanju v gledališču se Je vrtila okoli potrebe enotnosti med Francijo m Italijo, katerima se mora v družbi z Anglijo in Rusijo posrečiti, da premaga barbare. Barzilai je rekel: Mi, prijatelji, bomo zopet zgradili vaše hiše in zopet dosežemo svoje ozemlje. Sovražnike, ki so uničevali in pustošili, sovražnike, ki niso poznali ne človeštva, ne časti, bomo pregnali. Mi bomo imeli svoje odrešene dežele, vi svojo Elzaško-Lotarinško! Ali ne bomo se zadovoljili že s tem, marveč mi osvobodimo Evropo nasilnosti. — Barzilai propoveduje vedno eno in isto in čim bolj proč je Italija od svojih »nacijo-nalnih zahtev«, toliko bolj kriči Bar-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Duna), 26. januarja. (Kor. aradj Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 26. januarja. (Kor. ur.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO     URADNO POROČILO.
23. januarja. Zapadna fronta. V odseku pri Rigi so obstreljevali Nemci naše jarke v bližini ceste iz Mitave s plinoviml bombami. V bližini Pulkarna, ob cesti iz Banska, 6 km južno od Ber-seminda. se je vršila praska z nemškimi oddelki.
Avstrijska   protiofenziva pri Ćrnovicah.
Petrogradski poroč. »Tempsa* poroča, da so ru^ki vojaški krogi v velikih skrbeh zaradi silne proti-ofenzive avstro - ogrskih čet pri Cr-novicah.
Priprave za novo rusko ofenzivo.
Ruska artiljerija je 23. in 24. januarja na vzhodno-gališki in hesa-rabski fronti zopet mrzlično delovala: poleg tesa je bilo opažati živah-
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI NA ZAPADNI FRONTL
Berolin. 26. jaguarja. (Kor. nr.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Francozi so z mnogi* protinapadi posk'!Ša!i zopet osvo" z\ iztrgane um jarke vzhodno o- Neu-viHe. Biii so vsakokrat odt i, večkrat po bo;U na nož na pe?t. francoske razstrelitve v Argonah so zasule na malo razdaljo naš jar k. Pri višini 285 severovzhodno La Cha-lade smo zasedli neko razstreljeso vdrtino, potem ko smo razbili sovražnikov napad.
Mornariška letala so napadla sovražnikove vojaške naprave pri La Panne, armadna letala pa kolodvorske naprave v Loos, jugozapadno od Dlxmu!den in v Bethune.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
23. januarja popoldne. Nobenega važnega dogodka ni poročati.
22. Januarja zvečer. V Belgiji je streljala naša artiljerija na sovražne naprave v okolici Nieupor-ta. Dopoldne so Nemci po eksploziji neke mine začeli silno streljati ter so naskočili del fronte zapadno od ceste Arras-Lens (v okolici., Neu-ville-St. Vaasta). Sovražniku se je posrečilo na fronti več sto metrov vdreti v naš strelski jarek prve črte. Naši takoj izvršeni protinapadi so zlomili sovražni trud in ga vrgli iz zasedenega ozemlja, od katerega je imel popoldne zasedenega samo še 200 metrov nekega eksponirane-ga strelskega jarka, ki Je bil pred našimi črtami. Naš zaporni ogenj in ogenj naših strojnih pušk sta prizadejala Nemcem velike izgube. Med Soissonom in Reimsom so naši topovi iz strelskih jarkov hudo poškodovali sovražne naprave pri Chclera-farmi in na visoki planoti pri Van-cleroL Razstrelili smo vzhodno od Reimsa neko municijsko itUadiSče,
zilai, da jih kmalu doseže. Barzilai
in d* Annunzio, oba sta enako vredna in oba sta najboljše merilo za zmede in obup, ki vladalo v Italiji.
Briand pride v Rim.
Naznanjen je bil prihod francoskega ministrskega predsednika v Rim, potem pa se Je dvomilo, ali pride ali ne. Sedaj pa poroča »Corriere della Sera«, da pride Briand v Rim še pred koncem tega meseca, kajti Salandra obišče 1. ali 2. februarja Turin.
Italijanski zunanji minister in francoski poslanik sta imeha konferenco, tikajočo se Briandovega dohoda v Rim. Politični krogi pričakujejo Brianda z živahno simpatijo, ker pričakujejo bistvenih uspehov glede skupnega politično-vojaškega delovanja zaveznikov.
no gibanje večjih konjeniških oddelkov in močnih pehotnih poizvedovalnih čet, kar tvori skupaj jasno znamenje, da pripravljajo Rusi novo ofenzivo. Naša fronta pa je tako silno izdelana, da te ruske ofenzivne priprave že v naprej nimajo nobenega izgleda na uspeh. Kljub temu, da nam je vsem znano, kako se je končala ruska novoletna ofenziva proti Crnovicam in Lvovu. hočejo sedaj Rusi kratkomalo utajiti, da bi bili hoteli hoteli na tem kraju pre-dreti našo fronto, nasprotno pravijo ruska uradna in poluradna poročila, da so poskusile naše čete ofenzivo v Bukovini in Vzhodni Galiciji, da pa so oni to ofenzivo ustavili in razbili.
Car je odločen.
Preko Kodanja: Car se je baje izrazil napram neki merodajni francoski osebi: Bolj kakor kedaj, sem odločen. Če me bodo okolnosti prisilile, se bom umaknil, če treba tudi za Volgo, odločen pa sem vztrajati in vztrajati. Če se bo kateri narod ustavljal barbarom, bo to ruski narod.
Petrograd pred lakoto.
Za aprovizacijo Petrograda se je bila ustanovila posebna komisija, katera je sedaj izdelala memorandum, v katerem pravi, da grozi Pe-trogradu lakota in da je popolnoma nemogoče, mesto preskrbeti z živili. Edino sredstvo, da se izogne Petro-grad lakoti, je. da preneha biti glavno mesto in središče, da se izselijo lazareti, vladne in upravne oblasti, duma in tovarfie v notranjost Rusije.
V Champagni je poškodovala naša artiljerija resno sovražne strelske jarke v bližini Maisons Champagne. Tekom 23. januarja sta bombardirali dve skupini letalcev, skupaj 24 letal, kolodvor in vojašnice v Metzu. Sto-trideset granat je bilo vrženih proti tem ciljem. Letalce, ki so metali bombe, sta spremljali dve obrambni zračni flotiiji. katerih piloti so imeli deset bojev s sovražnimi letali. Letala, ki so jih na vsej poti močno obstreljevali, so se vrnila nepoškodovana, razen enega, ki je bilo prisiljeno jugovzhodno od Metza spustiti se na tla.
