24. december 1998 številka 10 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA! LETOS NAS JE ZIMA PBEHITELA. S SVOJIM SNEGOM IN MRAZOM NAS JE ŽE NA ZAČETKU DECEMBRA STISNILA V TOPLEJŠA OBLAČILA, PREDVSEM PA NAM JE POVEDALA, DA JE PRIŠEL ČAS ZA TISTI DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA, KI ZAŽIVI V TOPLIH DOMOVIH, V OKVIRU DRUŽINE. ZDAJ JE ČAS ZA RAZVIJANJE TOPLIH MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV IN ČAS, DA NAREDIMO NEKAJ ZA VSE, KI SO NAM DRAGI, PA SMO JIM MORDA POZABILI POVEDATI, KOLIKO NAM POMENIJO. NA SVOJIH DELOVNIH MESTIH SMO ŽE OPRAVILI SKORAJ VSE, KAR SE JE V TEM LETU DALO. ODPRIMO ŠE VRATA SVOJEGA DOMA, POVABIMO VANJ PRIJATELJE IN SI VZEMIMO ČAS ZA VSE TISTO, ZA KAR SMO MORDA SVOJE ŽENE, MOŽE, OTROKE, ČLANE DRUŽINE IN PRIJATELJE PRIKRAJŠALI V PREVELIKI DELOVNI MRZLICI ALI ZARADI ČESA DRUGEGA MED LETOM. ZATO VAS VSE DRUŽINE IN POSAMEZNIKE, VABIM NA NOVOLETNO PRAZNOVANJE, KI BO TUDI LETOS NA OSREDNJEM MESTNEM TRGU NAŠE OBČINE. TAM BO PROSTOR ZA VSAKOGAR, KI OB PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU ŽELI KOMU STISNITI ROKO IN MU ZAŽELETI VELIKO ZDRAVJA IN USPEHOV. IN PRAV TEGA ZDRAVJA IN USPEHOV - VAM ŽELIM V VELIKI MERI TUDI SAM. ANTON SLAVIC ŽUPAN MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA AKTUALNO PRAZNIČNA OKRASITEV MESTA ližajoči se praznični dnevi so vse bolj opazni tudi v mestu Murska Sobota. Vrvež je vse večji, okrašene so izložbe, poslovne stavbe in drugi objekti. Svoj delež k popestritvi mesta v tem času pa vsekakor daje tudi praznična razsvetljava po mestnih ulicah in drugih javnih površinah. Mestna občina Murska Sobota že nekaj let namenja iz proračuna določena sredstva za dokup praznične razsvetljave. Začetki bolj načrtnega okraševanja mesta segajo v leto 1996, ko je uredila novo praznično razsvetljavo v Slovenski ulici, delu Slomškove, Staneta Rozmana ter Štefana Kovača. V lanskem letu so novo praznično razsvetljavo dobile Lendavska ulica, Grajska ter Slomškova od Slovenske do Cankarjeve. V letošnjem letu pa je nova v Gregorčičevi ulici, kjer je bila ob tem letos zgrajena tudi nova ulična razsvetljava. Največ pozornosti je bilo letos namenjene Trgu zmage kot najožjemu središču mesta. V tem delu je nova okrasitev parka okrog spomenika, novo praznično razsvetljavo je dobila aleja proti soboškemu gradu, »zacveteli« so kostanji pred hotelom Zvezda. Vse to pa v središču mesta dopolnjujejo tudi praznične razsvetljave na poslovnih objektih ter na zgradbah mestne hiše in soboškem gradu. Z javno praznično razsvetljavo so mesto okrasili delavci PE Elektro Murska Sobota, ki tudi sicer pogodbeno vzdržuje javno razsvetljavo v Mestni občini Murska Sobota, ter podjetje ELSA Gornja Radgona. V upanju, da je oziroma bo praznična razsvetljava marsikomu polepšala kakšen trenutek, želim ob tej priložnosti vsem občanom in obiskovalcem našega mesta oziroma občine vesele praznike ter vse dobro v letu 1999, ki prihaja. Bogomir ROLA PROSTORSKO OBOGATENA BANKA P renovljena Pomurska banka ima veliko stopnišče in zanimivo kupolo, pa tudi sicer se zdaj uvršča med ene najlepših v Sloveniji. Tam, kjer je denar, se to pozna tudi navzven in če bo še manj vrst pred okenci v času vpisovanja in dvigovanja pokojnin ter drugih prejemkov, je bila naložba vredna denarja. Odprtje pa odmevno, če sodimo po številu vabljenih in naključnih obiskovalcev ter povedanem, čeprav program ni bil najbolj izboren. PREDPRAZNIČNA KULTURNA IN PONUDBA ZA OTROKE B ožični koncert Big Benda pod vodstvom Ernesta Lukača je mimo, kakor tudi dobrodelni koncert mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti v organizaciji Lions kluba M. Sobota. Pred nami pa je koncert arij opernega pevca - baritonista Lorenza Casellucia, ki bo nastopil v grajski dvorani to nedeljo ob 19. uri. Iz bogate likovne in druge kulturne ponudbe leta 1998 pa želimo spomniti na razstavo V tišini žuželk, ki je bila zaradi občutljivosti metuljev v razstaviščnih prostorih Pokrajinskega muzeja v gradu na ogled le krajši čas, vendar dovolj dolgo, da je opozorila nase v naši pokrajini in širšem slovenskem okolju. Bila je izjemna in prav tak je bil tudi njen obisk, kar potrjuje, da so kakovostne prireditve odmevne. Zbiratelj Stanislav Gomboc pri postavitvi razstave »V tišini žuželk«, ki jo je v sedmih tednih obiskalo 6.500 obiskovalcev. BRIGITI BAVČAR IN ŠE NEKDO MED NAMI. KI GA SREČUJEMO MNOGOKRAT IN MORDA NE OPAZIMO NIČESAR. JE SREČAL ABRAHAMA. TO JE NAŠA SODELAVKA BRIGITA BAVČAR. PRAV TAKA JE, KOT JE BILA, IN ČE NAM NE BI TEGA SAMA ZAUPALA, GOTOVO NE BI NIČESAR OPAZILI. ŽELIMO JI, DA BI NAŠLA SVOJO OBLJUBLJENO DEŽELO -KANAAN, KAMOR VODI ABRAHAM VSAKEGA OD NAS. TER V NJEJ ZADOVOLJSTVO. MIR IN VESELJE LEPIH TRENUTKOV. KI NISO V NIČEMER ODVISNI OD LET. ČESTITAMO. NJENI SODELAVCI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA! Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET. Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA. Kardoševa 2. Izdajateljski odbor: Ernest Ebenšpager, Anton Slavic. Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton inhof, Franc Meolic, Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper Odgovorna urednica: Brigita Bavčar Oblikovna zasnova: Franc Mesarič Fotografije: Jože Pojbič Lektoriranje: Mojca Maučec Grafična priprava in tisk: Tiskarna Klar Murska Sobota Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS. št 415-1327/96 z dne 20.12.1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5% prometni davek. 2 številka 10 AKTUALNO SREČANJE Z MINISTROM BREZ LISTNICE P rvi petek v novembru so se v pokrajini ob Muri mudili kar štirje ministri. Med njimi tudi Igor Bavčar - udeležil se je odprtja sejma Sadje v Gornji Radgoni, za tem pa v Jakijevi dvorani zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti razčlenil strategijo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pri tem je postavil v ospredje pomen regije in kadrov ter obmejnega sodelovanja v projektih, ki so pogoj za pridobitev sredstev iz naslova programov Phare ter drugih v Bruslju. Organizator srečanja s pomurskimi gospodarstveniki in študenti, na katerega je minister brez listnice prišel s polurno zamudo, je bil direktor območne zavarovalne skupnosti Triglav Rudolf Cipot. Sodeloval pa je tudi direktor Regionalne razvojne agencije Mura Anton Balažek. Igor Bavčar je v pogovoru posebej omenil pomen agencij, ki so v času razdrobljenosti občin na eni in centralizacije države na drugi strani tiste, ki predstavljajo regijo, dokler ni sprejet zakon o regijah in doseženo politično soglasje. Svetoval je, da v Pomurju v večji meri izkoristimo regionalno usmeritev Evropske unije in pripravljenost v Bruslju, da iz programov Phare ter obmejnega sodelovanja financirajo razvojne projekte. Da je regionalna politika žrtev merjenja politične moči in strankarskih interesov, pa se je po besedah Igorja Bavčarja pokazalo že takrat, ko je še bil minister za notranje zadeve in so uvajali nove registrske tablice. Nekateri lokalni politiki so si že takrat ograjevali svoje občinske vrtičke s krajevnimi simboli. Značilna pa je tudi vinska zgodba o prekmurskih goricah in delitvi na Lendavske gorice ter Goričko, na katero je spomnil poslanec Geza Džuban. Največ pa bi naredil, če bi z vladajočo in najmočnejšo stranko pripomogel k hitrejšemu sprejetju potrebne zakonodaje (v zakonodajnem telesu, kar je državni zbor), saj je zakon o regijah eden od pogojev za sprejem v Evropsko unijo. Takrat bo gotovo tudi študentom laže, kajti po končanju študija se ne vračajo domov zato, ker nimajo možnosti zaposlitve na pridobljeni izobrazbi ustreznih delovnih mestih. Zato raje ostajajo v slovenskem in drugih središčih, ali pa se odpravijo s trebuhom za kruhom tudi čez mejo. Brez izobraženih kadrov pa že tako odmaknjena regija nima možnosti razvoja, saj se ji beg možganov pozna. Vodilni politiki, strankarski prvaki in ministri, pa jo obiskujejo predvsem v predvolilnih časih, potem pa pozabljajo nanjo. Z Igorjem Bavčarjem je drugače, saj je soboški zet in tako dobro pozna tudi prometni zamašek, zaradi katerega je zamujal. In slišal pripombo, da pač kot minister za zunanje zadeve bolje pozna prometne razmere v Evropi kot doma. Pa tudi očitek, da je država s centralizacijo na eni in razdrobljenostjo na majhne občine na drugi strani po sistemu deli in vladaj uničila strokovno in regijsko sodelovanje, o čemer je govoril Slavko Švenda. In ministra za zunanje zadeve vprašal, v kakšnem interesu je onemogočanje delovanja regij in strokovnih povezovanj v njih. Pri tem ironično ugotovil, da se podjetniki in menedžerji bolj udejstvujejo pri tenisu in golfu, kot da bi reševali domače gospodarstvo. Upravičeno pa reagiral tudi na pobudo predstavnice študentov, da naj se minister brez listnice (o katerega kredibilnosti je glasni soboški veterinar podvomil) poveseli ob naši dobri kapljici ter spije kak kozarec. Na vprašanje Manje Klemenčič, kaj država in regija pričakuje od študentov, pa je minister odgovoril: To, da ostanejo po študiju v regiji. Pri tej temi je Anton Balažek dejal, da si RRA Mura želi sodelovanja študentov in ponovno oživitev pomurske fundacije za štipendiranje. POMANJKANJE PARKIRIŠČ J avna razprava o razdelitvi zemljišč med funkcionalna in tista za druge potrebe v Murski Soboti je potrdila, da so osrednji problem parkirišča stanovalcev blokov v središču mesta, ki jih zasedajo drugi. Tako v Zvezni kot Cvetkovi ulici, pa tudi za Blagovnico, ki so v Potrošnikovi in ne lasti mestne _ občine. Zato bo po zagotovilu Antona Štihca, ki je vodil javno razpravo na začetku tega meseca, potrebno problem dogovorno rešiti, vsekakor pa stanovalcem zagotoviti nemoten dostop do bivališč. Razpravljalci so tudi opozorili na prodajo zunaj nove tržnice - za Blagovnico, kjer stojnice ovirajo dovoz do nje in Pomurske banke z dvoriščne strani, stojijo pa na spornem zemljišču. Z začasnim soglasjem mestne občine so nekatera parkirišča pred bloki že dodeljena stanovalcem, a tega drugi vozniki ne upoštevajo in zato pride večkrat do hude krvi oziroma ponekod tudi do samovoljnih postavitev železnih ovir pred bloki, saj stanovalci menijo, da je to pravi način za pridobitev potrebnega parkirišča za jekleni konjiček in pač ukrepajo po svoje. Nekateri pa si vzamejo stanovanjsko »pravico« v svoje roke tudi tako, da prerežejo gume napačno parkiranih avtomobilov ali kako drugače poškodujejo pločevino in s tem tujo lastnino. Zato je potrebno najti ustrezen način in pri bližnji gradnji parkirnih hiš - pri Zelenem klasu na primer - omogočiti zakup parkirnih mest tistim, ki bodo zanje zainteresirani. JABOLKO V PRAVIH ROKAH N a vrhunski kakovostni ravni je bila predpraznična prireditev Triglava, Območne enote Murska Sobota, ki so jo za poslovne partnerje pripravili v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Njen direktor Rudi Cipot jo je sklenil z nagovorom o pomembnosti znanja, posebnosti in zaupanja ter z odhodom s prireditvenega odra z jabolkom, ki je zaščitni znak soboške zavarovalnice. Simbolika je bila tudi v videoprojekciji filma Generacija za prihodnje tisočletje, ki ga je v režiji Srečka Merklina na Idei tv zmontiral Zdene Kuzmič, za avdio posnetke poskrbel Zvonko Žekš, na ogled pa poklonila zavarovalnica Triglav. V kulturnem programu na prireditvem odru in projekcijo za njim je navdušila mlada violinistka Kristina Šuklar, igralka Nataša Matjašec je ob travniških rožah v ozadju interpretirala odlomek iz Vincetičevega Tanina, Dorina pa ob spremljavi Dejana za klavirjem zapela prekmursko ljudsko Zrejlo je žito, kot da bi bila med zlatim klasjem. Dramski igralec Dario Varga je bil prepričljiv z Lainščkovo Nikdar ne boš znala, Vlado Kreslin pa je doživeto zapel znano angleško pesem My Way (Moja pot) - kot uspešni glasbenik, ki mu vedno znova radi prisluhnemo. ČRNOGORCI NA OBISKU N a sprejemu pri županu mestne občine M. Sobota se je sredi decembra mudila petčlanska delegacija vlade Črne gore in občine Nikšič, ki so jo sestavljali: Vojin Djukanovič, minister za industrijo, energetiko in rudarstvo, Milutin Simović, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, dr. Milodrag Drljevič, predsednik, in Miodrag Čanovič, podpredsednik občine Nikšič, ter Živko Bulajič, direktor podjetja T.O.S.O.W. Uvodoma jim je Anton Slavic z vodilnimi občinskimi sodelavci predstavil mestno občino in gospodarstvo v njej. dr. Milodrag Drljevič pa je o občini Nikšič dejal, da je največja v Črni gori, kakor je bila s svojimi 2065 kvadratnimi kilometri, na katerih živi 90 tisoč prebivalcev, tudi med večjimi v nekdanji Jugoslaviji. Nasploh je bilo ob tokratnem protokolarnem srečanju kar veliko jugonostalgije in komuniciranja brez odvečnih prevodov. Iz besed nek- danjega direktorja nikšiške železarne, ki je zdaj minister za industrijo, energetiko in rudarstvo, pa je bilo zaznati željo po ponovni utrditvi vezi z nekdanjimi poslovnimi partnerji. Odkrito pa je Vojin Djukanovič komentiral tudi odnos do Črne gore v sedanji Jugoslaviji -z omejitvami iz Beograda. Tako kot je dr. Milorad Drljevič izrazil nedvoumno željo po ponovnem sodelovanju Črne gore s Slovenijo. Ob obisku so gostje v uradu župana gostiteljem izročili album fotografij in umetniško sliko, z direktorji delniških družb v mestni občini pa so se sestali na delovnem kosilu v restavraciji hotela Diana, za tem pa obiskali še Muro, Pomurske mlekarne in Mlinopek. K obisku so Črnogorcev so prispevali tudi stiki soboškega podjetja Saubermacher Sued, ki je v avstrijski lasti, tudi v Črni gori pa želi ustanoviti podjetje za ločeno zbiranje in predelavo komunalnih in drugih odpadkov. 24. december 1998 3 AKTUALNO 1. seja mestnega sveta UGLAŠENI ORKESTER V Murski Soboti se je 8. decembra na prvi seji v novem mandatu sestal mestni svet. Na začetku mu je predsedoval najstarejši mestni svetnik Franc Zver ob pomoči Ivanke Cifer. Janez Štotl pa je kot predsednik začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - na osnovi poročil občinske in posebne volilne komisije o izidu volitev ter podpisanih potrdil o izvolitvi svetnikov -mestnemu svetu predlagal potrditev njihovih mandatov, navzoče pa seznanil tudi z izvolitvijo župana mestne občine. Anton Slavic se je zahvalil za zaupanje volivcem in svetnikom, v daljšem povolivnem nagovoru pa je nanizal vse, kar bo v ospredju njegovega županovanja - le-to bo poklicno. Za prvega podžupana je imenoval Rudolfa Horvata in ga na osnovi uspešnega predsednikovanja mestnemu svetu v minulem mandatu pooblastil za vodenje tudi v tem. Zakonske spremembe, po katerih župan vodi tudi svet -ter druge, ki določajo, da je lahko podžupan le član občinskega sveta, njegovi organi pa sestavljeni tako, da jih vodijo svetniki, zunanjih predstavnikov pa ne sme biti več kot polovico, je predstavila Nada Šiftar, ki je v mestni upravi načelnica oddelka za splošne zadeve. Župan Anton Slavic je tudi razložil svojo odločitev o tem, da sam ne bo predsedoval mestnemu svetu, ampak bo to na osnovi dobrega sodelovanja in izkušenj opravljal njegov strankarski kolega. Nasploh je LDS prva violina, saj ima v tem mandatu trinajst, kar je polovica vseh svetnikov, tri svetnice pa so iz vrst treh različnih strank: ZLSD, SDS in SLS, kar potrjuje, da so ženske v slovenski in tudi v lokalni politiki redke. Če sodimo po prvi seji, bo mestni svet v Murski Soboti deloval kot uglašeni orkester, saj so bila glasovanja soglasna. Tudi dolgoveznih razprav posameznikov iz prejšnjega mandata očitno ne bo, saj nekaterih ni med ponovno izvoljenimi svetniki, kar je pozitivna sprememba, čeprav je večina svetnikov ostala. Po konstituiranju mest- nega sveta so bile namreč razprave o treh proračunskih točkah tehtne, uvodna poročila pa glede na zapisano v gradivu predolga. Iz poročila o realizaciji prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za desetmesečno obdobje tega leta je razbrati, da so bili odhodki predvideni v višini 2.688.420.000 tolarjev, kolikor znašajo tudi odhodki, pri čemer so vključena tudi predvidena posojila za financiranje cestno-komunalnih naložb v