24. j a n n a r j a dopoldne. V Belgiji blizu izliva Ysere In v okolici Nieuporta je sovražnik izredno silno streljal ter izstrelil najmanj 20.000 granat. Glasom dosedanjih poročil je poskosila nemška pehota prodreti, naš zaporni ogenj pa jo ie zadržal: sovražnik ni zapustil jarkov razen par skupin, katere je naš ogenj takoj razpršil. V okolici Bolsinghee, Het-sas in Steenstraate je art'licrija na obeh straneh močno delovala. Sovražne oddelke, ki so poskusili prekoračiti kanal pri Hetsasu. je ogenj naše pehote in strojnih pušk ter topovski ogenj vrgel nazaj. V Artoisu je poskusil sovražnik na naši fronti zapadno od ceste Arras - Lens po razstrelitvi mine nov napad, ki se je obrnil bolj proti jugu, pa ni imel boljšega uspeha. Severno od Soissonsa so razdejale naše baterije sovražne strelske jarke od višme 12° tja do vzhodno od utrdbe Godat. V okolici Reimsa le naš topovski ogenj, ki so ga vodili letalci, resno poškodoval neko nemško baterijo.
Belgijsko poročilo.
23. Januarja. Ničesar n poročati, razen o lahni artiljerijski delavnosti na obeh straneh. ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
23. Januarja. General Haig poroča: Artiljerijsko delovanje pri Maricourtu, Huluchu in Givenchvju. Uspešno smo obstreljevali naprave pri Monchvju in Frelinghienu. Boji pri Nleuportn.
Baron Reden poroča: Dejstvo, da smo podrli Templerski stolp in
katedralo v Nieuportu, je največje važnosti za ves oni del nemške fronte, ki poteka ob obali. S tem je sovražnik Izgubil svojo edino vzvišeno opazovalnico v tej ploski pokrajini. Stolp katedrale je padel sicer že prej, ostala pa je še visoka streha cerkve, ki Je sedaj tudi podrta. Te-žavnejše je bilo razrušenje Templer-skega stolpa, masivne zgradbe, ki je dal celi okolici poseben značaj. Dolgo ga ni bilo mogoče uničiti, ker se je 4 metre debeli zid, ki je bil zgrajen pred 400 leti, ustavljal kakor skala. Dolgo se ni posrečilo nič drugega, kakor zbiti mu ogle. Sedaj je padla tudi ta historična zgradba vsled vojaške potrebe po trudapol-nem prizadevanju, ki predstavlja vojaško tehnično mojstrsko delo.
Letalski napad na Dover.
Iz Haaga poročajo, da je padla pri napadu nemških letalcev na Dover ena bomba v neko skladišče min. Sele čez 15 minut, ko je že začelo goreti, se je izvršila strahovita eksplozija, ki je razrušila vso okolico; 39 oseb, med njimi en častnik in 27 vojakov, je bilo ubitih, pet železniških voz s provijantom je bilo razbitih, železniški tir poškodovan in podrlo se je več majhnih hiš, v katerih je bilo ubitih več žensk in otrok. Neka mala transportna ladja v pristanišču je bila istočasno zadeta od bombe ter se je takoj potopila. V neko londonsko bolnišnico so pripeljali od tam 20 težko ranjenih. Angleška obrambna letala se niso pravočasno dvignila.
NA      FRANCOSKEM PROMET USTAVLJEN.
Iz Amsterdama poročajo: V notranjosti Francoske je ves promet na železnicah ustavljen, ker potrebujejo železniški materijal, da spravijo med 25. januarjem in 1. februarjem ino.noo Angležev iz Galaisa v Marseille.
Botha proti Nemški Vzhodni Afriki.
Iz Kodanja poročajo, da ima Botha zbranih nad 30.000 Burov, ki bodo pod vrhovnim poveljništvom generala Smith-Dcrriena v par tednih pričeli prodirati proti Nemški Vzhodni Afriki.
BRAMBNA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM.
Zbornica lordov je sprejela brambni zakon v drugem branju.
ANGLEŠKA  TRGOVSKA VOJNA.
Iz Amsterdama: Ena izmed poostritev trgovske vojne je nakup žetve v nevtralnih državah. Nakup 80.000 vagonov romunskega žita je bil le prvi korak. Angleški trgovci skušajo sedaj na Holandskem in v Skandinaviji pokupiti velike množine živil za angleško vlado, da preprečijo izvoz v centralne države.
Angleška zbornica.
Trgovinski minister je izjavil v angleški poslanski zbornici, da je promet angleških trgovskih ladij med nevtralnimi pristanišči kolikor mogoče omejen, popolnoma prekiniti ga pa ne kaže že iz angleških Interesov. Državni podtajnik Tennant le izjavil, da vojaški uradi ne bodo delali nobene razlike med onimi, ki so se prostovoljno javili za vojaško službo in med onimi, ki bodo morali služiti na podlagi brambne dolžnosti.
TURSKA VOJNA.
Angleško poročilo iz Mezopotamije.
24. januarja. Dne 22. Januarja je bilo sklenjeno za par ur premirje, da so na obeh straneh zbrali ranjence in pokopali mrtve. Tekom zadnjih 43 ur je narasla reka Tigris pri Kut el Amari za 7 čevljev in v Amaromu za 2 in pol čevlja, tako da je bilo vsako premikanje čet na kopnem nemogoče. General Tovmshend poroča, da ima vsega zadosti in da njegove čete zadnji čas niso bile v boju.
Rusko poročilo Iz Kavkazije.
23. januarja. Brzo umikanje Turkov na Erzerum traja. Na mnogih krajih zbiramo še artiljerijsko municijo, telefonski materijal in živila. Naši zasledujoči oddelki korakajo naprej po potih, posutih z zmrz-limi mrtvimi. V zasedenih krajih smo dobili še mnogo vjetnikov. Neki naš oddelek, ki je prispel iz Mandžurije v Kavkazijo, Je napadel z dodeljenim polovičnim eskadronom tri stotnije Turkov, ki so branili neko vas. Ubili so en del, ostanek pa vjeli. Južno od reke Sharian, 18 vrst severno od Dutakha, smo uničili cel oddelek Kurdov. V okolici Mela-sgerta se je zapletla naša konjenica v boj z močnejšimi kurdljskimi silami in jim vzela 600 glav živine. Rusko poročilo Iz Perzije
23. januarja. Devetdeset kilometrov Jugovzhodno od Hama-dana je poskusil sovražnik prodreti proti ožini pri KamarJianu. Odbili
smo ga. Rusi so zasedli mesto Sul-tanabad. Nemški konzul, ki se je nahajal v mestu, in oddelek rekrutov, ki ga Je sestavil iz perzijskega prebivalstva, je zbežal.
Khchener gre v Mezopotamijo.
Z ruske meje poročajo po angleških virih, da bo baje Kitchener odpotoval v Mezopotamijo, da prouči osebno tamošnji položaj in če treba, da operacijam novo podlago. Še vedno se angleško - indijskim četam ni posrečilo, osvoboditi armade Town-shend iz njenega kritičnega položaja. V londonskih političnih krogih so v velikih skrbeh zaradi te obkoljen-armade.
V južni Arabiji.
»Kolnische Zeitung« poroča, da so angleške čete v Adenu v velikih stiskah, vsled česar so poslali iz Sueza tja eno brigado avstralskih in indijskih čet. Posadka 20.000 moz se obupno brani in samo sodelovanje štirih angleških vojnih ladij je preprečilo, da Arabci še niso zasedli mesta. V Yemenu ni nobenega Angleža več. Angleži so izgubili nad 15.000 mrtvih in 20.000 ranjenih.
Ogrska in Hrvatska.
(Iz   krogov   ogrskega državnega zbora.)
V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice je poslanec Rakov-s z k v interpeliral ministrskega predsednika glede separatistični1! pojavov na Hrvatskem in v Slavo-niji. Interpelacija omenja najprej nagovor, s katerim je podpredsednik Magdič 14. junija I. 1. otvoril hrvatski sabor in vprašuje, če se ministrski predsednik strinja z vsebino tega govora, po katerem zahteva Hrvatska, sklicuje se na neko hrvatsko državno pravo, združenje vseh hr-vatkih dežela, in če se strinja z vda-nostno brzojavko, ki jo je sabor poslal kralju, in v kateri je tudi izrekel željo po združenju hrvatskih dežel. Interpelant je končno vprašal, zakaj ni ban protestiral proti tem izjavam. Govornik se je skliceval na »Agr. Tagblattc, ki je zahteval združenje vseh Jugoslovanov v eni hrvatski državi, češ, to je imelo namen, ustvariti sredi vojne gibanje, da se odtrga en del ogrske države in premeni struktura te države, ne da bi se Ogrsko vprašalo in ne da bi ona temu pritrdila. Hrvatje hočejo vse Jugoslovane združiti v eni hrvatsk. državi, pa ne govore nikoli o skupnosti z Ogrsko, nego le o skupnosti s celo monarhijo, dasi so postali to, kar so, le vsled velikodušnosti Ogrske. Zahtevajo toliko dežela, kakor jih še leta 1868. niso zahtevali. Brez privoljenja Ogrske pa Hrvatska ne more zahtevati večjega ozemlja, nego ji je bilo priznanega leta 186Č. Ogrska ni zato doprinasala stoletja žrtev, da bi bil od nje odtrgan en del. Jugoslovanska država bi bila katastrofa za obstanek monarhije. Govornik ni pričakoval, da bo ministrski predsednik tako izjavo prezrl Ministrski predsednik ni močan, nego samo nasilen. Ce bi bil močan, bi se bil uprl; zdi se pa, da ugaša njegova zvezda in zato nima moči, da bi nastopil proti močnejšim.
Poslanec K e 1 e m e n je interpeliral. ker je v generalnoštabnem poročilu z dne 18. t. m. rečeno, da so pri zmagi v novoletni noči sodelovali vsi rodovi monarhije. Govornik ie rekel, da ogrsko državno pravo ne pozna nikakih rodov in da je prebivalstvo Ogrske enoten ogrski' (madžarski) narod. To je državnopravna zmota in težka pogreška, če imenujejo merodajni faktorji armad-/ nega vodstva »ogrski narod« rod. .
Ministrski predsednik grof T!-* sza je priznal, da so posamezni do-cro^ki pokazali neko pristranost proti Madžarstvu. Te dogodke je obsojati, ker nasprotujejo pravicam madžarskega naroda ter interesom armade. Te nolave obsojajo tudi me-rodalni vojaški krogi. Protestirati pa !e, da se taki pojavi posplošnjujejo, ker je vse polno dejstev, ki pričajo, da vlada med Oersko in med drugo državno monarhijo ter med madžar-*khn narodom in med merodainuni faktorji armade popolna harmonna.t — Glede interpelacije poslanca Ra-kovszkeera je ministrski predsednik Izjavil, da se ne identificira z iziavo podpredsednika hrvatskega sabora. Ministrski predsednik in kompetentni krogi na Hrvatskem stol? na sta -lišču, da se ohran? nespremenjeno razmerje med Odrsko in Hrvatsko na temelju člena 30., zakona H leta 1868. Kar Je s tem v nasprotju, se seveda ne more odobravati. V interpelacij? omenjena izjava podpredsednika Magdiča je hila že nekaj dni pomele v saboru samem in sicer od večine faktorjev, ki pridejo v poštev. desnvouirana in Je bila jasno Izrecna žella. da ostane državna *ve*A' n^premcnjena. Na vprašanje.
Vojna z Rusijo.
5e kaki ustavni faktorji vzpodbujajo Hrvate na take izjave, ni treba odgovoriti. Takih faktorjev ni in jih biti ne^ more in zato je bilo povsem
urebno, storiti kake korake. Kar 5c tiče Hrvatske in Slavonije, se me-rodajni faktorji sedanjega sabora resno trudijo, urediti razmere po členu 30., zakona iz leta \&68.% zato rti treba daljnih odredeb.
Poslanec Rakovszky je izjavil, da odgovora ministrskega predsed-nika ne vzame na znanje, ker bi bil moral ministrski predsednik izjave v hrvatsem saboru že davno desa-1 irati. Tudi graja govornik, da ministrski predsednik na nekatera vi vprašanja sploh ni od-govorlL
Kazne politične vrti.