višini 323.528.000 tolarjev. V obdobju januar-oktober 1998 so bili prihodki realizirani v višini 1.847.606,66 SIT, kar je 69 odstotkov, odhodki pa doseženi v višini 1.833.238.112,29 SIT oziroma 63 odstotkov, kar kaže na presežek v višini 14.543.494,37 SIT. Manj prihodkov glede na dinamiko načrta proračuna je zaradi manjšega priliva od davka na osebne prejemke, predvsem pa zaradi sredstev za naložbe v družbenih dejavnostih in komunalni infrastrukturi. Za plačila naložb so bila uporabljena tudi sredstva iz naslova stavbnih zemljišč, kjer so bili prihodki višji od realiziranih odhodkov, republiška sredstva pa bodo izkoriščena z zamudo, ki nastaja zaradi dolgotrajnih postopkov pri odobritvah in sklepanju pogodb. Deloma pa tudi zaradi upočasnjenih pridobivanj dogovorjenih sredstev za tekoče leto. V njem so bili prihodki za zagotovljeno porabo nekaj nad milijardo, prihodki med republiko in občino doseženi v višini 629 milijonov tolarjev, finančna izravnava pa je bila skoraj v višini 380 milijonov tolarjev. Za naložbe pa smo dobili le 44 milijonov oziroma 29 odstotkov republiških sredstev, vendar jih bomo do konca leta dobili še 43 milijonov tolarjev. Pri kulturni dejavnosti smo dobili le 13 milijonov oziroma 30 odstotkov predvidenega, saj se po tretjem razpisu in izboru domačega projektanta idejnega načrta za gradnjo Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti izplačilo zaradi kasnitve prenaša v prihodnje leto, enako pa velja tudi za temeljito obnovo kinodvorane, ki bo tudi večnamenska in predvsem gledališka dvorana za gostovanje večjih ansamblov, za katere je grajski oder premajhen. Manjša poraba je bila tudi pri sredstvih za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči - zaradi zmanjšanih nakupov nepremičnin in stroškov za urejanje stavbnih zemljišč je bilo porabljenih le 112 milijonov tolarjev. V razpravi po poročilu o desetmesečni realizaciji proračuna sta se oglasila Alojz Smodiš, donedavni predsednik odbora za proračun in finance, in Ivan Obal ter sta podala upravičene pripombe na nerealizirano, predvsem pa na slab dotok državnih sredstev za naložbe v šolstvu. Tako kot Ernest Ebenšpanger, ki je tudi sodeloval v razpravi s konstruktivnimi predlogi, pa so vsi trije svetniki povedali, da bodo glasovali za sprejetje poročila. Pred tem je Anton Slavic pojasnil razloge, tudi spremembe kriterijev pri sofinanciranju države, ter omenil doseženo, kar je pri naložbah nedvomno vidno, zagotovil pa, da bo položaj ob koncu leta, predvsem pa v prihodnjem, ko bodo začeta dela nadaljevali, drugačen. Po daljši razpravi je bil spre- jet tudi popravek proračuna oziroma Odlok o spremembi in dopolnitvah Odloka proračuna mestne občine M. Sobota za leto 1998, kot se ta uradno imenuje. Sprememba v tretjem členu pravi: »Prihodki proračuna mestne občine za tekoče leto se določajo v višini 2.523.000 tolarjev in razporedijo za: tekoče obveznosti 1.674.176.000 SIT in investicijske obveznosti 849.076.000 SIT. Razporeditve so zajete v spremembi bilance prihodkov in dohodkov, račun financiranja proračuna pa izkazuje neto zadolžitve v višini 182.437.000 SIT.« Številka bi bila nižja, če bi bil iz naslova Ministrstva za šolstvo in šport plačan celotni delež sofinanciranja telovadnice pri osnovni šoli 2 in nadzidek tretje soboške osemletke, kar znaša skupaj 129.500.000 SIT, plačanih jih je bilo le 22, do konca leta pa naj bi na občinski proračun prišlo še 15 milijonov tolarjev. Pri podrobnejšem pregledu postavk odhodkov in prihodkov pa je opazna tudi razlika med načrtovanim in (ne)realiziranim v okviru naložb - prometne ureditve kolesarske steze v Černelavcih in Murska Sobota-Krog ter prometne dokumentacije za pločnike v Lendavski ulici, kanalizacija v naselju Bakovci in južni kolektor. Do sprejetja proračuna za leto 1999 bo veljal Odlok o začasnem financiranju potreb iz proračuna mestne občine za obdobje januar-april v prihodnjem letu, ki določa financiranje po dvanajstinah, za naložbe pa velja, da se nadaljujejo le tiste, ki so vključene v proračun tega leta oziroma v njem iz objektivnih razlogov niso bile začete. Pri izvajanju proračuna strokovna služba plačuje porabnikom po dvanajstinah ter v skladu z določili Zakona o financiranju občin ter drugimi predpisi, ki se nanašajo na občinski in proračun države. VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V MURSKI SOBOTI BO V NOVEM LETU 0,82 TOLARJA. Drugi občani na območju mestne občine je ne plačujejo. Mestni svetniki pa so potrdili tudi predlog občinske komisije za dodeljevanje sredstev, da kot edini prosilec, ki se je javil na razpis sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere za pospeševanje razvoja 4 številka 10 AKTUALNO kmetijstva na območju mestne občine Murska Sobota, le-to v višini 6 odstotkov dobi Danilo Meolic iz Malih Bakovec 22. Posojilo v višini 16.000.000 tolarjev pri HKS je bilo odobreno za novogradnjo hleva za prašičje pitance in avtomatsko krmiljenje plemenskih svinj ter plemenskih mladic. Doba vračanja je osem let, obrestna mera 8-odstotna, subvencionirana pa v višini 6 odstotkov, in to od dneva sprejetja sklepa na mestnem svetu, ki je zasedal 8. decembra. Tega dne je bil potrjen tudi sklep o javni razgrnitvi odloka o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naselju Rakičan, ki ga je podala načelnica oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Nada Cvetko-Török. Dodatno pa je bil na dnevni red pred njegovo potrditvijo uvrščen tudi lokacijski načrt tega plinovoda ter podana ustna informacija direktorja mestne uprave Tiborja Ciguta o gradnji plinskega omrežja v preostalem dela mesta. Knjižica Mestne občine Murska Sobota in Mestnih plinovodov distribucija plina z naslovom ZEMELJSKI PLIN - ČISTA ENERGIJA V NAŠEM OKOLJU pa se je v predvolilnem času tako znašla v nabiralnikih vseh gospodinjstev na območju mestne občine. V njej so podatki o prehodu na ogrevanje z zemeljskim plinom, župan Anton Slavic pa je zapisal, da sodi gradnja omrežja v mestni občini med prednostne naloge, pa tudi, da lahko prihodnji porabniki plina dobijo dodatne informacije pri predstavniku koncesionarja (v pisarni v Slomškovi 33, nasproti avtobusne postaje) ter na pristojnem oddelku mestne uprave v Kardoševi 2/II. Informacija o ekskurziji starih in novih svetnikov mestne občine po Pomurju in njegovih štirih središčih: Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi - z odhodom iz Murske Sobote kot regionalnega središča - pa je bila razumljena kot prvi korak v smeri regionalizacije in sodelovanja ljudi na obeh bregovih Mure ter je kot taka dobrodošla. Kot je tudi sozvočje svetnikov v novem mandatu, če bo usmerjeno v dobro vseh občanov. Brigita BAVČAR NOVOIZVOLJENI ŽUPAN IN SVETNIKI MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA SE PREDSTAVLJAJO 24. december 1998 5 AKTUALNO ŽALNA SEJA MESTNEGA SVETA D eveti dan v novembru so se v Murski Soboti sestali mestni svetniki in počastili spomin na pokojnega Martina Žižka, ki ga je smrt nepričakovano hitro iztrgala iz svetniškega okolja. »Bil je poln elana, poln življenjskih ciljev. Zavzetost za reševanje problemov in razvoj mestne občine je bila njegova stalna skrb, povsem pa razvoj njegove mestne četrti Partizan in ureditev Cankarjeve ulice, za katero je živel in vlagal svoj prosti čas ter energijo. Bil je naš vestni član in prvi predsedujoči tega mestnega sveta. V štiriletnem mandatu ni manjkal na nobeni seji mestnega sveta, prav tako pa se je vestno ude- leževal sej delovnih teles, katerih član je bil«, je najstarejšem svetniku v slovo dejal predsednik Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota Rudolf Horvat, preostali svetniki pa so z minuto molka počastili spomin na pokojnika. Na žalni seji - na njej se je z daljšim poslovilnim nagovorom, ki ga objavljamo v celoti, poklonila pokojnikovemu spominu strankarska kolegica Nadja Ivanc-Miloševič - se je vidno pretresen oglasil tudi župan. Anton Slavic je postavil v ospredje svetnikovo odločnost, vsi na žalnem zboru (na njem so bili tudi pokojnikovi svojci) pa smo se vpisali v knjigo sožalja. Kot najstarejši svetnik je Martin Žižek vodil konstitutivno sej mestnega sveta Murska Sobota v minulem mandatu, ko je nastal skupinski posnetek. MARTINU ŽIŽKU V SPOMIN V petek smo praznovali v naši občini. V našem mestu smo predali namenu telovadnico pri Osnovni šoli 2. Prešerni smeh osnovnošolcev, veselje njihovih učiteljev in zbranih gostov je za hip zmotila vest: Martin Žižek, mestni svetnik ki smo ga pogrešali na otvoritvi, je omahnil - nemočen, da bi se uprl, da bi obstal, da ne bi padel. Ko smo se dogovarjali za zadnjo sejo mestnega sveta v iztekajočem se mandatu, smo prav gotovo imeli v mislih sejo, na kateri se bomo ozrli po opravljenem delu, postorili morda še kakšno malenkost... A zgodilo se je drugače. Tako nepričakovano, neizprosno in dokončno je vmes posegla smrt. Zbrali smo se na žalni seji Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota, da počastimo spomin na mestnega svetnika Martina Žižka. Rodil se je v Ižakovcih blizu starega rokava Mure. Ni mu bilo dano dočakati 67. rojstnega dneva. Našo in Martinovo Muro pa je narava v teh dneh iz lenobne šepetajoče reke spremenila v deročo reko, kije napolnila svoje rokave in se razlila čez polja in travnike in zapretila vsem nam: čuvajte me, le jaz Mura sem večna. Martin je odrasel v številni družini, se izšolal za trgovca, po vojni pomagal pri obnovi porušene domovine in bil udarnik letal948 na mladinski delovni akciji Šamac-Sarajevo. V petdesetih letih si je ustvaril družino, služboval v Šalovcih in si sredi šestdesetih let v Cankarjevi ulici v Murski Soboti zgradil dom in kot komercialist služboval v trgovskem podjetju Potrošnik, Jeklotehna in nato ustanovil lasno podjetje. V mladosti je bil aktiven nogometaš, pozneje pa nogometni sodnik in funkcionar NK Mura, košarkarskega kluba Murska Sobota in predsednik kolesarskega kluba Beltinci. Delo pri Bujraških dnevih v Ižakovcih pa je opravljal z največjim veseljem. Leta 1994je bil že kot upokojenec izvoljen za mestnega svetnika na listi Združene liste socialnih demokratov. Mestni svet je vedno z zanimanjem prisluhnil Martinu, ko je odločno, vehementno in včasih prizadeto zahteval hitre in učinkovite odločitve mestnega sveta in rešitve od župana in občinske uprave: gradnjo nadzidka Osnovne šole 3, ureditev mestnega pokopališča v Murski Soboti, mestne razsvetljave, asfaltiranje mestnih ulic in urejanje pločnikov, graditev južnega kolek-torja, učinkovito ter ljudem in mestu prijazno urejanje prostora, pozidavanje mestnega centra, komunalno urejanje primestnih naselij in še bi lahko naštevala. Martin je bil neumoren pri zahtevah, da se tranzitni promet umakne iz Tišinske in Cankarjeve ulice. Sodeloval je pri številnih razgovorih in dogovorih z odgovornimi v občini in državi za gradnjo avtoceste in obvoznice, ki bi dokončno rešila prebivalce Cankarjeve in Tišinske ulice neznosnega prometa, ki se noč in dan vali mimo njihovih domov, kot nam je velikokrat sam pripovedoval. Občani mestne četrti Partizan so izgubili predsednika Sveta mestne četrti, ki je bil vedno pripravljen prisluhniti njihovim težavam, jim pomagati in se pobrigati, da so se stvari hitro in učinkovito razrešile. Želimo si in verjamemo, da bo naše mesto dobilo obvoznico, ki bo Martinovo Cankarjevo ulico razbremenila tranzitnega prometa in tudi avtocesta bo zgrajena. Žal Martina ne bo z nami na otvoritvi mosta čez Muro - pa bo kljub vsemu vendarle z nami. Hvala Martinu, v imenu vseh nas, za vse, kar je v življenju dobrega storil, za vse, za kar se je v življenju tako srčno razdajal. Vsi, ki smo ga srečevali na poteh njegovega življenja in delovanja »od bujrašov na Muri pa do Goričancov v Šalovcih, širom po prekmurski ravnici in na bregi - tan v goricah na Vaneči«, bomo pomnili njegovo vero v ljudi in pripravljenost dobrohotno pomagati vsem pomoči potrebnim. Preden končam, mi dovolite še besedo sožalja Martinovim svojcem. Bolečino ob izgubi vam najdražjega moža, očeta, dedka vam nihče ne more nadomestiti. Naj vam jo vsaj malo ublaži naše tiho sočustvovanje! 6 številka 10 ŽUPANI MURSKE SOBOTE OD 1919 DO 1998 Marsikoga zanima - ali pa ga še bo - kdo so bili soboški župani. Pričujoči seznam je bilo težko zbrati, čeprav se zdi na prvi pogled to dokaj preprosto. Ni pa mi še uspelo zbrati spiska županov do vključno konca prve svetovne vojne. 1919 Prvi župan od 2. 10. 1919 je bil gerent Alojz Kerševan, policijski svetnik, 1920 - 1923 od januarja 1920 gerent Gustav Puš, višji policijski komisar, 1923 - 1925 od 24. marca 1923 je bil gerent dr. Ludvik Šomen, odvetnik, 1926 - 1932 od januarja 1926 je bil gerent Jožef Benko, hotelir, od 18. decembra 1927 je postal izvoljeni župan in po njegovi izvolitvi za poslanca je bil imenovan 1932 - 1933 od 15. oktobra 1932 za župana Anton Koder, notar. 1933 - 1945 Ferdinand Hartner, veleposestnik. 1945 - Barsukov, major Rdeče armade, komandant mesta, od aprila do sre- dine maja 1945 - 1946 Karel Jug, kleparski mojster. 1946 - 1948 Jože Velnar, učitelj in družbenopolitični delavec, 1948 - 1951 Jože Kološa, gradbinec, 1951 - 1956 Jože Velnar, učitelj in družbenopolitični delavec, 1957 - 1962 Karel Lutar, družbenopolitični delavec, 1962 - 1967 Janez Lanščak, diplomirani ekonomist, 1967 - 1969 Štefan Toth, diplomirani pravnik, 1969 - 1974 Boris Goljevšček, diplomirani ekonomist, 1974 - 1982 Karel Sukič, diplomirani politolog, 1982 - 1985 Martin Horvat, diplomirani pravnik, 1985 - 1986 po predčasnem odstopu Martina Horvata je nekaj časa opravljal to vlogo podpredsednik Jože Ošlaj. 1986 - 1997 Andrej Gerenčer, diplomirani ekonomist; po izvolitvi za poslanca državnega zbora so bile predčasne volitve - in izvoljen je bil 1997 - Anton Slavic, ekonomist. Franc KUZMIČ NOVICE PRIZNANJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST V ožji izbor za državno priznanje za poslovno odličnost se je uvrstila tudi Saubermacher & Komunala iz Murske Sobote. Priznanja podjetjem, ki v slovenskem prostoru dosegajo najvišje dosežke pri kakovosti izdelkov, storitev in poslovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani vročeval premier Janez Drnovšek. Letos so bila podeljena prvič in ponosni smo, da je med prejemniki tudi podjetje iz Murske Sobote. Njegov direktor Branko Škafar je tako dokazal, kako pomembna je kakovost v okolju, ki jo morda premalo ceni. DRŽAVNI POBOT S POMURKO Po besedah stečajnega upravitelja Mestne industrije Pomurka Milana Korena se vlada države Slovenije strinja, da se stečaj Pomurke konča z njenim pobotom z upniki. Pomurka upnikom dolguje 14,8 milijarde tolarjev, večina jih je že pristala, da odpiše 12, 234 milijarde dolgov, preostalih 2,61 milijarde pa bo v okviru prisilne poravnave spremenjenih v njihove lastniške vložke. Vlada je sklenila, da se 86,4 odstotka terjatev proračunskih upnikov, ki jim Pomurka dolguje 260 milijonov tolarjev, odpiše, preostalih 15,4 odstotka terjatev pa spremeni v lastniške vložke proračunskih upnikov. MURA IN HUGO BOSS Partnerstvo Mure in firme Hugo Boss AG iz nemškega Metzinga je oktobra letos doseglo dvajsetletnico. Sodelovanje iz leta 1996 so poglobili z dolgoročno pogodbo in v skladu z njo dela v Tovarni moških oblačil v Murski Soboti 900 delavcev. To je kar tretjina Murine zmogljivosti in šestnajstina dela za nemškega partnerja. Program je zasnovan na skupnih vlaganjih v tehnologijo in organizacijo proizvodnje, modnem izboru blagovnih znamk ter načrtovanju sodobnih procesov izdelave znanih Bossovih modnih kolekcij. Ta zajema program modnih suknjičev, oblek, hlač, plaščev in športnih oblačil. Poslovno sodelovanje dosega letos vrednost 23 milijonov nemških mark, kar pomeni, da je firma Hugo Boss Murin strateški partner, zanj pa šivajo v Murinih obratih v Lendavi (nekdanji Indip) in v Ljutomeru. JOŽE GRLEC -PETINOSEMDESETLETNIK Znanega glasbenika in začetnika naših lovskih rogistov Jožeta Grleca starejšega so se ob jubileju spomnili tovariši in mu v soboški kinodvorani pripravili koncert, slavljenec pa jih je takole vodil. ABRAHAMSKO