—  Svetovni kongres nevtralnih
držav. Bukareški »Universul« pravi, đa se bodo dne 15. marca 1916 sestali v Madridu   zastopniki   31 nevtralnih držav k svetovnemu kongresa.   Kongresa se   bodo udeležili tudi časnikarji,   nevtralni državlja-< ?), predsedniki malih, zlasti južno - ameriških   republik, socijalni ćcmokratje   in zastopniki Kitajske. Razgovorni se bodo o vojnih vpra-niih in o stališču, ki naj je zavzamejo, da zasigurajo gospodarske, počne in finančne interese nevtral-držav po vojni. Tudi pri mirov-niti pogajanjih nočejo biti nevtralne ive nepripravljene. Kongresa se h) udeležila tudi Španska. Povablje-50 tudi zastopniki bojujočih se dr-v. toda le kot poslušalci, ki se ne smejo udeležiti debat.
Revolucionarno  gibanje na
Kitajskem. Na Kitajskem so prišli na sled zaroti proti Juanšikaju, v katero so zapleteni njegov tajnik, ki je v njegovi službi že dvajset let, njegov sluga in neki njegov sorodnik. Raje je pričakovati mnogo justifika-V Kantonu se je ponesrečilo re-^ olucijonarno gibanje, drugod pa so zmagali revolucijonarji. Revolucionarji so se hr^e združili z revolucijonarji v Sunanu. Brzojavna zveza s Pekingom je pretrgana.
lesli \i niiofj! del
Mnogo goriŠkfli beguncev je zakopalo doma svoj denar, drugi razne
Tagocenosti. premičnine, živila, žito So   pač   mislili,   da se vrnejo i domov in da so njihove stvari >lj varne v domači zemlji. Ne-tteri so bili tako previdni, da so šli kmalu poiskat svoje stvari in so jih tudi po večini dobili; nekateri so od-3šali in ko pride sedaj kdo poiskat, ne najde niti sledu več o tem, kar je zaupal zemlji ali pa je vse pokvarjeno. Kdor ima še kaj spravljenega, naj se požuri — nekateri pa so že raredili križ čez vse in pravijo: kar ie, je, ne vrnem se, dokler ne bo ca vojne. Pametno seveda zako-v anje ni bilo, ali s seboj vzeti v nagnei vsega pa tudi niso mogli ljudje!
Za primorske begunce v Mari-
fe   u se je osnoval okrajnopomožni r, ki posluje v poslopju okrajni iz glavarstva, drugo nadstropje, k ponedeljek, sredo in soboto. Kdor kaj ve, kje se nahajata An-Figelj in njegova žena Jožefa iz Št. Mavra št. 14 pri Oorici, naj to ovolino s-oroči na naslov: Kor-i Avgust B e n o a, Marinefeld-rostamt Pola.
Dnevne vesti.
Avstrijski ministri v Budim-sšti. »Fremdenblatt« poroča: Mini-predsednik grof Stlirgkh se da v kratkem z nekaterimi člani a kabineta v Budimpešto, kjer ' r.?i!a konferenca z ogrskimi c:ri o gospodarskih zadevah.
— Iz ministrstva notranjih del. • ;_ avstrijski namestnik Era-baron H a n d e 1 pride za nekaj
v  ministrstvo  notranjih del. n Handel je bil pred leti že ne-Časa predstojnik legislatlvnega Ika v ministrstvu notranjih del in prevzame sedaj zopet ta oddelek, an je, sodelovati pri pripravah iativne   akcije, potrebne 'Tcd vojne ter pri reformah v dr-upravi.   Vodstvo gornjeav-kega   namestništva je začasno Prevzel   podpredsednik   dr. Andrej krof Schaffgotsch.
— Hrvatski sabor nadaljuje svoje zasedanje jutri, v petek, dne 28. januar^.
— Odlikovanje. Vitežki križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca sta prejela za izvrstno službovanje pred
raznikotn polkovnika Alojzij Le-bar v Mariboru in Martin H e geti u s i ć v Trstu.
Grob-ni   padlih vojakov. Smatrajoč za častno dolžnost arma-
de, skrbeti za grobove daleč od domogne padlih vojakov, je vojno mi-nisjfrstvo, dogovorno z obema domobranskima ministrstvoma ter avstrijsko in ogrsko politično centralo, ustanovilo poseben oddelek, ki bo preskrbel za dostojno priredbo grobov.
— Darila. Za ranjene, oziroma bolne vojake na 11. državni gimnaziji, po gospici Avg. Mattanovich, so darovali: tvrdka Šarabon: divjo kozo, 10 steklenic mineralne vode, 4 steklenice malinovega soka, 2 steklenici konjaka in 4 škatlje peciva; tvrdka Miklavec: 2 ducata podzglavnih prevlečkov; in gospod računski svetnik Kovač: 3 srajce. — Darovalcem najprisrčnejša zahvala.
— Slovenski lovci 7. lovskega bataljona prosijo ponovno, da bi se jim poslalo kaj slovenskih zabavnih knjig. Naslov se izve v našem uredništvu, kajti priobčiti ga ne smemo.
— Koliko 1© ostalo naiih voskov v srbskem vo nem vjetništvu? Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: Srbska in italijanska poluradna poročila so trdila, da je ostalo v Srbiji Še 60.000 avstrijskih voinih vjetnikov, ki so bili prepeljani deloma v Italijo, deloma na Francosko. Pozneje so ta poročila vedela povedati, da jih je 70 000 in konečno celo 100.000. Napram tem prenranim vestem je dostaviti, da se nahaja od naših v bojih s Srbijo vjetili vojakov približno še 25.000 mož v vojnem vjetništvu. — Kakor se nadalje s podučene strani poroča, so bili naši vojaki-vojni vjet-niki prepeljani iz Srbije v sledeče kraje: Marseille (na Francoskem*, otok Asinara, Montenero na Sardiniji, Ave-zzano in Cittaducale (v srednji Italiji) ter Porto Ferraio (na Elbi).
— Italijanske vjetnike od Oslav ja so pripeljali predvčerajšnem v Ljubljano. Bilo jih je nad 1000, med njimi več višjih častnikov.
— „Glasbena Matica" v Ljubljani. V torek, 1. februaria 1916 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union* koncert. Priredi ga mladi hrvatski umetnik virtuoz na gosli gospod Zlatko Baloković iz Zagreba. Spremlja ga umemik, pianist gospod profesor Krautii iz Zagreba. — Spored: 1. Mozart: Koncert za gosli v D-duru. L Allegro. — II. An-dante cantabile. — III. Andante gra-zioso. —.IV. Allegro ma non troppo.
2. Bach: VI. Sonata. Solo za gosli. Praeludlo. — Andante. — Gavotia.
3. a) Elgar: Capricieuse; b) Sarasate : Romanca Andaiusa; c) Bazzini: La ronde des lutins. 4. Paganini: I pal-piti. t Srčni vtripljaji).
— Virtuoz na gosli gosp. Ziatko
Ba'oković, čigar koncert naznanja Glasbena Matica za torek, 1. februarija, nam je že dobro znan umetnik. Dne
4. oktobra 1915 konceriiral je v proslavo godu Našega Presvitlega Cesarja na korist sirotam padlih slovenskih naših junakov. Ta niegov koncert je bil, kakor je pisala „Laibacher Zeitung* višek instrumentalne umetnosti, kolikor jih je še priredila ^Glasbena Matica-. Gospod konceitant nam je dokazal, da imajo prav berlinski, dunajski in drugi inozemski listi, ki so ga že slavili kot svetovnega umetnika. Od tega časa sam je koncetiral miadi majster po vseh večjih in manjših mestih svoje hrvaške domovine. Sedaj se pri' avija r.a pot v Galicijo, osvojeno iisko Poljsko in na Nemško. Predno dide, blagovoli prirediti tudi pri nas *e en koncert. Med tem je napredov: tako iepo, da nas čaka res izvanreden umetniški užitek. Sremljal ga bo na glasovirju nam tudi že prav dobro znani gospod prof. Krauth iz Zagreba.
— Tobak. Vodstvo tobačne uprave je pred nekaj časom obelodanilo izkaz, da je še več tobaka v vseh oblikah dalo na prodaj, kakor v mirnih čas"h. Vzlic temu pa. da se na pr. v ljubljanski tobačni tovarni izdela ravno toliko, kakor prej, zmanjka zdaj in zdai raznih vrst cigaret in smodk. Ker se zdaj poroča z Ogrskega, da hoče ondotna vlada najbrž že s 1. februarjem zvišati cene, so seveda ljudje v skrbeh, da se zgodi tudi pri nas tako zvišanje.
— Vsakdanji kruh. Peki morajo prodajati do preklica kruh po 70 vin., ker ga peko iz moke št. 1.
— Prodaja Jajc po mestni apro-vlzaciji. Mestna aprovizacija je začela zopet prodajati jajca po vseh vojnih prodajalnah, kjer se oddajajo živila in kruh iz mestne aprovi-zacije.
— Poštne Vesti. Za poštarje so imenovani: Friderik Schmidt za Gradac, Ferdinand Gaspari za Štanjel na Krasu in Ciril Hadliček za Jelšane. Za oficijantinjo v Idriji je imenovana Albina Hiti, za ekspedi-jenta v Roču pa Alojzij Božič. Premeščeni so: Adolf Braz iz Idrije v Kozino, Edvard Prodan iz Pulja v Trst, Marija Poltrak iz Krškega v graško ravnateljsko okrožje in Gabrijela Žužek iz Idrije v Ilir. Bistrico. Odpovedali sta se službi AIojz;ja Hrovat in Marila Potočnik.
— Iz ljudskošolske službe. Učiteljski kandidat Fran Logar Je nameščen za suplcnta v Vipavi, šolo v Banjaloki vodi začasno definitivna učiteljica Marija Horvat - Nosan, ker je odšel nadučitelj Rajko M e ž a n k vojakom. Šolo v Oreho-vici vodi začasno definitivna učiteljica Ivana Nagu - Z a I o k a r, ker je odšel nadučitelj Srečko N a g u k vojakom. Za suplentinjo na Vrhniki je nameščena kandidatinja Julijana S p i t z e r.
— šolske vesti. Na mesto obolelega nadučitelja Valentina Ravnika v Metliki je imenovana za suplentinjo Marija Gabršek, šolsko vodstvo pa je prevzel učitelj Konrad Barle. Za provizorično učiteljico v Srednji vasi v Bohinju je imenovana Frančiška RibteršiČ.
— Družaben večer. Da se eno-ličje letošnjega predpusta vsaj za ure prekine, priredi ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega društva dne 2. februarja (o Svečnici) v veliki dvorani hotela »Union« zabaven večer s koncertom vojaške godbe in šaljivo loterijo. Posebe se ne bo vabilo, udeležba je dovoljena vsakomur.
— Bolniško in podporno društvo pomočnlb in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima svoj redni letni občni zbor za leto 1915 dne 5. februarja 1916 ob 7. zvečer v restavraciji »Novi svet na Marije Terezije cesti št. 14 (Prešernova soba). Prosi se sigurne in točne udeležbe.
V Kranju je umrl gospod Josip F u s o. Počivaj v miru!
V Senožečah je umrl ondotni gostilničar in posestnik gospod Anton Zelen, dolgoletni naš prodajalec »Slovenskega Naroda<-. Bil je kremenit značaj. Cenjeni rodbini naše sožalje!
V štajerskih šolah, ljudskih, strokovnih in srednjih, se danes ne podučuje. Učenci imajo prosto povodom rojstnega dne nemškega cesarja.
Iz uradniške službe Pri Južni železnici na Spod. Štajerskem. Prestavljena sta asistenta Karel] Rebclj z Orobelnega na Pragersko in Karol Regoršek iz Poljčan v Maribor.
Iz Celja. Za računskega poročnika je imenovan gosp. Maks Deti č c K, ura dnik avstro - ogrskega konzulata v Podgorici.
Iz Cel.i?. Poveljnik S7. pešnolka polkovnik Franc Hossner je bil odlikovan za izvrstno vodstvo polka v težkih bojih ob Soči z viteškim križem Leop^ldovega reda z vojno dekoracijo.
Iz Celja. V poslopiu Zveze slovenskih posojilnic (Schillerjeva cesta 3) se je nastanila produktivna zadruga združenih čevljarjev v Trstu in okolici ter je začela z izdelova-ri?m čevljev za vojake. Na Štajerskem se bavi več čevljarskih produktivnih zadrug z izdelovanjem Čevljev za vojake; veliko delavnico iina n. pr. zadruga v Lipnici. V Krčevini pri Mariboru so prevzeli vojaške dobave tržaški čevljarii pod vodstvom primorskega urada za pospeševanje male obrti. Vojaške dobave ima tudi ptujska surovinska zadruga čevljarjev. Največja zadružna čevljarska delavnica pa ie danes v Vrbovcu pri Mozirju: tam dela čevljarska zadruga iz Mirne pri Gorici.