SREČANJE Po petdesetih letih so se v restavraciji Eurest v Murski Soboti to jesen zbrali nekdanji pevci Sindikalnega kulturno-umetniškega društva Štefan Kovač. Ustanovljeno je bilo 10. oktobra 1948, med pevci pa je bil tudi organizator letošnjega srečanja Jože Vild. Sedanji predsednik društva upokojencev Murska Sobota je takrat pel pod taktirko Ferda Pirca; le-ta je potem odšel za vodjo opernega zbora v Maribor. V Murski Soboti pa je sindikalni pevski zbor prevzel profesor Vladimir Močan, po katerem se zdaj imenuje upokojenski pevski zbor. Poje pa tudi mešani pevski zbor Štefana Kovača, ki ga vodi zborovod-ka Alenka Brulc-Šiplič. VEŠČINA JAVNEGA GOVORJENJA IN NASTOPANJA Obetaven je bil že naslov, prav taka pa tudi vsebina triurnega predavanja upravnika šole retorike iz Ljubljane Zdravka Zupančiča v M. Soboti. V učilnici Ljudske univerze je z močjo izgovorjene besede in osnovnimi zakonitostmi javnega govorjenja ter nastopanja seznanjal vabljene ravnatelje in druge navzoče. V tem primeru je šlo pravzaprav za izvirno predpraznično darilo direktorice Ljudske univerze Murska Sobota Lilijane Grof, ki je v pozdravnem nagovoru napovedala, zatem pa še sklenila predavanje. V njem je bilo povedano, da se retoriki vrača izgubljeni ugled in se umešča v vzgojno-izobraževal-ni proces devetletke. Govorna moč, vadba, pristnost interpretacije, pravilnost dihanja, trema, umetnost poslušanja in podajanja pa so ključni za javno govorjenje in nastopanje, ki ga sicer diplomirani režiser odlično obvlada, v šoli retorike pa trudi, da bi svoje vedenje prenesel na vse, ki se zavedamo moči govorjene besede. ENERGIJA IN TRGOVINA V Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je bil eden od decembrskih četrtkovih večerov v znamenju predavanja dr. Lazsla Fulopa o praktični uporabi energije in tehnologij »Pl«. To je po elektriki, magnetizmu in gravitaciji najmlajša od znanih energij, ki jo je odkril Yukava leta 1936, živemu organizmu pa jo najlaže dovajamo z vodo. Po slišanem v prevodu je ta »živa« voda uporabna za izboljšanje energetskega stanja obolelih organizmov, po stresnih dogodkih ter vedno, kot zmanjka človeku lastne energije. Ali gre za spretno trgovino na znanstvenih osnovah in pomembno vodo iz Madžarske, iz katere je na povabilo samostojne podjetnice Tatjane Pucko iz Murske Sobote, ki je organizirala predavanja, prišla kar številčna ekipa, težko sodimo zaradi nepoznavanja madžarskega jezika. Vsekakor pa: če ne škodi, naj živa voda koristi tako ali drugače, saj ljudje iščemo različne načine za preživetje. Župan Anton Slavic je na slovesnosti Jožetu Grlecu izročil dragocene note s pesmijo o Soboti. 24. december 1998 7 INVESTICIJE NOVA TRŽNICA D a se kakšen pomemben in celo prijeten dogodek lahko zgodi tudi v petek, trinajstega ob 13.00, priča odprtje nove soboške tržnice. V novembru je v seriji otvoritev za mesto in občino pomembnih objektov to storil župan Anton Slavic in v slavnostnem nagovoru napovedal še druge naložbe v mestni občini Murska Sobota, predvsem v mestnem središču (na posnetku). Uvodoma je naložbo Sobote-Center predstavil njen direktor Drago Ružič. Vrednost naložbe je 170 milijonov tolarjev, upravljalec nove tržnice pa javno podjetje Komunala. Poslovni center Murska Sobota v središču mesta, za pošto in Pomursko banko, bo v celoti podkleten, objekt bo meril 3600 kvadratnih metrov, pod zemljo bo 48 parkirnih mest, nad njimi pa poslovni prostori za trgovsko in gostinsko dejavnost ter bančništvo. Poslovni objekt bo imel lastno kotlovnico, kot energetski vir bo izkoriščan zemeljski plin, rok za končanje del pa je februar prihodnjega leta. Projektno dokumentacijo je izdelala družba IZTR iz Ljubljane, odgovorni projektant je bil Andrej Kalamar, vrednost celotnega projekta pa je v družbi Sobota-Center ocenjena na 400 milijonov tolarjev. Viri financiranja so lastna sredstva in posojila ter plačani predujmi kupcev poslovnih prostorov po predpogodbah. Ustanoviteljici Sobote-Center, d.o.o., sta Mestna občina M. Sobota (prek svojega tedanjega sklada stavbnih zemljišč, zdaj režijskega obrata v mestni upravi) in družba IMO-REAL, d.o.o. POSLOVNI CENTER NAMESTO ORL Ena večjih naložb v Murski Soboti je gradnja poslovnega centra na vogalu Slomškove in Gregorčičeve ulice. Zrasel naj bi do prihodnjega poletja. Investitor je Sobota - Center, d.o.o., izvajalec del Splošno gradbeno podjetje Pomgrad; na 3600 kvadratnih metrov površine polkrožne stavbe, ki po višini ne bo odstopala od okoliških zgradb, bodo bančna, odvetniška in upravna dejavnost. Ob odprtju nove tržnice in med pozdravnim nagovorom je zaigral soboški pihalni orkester, razstavljeni pa so bili tudi vzorčni modeli zelenjave, ki so jo potem podarili udeležencem, aktivirali pa so tudi vodomete. Ti zdaj zaradi nizkih temperatur mirujejo, prodajalci pa negodujejo zaradi visokih pristojbin in kapljanja ter vodnih curkov s strehe. KOLESARSKA STEZA OD SOBOTE DO KROGA V prejšnji številki Soboških novin smo vam prikazali fotografijo kolesarske steze med Mursko Soboto in Bakovci, tokrat pa vas seznanjamo z naložbo. Gradnja kolesaske steze je vredna 11 milijonov tolarjev, gradilo jo bo Splošno gradbeno podjetje Pomgrad Nizkogradnje, dolga pa bo 5000 metrov Za sto metrov daljši pa bo tlačni vod pri gradnji vodovodnega omrežja ter črpališča v Krogu, za katerega bo potrebno odšteti 12 milijonov tolarjev. 8 številka 10 INVESTICIJE PRENOVLJEN BLAGOVNO TRGOVSKI CENTER M urska Sobota in regija sta na začetku decembra pridobili novo nakupovalno središče v severnem predmestju, kjer je že dlje časa BTC. Ta je zdaj prenovljen in obogaten s številnimi prodajalnami na dodatnih devetsto kvadratnih metrih površine. Največja med tridesetimi trgovinami je Sparova, meri 2000 kvadratnih metrov, v njej pa lahko kupci poleg živil kupijo tudi veliko drugega blaga in izdelkov pod znano blagovno znamko. Druge znane znamke v prenovljenem nakupovalnem sre- dišču pa so še Hervís, Mass in Big bang. Blagovno-trgovski center je uredil tüdi 350 parkirišč ter dovozne poti za trgovsko in skladiščeno blago ter za naložbo namenil 475 milijonov tolarjev. Že prihodnje leto pa načrtujejo gradnjo dodatnih pet tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin ter želijo tako potrditi sloves največjega nakupovalnega središča tüdi v tem okolju. Zaradi bližine mej pričakujejo, da bo zanimivo tüdi za kupce iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške, tako da bo zaenkrat še enosmerni nakupovalni pre- tok blaga potekal tudi v obratni smeri. Tako bo BTC, ki ima že zdaj več kot 300 trgovin, njihovo število še povečal. Po besedah predsednika uprave BTC Jožeta Mermala bodo naložbe v trgovsko, gostinsko in športno dejavnost v prihodnjem letu znašale prihodnje leto 3,5 milijarde tolarjev. Od tega bo nekaj sredstev za soboško poslovno enoto, ki jo vodi Janez Stoti. Tukajšnje nakupovalno središče je podobno ljubljanskemu, pa tudi tistemu v Novem mestu, s prenovo pa je pridobilo tudi skladišča za trgovsko blago ter v bližini tudi za ocarinjeno blago. OTVORITEV NOVE TELOVADNICE S pridobitvijo nove telovadnice se nekdanja stara šola, ki je bila pred petimi leti temeljito prenovljena, zdaj pa je dobila še drugo telovadnico, uvršča med poskusne v Sloveniji za uvedbo devetletke. Zdaj namreč izpolnjuje pogoje zanjo, to, da že ima eno telovadnico, pa je bila ovira, saj so njeno dimenzijo odšteli od kvadrature nove. Na otvoritveni slovesnosti je bil slavnostni govornik minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, objekt pa je predal namenu župan Anton Slavic in tako uresničil svojo obljubo, ki jo je dal na svetu učiteljem in staršem učencev. Ti so se v poldrugo uro trajajočem programu predstavili tako v športnih kot drugih družbenih dejavnostih ter se zahvalili ravnatelju. Ludvik Nemec je v uvodnem nagovoru posegel v zgodovino obnove nekdanje stare šole, ki ima_ zdaj povsem novo podobo in možnosti za pouk, ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da ima prenovljena druga osnovna šola v Murski Soboti tudi novo telovadnico ter večnamensko dvorano v podružnični šoli v Krogu. NOVA KNJIŽNICA ZA NOVO TISOČLETJE D a gre po ljudskem pregovoru v tretje rado, potrjuje praksa razpisov mestne občine Murska Sobota za izbor izvajalca, ki bo izdelal dokumentacijo za novo Pokrajinsko in študijsko knjižnico v mestnem jedru, med Kocljevo in Zvezno ulico. Projektant bo dipl.ing.arhitekt Iztok Zrinski. Njegova idejna rešitev je bila po mnenju županove komisije med štirimi ponudniki najustreznejša: sprejemljiva tako po zunanji podobi kot prostorskih potrebah v notranjščini. Projekt je bil očitno izziv za stroko, saj je bil tesen izid glasovanja (4:3) v prid domačega arhitekta nasproti Vojtehu Ravnikarju s sodelavci s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter soboškemu Projektivnemu biroju, ki je dobil le en glas. Po idejni rešitvi družbe Statikon d.o.o, iz Lipovec, katere direktorje Tomo Pirling, bo objekt na 3600 kvadratih vreden milijardo tolarjev, katerih polovico naj bi zagotovila država, polovico pa mestna občina. Tako bo iz sedanjih Hartnerjeve vile v Grajski ulici, soboškega in rakičanskega gradu ter različnih skladišč ter kleti Pokrajinska in študijska knjižnica preseljena na eno mesto. Graditi naj bi pričeli v drugi polovici prihodnjega leta, ker pa so v knjižnični stavbi poleg sodobnih prostorov za knjige in knjižničarje ter obiskovalce predvidene tudi podzemne garaže, bo naložba zahtevna in dolgotrajna. Tako lahko pričakujemo odprtje nove knjižnice v Murski Soboti v novem tisočletju. Do takrat pa bo, upajmo, rešen tudi status regij in plačila regijskih ustanov v njih. Direktor soboške enote Biagovno-trgovskega centra Janez štot! župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic Direktor uprave BTC Jože Mermal Župan mestne občine Anton Slavic - pred izvolitvijo je bil direktor soboškega BTC - njegov sedanji direktor Janez Štotl in predsednik uprave BTC Jož Mermal si delijo prerezani otvoritveni trak pred tekočimi stopnicami prenovljenega nakupovalnega središča. Omenjeni trije pa so bili tudi slavnostni govorniki ob odprtju, ki je privabilo množico vabljenih gostov in priložnostnih nakupovalcev. 24. december 1998 9 INVESTICIJE PRENOVLJENA BLAGOVNICA VELETRGOVINE POTROŠNIK O srednja blagovna hiša sredi mesta ima novo podobo, utrip s slovesnega odprtja pa je razviden s fotografij Lada Klara. Slavnostni govornik je bil direktor delniške družbe mag. Jože Kovač. Skupaj z županom Antonom Slavicom sta potem slavnostno popeljala množico obiskovalcev skozi novi vhod Blagovnice. Živahno pa je bilo tudi pred njo, saj so jo obiskali mali varovanci iz otroškega vrtca v Prešernovi ulici. Otvoritev prenovljene Blagovnice Potrošnik je bila zares množična, saj je bila pred slavnostnim trakom nepopisna gneča ljudi, ki so se potem porazgubili po posameznih oddelkih. Prometni zastoj med blagovnico in mestno hranilnico pa nastaja tudi zaradi nediscipliniranosti peščev na prehodu v Slovenski ulici. Potrošnikova Blagovnica v Murski Soboti je bila zgrajena leta 1967 in je bila prva te vrste pri nas. Sčasoma je zastarala in v njeno posodobitev so vložili več kot 50 milijonov tolarjev: za popolno preureditev prostorov v pritličju, pa tudi za prezračevalne in dodatne hladilne naprave ter zamrzovalnike za živila. Čeprav je od njenega odprtja do prenove v M. Soboti zraslo kar nekaj konkurenčnih trgovskih hiš, ostaja Potrošnikova Blagovnica zaradi lokacije in tradicije tista, v katero kupci radi prihajajo. Vsaj če sodimo po otvoritvenem obisku in nakupovalni mrzlici pred prazniki. 10 številka 10 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA POROČILO O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA A. Občinska volilna komisija je dne 25. novembra 1998 ugotovila: 1. a. 1. V volilne imenike na območju občine je bilo vpisanih 16.653 a. 2. S potrdilom je glasoval 1 volivec SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE OBČINE 16.654 (a1 + a2) 2. Glasovalo je b. 1. po volilnih imenikih 9836 volivcev b. 2. s potrdilom 1 volivec SKUPAJ GLASOVALO 9837 volivcev 3. Po pošti je glasovalo 45 volivcev 4. VSEH ODDANIH GLASOVNIC 9829 5. Ker so bile prazne oziroma ker so bile neveljavne iz drugih razlogov, oziroma ker ni bilo moč ugotoviti volje volivca je bilo a) skupaj neveljavnih glasovnic 129 6. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: Anton SLAVIC 8175 glasov Jože MAGDIČ 1525 glasov B. Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je za župana Izvoljen naslednji kandidat: Anton SLAVIC, rojen 24. 08.1949, iz Murske Sobote, Grajska 11, ekonomist Predsednik Bojan ŽUNIČ, dipl. prav., ir. Člani: Žarko BEJEK, dipl.-prav., lr. Alenka RATNIK, dipl. prav., ir. Elza ČARNI, dipl. prav., ir. POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota je na seji, dne 25. novembra 1998 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov občinskega sveta Mestne občine Murska Sobota.: I. Posamezne liste kandidatov so skupno v Mestni občini Murska Sobota dobile naslednje število glasov: glasov % gl. št. ime liste 1008 11.3% 1. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 4384 49.0% 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 455 5.1% 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOV., DESUS 75 0.8% 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA, SNS 782 8.7% 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 439 4.9% 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 1000 11.2% 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 805 9.0% 8. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 8948 II. Na podlagi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je bilo v vseh volilnih enotah skupaj listam kandidatov direktno podeljeno 14 mandatov. Po posameznih volilnih enotah pa so listam kandidatov glede na dobljeno število glasov in izračunan volilni količnik v volilni enoti pripadli naslednji mandati in bili skladno s 84. členom zakona o lokalnih volitvah izvoljeni naslednji kandidati: volilna enota 1 volilni količnik 300.000000 glasov % gl. MA % ostan. št. ime liste 196 9.3% 0 65.3% 1. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 1046 49.8% 3 48.7% 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS izvoljeni so: Anton SLAVIC, roj. 24. 06. 1949 naslov: Murska Sobota, Grajska 11 Vladimir GOLDINSKIJ, roj. 18.10. 1939 naslov: Murska Sobota, Cvetkova 23 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA I Josip KELEMEN, roj. 22. 04.1944 naslov: Murska Sobota, Gregorčičeva 46 128 6.1% 0 42.7% 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - SLOVENIJE 229 10.9% 0 76.3% 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 92 4.4% 0 30.7% 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 190 9.0% 0 63.3% 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SL., SDS 219 10.4% 0 73.0% 8. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 2100 3 volilna enota 2 količnik: 349.666667 glasov % gl. MA % ostan. št. ime liste 325 10.3% 0 92.9% 1. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 1567 49.8% 4 48.1% 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE izvoljeni so: Rudolf HORVAT, roj. 02. 11. 1953 naslov: Murska Sobota, Matije Gubca 15 Janez ŠTOTL, roj. 25. 11.1949 naslov: Murska Sobota, Juša Kramarja 3 Rudolf MIKOLIČ, roj. 16.11. 1950 naslov: M. Sobota, Nas. Ljudske pravice 28 Cvetka ČAHUK-MANDIČ, roj. 27.11. 1955 naslov: M. Sobota, Ledavsko naselje 26 149 4.7% 0 42.6% 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 75 2.4% 0 21.4% 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 357 11.3% 1 2.1% 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD izvoljena je: Nadja IVANC-MILOŠEVIČ, roj. 19.12.1947 naslov: Murska Sobota, Severjeva 11 a 119 3.8% 0 34.0% 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 305 9.7% 0 87.2% 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 250 7.9% 0 71.5% 8. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 3147 5 volilna enota 3 količnik: 411.222222 glasov % gl. MA % ostan. št. ime liste 487 13.2% 1 18.4% 1. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD izvoljen je: Alojz SMODIŠ, roj. 14. 05.1942 naslov: Bakovci, Partizanska 6 1771 47.9% 4 30.7% 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS izvoljeni so: Ivan KAROLI, roj. 06. 04. 1942 naslov: Rakičan, Panonska 24 Jožef RECEK, roj. 01. 03.1955 naslov: Kupšinci 1 b Alojz LUKAČ, roj. 13. 04.1939 naslov: Bakovci, Panonska 30 Slavko DOMJAN, roj. 22. 09.1955 naslov: Krog, Plečnikova 75 178 4.8% 0 43.3% 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 196 5.3% 0 47.7% 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 228 6.2% 0 55.4% 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 505 13.6% 1 22.8% 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS izvoljen je: Štefan KUPLEN, roj. 20. 05. 1955 naslov: Černelavci, Dolga 87 336 9.1% 0 81.7% 8. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 3701 6 III. V skladu s 16. členom Zakona o lokalnih volitvah se preostalih 11 mandatov, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah razdeli na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste v vseh treh volilnih enotah. Izhajajoč iz seštevkov glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh treh volilnih enotah, deljenih s števili od 1 do 30 (d(Hondtov sistem), je zaporedje najvišjih 30 količnikov naslednje: z.št. količnik li ime liste 1 4384.00 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 2 2192.00 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 3 1461.33 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 4 1096.00 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 5 1008.00 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 6 1000.00 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 7 876.80 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 8 805.00 8 ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 9 782.00 5 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 10 730.67 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 11 626.29 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 12 548.00 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 13 504.00 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 14 500.00 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 15 487.11 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 16 455.00 3 DEMOKRATSKA STRANKA UPOKOJENCEV SLOV., DESUS 17 439.00 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 18 438.40 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 19 402.50 8 ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 20 398.55 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 21 391.00 5 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 22 365.33 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 23 337.23 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 24 336.00 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 25 333.33 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 26 313.14 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 27 292.27 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 28 274.00 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 29 268.33 8 ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 30 260.67 5 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD Istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni Mestne občine Murska Sobota dodeli toliko mandatov, kolikor naša razlika med številom mandatov izračunanih po prej navedenem sistemu in številom mandatov, ki so jih istoimenske liste že dobile v volilnih enotah. Ti mandati se v skladu s 17. členom Zakona o lokalnih volitvah dodelijo listam v tistih volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Na ta način so dobile mandate še naslednje liste po posameznih volilnih enotah in bili izvoljeni kandidati na teh listah: ime liste volilna enota izvoljen je (ime, priimek, roj., bivališče) 8 ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 1 Vili ŽIŽEK, roj. 04. 05.1935 M. Sobota, Nikole Tesle 7 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, 2 Franc ZVER, roj. 17. 09. 1932 SKD M. Sobota, Mladinska 46 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SL., SDS 2 Drago ŠIFTAR, roj. 29.05.1956 M. Sobota, Aškerčeva 5 3 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 3 Franc WEINDORFER, 5.5.1938 DESUS Krog, Murska 80 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 3 Draga PERTOCI, r. 10.10.1961 Černelavci, Liškova 4 8 ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 3 Franc MEOLIC, roj. 25.08.1954 Krog, Ravenska 20 5 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1 Ernest EBENŠPANGER, 17.9.39 ZLSD M. Sobota, Zelena 37 II 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1 Anton TRČEK, roj. 05.06.1941 M. Sobota, Vrtna 6 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS • 2 Štefan OŠLAJ, roj. 23.02.1938 M. Sobota, Miklošičeva 85 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 1 Ivan OBAL, roj. 27. 06.1941 M. Sobota, Staneta Rozmana 2 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SL., SDS 2 Terezija GRUŠKOVNJAK- BRATINA, roj. 03.12.1939 M.Sobota, Razlagova 28 IV. Člani občinskega sveta Mestne občine Murska Sobota, izvoljeni na volitvah 22. novembra 1998 so: vol. ime in priimek ime liste en. 1 Anton SLAVIC 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1 Vladimir GOLDINSKIJ 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1 Josip KELEMEN 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1 Vili ŽIŽEK 8 ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE 1 Ernest EBENŠPANGER 5 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 1 Anton TRČEK 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1 Ivan OBAL 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 2 Rudolf HORVAT 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 2 Janez ŠTOTL 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 2 Rudolf MIKOLIČ 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 2 Cvetka ČAHUK-MANDIČ 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 2 Nadja IVANC-MILOŠEVIČ 5 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 2 Franc ZVER 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 2 Drago ŠIFTAR 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SL., SDS 2 Štefan OŠLAJ 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 2 Terezija GRUŠKOVNJAK- BRATINA 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SL., SDS 3 Alojz SMODIŠ 1 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 3 Ivan KAROLI 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 3 Jožef RECEK 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 3 Alojz LUKAČ 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 3 Slavko DOMJAN 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 3 Štefan KUPLEN 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SL., SDS 3 Franc WEINDORFER 3 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV,DESUS 3 Draga PERTOČI 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3 Franc MEOLIC 8 ZELENI SLOVENIJE - ZELENI SOBOTE Številka: 00607-2/98 Murska Sobota, 25. novembra 1998 Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota Predsednik _ Bojan ŽUNIČ, dipl. prav., I. r. Člani: Žarko BEJEK, dipl. prav., ir. Alenka RATNIK, dipl. prav., ir. Elza ČARNI, dipl. prav., ir. POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA - PREDSTAVNIKA ROMSKE SKUPNOSTI Posebna občinska volilna komisija je na seji, dne 26. novembra 1998, na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov in zapisnikov o ugotavljanju izida glasovanja na lokalnih volitvah dne 22. novembra 1998 ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev člana občinskega sveta Mestne občine Murska Sobota - predstavnika romske skupnosti. I. 1. Na lokalnih volitvah dne 22. novembra 1998 je imelo v volilni enoti 4 na območju Mestne občine Murska Sobota pravico voliti enega člana občinskega sveta - predstavnika romske skupnosti skupaj 486 volivcev, od tega: a) 460 vpisanih v volilne imenike b) 26 volivcev, ki so glasovali s potrdili, ker niso bili vpisani v volilne imenike. 2. Skupaj je glasovalo 399 volivcev ali 82,10 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti, od tega: a) 398 volivcev je glasovalo na voliščih b) 1 volivec je glasoval po pošti II. Za volitve člana občinskega sveta - predstavnika romske skupnosti je bilo oddanih 392 glasovnic, od tega je bilo 17 glasovnic neveljavnih. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: GLASOV % GL. ŠT. PRIIMEK IN IME KANDIDATA 29 7.7% 1. PESTNER DUŠAN 28 7.5% 2. HORVAT JOŽE 220 58.7% 3. RUDAŠ DARKO 98 26.1% 4. ŠARKEZI JANEZ III Posebna občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota je na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) ugotovila, da je za člana občinskega sveta Mestne občine Murska Sobota - predstavnika romske skupnosti izvoljen Darko RUDAŠ, roj. 11. 09. 1958, Černelavci, Pušča 38 Številka: 00607-2/98 V Murski Soboti, 26. novembra 1998 Predsednica komisije Marija MATJAŠEC, dipl. prav., ir. Člani: Nikolaj CELEC, ir. Vladimir HORVAT, ir. Štefan BAJIČ, l.r. MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA III POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota je na seji, dne 25. novembra 1998, na podlagi zapisnikov o ugotovitvi izida glasovanja za svete krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti, ugotovila naslednje rezultate glasovanja ter izid volitev za člane svetov krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti v Mestni občini Murska Sobota: KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI I. Na območju krajevne skupnosti Bakovci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1263 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 642 volivcev. III. Oddanih je bilo 642 glasovnic, od tega je bilo 17 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Franc KOJEK 173 glasov 2. Franc HORVAT 101 glás 3. Melita POTOČNIK 319 glasov 4. Jože SREŠ 247 glasov 5. Janez BENCAK 174 glasov 6. Marija KOČAR 387 glasov 7. Marjan SMODIŠ 300 glasov 8. Janez REŽONJA 314 glasov 9. Alojz LUKAČ 311 glasov 10. Anica KUHAR 322 glasov 11. Dane KATALINIČ 262 glasov 12. Rado ŠTUMPF 193 glasov 13. Janko ROŽMAN 284 glasov 14. Štefan VEREŠ 507 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Bakovci izvoljeni naslednji kandidati: 1. Štefan VEREŠ, roj. 1.12.1944, Bakovci, Vrtna 15 2. Marija KOČAR, roj. 3.11.1946, Bakovci, Poljska 21 3. Anica KUHAR, roj. 17. 07. 1943, Bakovci, Stara 26 4. Melita POTOČNIK, roj. 15. 05. 1965, Bakovci, Soboška 10 5. Janez REŽONJA, roj. 27.5.1960, Bakovci, Ob potoku 5 6. Alojz LUKAČ, roj. 13. 04. 1939, Bakovci, Panonska 30 7. Marjan SMODIŠ, roj. 8.10.1959, Bakovci, Mali Bakovci 62 KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI 1 VOLILNA ENOTA I. Na območju 1 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 360 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 259 volivcev. III. Oddanih je bilo 258 glasovnic, od tega je bilo 7 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Drago KOLOŠA 39 glasov 2. Marjan HORVAT 152 glasov 3. Andrej SMODIČ 101 glas 4. Jožica VIHER 66 glasov 5. Karel ROGAČ 66 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Černelavci izvoljena iz 1 volilne enote naslednja kandidata: 1. Marjan HORVAT, roj. 29.7.1955, Černelavci, Gorička 69 2. Andrej SMODIČ, roj. 12.2.1950, Černelavci, Tavčarjeva 32 2. VOLILNA ENOTA I. Na območju 2 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 532 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 375 volivcev. III. Oddanih je bilo 375 glasovnic, od tega je bilo 17 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Vlado PREININGER 182 glasov 2. Štefan KUPLEN 123 glasov 3. Elek CELEC, 59 glasov 4. Franc SLAVIČ 33 glasov 5. Emil KONKOLIČ 78 glasov 6. Metod GRAH 117 glasov 7. Mihalj AGOŠTON 53 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Černelavci izvoljena iz 2 volilne enote naslednja kandidata: 1. Vlado PREININGER, roj. 5.9.1952, Černelavci, Dolga 83 2. Štefan KUPLEN, roj. 20.5.1955, Černelavci, Dolga 87 3. VOLILNA ENOTA I. Na območju 3 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 427 volivcev b) glasovalo s potrdili 1 volivec II. Glasovalo je 329 volivcev. III. Oddanih je bilo 329 glasovnic, od tega je bilo 25 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Ivan HORVAT 55 glasov 2. Janez ŠARKEZI 87 glasov 3. Jože HORVAT 31 glasov 4. Beno IVKOVIČ 74 glasov 5. Karel BAJIČ 53 glasov 6. Jožef BARANJA 35 glasov 7. Ignac HORVAT 86 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Černelavci izvoljena iz 3 volilne enote naslednja kandidata: 1. Janez ŠARKEZI, roj. 8.11.1960, Černelavci, Pušča 89 2. Ignac HORVAT, roj. 6.7.1963, Černalavci, Pušča 119 4. VOLILNA ENOTA I. Na območju 4 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 293 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 225 volivcev. III. Oddanih je bilo 225 glasovnic, od tega je bilo 8 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Jožef RECEK 119 glasov 2. Arpad BANFI 39 glasov 3. Jožef FISTER 32 glasov 4. Ludvik ŠKAPER 90 glasov IV 5. Herman ŠIFTAR 57 glasov 6. Bogdan LEMUT 53 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (U. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Černelavci izvoljena iz 4 volilne enote naslednja kandidata: 1. Jožef RECEK, roj. 1.3.1955, Kupšinci 1b 2. Ludvik ŠKAPER, roj. 19.12.1951, Kupšinci 17b 5. VOLILNA ENOTA I. Na območju 5 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 170 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 154 volivcev. III. Oddanih je bilo 154 glasovnic, od tega so bile 3 glasovnice neveljavne. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Franc BARBARIČ 23 glasov 2. Karel OUČEK 68 glasov 3. Aleksander KERČMAR 12 glasov 4. Karel GJERGJEK 120 glasov 5. Ludvik ČASAR 17 glasov 6. Jože MARIČ _ 2 glasova 7. Štefan MESARIČ 16 glasov 8. Karel ZELKO 13 glasov 9. Štefan RITUPER 11 glasov 10. Nada BAC 15 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Černelavci izvoljena iz 5 volilne enote naslednja kandidata: 1. Karel GJERGJEK, roj. 25. 3. 1953, Polana 43 a 2. Karel OUČEK, roj. 18.8.1962, Polana 4 6. VOLILNA ENOTA I. Na območju 6 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 345 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 286 volivcev. III. Oddanih je bilo 286 glasovnic, od tega je bilo 15 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Franc GOMBOC 33 glasov 2. Geza KRANČIČ 126 glasov 3. Ludvik VEHAB 42 glasov 4. Geza ŠKALIČ _ 67 glasov 5. mag. Milorad VIDOVIČ 100 glasov 6. Evgen SMODIŠ 45 glasov 7. Jože HAUKO 76 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93,7/94, 33/93, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Černelavci izvoljena lz 6 volilne enote naslednja kandidata: 1. Geza KRANČIČ, roj. 4.4.1959, Veščica 28 2. mag. Milorad VIDOVIČ, roj. 2.7.1938, Veščica 6a KRAJEVNA SKUPNOST KROG 1. VOLILNA ENOTA I. Na območju 1 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 367 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 238 volivcev. III. Oddanih je bilo 238 glasovnic, od tega 21 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezna kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. Erika VOGRINČIČ-BARBARIČ 174 glasov 2. Robert BELEC 163 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Krog izvoljena iz 1 volilne enote naslednja kandidata: 1. Erika VOGRINČIČ-BARBARIČ, roj. 10.1.1955, Krog, Plečnikova 71 2. Rober BELEC, roj. 17.10.1965, Krog, Ob Ložiču 13 2. VOLILNA ENOTA I. Na območju 2. volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 545 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 357 volivcev. III. Oddanih je bilo 356 glasovnic, od tega je bilo 11 neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Ludvik NEMEC 180 glasov 2. Jože LUKAČ 59 glasov 3. Anton ŠKRABAN 157 glasov 4. Marjan GRABAR 119 glasov 5. Valerija SLEKOVEC 65 glasov 6. Alojz PERTOČI 62 glasov 7. Janez HUSAR 63 glasov 8. Gizela LUBŠINA 164 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Krog izvoljeni iz 2 volilne enote naslednji kandidati: 1. Ludvik NEMECj roj. 12.9.1944, Krog, Vodnikova 12 2. Gizela LUBŠINA, roj. 4.5.1943, Krog, Murska 28 3. Anton ŠKRABAN, roj. 7.6.1949, Krog, Plečnikova 3a 3. VOLILNA ENOTA I. Na območju 3 volilne enote je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 250 volivcev b) s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 193 volivcev. III. Oddanih je bilo 193 glasovnic, od tega so bile 4 glasovnice neveljavne. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Brigita SEREC 113 glasov 2. Marjan OZVATIČ 120 glasov 3. Franc BORIŠ 106 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (U. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95,70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da sta bila v svet Krajevne skupnosti Krog izvoljena iz 3 volilne enote naslednja kandidata: 1. Marjan OZVATIČ, roj. 30.11.1966, Satahovci 59 2. Brigita SEREC, roj. 14.3,1960, Satahovci 55 KRAJEVNA SKUPNOST MARKIŠAVCI I. Na območju Krajevne skupnosti Markišavci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 14 volivcev b) glasovalo s potrdili! 0 volivcev II. Glasovalo je 121 volivcev. III. Oddanih je bilo 121 glasovnic, neveljavnih glasovnic ni bilo. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Marjeta ŠKRILEC 94 glasov 2. Stanko ČASAR 98 glasov MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA V 3. Boris GUMILAR 116 glasov 4. Vladimir BUKVIČ 94 glasov 5. Karel RITUPER 97 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Markišavci izvoljeni naslednji kandidati: 1. Boris GUMILAR, roj. 29.9.1965, Markišavci 32 2. Stanko ČASAR, roj. 23.11,1957, Markišavci 18b 3. Karel RITUPER, roj. 13.2.1957, Markišavci 8 4. Vladimir BUKVIČ, roj. 22.9.1957, Markišavci 16c 5. Marjeta ŠKRILEC, roj. 16.7.1942, Markišavci 5 MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT CENTER I. Na območju mestne četrti Center je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 4466 volivcev b) glasovali s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 2295 volivcev. III. Oddanih je bilo 2295 glasovnic, od tega je bilo 111 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Ernest EBENŠPANGER 1318 glasov 2. Alojz VALENČIČ 761 glasov 3. Aleksander ŠERUGA 1010 glasov 4. Josip KELEMEN 809 glasov 5. Slavko MEŠIČ 1107 glasov 6. Tibor CIGÜT 948 glasov 7. Vladimir GOLDINSKIJ 1269 glasov 8. Jože STVARNIK 978 glasov 9. Jože BENEDJK 421 glasov 10. Brigita BAVČAR 994 glasov 11. Boris GOMBOŠI 709 glasov 12. Ludvik TEMLIN 881 glasov 13. Koloman HORVAT 728 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Mestne četrti Center izvoljeni naslednji kandidati: 1. Ernest EBENŠPANGER, roj. 17.9.1939, M. Sobota, Zelena 37 2. Vladimir GOLDINSKIJ, roj. 18.1.1939, M. Sobota, Cvetkova 28 3. Slavko MEŠ[Č, roj. 13.8.1948, M. Sobota, Ul. Ob progi 51 4. Aleksander ŠERUGA, roj. 31.3.1944, M. Sobota, Stara 3 5. Brigita BAVČAR, roj. 18.11.1948, M. Sobota, Št. Kovača 22a 6. Jože STVARNIK, roj. 6.5.1946, M. Sobota, Slomškova 68 7. Tibor CIGÜT, roj. 5.6.1959, M. Sobota, Kardoševa 8 MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT LEDAVA I. Na območju mestne četrti Ledava je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1368 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 659 volivcev. III. Oddanih je bilo 659 glasovnic, od tega je bilo 53 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Maks MEŠKO 356 glasov 2. Karmen PERTOČI 353 glasov 3. Maruša M. NOVAK 349 glasov 4. Jože KUHAR 390 glasov 5. Pavel PONGRAC 339 glasov 6. Simona ŠPINDLER 430 glasov 7. Franc PUCKO 334 glasov 8. Metka ERJAVEC GRANOV 309 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet mestne četrti Ledava izvoljeni naslednji kandidati: 1. Simona ŠPINDLER, roj. 30.1.1969, Murska Sobota, Lendavska 23 a 2. Jože KUHAR, roj. 17.10.1957, Murska Sobota, Ledavsko naselje 28 3. Maks MEŠKO, roj. 25.8.1950, Murska Sobota, Ledavsko naselje 31 4. Karmen PERTOČI, roj. 3.10.1969, Murska Sobota, Lendavska 37 c 5. Maruša M. NOVAK, roj. 28.7.1961, Murska Sobota, Lendavska 19a 6. Pavel PONGRAC, roj. 4.2.1944, Murska Sobota, Ledavsko naselje 30 7. Franc PUCKO, roj. 27.10.1949, Murska Sobota, Klavniška 13a MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARK I. Na območju mestne četrti Park je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1912 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 1150 volivcev. III. Oddanih je bilo 1150 glasovnic, od tega je bilo 65 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Nikolaj HOCHSTETTER 737 glasov 2. Geza FARKAŠ 680 glasov 3. Rudolf MIKOLIČ 569 glasov 4. Štefan SAPAČ 444 glasov 5. Jožef VOURI 537 glasov 6. Anton INHOF 321 glasov 7. Nadja IVANC-MILOŠEVIČ 605 glasov 8. Ludvik ŽGANJAR 303 glasov 9. Milan KOLBL 469 glasov 10. Silvij PODLESEK 548 glasov 11. Tibor BAGARI 407 glasov 12. Ivan FERBEŽAR 389 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet mestne četrti Park izvoljeni naslednji kandidati: 1. Nikolaj HOCHSTETTER, roj. 24.10.1945, M. Sobota, Ciril Metodova 11 2. Geza FARKAŠ, roj. 4.11.1948, Murska Sobota, Mikloš Kuzmiča 40 3. Nadja IVANC MILOŠEVIČ, roj. 9.12.1947, Murska Sobota, Severjeva 1 la 4. Rudolf MIKOLIČ, roj. 16.11.1950, M. Sobota, Naselje Ljudske pravice 28 5. Silvij PODLESEK, roj. 15.6.1948, Murska Sobota, Kopitarjeva 1 6. Jožef VOURI, roj. 13.9.1944, Murska Sobota, Šolsko naselje 10 7. Milan KOLBL, roj. 4.3.1937, Murska Sobota, Prežihova 4 MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARTIZAN I. Na območju mestne četrti Partizan je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1565 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 962 volivcev. III. Oddanih je bilo 962 glasovnic, od tega je bilo 52 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Stanko FARKAŠ 641 glasov 3. Jurij RECEK 461 glasov 4. Angela NOVAK 675 glasov 5. Jože SAPAČ 470 glasov 6. Janez OBAL 543 glasov 7. Bela PAVLIČ 459 glasov 8. Marija BAČIČ 508 glasov 9. Zoltan SEVER 551 glasov 10. Marija RATKO 372 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet mestne četrti Partizan izvoljeni naslednji kandidati: 1. Angela NOVAKt roj. 17.10.1943, Murska Sobota, Ivana Regenta 11 2. Stanko FARKAŠ, roj. 6.11.1948, Murska Sobota, Ivana Regenta 8 3. Zoltan SEVER, roj. 8.3.1935, Murska Sobota, Ivanocijevo naselje 22 4. Janez OBAL, roj. 14.1.1951, Murska Sobota, Mirna 7 5. Marija BAČIČ, roj. 25.8.1947, Murska Sobota, Južna 12 6. Jože SAPAČ, roj. 3.1.1960, Murska Sobota, Ivanocijevo naselje 19 7. Jurij RECEK, roj. 14.11.1957, Murska Sobota, Sončna 2 Vl MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT TUROPOLJE I. Na območju mestne četrti Turopolje je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1355 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 714 volivcev. III. Oddanih je bilo 713 glasovnic, od tega je bilo 48 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Jože TERNAR 410 glasov 2. Mišo FAFLIK 374 glasov 3. Tomaž BERKE 344 glasov 4. Helena PINTARIČ 397 glasov 5. Karel Drago FLISAR 337 glasov 6. Mirko- ŠABJAN 433 glasov 7. Helena FRUMEN 436 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet mestne četrti Turopolje izvoljeni naslednji kandidati: 1. Helena FRUMEN, roj. 12.6.1948, Murska Sobota, Jakobovo naselje 44 2. Mirko ŠABJAN, roj. 24.10.1949, Murska Sobota, Kajuhova 56 3. Jože TERNAR, roj. 1.2.1933, Murska Sobota, Kajuhova 10 4. Helena PINTARIČ, roj. 14.9.1944, Murska Sobota, Kajuhova 46 5. Mišo FAFLIK, roj. 3.5.1951, Murska Sobota, Jakobovo naselje 43 6. Tomaž BERKE, roj. 14.3.1977, Murska Sobota, Juša Kramarja 4, 7. Karel Drago FLISAR, roj. 8.10.1952, Murska Sobota, Cankarjeva 77 KRAJEVNA SKUPNOST NEMČAVCI I. Na območju krajevne skupnosti Nemčavci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 240 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 202 volivcev. III. Oddanih je bilo 202 glasovnic, od tega je bila 1 glasovnica neveljavna. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Karel FUJS 77 glasov 2. Stanko VITEZ 23 glasov 3. Ciril GRAH 137 glasov 4. Peter SOVJAK 59 glasov 5. Ervin PINTER _ 120 glasov 6. Štefan BARBARIČ 181 glasov 7. Simon PETROVIČ 82 glasov 8. Evgen HARI 112 glasov 9. Dušan BENCIK 154 glasov 10. Elemir BARANJA 25 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet krajevne skupnosti Nemčavci izvoljeni naslednji kandidati: 1. Štefan BARBARIČ, roj. 5.12.1946, Nemčavci 20 2. Dušan BENCIK, roj. 15.1.1958, Nemčavci 2a 3. Ciril GRAH, roj. 2.4.1952, Nemčavci 23 4. Ervin PINTER, roj. 14.2.1947, Nemčavci 34 5. Evgen HARI, roj. 1.1.1944, Nemčavci 3b KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN I. Na območju krajevne skupnosti Rakičan je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1056 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev II. Glasovalo je 672 volivcev. III. Oddanih je bilo 672 glasovnic, od tega je bilo 51 glasovnic neveljavnih. IV. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Adam LUTAR 459 glasov 2. Geza GYOREK 441 glasov 3. Štefan FARTELJ 454 glasov 4. Franc OLAJ 442 glasov 5. Ivan KAROLI 528 glasov 6. Janez KUPLEN 456 glasov 7. Martin DURIČ 470 glasov V. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Rakičan izvoljeni naslednji kandidati: 1. Ivan KAROLI roj. 6.4.1942, Rakičan, Panonska 24 2. Martin DURIČ, roj. 10.11.1944, Rakičan, Cvetkova 16 3. Adam LUTAR, roj. 22.12.1946, Rakičan, Tomšičeva 23 4. Janez KUPLEN, roj. 26.12.1955, Rakičan, Jezera 11 5. Štefan FARTELJ, roj 30.5.1939, Rakičan, Panonska 6 6. Franc OLAJ, roj. 28.9.1948, Rakičan, Zvezna 3 7. Geza GYOREK, roj. 18.12.1939, Rakičan, Panonska 67 Številka: 00608-2/98 V Murski Soboti, 25. novembra 1998 Predsednik Občinske volilne komisije Mestne občine M. Sobota: Bojan ŽUNIČ, dipl.prav., I.r. Člani komisije: Žarko BEJEK, dipl.prav., I.r. Elza ČARNI, dipl.prav., I.r. Alenka RATNIK, dipl.prav., I.r. POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA O IZIDU POSVETOVALNEGA REFERENDUMA Občinska volilna komisija je na seji dne 25. novembra 1998 ugotovila naslednji izid posvetovalnega referenduma po posameznih voliščih na območju Krajevne skupnosti Černelavci: Volišče 003 ČERNELAVCI I. A. 1. V volilni imenik za volišče je bilo vpisanih 890 volivcev. 2. S potrdilom je glasovalo - volivcev SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 890 volivcev B. Na volišču je glasovalo: a) po volilnem imeniku 627 volivcev MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA VII b) s potrdilom - volivcev SKUPAJ GLASOVALO 627 volivcev (1 + 2) C. a) za razdelitev naselja Černelavci na dve naselji, in sicer, da se: - ulici Pušča in Kranjčeva oblikujeta kot novo naselje, z imenom Pušča - preostale ulice v naselju Černelavci, in sicer: Črtomirova, Dalmatinova, Dolga, Gajeva, Gederovska, Gorička, Jurčičeva, Ledavska, Liškova, Slovenska, Tavčarjeva, Travniška in Zadružna, ostanejo naselje Černelavci?« je bilo ODDANIH 626 GLASOVNIC ZA razdelitev naselja Černelavci je bilo oddanih 545 glasovnic PROTI je bilo oddanih 64 glasovnic Ker so bile prazne oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca je bilo NEVELJAVNIH 17 GLASOVNIC b) za razdružitev Krajevne skupnost Černelavci tako, da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti ?« je bilo ODDANIH 626 GLASOVNIC ZA razdružitev KS Černelavci je bilo oddanih 521 glasovnic PROTI je bilo oddanih 88 glasovnic Ker so bile prazne oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca je bilo NEVELJAVNIH 17 GLASOVNIC Volišče 004 ČERNELAVCI II. A. 1. V volilni imenik za volišče je bilo vpisanih 427 volivcev. 2. S potrdilom je glasoval 1 volivec SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 428 volivcev B. Na volišču je glasovalo: a) po volilnem imeniku 326 volivcev b) s potrdilom 1 volivec SKUPAJ GLASOVALO 327 volivcev (1 + 2) C. a) za razdelitev naselja Černelavci na dve naselji, in sicer, da se: - ulici Pušča in Kranjčeva oblikujeta kot novo naselje, z imenom Pušča - preostale ulice v naselju Černelavci, in sicer: Črtomirova, Dalmatinova, Dolga, Gajeva, Gederovska, Gorička, Jurčičeva, Ledavska, Liškova, Slovenska, Tavčarjeva, Travniška in Zadružna, ostanejo naselje Černelavci?« je bilo ODDANIH 327 GLASOVNIC ZA razdelitev naselja Černelavci je bilo oddanih 49 glasovnic PROTI je bilo oddanih 267 glasovnic Ker so bile prazne oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca je bilo NEVELJAVNIH 11 GLASOVNIC b) za razdružitev Krajevne skupnost Černelavci tako, da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti ?« je bilo ODDANIH 327 GLASOVNIC ZA razdružitev KS Černelavci je bilo oddanih 49 glasovnic PROTI je bilo oddanih 267 glasovnic Ker so bile prazne oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca je bilo NEVELJAVNIH 11 GLASOVNIC Volišče 006 KUPŠINCI A. 1. V volilni imenik za volišče je bilo vpisanih 293 volivcev. 2. S potrdilom je glasovalo - volivcev SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 293 volivcev B. Na volišču je glasovalo: a) po volilnem imeniku 224 volivcev b) s potrdilom - volivcev, SKUPAJ GLASOVALO 224 volivcev (1 + 2) b) za razdružitev Krajevne skupnost Černelavci tako, da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti ?« je bilo ODDANIH 224 GLASOVNIC ZA razdružitev KS Černelavci je bilo oddanih 126 glasovnic PROTI je bilo oddanih 96 glasovnic Ker so bile prazne oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca je bilo NEVELJAVNIH 2 GLASOVNICI Volišče 020 POLANA A. 1. V volilni imenik za volišče je bilo vpisanih 170 volivcev. 2. S potrdilom je glasovalo - volivcev SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 170 volivcev B. Na volišču je glasovalo: a) po volilnem imeniku 152 volivcev b) s potrdilom - volivcev, SKUPAJ GLASOVALO 152 volivcev (1 + 2) b) za razdružitev Krajevne skupnost Černelavci tako, da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti ?« je bilo ODDANIH 152 GLASOVNIC ZA razdružitev KS Černelavci je bilo oddanih 117 glasovnic PROTI je bilo oddanih 35 glasovnic NEVELJAVNIH GLASOVNIC ni bilo Volišče 023 VEŠČICA A. 1. V volilni imenik za volišče je bilo vpisanih 345 volivcev. 2. S potrdilom je glasovalo - volivcev SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 345 volivcev B. Na volišču je glasovalo: a) po volilnem imeniku 286 volivcev b) s potrdilom - volivcev, SKUPAJ GLASOVALO 286 volivcev (1 + 2) b) za razdružitev Krajevne skupnost Černelavci tako, da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti ?« je bilo ODDANIH 286 GLASOVNIC ZA razdružitev KS Černelavci je bilo oddanih 144 glasovnic PROTI je bilo oddanih 137 glasovnic Ker so bile prazne oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca je bilo NEVELJAVNIH 5 GLASOVNIC Volišče 903 PREDČASNO GLASOVANJE SKUPAJ JE GLASOVALO 6 volivcev C. a) za razdelitev naselja Černelavci na dve naselji, in sicer, da se: - ulici Pušča in Kranjčeva oblikujeta kot novo naselje, z imenom Pušča - preostale ulice v naselju Černelavci, in sicer: Črtomirova, Dalmatinova, Dolga, Gajeva, Gederovska, Gorička, Jurčičeva, Ledavska, Liškova, Slovenska, Tavčarjeva, Travniška in Zadružna, ostanejo naselje Černelavci?« je bilo ODDANIH 6 GLASOVNIC ZA razdelitev naselja Černelavci je bilo oddanih 5 glasovnic PROTI je bila oddana 1 glasovnica NEVELJAVNIH GLASOVNIC ni bilo b) za razdružitev Krajevne skupnost Černelavci tako, da vsa naselja te krajevne skupnosti, in sicer: Černelavci, Kupšinci, Polana, Veščica in novo naselje Pušča, postanejo samostojne krajevne skupnosti ?