Kaj bo t galico? Iz Celja nam pišejo: Deželni vino- in sadjarski inšpektor Stiegler poroča v graŠkih listih, da se je zasiguralo načelniku graške zveze kmetijskih zadrug. Pa rti. od vlade 55—60 vagonov modre galice, s katero množino da se bo dalo izhajati, ako se ne bode škropilo z galico drevja. Pripominjamo, da danes galice še nima sigurno v rokah nobena kmetijska korporacija, katera jo je kupila za svoje člane. Upati je, da bo mogoče galico dobiti, ni se pa bati, da bi dobila ena korporacija vse, druge pa nič. temveč se bo blago po naročilih sorazmerno razdelilo.
Iz Maribora. Pade! je rezervni nadporočnik 27. črnovojmškega polka Josip S t e p e c iz Maribora.
Drobne vesti s Štajerskega. O d
Sv. Lenarta v Slov. goricah. Posestnik Franc Knuplež v Ročici je prodal mesarju Peklarju bika za 900 kron. Ko so hoteli bika gnati k mesarju, je zdivjal in ogrožal več ljudi. Ker žival niso mogli drugače ukrotiti, so jo ustrelili. — Iz Ljutomera. Za župnika in dekana v Ljutomeru je imenovan Josip Ozmec, deželni poslanec in doslej župnik pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. — V Mariboru Je bilo po izkazu ministrstva za notranje zadeve od 9. do 15. Januarja 12 novih slučajev koz. — Cesta Grobelno-I i s i č n o - Kozje bo. kakor poroča mariborska »Stražat, v kratkem dogotovljena. Delajo jo domači delavci in ruski vojni vjetniki.
V Celovca se je ustrelil v neki gostilni   čmovofniški nadporočnik
Ludovik Liebermann, doma z Dunaja.
Požar v zagrebškem vojaškem skladišču. V zagrebškem vojaškem skladišču je izbruhnil v ponedeljek požar, ki je uničil v nekem manjšem poslopju zalogo vreč. Gasilcem in vojaštvu se je posrečilo požar omejiti in zadušiti, bkoda ni znatna.
Roparji in razbojniki so se pojavili v okolici Sušaka. V prvih treh januarskih tednih je bilo naznanjenih oblastim 45 zločinov. Orožniki še niso mogli roparjev izslediti. Domneva se, da gre za dobro organizirano cigansko tolpo. Roparji so tudi že več oseb težko ranili. Te dni se vrši v sušački okolici velika gonja. Oblasti upajo, da bo uspešna.
»Kino - Ideal«. Igrokaz »Njegov edinec« z Aleksandrom Moissi v glavni vlogi, je vzbudil pri včerajšnjem predvajanju velik vtisk na gledalce. — Veseloigra »Amor v kvartirju« z dražestno Aud Nissen v glavni vlogi, je vzbudila mnogo smeha. — i a res lepi spored se danes zadnjič predvaja. — Jutri velik večer smeha. — V soboto do ponedeljka »Tajni sekretir« z Joe Deebs!?
Detektiv Joe Deebs bo nastopil v »Kino - Idealu« v soboto, dne 29. januarja do ponedeljka 31. januarja v šiiridejamskem detektivromanu »Tajni sekretar«.
Mm stran
* Češki politiki na Dunaju. Svojim tovarišem, ki so se stalno nastanili na Dunaju, se je pridružil tudi poslanec dr. Baxa iz Prage.
* Panamski prekop. Uprava Panamskega prekopa sporoča, da plovba skozi kanal moti dela za očiščenje prekopa, vsled česar mora prekop začasno zapreti.
* Amnestija v Nemčiji. Nemški cesar je izdal v priznanje velikih uspehov armade milostno naredbo z obsežno amnestijo za vojaške in civilne osebe.
* Umrl je na Dunaju predsednik »Zveze dunajskih korespondentov« dr. L Horovitz. co izbruha vojne dolgoletni dunajski dopisnik londonskega »Daitv Chronicle-. Dr. Horovitz je bil po narodnosti poljski 2;d.
* Vojvoda Putnik. Razni listi so poročali, da je pcveijnjk srbske armade vojvoda Putnik umrl. Srbsko poslaništvo v Bukarešti izjavlja, da so te vesti neresnične in da se nahaja Putnik na Krtu, kjer vodi reorganizacijo srbske armade.
* Svakinja prezide n ta francoske republike, preprosta žena preprostega bolgarskega živinozdravnika Vil-nickega, je umrla v Sofiji. Pokojnica je bila sestra gospe Poincare, soproge predsednika francoske republike, ki se je ž njo vedno dobro razumela ter jo tudi večkrat obiskala v Sofiji.
* Beigrajska etnograflčna zbirka se prenese, kakor trdi »Az Est^. v Budimpešto. Madžarski strokovnjaki, pos'ani v Belgrad, pravijo, da je ta etnografična zbirka najzanimivejši del belgrajskega muzeja in je zlasti v njem zbrano prav do zadnjega vse. kar se tiče na Ogrskem živečih Srbov.
* Kapitaliziranje hrabrostnih svetinj. ^Az Est* javlja, da pretresajo merodajni ogrski krogi misel, kapitalizirati mesečne ■ prejemke imeteljev hrabrostnih svetinj, če imajo dotični samostojno obrt ali hočejo kupiti zemljišče. V tem slučaju bi se izplačalo imeteljem zlate hrab-rostne svetinje 4000 K.imeteljem vel. srebrne svetinje 2000 kron, imeteljem male srebrne svetinje pa 1300 kron. Tudi prejemki invalidov in sirot bi se kapitalizirali.
* Potresi na Ogrskem. Včeraj zjutraj so aparati seismografičnega opazovališča zabeležili, da se je kakih 550 km od Budimpešte zgodil močan potres. — O potresu na Er-deljskem javljajo: V komitatu Nagy Ktikulo je bilo včeraj ob 8. uri 37 minut več močnih potresnih sunkov, vsled katerih se je podrlo mnogo dimnikov in je počilo mnogo zidov. Prebivalci celega komitata so iz hiš zbežali. Nezgoda se ni primerila nobena. Čutili so potres tudi v Kron-stadtu in v raznih drugih ogrskih mestih.
* Ubožnl kralj. Pred kratkim je bila v Nenillvju pri Parizu poroka princezinje Marije Lujize Orlčanske s princem Filipom Bourbonskim, ki služi za oficirja v španski armadi. Seveda je dobila nevesta bogata darila. En sam njenih sorodnikov, belgijski kralj, ji je namesto darila poslal brzojavko sledeče vsebine: Svoje darilo pošljem po vojni. Sedaj mi vest ne dopušča, da bi za tak namen porabil le najmanjšo svoto denarja, ki je namenjen za moje vojaštvo.
* Vladarji na Fldži-otokih posvečalo največjo skrb in pozornost svoiim lasem in svetim bradam. Vsak ima po več dvomih frizerjev,
ki ne smejo nobenega drugega dela opravljati, kakor da frizirajo lase in brado dotičnega kralja. Frizerski posel velja za prvo dostojanstvo na dvoru in je navada, da paganski duhovniki frizerjeve roke svečano blagoslove. Še jesti ne sme frizer a lastnimi rokami, ampak ima vsak posebnega slugo, ki mu daje jed v usta in vliva pijačo.
* Pegasti legar in koze. Od 9. do 15. januarja je bilo v Galiciji 226 slučajev pegastega legarja v 19 okrajih. V drugih upravnih okrajih 9 slučajev, tako na Spodnjem Avstrijskem 3 (Dunaj in Korneuburg). na Gornje-Avstrijskem 1, na Češkem 4, na Mo-ravskem 1. V Graslicah na Češkem so zboleli trije vojni vjetniki. Drugi bolniki so domačini. Na kozah je obolelo v istem času v Galiciji 1522 oseb, v Bukovini 18, v drugih uprav-, nih okrajih 106. Na Kranjskem, v. Mošnjah pri Radovljici 6, sami domačini.
* Posledica popivania.    Dne U
avgusta je bilo več trenskih vojakov na potovanju z Dunaja v Inomost. Vojaka Henrik Frank in Ignacij Grabner sta bila oba pijana. Frank je Grabnerja v pijanosti na vse načine zmerjal, ga celo s čevljem v glavo suval in tudi vse prizadevanje stražmojstra,.da bi napravil mir, je bilo brez uspeha. Ko je končno Frank še Grabnerja imenoval »Sau-rekrutc?, se je ta v jezi in v pijanosti tako spozabil, da je vzel puško in ustrelil na Franka. Zadel ga je tako nesrečno, da je bil Frank takoj mrtev. Grabner je bil obsojen na dve leti težke ječe.
* Nova parobrodna družba. Od-< kar je vojna, so naši monarhiji kakor tudi Nemčiji zaprta vsa morja-Kar dobimo iz prekomorskih dežela, to pride vse čez nevtralne države, a še to bo kmalu izostalo, če bodo mogli Angleži izvršiti svoj načrt za popolno blokiranje Nemčije. Posledica tega bo, da se bodo sčasoma izčrpale zaloge surovin, ki so dobljene iz prekomorskih dežel, ali vsaj da bo po končani vojni velikansko povpraševanje po surovinah. Čim bo vojna končana, bo obnovitev našega gospodarstva v veliki meri odvisna od te^a. koliko ladij bo na razpolaganje za brvoz naših izdelkov — v prvi vrsti sladkorja — in koliko za uvoz surovin, inozemske ladje bodo za svoje dežele imele toliko opraviti, da ne bodo mogle voziti blaga še za našo Monarhijo, naše sedanje trgovinsko brodovje pa samo ne bo kos tej nalogi. Vedno dalekovidnejšt Madžari so to hitro SDrevideli in snujejo s pomočjo kapitala iz Nemčija ustanoviti nove pa rob rodne družbe, 7 delniško glavnico 6—10 milijonov. Ta družba bo ustvarila linijo Reka-Amerika in bo tudi dobit? monopol za prevoz izseljencev z Ogrskega vi Ameriko.
Najnovejša poročila.
Roistni dan nemškega cesarja.
Berolin, 26. januarja. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Slava rojstnega dne cesarja se je vršila v velikem glavnem stanu že dne 25. januarja. Čestitke cesarja in kralja Franca Jožefa ie sporočil nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef, v čigar spremstvu se je nahajal gene-raloberst baron Conrad von Hotzen-dorf. Razen tega so se udeležili slavja: Princ Henrik Pruski, vojaška pooblaščenca Turčije in Bolgarske, državni kancelar von Betbmann-Hollweg, šef generalnega štaba von Falkenhain z oddelnim šefom gene-ralneea štaba, voni minister v. Wi!d in veliki admiral von Tirpitz. Na nagovor nadvojvode prestolonaslednika, je odgovoril cesar z zahvalo za sporočene mu čestitke zavezniškega monarha ter je obenem izrekel svoje trdno prepričanje o končni zmagi zavezniških armad. Dan 27. januarja bodo v velikem glavnem stanu slavili samo z božjo službo.
Kaj je Izgubila Italija v Skadru in Baru?
Turln, 26. januarja. (Kor. urad.) »Stampac našteva italijanske vrednote, izgubljene v Skadru in Baru in sicer: V Skadru hospital, katerega oba voditelja sta se nedavno vrnila na Dunaj, paroplovno družbo s tremi pomorskimi parniki, agenturo italijanske orijentske trgovske družbe, italijansko - albansko agenturo, brezžično postajo na konzulatu v Baru. V Baru sta bila kapital in delavstvo skoro popolnoma italijanska, zlasti železnica v Virpazar, pristaniške delavnice, trgovski hotel in delavske hiše. Tudi tobačni monopol je bil v italijanskih rokah.
DanaSnj list obsega ' stran'.
Izdajatelj In odgovorni urednik! Valentin Kopitar.
Lastnina bi tisk »Narodno tiskana«.
^*.« T.
tlmrli so v Ljubljani:
Dne 23. januarja: Lajos Pandi, pdSec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 24. januarja: Vojka Marica Lumbar, hči vratarja mestne klavnice. 9 mesecev, Mesarska cesta 1.
Dne 25. januarja: Frančiška Enpich. postreščkova žena. 80 let. Sv. Jakoba nabrežje 31.
Zahvala.
Za im dokaze iskrenega aočirn povodom prebridke izgube naše nad vse ljubljene, preblage soproge, mamice, stare mamice in tašče, gospe
Uršule Kolsau
roj« Dolenc
in vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico v tako obilnem številu k večnemu počitku, se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo.
Ljubljana, 27. januarja 1916.
Žalujoči ostali.
Sobsta 29.—HRtelfka 3L
Detektiv
Joe Deebs
v 4 dejanjskem detektiv, romanu
Najboljši detektivski film, ki se je kedaj kazal.
JUHO IDEAL1.
3JK. '"■:
Marija Zelen roj. Littf naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok, Emilije. Antona, Ivanke in Slavkota, prežalostno vest, da je naš iskreno! j ubijeni oče, oziroma brat, stric in svak, gospod
Anton Zelen
posestnik in gostilničar
danes dne 25. jan. ob 5. ari zjutraj, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bode v četrtek dne 27. t m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše za rajnkega se bodo darovale v raznih cerkvah.