« je bilo ODDANIH 6 GLASOVNIC ZA razdružitev KS Černelavci, je bilo oddanih 5 glasovnic PROTI je bila oddana 1 glasovnica NEVELJAVNIH GLASOVNIC ni bilo. Številka: 00603-1/98 V M. Soboti, dne 25. novembra 1998 Predsednik Bojan ŽUNIČ, dipl. prav., ir. Člani: Žarko BEJEK, dipl. prav., ir. Alenka RATNIK, dipl. prav., ir. Elza ČARNI, dipl. prav., ir. VIH SOCIALA POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM DRUŽINAM N a jesen, ko se pripravljamo za zimo, so stroški družinskih proračunov povečani. Takrat si moramo kupiti ozimnico in kurjavo, da bomo lahko mrzlo zimo preživeli na toplem. Že več let Mestna občina Murska Sobota socialno ogroženim družinam in posameznikom, ki imajo minimalne prejemke, kot so denarne pomoči, nizke pokojnine in podobno, pomaga z dodeljevanjem enkratnih denarnih pomoči. Tudi v letošnjem letu smo enkratne denarne pomoči dodelili 115 družinam in posameznikom za nakup ozimnice in kurjave. Ob koncu leta pa ne pozabimo naših občanov, ki živijo v socialnih zavodih. Vsak dobi majhno darilo kot znak pozornosti, predvsem pa, da občutek, da se ob novoletnih praznikih spomnimo nanje in jih obiščemo. Tako so socialni delavci Centra za socialno delo Murska Sobota obiskali 15 naših občanov v Zavodu Lukavci in Hrastovec -Trate ter tri občane v Domu starejših v Lendavi. Za 73 občanov, ki živijo v Domu starejših v Rakičanu, pa smo dah denar za nakup skupnega darila. Tudi na otroke v zavodih in vključene v program socialnopedagoške pomoči nismo pozabili. V zavodih je bilo obdarjenih osem otrok ter sedemnajst, ki so vključeni v program socialnopedagoške pomoči. Posebno pozornost pa namenimo otrokom, ki otroštva iz različnih razlogov ne morejo preživeti v matični družini, ampak v rejništvu. Tudi te obdarimo in jim pripravimo novoletni sprejem s kulturnim programom in dedkom Mrazom. Ob tej priložnosti se srečajo otroci in njihove rejnice, se pogovorijo ter izmenjajo izkušnje in doživetja iz odhajajočega leta. Novoletno srečanje in obdaritev otrok vsako leto pripravi Center za socialno delo Murska Sobota. Letos smo obdarili štirinajst otrok v rejniških družinah. Prepričani smo, da je vsaka oblika pomoči pomagala posameznikom in družinam, da bodo laže preživeli ta zimski čas, sicer skromna darila pa so jim dala topli občutek, da jih nismo pozabili - in to je lahko za posameznika tudi najlepše darilo. Rofina BERNJAK PATOLOŠKI ODDELEK IN PORODNIŠNICA Ob končanju novega patološkega oddelka regijske bolnišnice M. Sobota jo je obiskala delegacija Mestne občine M. Sobota. Zupan Anton Slavic je ob tej priložnosti v bolnišničnih upravnih prostorih direktorju dr. Bojanu Korošcu vročil sklep o imenovanju iniciativnega odbora za gradnjo ginekološko-porodnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vanj so poleg Antona Slavica kot predsednika za člane imenovani Rudi Horvat, dr. Bojan Korošec dr. Eva Koltaj-Kocan, dr. Zlatko Šubinski, Vladimir Goldinskij in Nada Cvetko-Török. Novi patološki oddelek ima 950 kvadratnih metrov površine, ko bo opremljen in bo pričel delovati, pa bo pokrita bela lisa v bolnišnični zdravstveni mreži, saj je regijska bolnišnica M. Sobota edina v Sloveniji, ki ga ni premogla. Podobno jo je predstavil patolog dr. Jurij Borovšak, dr. Maja Šeruga pa prostore za citopatološki in oddelek gastroendoskopske diagnostike. Zaenkrat je tudi 250 m2 nadzidka internega oddelka bolnišnice brez opreme. Zanjo bo potrebno odšteti okoli 50 milijonov tolarjev, naložba pa je vredna 230 milijonov tolarjev. Investitor je bila država, saj je ustanovitelj bolnišnic, izvajalec del Splošno gradbeno podjetje Pomgrad pa jih je opravil več kot dobro. Gre za izjemno kakovost zahtevnega objekta, ob katerem je tudi 100 novih m2 pridobil transfuzijski oddelek. O otorinolaringološkem, ki ga ukinjajo, ne pa tudi dejavnosti, po kateri slovi soboška bolnišnica in ima zato podporo stanovskih združenj zdravnikov in tudi pričakovano finančno podporo za ohranitev postelj za hospitalizacijo pacientov, pa je dr. Bojan Korošec izrekel optimistično mnenje. Kot za novogradnjo porodnišnice, o kateri je bilo dopolnilo naslednjega dne v obravnavi na državnem zboru, sam pa je zagotovil, da se bo potrudil tudi kot državni svetnik. Kljub izjemno slabim razmeram na porodniško-gineko-loškem oddelku, ki so si ga ogledali tudi poslanci in drugi vabljeni, je letno število novorojencev okoli tisoč, več kot rojstev pa je v pokrajini ob Muri še vedno smrti, kar opravičuje naložbo v patološki oddelek pred porodniškim. Ta bo predvidoma zgrajen med obstoječim ginekološko-porodnim oddelkom in kirurgijo, s katero jo povezuje hodnik do operacijskih dvoran za zahtevnejše posege. Ali še v tem tisočletju, pa je težko zapisati, čeprav jo potrebujemo čim prej. Prav tako pa bo po županovem zagotovilu (upajmo, da že v prihodnjem letu) razširjeno parkirišče, ki je med obiski premajhno za vse, ki bi radi parkirali svoje jeklene konjičke in jim to ne uspeva. Zato večkrat nastane neznosna gneča, avtomobili so zaparkirani, težaven pa je tudi izhod na tranzitno cesto med Mursko Soboto in Rakičanom, ki vodi do dolgovaškega mejnega prehoda in na Hrvaško, križišče pa je tudi prizorišče številnih prometnih nesreč. Direktor dr. Bojan Korošec, ki je tudi državni svetnik - in je bil poslanec v minulem mandatu - je iahko vsaj tako kot zdravniki in pacienti zadovoljen nad pridobljenimi državnimi proračunskimi sredstvi za soboško boinlšnico. Iz množice slabih je prišla iz državnega zbora dobra novica. V nadaljevanju izredne seje o proračunu za leto 1999 so na pobudo pomurskih poslancev sprejeli dopolnilo, da dobi soboška bolnišnica 70 milijonov tolarjev iz tekoče proračunske rezerve za dokončanje del v regionalni bolnišnici. TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV O b prihajajočih praznikih vam želimo veliko osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdravja, je vabilu na tradicionalno srečanje upokojencev nekdanje občine Murska Sobota pripisal župan. Anton Slavic pa je voščilo z najboljšimi željami tudi izrekel ob koncu svojega krajšega pozdravnega nagovora, ki mu je sledil tudi priložnostni nagovor načelnika državne uprave v Murski Soboti Geze Farkaša upokojenim delavcem uprav. Da jih je iz leta v leto manj, je ugotovil Franc Farič, ki se je, tako kot lani, zahvalil v imenu vabljenih, gostitelje, med katerimi ni bilo županov drugih občin, pa »zadolžil« za podobno srečanje v letu 1999. Upokojencev iz sedanjih upravnih enot ter krajevnih uradov, inšpekcijskih služb, davčne uprave, enote sodnika za prekrške, obrambe in geodetske uprave je v pokrajini ob Muri 109. Vsi pa so dobili darilo in v košarici s suhim sadjem ženske še priloženo češnjevo, moški pa slivovo žganje. Nekdanji sodelavci so poklepetali in se podkrepili tako z izbrano hrano kot pozvačinom v tekoči obliki in razpoloženje v prostorih družbene prehrane v Murski Soboti je bilo prav prijetno. 24. december 1998 11 0TROŠKO VARSTVO VZGOJITELJICE Z VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA MURSKA SOBOTA V VRTCIH V PORABJU S odelovanje med Mestno občino Murska Sobota in Občino Monošter v Porabju posega tudi na področje predšolske vzgoje, ki se je zlasti okrepila in dobila pravo vsebino v preteklem šolskem letu. Težišča programa je na ohranjanju in utrjevanju slovenskega jezika, ki je pri najmlajših naravnan na začetne korake učenja slovenskih besed in širitev besedišča. Pri uresničevanju programa sodelujejo skupaj z vzgojiteljicami v Porabju vzgojiteljice iz naših soboških vrtcev. V juliju letošnjega leta je bil v vrtcu v Murski Soboti za predšolske otroke iz Porabja organiziran tabor, ki so se ga skupaj z otroki udeležile tudi matere otrok in vzgojiteljice. Tako so otroci vsaj delno spoznali, do kod segajo njihove korenine. Program za prihodnjo sezono je bil dogovorjen 3. decembra 1998 v Monoštru. Srečanje naših vzgojiteljic z vzgojiteljicami v Porabju sta organizirala predstojnica Območne note Zavoda za šolstvo Republike Slovenije v Murski Soboti in ravnatelj Vzgojno-varstvenega zavoda Murska Sobota. Poleg vzgojiteljic so pri oblikovanju programa sodelovali predstavniki Zveze Slovencev za narodnostne skupnosti na Madžarskem, svetovalki naše enote Zavoda za šolstvo za predšolsko vzgojo in za strokovno pomoč vrtcem in šolam v Porabju ter strokovni sodelavec za področje predšolske vzgoje in izobraževanja pri Mestni občini Murska Sobota. Najprej smo obiskali otroke v vrtcu v Sakalovcih, ki ga obiskuje 20 otrok, za tem pa madžarski vrtec, v katerem je čez 200 otrok. Razmere za delo v vrtcu v Sakalovcih so zares težavne in jih težko primerjamo z našimi. V popoldanskem času je potekal razgovor v pred kratkim odprtem hotelom Lipa v Monoštru. Vodila ga je svetovalka direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, predstojnica območne enote Murska Sobota Irena Kumer. Program je predstavil ravnatelj Vzgojnovarstvenega zavoda v Murski Soboti Dane Katalinič. Dosedanje izkušnje sodelovanja so bile obojestransko pozitivno ocenjene. Nit pogovora pa je bila naravnana k ohranjevanju porabščine in večji skrbi za slovenski jezik z glavnim smotrom - ohranitvi slovenske narodnosti v Porabju. Vzgojiteljicam v vrtcih v Sakalovcih, na Gornjem Seniku, Dolnjem Seniku, v Slovenski vasi, Šratovcih in Monoštru bodo pomagale štiri vzgojiteljice iz vrtcev Vzgojno-varstvenega zavoda Murska Sobota, ki bodo teh šest vrtcev, v katerih je nekaj čez 100 otrok iz slovenskih družin, obiskovale dvakrat mesečno - izmenično vsaka dva tedna. Imele bodo težavno delo, saj slovenskega jezika vzgojiteljice ne obvladajo, otroci pa od doma prinesejo le malo slovenskih besed. Vzgojni program bo naravnan na sproščena srečanja. Besedišče slovenskega jezika morajo otroci graditi in širiti skozi igro, pesem, pravljice, govorne vaje itn. Slišati je bilo tudi, da je potrebno najti skupno formulo s starši, da bi slovenska beseda zaživela v družinah naših Porabcev. Po uvodnem delu so se vzgojiteljice korektno dogovorile o vsebinskih pripravah za strokovno delo in sodelovanje, izrekle pa tudi prošnjo, da vrtcem priskrbimo kasete in plošče s slovensko vsebino ter druge potrebne didaktične pripomočke. Kot matični narod si prizadevamo - in bomo prek Urada za narodnosti pri Vladi Republike Slovenije ter prek Mestne občine Murska Sobota še naprej skrbeli, kolikor pač lahko - za ustrezna materialna sredstva ter strokovno pomoč pri pedagoškem delu. Našim vzgojiteljicam želimo uspešno delo, porabskim otrokom pa čim več veselja pri spoznavanju in osvajanju slovenske govorice. Jože STVARNIK PRORAČUNSKI DENAR ZA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST V ŽUPNIJSKEM VRTCU LAVRA Župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic in župnik Martin Horvat sta novembra podpisala pogodbo o financiranju in obveznostih vrtca Lavra za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v šolskem letu 1998/99. V prihodnjem letu pa se bo zasebni vrtec, katerega ustanovitelj je župnijski urad, preselil v nove prostore pri cerkvi svetega Nikolaja. Tako bo imelo več kot štirideset otrok večje in svetlejše igralnice, kot so v nekdanji Klarovi hiši pri gasilskem domu, kjer deluje več kot šest let. Nekdanji pljučni oddelek soboške bolnišnice, ki so ga cerkvi vrnili po denacionalizacijskem postoku, je namreč temeljito obnovljen in dozidan. Te dni pa potekajo številne razstave in druge dobrodelne akcije, da bi zbrali dovolj sredstev za njegovo opremo in tako varen kotiček predšolskih otrok v vrtcu Lavra na novi lokaciji. ČRIČKI IZ GOZDIČKA Umetnost otroku omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki je zanj neizčrpen vit inspiracije, motivacije in vsebin. Tako je zapisano v opredelitvi področja iz dejavnosti UMETNOSTI na predšolskem področju. Negovanje radovednosti in otrokovega raziskovalnega duha ter spodbujanje in doživljanje umetniškega izražanja je v veliki meri živo v obogatitvenem programu PEVSKI ZBOR, ki ga ponujamo našim otrokom v enoti Gozdiček Vzgojno-varstvenega zavoda Murska Sobota, Sedemindvajset predšolskih otrok, starih od 6 do 7 let se zbere enkrat tedensko na vajah, pri katerih nam je osnovni cilj doživljanje ugodja in veselja ob umetniški dejavnosti. Z nami sodeluje tudi dijakinja Tina, ki ima zelo velik smisel za instrumentalno spremljanje petja predšolskih otrok. ČRIČKI IZ GOZDIČKA smo se poimenovali ravno zaradi naše sproščenosti, razigranosti in nemirnosti ter zaradi našega prirojenega ali še bolj spontanega smisla za glasbo in želje po razvijanju naših melodičnih in ritmičnih sposobnosti in nagnjenj. Odzvali smo se že prvemu povabilu na nastop v eni od naših enot ob dvajsetletnem jubileju. Prisluhnila nam je velika množica otrok in staršev. Toda joj! Ob petju druge pesmice se je nekdo zmotil. Namesto žaba rega se je zaslišalo žaba pada top, top. Pomešal je prvo in drugo kitico. Nekaj otrok je planilo v smeh. Pa kaj zato? Ravno zaradi te sproščene reakcije, pa tudi zavesti in zavedanja odgovornosti otrok, da je treba kljub napaki zapeti do konca, smo poželi velik aplavz in bili deležni veliko pohval. Kot da naše napake niso opazili in je bil smeh le delček nastopa. Hvala jim za to. Sklenili smo, da se bomo odzvali še kakšnemu povabilu na nastop in morda se takrat ne bomo zmotili. Budno spremljam in opazujem otroke ter njihova odzivanja na vsa srečanja z glasbeno umetnostjo pri vajah in nastopih, prav tako na odzive odraslih. Ne želim posegati v naravni tok otrokovega razvoja, zato naj ostanejo Črički iz Gozdička tudi vnaprej razigrani, sproščeni in nasmejani, saj je to tudi ena od nalog projekta ZDRAV VRTEC, v katerega smo se kot zavod vključili v tem šolskem letu. Majda MARENČE BOŽIČNO-NOVOLETNI ARANŽMAJI Letos razstave cvetličarjev, združenih v sekciji pri Območni zbornici v Murski Soboti, ni bilo, ker je Galerija Murska Sobota zasedena, zato objavljamo posnetek z lanske predpraznične razstave. Božično-novoletni aranžmaji so namreč aktualni vsako leto in tako tudi pred prehodom iz 1998 v 1999. 12 številka 10 PREDSTAVLJAMO OZARA - združenje za kakovost življenja OZARA ŠIRI DEJAVNOST O d aprila 1998 izvajamo v občini Murska Sobota program pobolnišnično psiho-socialne rehabilitacije in resociacije za ljudi z dolgotrajnimi psiho-socialnimi težavami in ljudi v duševni stiski. V okviru tega programa delujejo dnevni center, kreativne delavnice in stanovanjska skupnost. Število uporabnikov storitev se je od začetnih 13 v prvem mesecu iz meseca v mesec večalo, tako da je danes vključenih 40 uporabnikov. Z njimi delajo: dva redno zaposlena strokovna delavca, štirje strokovni delavci prek javnih del, eden strokovni delavec po pogodbi in ena oseba na civilnem služenju vojaškega roka. V dnevnem centru Murska Sobota v Trstenjakovi 67 potekajo: ustvarjalne delavnice, izobraževalne in interesne dejavnosti, prostočasovne aktivnosti, deluje skupina za samopomoč, prirejamo piknike, tabore, letovanja za ljudi s težavami v duševnem zdravju. V pomoč pri delu dnevnega centra so prostovoljci, ki se združujejo v Klub prostovoljcev. Njihovo delo je usmerjeno v spremljanje ljudi in pomoč tis- tim, ki so v duševni stiski, osamljeni, potrebni pomoči. Posebna oblika združevanja je Klub svojcev, v katerem se po načelu samopomoči in pomoči drugim združujejo svojci oseb z izkušnjo duševne bolezni. V kreativnih delavnicah poteka delovno usposabljanja za teže zaposljive brezposelne in invalidne osebe v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje. Zlasti ljudem z dolgotrajnimi psiho-socialnimi težavami se želi zagotoviti možnost vključevanja v nove oblike zaposlovanja in tako zagotoviti njihov celostni osebnostni razvoj ter delovna integracija. V kreativnih delavnicah teže zaposljive brezposelne in invalidne osebe izdelujejo zanimive unikatne izdelke, ki jih je mogoče kupiti v dnevnem centru. Izkupiček je namenjen podpornemu zaposlovanju teh oseb in razvoju dejavnosti. Za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami, ki nimajo urejenih bivalnih razmer in sredstev za preživetje, je organizirana stanovanjska skupnost v Ciril-Metodovi 44 v Murski Soboti; vanjo so se 1. decembra 1998 vselili trije ljudje. DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA V URŠKI IN V SRNICI S 1. septembrom 1999 se bo začel program devetletne osnovne šole, izvajala ga bo Osnovna šola 2 M. Sobota v enoti URŠKA v Prešernovi in v enoti SRNICA v Krogu. Na pomen za uspešno sodelovanje med VVZ Murska Sobota in OŠ 2 Murska Sobota želimo opozoriti s temile usmeritvami: a) Temelj za uspešno strokovno sodelovanje med učiteljico in vzgojiteljico bo skupinsko delo ali delo v dvojicah ter skupna skrb za oblikovanje učno-vzgojnega programa. b) Strokovno sodelovanje med vzgojiteljicami VVZ Murska Sobota in učiteljicami Osnovne šole 2 Murska Sobota bo strokovno poglobljeno in naravnano k uspehu. c) Osnovnošolski program devetletne osnovne šole bomo izvajali v enoti vrtca URŠKA M. Sobota ter v enoti SRNICA v Krogu. V teh dveh enotah bomo s 1. septembrom 1999 izvajali dva programa: 1. Vzgojno-varstveni program za predšolske otroke 2. Program devetletne osnovne šole - 1. razred Mogoče se sprašujete, kako to, da bosta vrtec in šola pod isto streho? Spoštovani starši! Šola in vrtec postajata v programu devetletne osnovne šole enakovredna strokovna oblikovalca in izvajalca učno-vzgojnega programa, ki vključuje tudi starše. Zavedamo se obojestranske odgovornosti, ko gre za otroke, ki želijo svoja nagnjenja, nadarjenost in interese udejanjiti. To pa lahko uresničimo s sodelovanjem vzgojiteljice in učiteljice znotraj učno-vzgojnega programa, ki je opredeljen za 1. razred devetletne osnovne šole. VVZ Murska Sobota bo v sodelovanju z OŠ 2 M. Sobota za uspešno izvajanje učno-vzgojnega programa 1. razreda devetletne osnovne šole zagotavljal: varstvo, malico, kosilo, počitek, popoldansko malico in varstvo. Vsem učencem 1. razreda devetletne osnovne šole želimo veliko dobrega počutja, sproščenosti in uspeha. Dane KATALINIČ PREDSTAVITEV PLESNEGA KLUBA DEVŽEJ M. SOBOTA V Plesnem klubu Devžej Murska Sobota plešejo in trenirajo mladi plesalci standardne in latinskoameriške plese. Vse raste iz majhnega, postaja večje in po drobnih korakih dosega zaželjene cilje. Tako so začeli tudi naši mladi plesalci, ki so se na začetku učili plesnih veščin v Plesni šoli. Izrazito veselje do plesa jih je vodilo, da so začeli trenirati pod okriljem Plesnega kluba Devžej iz Slovenj Gradca. V začetku so trenirali trije pari, decembra 1996 je bil ustanovljen Plesni klub Devžej v M. Soboti. S tem nastale boljše možnosti za kakovostnejše in pogostejše treniranje. Zdaj trenira v klubu sedem plesnih parov od mlajših pionirjev do mladincev. Klub deluje na športnem in kulturnoumetniškem področju. Na športnem se plesalci udeležujejo plesnih turnirjev po vsej Sloveniji in dosegli so že lepe uspehe -tudi mesta v finalni skupi- ni, to je od prvega do sedmega mesta. En par pa bo po skupno zbranih točkah na turnirjih prestopil tudi v boljšo kategorijo. Plesni klub Devžej je v letošnjem letu organiziral prvi kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih v M. Soboti 11. oktobra. Bil je zgledno organiziran, kar potrjuje, da smo v Pomurju skrbni organizatorji in gostitelji. Vsekakor pa so k tako dobri organizaciji turnirja pripomogli naši pokrovitelji, med njimi Mestna občina M. Sobota, Zavarovalnica Triglav, Občina Beltinci, Občina Puconci, Občina Tišina, Zdravilišče Moravske Toplice, Pomurska Banka, Mura in drugi, ki so tako dokazali, da podpirajo razvijanje plesne kulture in plesnega športa med mladimi. Na kulturno-umetniškem področju pa naš klub deluje v tem smislu, da želi približati ples v standardnih in latinskoameriških plesih čim širšemu krogu ljudi. Tako mladi plesalci sodelujejo na različnih kulturnih in drugih prireditvah širom po Pomurju, lahko rečemo, da plešejo povsod, kamor jih povabijo. Ker se za standardne in latinskoameriške plese zanima čedalje več ljudi in ustanov, si je Plesni klub zadal cilj, da še okrepi delovanje in vključi čim več mladih, ki bi se ukvarjali s to plesno dejavnostjo, ter ustanovi podružnice kluba po vsem Pomurju. Decembra je ob pomoči Športne zveze M. Sobota dobil tudi stalni prostor za treniranje, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na dosega- nje boljših plesih rezultatov mladih plesalcev. Za izvedbo vseh zastavljenih ciljev pa se bodo potrudili pridobiti stalne pokrovitelje za financiranje. Vsekakor pa k uspešnemu plesnemu udejstvovanju mladih v standardnih in latinskoameriških plesih največ pripomorejo starši otrok, saj jim plačajo obleko in obutev, stroške prevoza na treninge (trikrat tedensko), delne stroške trenerjev, stroške udeležbe na plesnih turnirjih in drugo. Brez njihove podpore in razumevanja ter žrtvovanja klub ne bi tako uspešno deloval. Bela BANFI 24. december 1998 13 KULTURA IZŠEL JE ROMSKI ZBORNIK II ROMA KREDIJPE II R omsko društvo ROMANI UNION Murska Sobota je v teh dneh izdalo že drugo številko Romskega zbornika - v romščini ROMANO KREDIJPE II. Izšel je v nakladi 300 izvodov, natisnilo pa ga je podjetje Solidarnost v M. Soboti. Urednik zbornika je pesnik in pisatelj Milan Vincetič, ki je tudi napisal uvodno besedo. V njej pravi, da danes Romi niso več »zadimljene lokato-ževske podobe«, čeprav je kakšen odblesk te čarovnije še najti v kakšnih romskih zaselkih. Meny-hert Lakotos je bil namreč madžarski pisatelj romskega rodu, ki je v svojem pretresljivem romanu Zadimljene podobe popisal križev pot svojega ciganskega plemena v drugi svetovni vojni. Vincetič ugotavlja, da se danes Romi, kar je opaziti v objavljenih prispevkih Zbornika, nezadržno socializacijo, saj želijo biti - predvsem mladi - takšni kot smo drugi. V Zborniku je objavljena vsebina, ki je bila obravnavana na 4. mednarodnem romskem taboru Murska Sobota 98, ki je julija potekal v Dijaškem domu v Murski Soboti. V zborniku dr. Pavla Štrukelj podaja kratek oris dosedanjih spoznanj na področju romskega jezika in njegovo preučevanje ter govori o romski noši skozi časovna obdobja. Dr. medicine Jožef Magdič je obdelal pojem agresivnosti, ki se nanaša na obdobje pred rojstvom, med porodom in nepo- sredno po njem, na oralno fazo do 1 leta, na analno obdobje od 2. do 3. leta, urogenitalno obdobje med 4. in 5. letom, na obdobje latence med 7. letom in puberteto. V povzetku avtor pravi, da je zdrav osebnostni razvoj v mirni in zdravi družbi pogoj za primerno manifestacijo agresije pod načelom, »da živi in pusti drugim živeti«. Romski udeleženci tabora in predsednik društva Jožek Horvat-Muc so na taboru predstavili nekaj jezikovnih drobcev iz zakladnice romskega jezika z nekaterimi pisnimi oblikami uporabe romskega jezika. Alenka Janko Spreizer je predstavila delo v delavnicah, na katerih udeleženci sami vsebinsko obdelajo različna vprašanja. Letošnje delavnice so potekale v dveh vsebinskih skupinah: na dveh delavnicah so izdelali romski koledar, na tretji pa so govorili o identiteti Romov - vsakdanja kulturo mladih. Ista avtorica predstavlja tudi utrinke z udeležbe na romskem festivalu -ki poteka na obali Sredozemlja v južni Franciji, kamor pridejo evropski Romi. V drugi polovici Zbornika pa je povzeta vsebina z okrogle mize o uresničevanju šolske zakonodaje na področju izobraževanja šolskih otrok, ki jo je pripravil in gradivo ter sklepe z ugotovitvami skrbno uredil strokovni sodelavec za področje izobraževanja pri Mestni občini M. Sobota. Na tabo- ru je sodelovalo s svojimi predstavniki 12 osnovnih šol z območja Upravne enote M. Sobota, v šolskem letu 1997/98 pa so se na njih skupno izobraževali 304 učenci Romi ali 6,42 odstotka celotne osnovnošolske populacije na teh šolah. Največ učencev Romov je na osnovnih šolah v mestu M. Sobota, in to 137 ali 45 odstotkov. V zborniku prikazana tematika je lahko dobra podlaga za nadaljevanje raziskave in analize najrazličnejšim strokovnjakom ter ustanovam, ki se ukvarjajo z romskimi vprašanji, usmerjenimi k cilju, zagotoviti romski etični skupnosti pri nas boljše razmere v procesu vzgoje in izobraževanja z zagotavljanjem možnosti za razvijanje lastne identitete in kulture. Največ zaslug, da je izšel še drugi romski zbornik, pa ima vsekakor stalni mentor našemu Romskemu društvu s svojim predstavnikom Urada za narodnosti pri Vladi Republike Slovenije v Murski Soboti. Jože STVARNIK IZDAJE POMURSKE ZALOŽBE P rekmurski profili, Madžarsko-slovenski slovar ter Nebeščani in zemljani so tri publikacije, ki jih je Pomurska založba izdala pred iztekom tega leta, predstavljamo pa vam prvo našteto. PREKMURSKI PROFILI Avtor Prekmurskih profilov je dr. FRANC SUŠNIK, ki je dve leti živel v Soboti, pri tokratni izdaji pa gre za jubilejni ponatis drobne knjižice iz leta 1929, o kateri je dr. Vilko Novak 1993. zapisal: »Ob vsem drugem poučnem, znanstvenem, kar je bilo dotlej v slovenščini napisanega o Prekmurju, so bili Sušnikovi profili zanimivost, saj so obravnavali sodobno življenje v Prekmurju na posebej zanimiv, privlačen način. Toda to sodobnost so obravnavali tako, da so njegovi profili ohranili zgodovinsko, dokumentarno vrednost tudi še danes, saj nam od svoje strani sodobnika opisujejo dogajanje in označujejo osebnosti. Bilo bi jih treba ponatisniti...« Seveda današnji bralci vsega tega ne morejo razumeti ne doživljati, morejo pa spoznavati ljudi in dogajanje iz tistega časa, kot mi spoznavamo v literaturi in znanosti preteklost. - In doživijo, kako izvirno je vse povedano. Ponatis Prekmurskih profilov sovpada s 100. obletnico avtorjevega rojstva in v počastitev 80-letnice priljučitve Prekmurja slovenskemu ozemlju. Ob desetletnici osvoboditve Prekmurja 1929 jih je narodnoobrambno društvo Slovenska straža v Mariboru izdalo v knjižici s Sušnikovo sklepno besedo. Opombe k besedilu je sestavila Metka Fujs, razlago o tem, zakaj na naslovnici Fran, v besedilu Vilka Novaka pa dr. Franc Sušnik, nam je podal glavni in odgovorni urednik Pomurske založbe Ludvik Sočič. Vztrajal je namreč pri avtentičnih tekstih, kot se izkazalo, pa obstaja še tretja različica imena France, kar pa bi pri identifikaciji avtorja vneslo dodatno zmedo. Za nas je pomembno, da je v dveh šolskih letih svojega življenja v Soboti Sušnik uspel zaznati tisto, česar mnogi še sedaj ne - prekmurske profile sodobnikov v vsakdanjiku odmaknjene pokrajine na duhovit, deloma satirično-humoristični način. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ AMNESTY INTERNATIONAL V ART CAFFEJU V počastitev 50. obletnice sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic so v ART caffeju v Murski Soboti na ogled razstave fotografij, za katere sta poskrbeli Zdenka Vrban in Bernarda Temlin, odprl pa jo je Gorazd Tivadar, v.d. predsednika te organizacije za Slovenijo. Otvoritveni program je popestril Matej Zavec s harmoniko, oglasil se je tudi gostitelj prireditve Jožek Kranjec; če sodimo po udeležbi na prireditvi, ki jo je povezoval Beno Horvat, pa sodi med odmevnejše decembrske. PREDSEDNICE NA SOBOŠKEM ODRU Gledališka predstava Predsednice, s katero so na grajskem odru v M. Soboti v okviru prvega gledališkega abonmaja občinske Zveze kulturnih društev gostovale tri vrhunske slovenske igralke, je navdušila. Režiral jo je Bojan Jablanovec, Polona Vetrih kot skopuška tercialka Erna, Marijana Brecelj v vlogi ovenele lahkoživke in Nataša Barbara Gračner kot čistilka Marička, ki z golimi rokami odmašuje stranišča in vso svinjarijo človeštva, pa so vse prej kot predsednikovale. Navdušile so s profesionalnostjo in na trenutke smo se jim neobrzdano nasmejali, čeprav tudi na račun nič kaj rožnatega življenja žensk. Morda tudi zato, ker so njihove usode pomilovanja vredne in ob njih pozabljamo na svoj vsakdanjik. V njem ni predsednic, »zaljubljenost v lastno laž pa postaja sovraštvo do tuje resnice«, smo prepisali iz decembrske tiskovine Zveze kulturnih društev Murska Sobota, ki napoveduje kulturne dogodke. 14 številka 10' KULTURA DOBRODELNA UPRIZORITEV Prvega v tem mesecu je v grajski dvorani v Murski Soboti gostovalo gledališče Ptuj in uprizorilo Ljubezenska pisma. V režiji Zvoneta Šedelbauerja si jih pripovedujeta Melissa (Bernarda Oman) in Andrew (Jožef Ropoša) in tako na odru poteka nikoli izživeta ljubezenska zgodba o odnosu med žensko in moškim. Z njo ptujsko gledališče v decembru gostuje tudi v drugih pomurskih središčih, izkupiček od vstopnin pa je namenjen nakupu opreme v ambulanti za terapijo bolečine v regijski bolnišnici v Rakičanu. Z dobrodelno gledališko pripovedjo o intimi dveh ljudi poskuša Pomursko društvo za boj proti raku v sodelovanju z občinskimi zvezami kulturnih društev Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer pospešiti nakup opreme za zdaj še prazno ambulanto. Če sodimo po razprodani gledališki dvorani v Murski Soboti, je odziv na dobrodelno uprizoritev dober, čeprav je vstopnina 1500 tolarjev. KOROŠKI UMETNIKI V SOBOŠKI GALERIJI Bogdan Borčič, Karel Pečko in pokojni Jože Tisnikar so do trinajstega tega meseca razstavljali svoja dela v Galeriji Murska Sobota. Med razstavljenim je posebej izstopal nedokončani avtoportret tragično preminulega Tisnikarja, ki je izgubil življenje v prometni nesreči prav v času pred postavitvijo razstave. Na odprtju so se polnoštevilno zbrali vsi ljubitelji likovne umetnosti in stalni obiskovalci tovrstnih kulturnih prireditev ter izrazili navdušenje nad razstavljeni deli treh koroškim umetnikov. LIKOS - 35 LET Jubilej likovnih ljubiteljev, združenih v LIKOS-u, ki mu predseduje Jože Puhan, člani pa- se predstavljajo tudi samostojno, predstavlja skupna razstava v razstavlščnih prostorih območne enote zavarovalnice Triglav v Murski Soboti. Na otvoritveni slovesnosti je imel v Imenu gostitelja priložnostni nagovor direktor območne enote zavarovalnice Triglav Rudi Cipot, likovno ljubiteljsko dejavnost pa je v daljšem nagovoru predstavil Vlado Sagadin. Ob jubileju LIKOS-a je izšel tudi katalog Jubilejna razstava 1963-1998. FOTOGRAFSKA PANONSKA RAZMIŠLJANJA V kavarni Jelša v Murski Soboti je od 7. decembra na ogled druga klubska raztazstava fotografij na temo Jesen. Na večer Miklavževega sejmarjenja jo je odprl direktor dražbe Radenska Zvezda Diana Franc Huber, napovedal pa predsednik Fotokluba Murska Sobota in urednik fotografije v Soboških novinah - Jože Pojbič. Po prvi razstavi, ki je bila na ogled v soboškem gradu v času Soboških dnevov na temo Murska Sobota, so tokrat fotografije Jožice Cigan, Dušana Dundka, Lada Klara, Igorja Kolenka, Borisa Lešnika, Danija Mauka, Draga Miliča, Simo- na Petroviča, Karmen Pojbič, Jožeta Pojbiča, Ivana Preloga, Walterja Schneeweissa, Katje Sklar, Andreja Štajerja, Dominike Steiner, Marije Tivadar in Izidorja Zadravca uglašene na temo jeseni. Panonska razmišljanja v razstavljenih fotografijah, ki bodo na ogled tudi v januarju, je v priložnostnem nagovoru ob tematski razstavi predstavil kustos Janez Balažic, za glasbeno popestritev pa je poskrbela mlada virtuozinja Vanesa Tivadar in na violino zaigrala Odo radosti ob pričetku in Božično pesem ob koncu slovesnosti. VEČERNICA IN NAJLEPŠA URESNIČENA LAŽ DESE MUCK Znana mladinska pisateljica je bila najuspešnejša med letošnjimi petimi finalisti, ki so kandidirali za Večerovo večernico. Letos nagrada ni bila podeljena zvečer, ampak dopoldne, zaradi mladih obiskovalcev prireditve v dvorani kina Park. Izbrani med učenci osnovne šole 1 so interpretirali odlomke iz del Milana Vincetiča: A so kremšnite lahko nevarne, Milana Jesiha: Štiri igre za Štiri otroke, Andreja Rozmana Roze: Skrivnost špurkov, Janje Vidmar: Moj prijatelj Arnold in Dese Muck: Lažniva Suzi. Slednji je nagrado vročil urednik Večera Milan Predan, Desa Muck pa je ob tej priložnosti izjavila, da je večernica ena najlepših laži, ki so se ji uresničile. Pred tem je predsednik komisije dr. Igor Saksida pojasnil kriterije za izbor nagrade za najboljše slovensko mladinsko literarno deio, ki jo podeljuje Časopisno- založniško podjetje Večer. Prireditev - začela se je z gledališkoscenskim dogodkom Belerofont in Pe- gaz v izvedbi lutkovnega gledališča Pupilatiz Lendave in je bila tudi glasbeno zanimiva - je povezovala Norma Bale. Ob zvokih fanfar, ki so napovedale vrhunec srečanja v M. Soboti, pa se je izteklo tudi tridnevno tradicionalno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede. Organizira ga Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc (Franc Lainšček-Feri in Franci Just), sofinancira pa ga mesma občina M. Sobota. Med vprašanji, ki so jih izpostavili udeleženci: pisatelji in pisateljice, literarni teoretiki in knjižničarji ter drugi, je bilo tudi vprašanje o problemu umetno