Bodi mu blag spomin!
SENOŽEČE, 26. januarja 1916.
387
Žalujoča rodbini.
Kalodont
nov ovitek
easawtsow*c
Vsled točasnih razmer imo primorani, da spiemeaano ie nad 30 let v prodaji rabljeni o vi tele za
zobno kremo „Kalodont".
Tub odslej ne bomo već zavijali ▼ dosedaj navadnih cevkah, temveč v sklopnih kartonih, katerih risba in barva ostane ista, kot je bila pri naših tuba-etiketah, ki je v vseh deželah postavno varovana.
Sveto?aoznanl in povsod priljubljeni predmet »Kalodonte se bo kot doslej v nedosežni kakovosti naprej prodajal.
F. A. Sarg, sin & Co.
DUNAJ IV.
zunaj no fronti
ki fta zato peiljomo sopar katolfp hrlpavost i« za-zHisafa 1—t ikatkjtet PATE tli sodauklk ■laeralaUi paztUj. M natapa pazila zalo aa kao PATI us
Elegantna, mele lova na
mesečna soba
s posebnim vhodom, v II. nadstropju, z električno razsvetljavo, se solidnemu gospodu s 1.
februarjem t. 1. odda. 286 Kje, pove upravništvo .Slovenskega Naroda**
! Stelaže!
M zroZajO, pripravne za Špecertjo in železni no, v dobrem  stanu po zeld nizki toni, pri
jfnton |ntara, Jfovomesio.
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša knr)a očesa, bradavice, obtišćaacl v 3 dneh brc bolečin ne izginejo s korenino vred z Rta bal-eaaaoea. Lonček z rarancijskim pismom 1 K, 3 lontki Z 2C§, 6 lončkov B 4.90. Hetneny, SEosiee (Kasae) 1 Postfach 12 22, Ogrske. (-842
prodajalec
ali
prodajalka
Za takoj a prejme za večjo manufakturno trgovino. 288 Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«.
SklndiSčnr
krepak, soliden, voiaščine prost ter popolnoma izurjen kolonijalnih strok, vstop takoj, se sprejme po oseb
nem  dogovora   ali    pismeni ponudbi v veletrgovino 324
Iv. fl. Hortmonna irsl.
A. Tomažič, Ljubljana.
asne
ZZ IZBIRO pošilja rudi na deželo:
2652
plaeee, jopice, krila, kostume, nočno halje, perilo. Zotanovloo.
BLUZE
Zelo solidna tvrdl*a:
M. Krištofič - Bučar
Ltnelfama, Stari trg e. Lastna biea.
Neprekosljiva v
j otroških oblekcah
j is in krstni opravi, u
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
d^loijr aaajaoljoe |»i»t znava*
Tanno-cniniH Mm
katera   ekrepotife   l«ete6e, eeeeran|u|e luefce ie areareoule Ispadanje lae.
I arfteUleaten ■ aaavodoam WL !•!
teapoBlja ee s obratne poete ne aeaj kot
Zalogo vzeti preiakuienllt sdravfl, medlo« naII, modloiaol. vfle, Spooltoll tel, aeJffne)olh parfumov, klrurglikJti obvoz, evellh mlneremlh vod Ud.
Dc2» IckoiiB HUm Lcutcki
iLtabllH! Rtslliti wli It L
Proda zo
posteljico
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
Prodajalka
z dobrimi spričevali, leli SVOjt 10* dazje meito nrvezaniti, najraje kje
na deželi. — Cenjene dopise pod „pri-hodnost 1916/332*' na upr. »SI Naroda«.
Mladenič
primerno   izobražen,   voja§č ne prost,
teli v kateremkoli kraju primernega
opravila. (Podučuje tudi petje).
Naslov pove upr. »Sio»ensk. Naroda«
340
Zastopniki
se iščejo za prodajo živil, tehničnih predmetov in pisarniških potrebščin.
Naslovi pod t,Zastopnik/399" na uprava »Slov Naroda«. 309
iT
ee iš6e za žganje in vino proti proviziji in dnevni povrnitfi stroškov.
Ponudbe pod „provizzla'SiS" na upravn. »Slov. Naroda«. 316
Absolvirane
Mahrove   šole  želi   primerne službe. Pole.^ nemškega in  slovenskega  jezika,  je zmožen tudi laščine. Vojaščine prost. Vstop takoj ali pozneje. 253
Ponudbe pod  MMarovecu   na upravništvo .Slovenskega Naroda"
r
m i
-o
o
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
DHastveiG UlaFiiiis prodaja stropov.
Ustanovljena leta 1837.
LJubljana, Židovska ciica 1.
Ceniki na razpolago.
i
-
Ceniki na razpolago. I
S Volne %m
w
Življenska zavarovanja s takojšnjo veljavo tudi za slučaj smrti   v vojski, sklepa pod normalnimi premijami, brez vsake doklade
e. kr. prlv. zavarovalna dražba aa življenje
:: Avstrijski Feniks-
Družba  sklepa   pa   tudi   izrecna   vojna  zavarovanja,  samo   za dobo
enega leta, brez vaake sdravsfžke prVskave. Na ta način se po svojem
zavarujejo tudi lahko osebe, ki se že nahajajo na bojnem polju. — Zavarovalna družba »Feniks« je edina v monarhiji, ki nudi tako zavarovanje.
Brezplačna pojasnila daje in ponudbe sprejema: 114
generalni zssfop v LJubljani, Sodni ulica im. \ in :: glavni zastop v MIlani, Gradišče štev. 8. ::
Parilo
za gojena zavodov
v zalogi.
izdelovanje nevestieskih gpreni.
1
i
i
e» a
e
m m
i
JI
S
Ustanovno 1866.
Perilo za deteta v zalogi.
Moško, damsko in otroško
lastnega izdelka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
e C. J. HAMAN
dobavitelj perila ces. in kralj. Visoi*3sti, Častniških uniformirani   zavodov, samostanov i. t. d, v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje.
Istotam prva kranjska
Motorni obrat.
ifitrefte nnniie perila.
HaiMiem itroii.
Parilo aa ti nioe zlika
neoin prva dunajske čistil-zhibno kakor novo in ao poalano parilo zgotovi v oboto tistega tedna« 276
Piizaaaa aalpslttazlia paztretbz.
S <
Cm
iS
"S
< O
•si a
IM
•d a
H Z
HiftiiM um. m ii kun
Spirtii intaii
023031010100327802