skonstruiranega seksizma v literaturi ter številna druga za okroglo mizo. Za njo so sodelovale tudi Vera Kozmik z Urada za žensko politiko, Ljubica Marjanovič-Umek z Ministrstva za šolstvo, Darja Tancer-Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga, Vasja Cerar od Mladinske knjige, knjižničarka in še bi lahko naštevali; gostom je bilo očitno lepo priti in biti ter piti v naši gostoljubni pokrajini. SREČANJE MLADINSKIH PISATELJEV OKO BESEDE 1998 Murska Sobota, 19. - 21. november LIKOVNA RAZSTAVA KOLONIJE PRIMOŽ TRUBAR V razstavišču Zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti so prvi petek v novembru odprli razstavo slikarskih del likovne kolonije Primoža Trubarja Moravske Topiice 1998. Odprl jo je direktor območne zavarovalniške enote Rudolf Cipot in postavil v ospredje svojo dvojno vlogo - tudi predsednika občinske organizacije protestantov ter združitev poslovnega interesa s kulturnimi ambicijami. O razstavljenih delih devetih avtorjev (Igor Banfi, Nikolaj Beer, Marjan Gumilar, Janez Knez, Jože Meglič, Franc Mesarič, Anton Seifert, Veljko Toman in Vinko Tušek) je govoril umetnostni zgodovinar Franc Obal, direktor Galerije Murska Sobota. Sicer pa se razgibana platna predstavljajo sama, tako kot so se v programu ob odprtju likovne razstave predstavili pevci mešanega pevskega zbora iz Velike Polane in mladi harmonikar, študent glasbene akademije v Gradcu Richard Zadravec. Bi! je prijeten večer druženja evangeličanov in katolikov ter vseh ljubiteljev likovne umetnosti - poleg stalnih obiskovalcev kulturnih prireditev, ki zapolnjujejo dolge večere in občasno praznino panonskega mesta z bogato likovno tradicijo. PARIŠKE ZGODBE V MURSKI SOBOTI Vladimir P. Štefanec je avtor Pariških zgodb, ki jih je založila Mladinska knjiga, na literarnem večeru pa v soboškem gradu predstavila Dušan Šarotar in Petra Govc. Prvi v vlogi moderatorja, druga pa je kot igralka interpretirala posamezne zgodbe, o katerih je govorii avtor. Pričujoče je tretje knjižno deio mladega Štefaneca, diplomiranega filozofa, ki mu je mesto ob Seini očitno ostalo v spominu. Drugačno od tistega, ki ga predstavljajo turistični prospekti in vodeni ogledi pariških znamenitosti. Zase in za bralca zgodb je odkril umetniški Pariz na eni in utrip manj znanih bulevar-jev, predvsem pa vsakdanjik mesta na drugi strani. Doživeto pa obelodanil v knjigi, po kateri lahko posežete in spoznali boste Pariz, ne da bi obiskali znano francosko in evropsko metropolo. 24. december 1998 15 ŠPORT sprejem športnikov leta 1998 ŠPORTNIKI, ŠPORTNICE IN EKIPE V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA V LETU 1998 V sejni sobi mestne občine v Kardoševi 2 je bil sredi tega meseca tradicionalni sprejem za najboljše športnike in športnice iztekajočega se leta. V odsotnosti župana jih je sprejel podžupan Rudolf Horvat, ki predseduje mestnemu svetu, zato je omenil tudi prizadevanja tega organa za športno dejavnost in naložbe. Najboljše občinske športnike pa je v priložnostnem nagovoru pozdravil tudi predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar. V imenu prejemnikov plaket se je zahvalil direktor NK Mura Ludvik Filo in v odsotnosti Fabiana Cipota prejel temu mlademu nogometašu namenjeno priznanje. ŠPORTNIKI 1. BORUT HORVAT - član kajak-kanu kluba Mura iz Kroga, najboljši slovenski kanuist v spustu, udeleženec svetovnega pokala, osvojil je 4. mesto v moštveni vožnji 3 x C 1 na svetovnem prvenstvu, ima status športnika mednarodnega razreda. 2. ROMAN GOMBOC - član Fitnes kluba Murska Sobota, 2. mesto na svetovnem prvenstvu v fitnesu, športu, ki zahteva veliko individualnega dela, dosežek pa pomeni ponovitev lanskega uspeha. 3. FABIJAN CIPOT - član Nogometnega kluba Mura, kategorizirani športnik državnega razreda, eden najboljših mladih nogometašev nove generacije, zaslužen za visoke uvrstitve v državnem in pokalnem tekmovanju. BOŠTJAN VOGRINČIČ - za dosežke v invalidskem športu, zlasti pa v igri z zvenečo žogo -golbalu, kot član soboškega moštva, ki je državni prvak, in državni reprezentant, saj je s slovensko reprezentanco osvojil naslov svetovnih prvakov. ŠPORTNICE 1. ALENKA ORI - članica Košarkarskega kluba Pomurje Skiny, najboljša igralka, vzgojena v klubskih vrstah, brez katere si ni možno zamisliti današnje ekipe, kot kapetanka ekipe pa uspešno vodi novi mladi rod košarkaric. 2. MAJA VOHAR - članica Konjeniškega kluba Grad Rakičan - tudi v letošnjem letu je dosegala dobre rezultate v preskakovanju ovir in je v mladinski konkurenci najboljša. Naslovu državne prvakinje je dodala tudi vrsto uspešnih nastopov na raznih tekmovanjih. 3. JASNA ŠANTAVEC - članica Roller kluba M. Sobota je osvojila vse najvišje naslove na državnem prvenstvu, na tekmovanju Alpe-Jadran, pokalu Donave in drugih številnih tekmovanjih ter se udeležila svetovnega prvenstva kot stalna državna reprezentantka. EKIPE 1. NOGOMETNI KLUB MURA M. SOBOTA - že vrsto let najbolj znan športni kolektiv, ki naše mesto uspešno zastopa v državnem in pokalnem prvenstvu ter evropskem tekmovanju. Zelo uspešno in načrtno je delo v klubu z mladimi nogometaši. 2. ODBOJKARSKI KLUB POMGRAD M. SOBOTA - je v odbojki med najboljšimi v Sloveniji, letos pa je dosegel svoj največji klubski uspeh z uvrstitvijo med najboljših 16 evropskih ekip v tekmovanju CEU. 3. KOŠARKARSKI KLUB POMURJE SKINY M. SOBOTA - ima zasluge za napredek ženske košarke, zlasti v kadetski konkurenci, kjer so druge v državi. Mladi rod košarkaric zdaj uspešno nastopa za mladinsko in člansko vrsto, ta generacija pa je tudi najboljša med srednjimi šolami v državi. 4. MAGDIČEV MEMORIAL Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije je 3. novembra organiziralo že 4. Magdičev memorial v kegljanju. Potekal je na kegljišču restavracije Vikend v Radencih. Sodelovalo je šest ekip iz vse Slovenije. Rezultati ekipno: 1. Ljubljanska regija, 1343 kegljev, 2. Mariborska regija, 1204 kegljev, 3. Pomurska regija, 1186 kegljev, 4. Celjska regija, 1078 kegljev, 5. Novomeška regija, 921 kegljev in 6. Koprska regija, 855 kegljev. Rezultati posamezno - članice: 1. Šenka Ivaniševič (Ljubljana), 337, 2. Marta Janežič (Murska Sobota), 236, 3. Ivanka Kostevc (Maribor), 213, 4. Marija Magdič (Murska Sobota), 197 itn. Člani: 1. Alfred Lasetcki (Maribor), 353, 2. Viktor Rupnik (Ljubljana), 340, 3. Tone Kanc (Novo mesto), 337 itn. Tetraplegiki: 1. Mladen Fabjan (Celje), 282, 2. Slavko Dunaj (Murska Sobota), 271, 3. Franc Pečnik (Celje), 228 itn. Paraplegiki veterani nad 50 let: 1. Plasan Čauševič (Ljubljana), 332, 2. Zlatko Bernašek (Ljubljana), 326, 3. Milan Bogataj (Murska Sobota), 303 itn. Filip MATKO 1. MARTINOV ŠAHOVSKI TURNIR 4. novembra se je 20 šahistov in vinogradnikov zbralo na turnirju - po švicarskem sistemu, kjer je imel vsak posameznik za premišljevanje le 10 minut časa - v Vinogradniškem domu Goričko v Ivanovcih. Turnir sta organizirala Društvo vinogradnikov Goričko in Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad. Izidi: 1. mesto Boris Kovač iz Dokležovja, 8,5 točke, 2. mesto Štefan Režonja iz Beltinec - obenem najboljši med vinogradniki, 6,5 točke, in 3. mesto Bogdah Hari iz Murske Sobote, 6 točk. Predsednik Društva vinogradnikov Goričko Ernest Novak je s 4,5 točke zasedel 12. mesto, samo mesto nižje pa je s 4 točkami uvrstil župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot. Filip MATKO 16 številka 10 FOTOMONTAŽA STOJNICE IN TELEFON 1. decembra so bile med 10. in 14. uro postavljene posebne stojnice ob svetovnem dnevu boja proti AIDS:u v Murski Soboti pred blagovnico Šoping, v Rakičanu pred bolnico ter v _ prostorih soboške Gimnazije ter SSTŠ Murska Sobota. Ob stojnicah so se z nasveti, delitvijo propagandnega materiala in kondomov aktivirali srednješolci rakičanskih in soboških srednjih šol ter sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo iz Murske Sobote. Na Zavodu za zdravstveno varstvo je bil med 13. in 15. uro na voljo tudi odprti telefon za vse informacije o kugi 20. stoletja - AIDS-u. PREDHODNICA SLOVENSKE VOJSKE Po vsej Sloveniji potekajo slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije, ki je praktično predhodnica današnje Slovenske vojske. Slovesnost je bila tudi v vojašnici 76. protioklepnega diviziona SV v M. Soboti, kjer je 375. območno vojaško teritorialno poveljstvo M. Sobota organiziralo proslavo, pred njo pa tudi prikaz orožja in opreme ter razstavo fotografij iz zgodovine nastanka TO, še zlasti njeno delovanje v Pomurju. Na proslavo so bili vabljeni nekdanji pripadniki TO (na posnetku spodaj), poveljniki enot v vojni za Slovenijo leta 1991, predstavniki Uprave za obrambo in župani občin. Na začetku je zapel kvartet radia Murski val pod vodstvom zborovodnje Aleksandra Vlaja, zatem pa je o 30-letnici TO spregovoril podpolkovnik Edvard Mihalič, sedanji poveljnik 375. območnega vojaškega teritorialnega poveljstva v Murski Soboti. 6. SKUPŠČINA CATV MURSKA SOBOTA Na podlagi 29. čiena Statuta deiniške družbe CATV - kabelsko-prenosni sistemi M.Sobota, d.d., je bila sklicana 6. skupščina 30. novembra ob 17. uri. Ker se je zbralo le 10 delničarjev z 858 volilnimi glasovi, je bilo potrebno počakati pol ure in potem je bila skupščina sklepčna ne glede na število prispelih, čeprav ima družba skupno 2423 delničarjev s 25.908 volilnimi glasovi. Pod vodenjem predsednika delovnega predsedstva skupščine Tiborja Ciguta in ob navzočnosti notarja mag. Andreja Roškerja je potrebna poročila podal direktor Stanko Farkaš. Tako je bilo sprejeto letno poročilo o poslovanju delniške družbe v letu 1997, sprejeta je bila predlagana delitev čistega dobička za leto 1997, sprejeta poslovna politika družbe v letošnjem letu, izvoljeni pa so bili štirje člani nadzornega sveta delniške družbe: Rudolf Horvat, Geza Farkaš, Janez Štotl in Bojan Žunič. PLAKAT Z MADŽARŠČINO V RAKIČANU Na lokalnih volitvah 22. novembra je v Mestni občini Murska Sobota kot župan premočno zmagai Anton Slavic (LDS) in tako drugi krog volitev 6. decembra v tej slovenski občini sploh ni bil potreben. Kljub temu pa je bilo povsod po 22. novembru še veliko plakatov strank. . Predsednik sveta KS Rakičan Ivan Karoli, nas je obvestil, da so v noči s 26. na 27. november ob magistralni cesti M-10/1 nasproti rakičanskega gradu nalepili jumbo plakat stranke SDS celo z madžarskim besedilom (občani so opazili avto z mariborsko registrsko oznako). To Ivana Karelija in marsikaterega drugega prebivalca Rakičana vsekakor moti, kajti kraji z mešanim slovensko-madžarskim prebivalstvom so od Rakičana oddaljeni najmanj 15 kilometrov, sama meja s sosednjo državo pa 30 kilometrov. Mestna občina Murska Sobota, pod katero sodi kot primestna krajevna skupnost Rakičan, pa tudi ni opredeljena kot dvojezična. tekst in foto Filip MATKO 24. december 1998 17 ZANIMIVOSTI MARTINOVANJE NA PLOŠČADI PRED ZVEZDO V času, ko iz mošta nastaja vino, ni bilo živahno le po kleteh in gostilnah, kjer so bila organizirana martinovanja, ampak tudi v središču Murske Sobote. Pred Zvezdo je teklo vino, za podlago so bile pri roki klobase, pa tudi zadnji kostanj te jeseni ni bil odveč. DRSALIŠČE V FAZANERIJI P a smo ga le dobili, pravo drsališče v Murski Soboti - v Fazaneriji, ki bo poleti spet teniško igrišče, zdaj pa je drsališče. Odprl ga je župan Anton Slavic, nastopili so vrhunski slovenski drsalci, upravljalec pa je Komunala. S tem je uresničena dolgoletna ideja Vilija Žižka, da bi imeli otroci in vsi drsalci svoje drsališče. CENE DRSANJA NA DRSALIŠČU ENKRATNI VSTOP 1. Predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti 250 SIT 2. Ostali 400 SIT MESEČNA VSTOPNINA 1. Predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti 4.000 SIT 2. Ostali 6.000 SIT DISCO DRSANJE (enotna vstopnina) V PETEK IN SOBOTO 400 SIT SKUPINSKA VSTOPNINA (šole, vrtci, najmanj 10 oseb) 150 SIT 18 številka 10 MIKLOŠOVO SENJE MIKLOŠOVO SENJE '98 M iklošovo senje je bilo letos v ponedeljek, 7. decembra. Tradicionalno senje, katerega dolgoletna prireditelja sta Turistično društvo Murska Sobota in podjetje Komunala, je zapolnilo mestno središče. Na sejmu je bilo približno 400 sejmarjev z najrazličnejšo ponudbo. Obiskovalci so lahko izbirali med ponudbo tekstilnih izdelkov, usnjene galanterije, mesnih izdelkov, sira, lectarskih in lončarskih izdelkov ter suho robo, poleg tega pa kupovali izdelke iz plastike ter kovine, bižuterijo ter božično-novoletne okraske. K sejemski ponudbi seveda sodi tudi gostinstvo, okrepčali ter odžejali oziroma segreli s kuhanim vinom smo se lahko ob petnajstih stojnicah, med ponudbo pa smo zasledili tudi popečen česnov kruh, domače klobase in podobno. Jutranje hladno vreme se je razjasnilo in Soboto jc okrog poldneva obsijalo sonce. Razpoloženje je popestril nastop dveh glasbenikov - DUO PAJDAŠA, ki sta nastopala na osrednjem odru sredi križišča, dvakrat (dopoldan in popoldan) pa se jima je pridružil Miklavž s spremstvom angelčkov in vražičkov. Miklavževi spremljevalci so s suhimi krhlji in bonboni obdarili navzoče, nekateri pa so si od lanskoletnega Miklavževega obiska prislužili palico. Darja PINTARIČ Slovenska ulica v času sejmov postaja živi, dvosmerni pretok ljudi, ki pa vse bolj gledajo in vse manj kupujejo, saj se padec standarda večine posameznikov in družin kaže tudi v slabem izkupičku od sejemske prodaje, pri kateri prednjači suha roba. Baloni v veselje otrok in praznjenje žepov staršev postajajo stalnica raznih sejmov in prireditev z množičnim obiskom, čeprav je vprašanje, ali na tradicionalne sejme v mestu Murska Sobota sploh sodijo. Metle so za vsakdanjo rabo, pa tudi za to, da pometejo s kra- marijo, ki je je vedno več tudi na Mikloševem sejmu, samo najti je potrebno sposobnega posameznika. Takšnega, ki bo na osnovi poznavanje naše tradicije in vrednot opravil potrebno delo. 24. december 1998 19 V SLIKI IN SESEDI SILVESTROVANJE NA PROSTEM Turistično društvo in Mestna občina Murska Sobota sta ob prehodu lanskega leta v letošnje po nekajletnem premoru organizirala pričakovanje novega leta na prostem. Glede na dober odziv domačinov smo se tudi letos odločili pripraviti skupinsko pričakovanje novega leta v mestnem središču. Prizorišče silvestrovanja je v samem mestnem jedru, to je na Trgu zmage oziroma parkirišču pred zgradbo Ljubljanske banke in gostilno Zvezda. Za dobro razpoloženje bo poskrbela glasbena skupina VZMET iz Bakovec, za gostinsko ponudbo pa bodo poskrbeli domači gostinci - predstavniki Radenske Zvezde-Diane. V prvih minutah novega leta pa bo nebo nad Mursko Soboto čarobno osvetlil ognjemet, ki ga Sobočanom letos podarja podjetje Radenska iz Radenec. Za varnost bo poskrbljeno z delnim zaprtjem Slovenske in ulice Štefana Kovača. Vse obiskovalce pa prosimo, da so čim bolj pazljivi pri odmetavanju petard, oziroma da le-te mečejo na posebej določeno mesto. Vsi, ki boste novo leto pričakovali doma, pa nas pridite s polnimi trebuhi obiskat v mestno središče, da bomo lahko skupaj nazdravili novemu letu. Vhodna ploščad soboškega gradu bo v torek, 29. decembra, ob 16.00 mesto prihoda dedka Mraza s spremstvom in prizorišče rajanja z glasbeno skupino Nepridiprav, ki pozna mnogo priljubljenih pesmic za najmlajše. Po parku in soboških ulicah bo vozil novoletni vlakec, zanimivost severnega dela gradu pa poudarja praznična osvetlitev. SNEŽNI UTRINEK NA SOBOŠKEM KRIŽIŠČU Snega nam je letos nasulo že pred koledarsko zimo, zdaj, ko je zares tu in so pred nami praznični dnevi, si želimo, da bi bili snežno beli. Kot vozniki in pešci v vsakodnevnem vrvežu in obveznostih, največkrat spregledamo belino in smo jezni na oviran promet ter mokroto v prenizkih in premočljivih čevljih. Zimsko »obutev« in opremo pa potrebujejo tudi jekleni konjički, saj jim sol in neočiščena ter zaledenela cestišča ne ustrezajo najbolj. Zimska služba nastopi, ko je snega več, kot je tega na posnetku. Kakorkoli - po zimah in praznikih brez snega bi bila zimska idila v prazničnih dneh, ki so pred nami, dobrodošla. Posebno še, če jo bomo doživljali izza toplih domačih ognjišč za obloženo mizo in na sprehodih po neokrnjeni naravi.