Leto VII številka 9 cena 350 SIT 28. september 2005 Leto VII številka 9 cena 350 SIT 28. september 2005 Zagate z zdravniki in koncesijami...........................................str. 8 Bienale otroške grafike......................................................str. 16 JTJTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tei.: 03/712 07 00 faks: 03/712 07 55 m SLAŠČIČARNA, KAVARNA Latkova vas 221, PREBOLD Tel.: 03/ 700 21 13 POSLOVNE ENOTE: • ŠEMPETER, tel.: 03 / 570 10 80 . LJUBLJANA, tel.: 01 / 433 11 05 • ŽALEC, tel.: 03 / 571 94 58 Vabi vas kolektiv VANILIJA MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d .o. o. PE ŽALEC, Ul. Ivanke Uranjek 1 Tel.: 713 23 20, faks: 713 23 21 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11.00- 12.00 Sreda: 11.00 - 12.00 in 16.00 - 17.00 POSTELJE ZUPAN ZUPAN MOJCA s.p. Vransko 41 041 623-327 041 668-981 mojca.zupanl@siol.net MASIVNE BUKOVE POSTELJE, OMARICE IN KOMODE, VSE VRSTE LATOFLEKSOV IN VZMETNIC O prostorskih planih, čiščenju voda in poplavni varnosti Na dan odprtja celjskega sejma je v Celju zasedala vlada, pred in po tem pa je bilo tudi v Savinjski dolini več obiskov ministrov in njihovih sekretarjev, ki pa razen v Taboru niso bili organizirani prek občin. V Taboru je bil na obisku minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci. Delovnega srečanja se je udeležilo tudi vseh šest županov Spodnje Savinjske doline. in prostorskih redov. Župane je zanimalo, kakšne so nameravane spremembe oziroma finančne posledice v smislu načrtovanja, saj le-te predstavljajo veliko obremenitev zlasti za manjše občine. Župani so se strinjali z ministrom, da so prostorski plani perspektiva razvoja, hkrati pa dejali, da si želijo, da bi jim spremembe prinesle več avtonomije na področju planiranja razvoja prostora. razpršenega načina gradnje v preteklosti. Zadostiti zahtevam EU bo izjemno težko, je ministru dejal župan Viljem Jazbinšek, saj bi občina Tabor za to potrebovala najmanj 750 milijonov tolarjev, kar znaša 5 občinskih proračunov. Tabor je ena izmed 40 odstotkov občin v Sloveniji, kjer je zelo razpršena gradnja in je zato izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav zelo draga in neuresničljiva brez pomoči države oziroma evropskega denarja. Da je problem še večji, pa zaradi razpršene gradnje izpade financiranje po kriterijih iz kohezijskega sklada. Minister dr. Janez Podobnik in dr. Marjan Vezjak z generalnega direktorata za evropske zadeve in investicije sta v zvezi s tem povedala, da z velikim optimizmom čakata na projekt, ki ga v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Žalec načrtujejo v Občini Tabor, in da bo prišlo do določenega sofinanciranja, prav tako pa bo tudi sama zakonodaja o javnih financah omogočala drugo obliko zadolževanja. Ugotovljeno je bilo, da je gradnja malih čistilnih naprav najbolj sprejemljiva rešitev za občine, kot je Občina Tabor. V tretji točki posveta so udeleženci govorili o poplavni problematiki. Pri tej temi so se zadržali tudi po odhodu ministra Podobnika, dr. Vez- Podjetje Matjaž je skupaj s svojimi pooblaščenimi prodajalci za Vas pripravilo nepozabno jesensko akcijo za VSE standardne dimenzije sekcijskih garažnih vrat EPU. DO KONCA OKTOBRA pa vam dimenzije vrat EPU: -♦ 2375 X 2000 -* 2375 X 2125 -» 2500 X 2000 ->2500x2125 nudimo že za neverjetnih 209.990,00 SIT Cena zajema Izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, woodgrain). motorni pogon, montažo In 8.5 % DCM Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: mOtjOŽ Matjaž d.o.o. PE Ljubljana T: 03/71 20 600 T: 01/36 01 672 www.matlar.si inlo@matjaz.si jaka in državne sekretarke Bernarde Podlipnik. Z župani so se v nadaljevanju posveta pogovarjale podsekretarke Marjeta Saje, Stanka Koren in Sonja Beseničar. Zaključili so z ugotovitvijo, da je pri reševanju te problematike precej zatajila država in je tega stanja kriva vsaj posredno, če ne neposredno. Posredno predvsem z vidika inšpekcijskih služb, ki nimajo pravega nadzora in ukrepov za preprečevanje vsega, kar se dogaja s strani prebivalstva ob vodotokih. Z različnimi posegi v vodotoke, ki povzročajo motnje vodnega toka, ljudje sami sebi in drugim ob vodotokih delajo škodo. Dodatno pa k temu doprinesejo neugodne klimatske razmere, ki zaradi ovir povzročajo poplave, trgajo brežine, uničujejo ceste, mostove... Sicer pa bo, kot je bilo rečeno v Taboru, na to temo v oktobru organiziran sestanek vseh županov celjske regije z ministrom in njegovimi sodelavci. Župani Savinjske doline pričakujejo, da se bodo na sestanku pogovarjali tudi o predlogu o poostrenem delu inšpekcijskih služb in večjih sankcijah za kršitelje, ki s svojimi posegi v naravo zmanjšujejo pretok voda. Očistili naj bi se hudourniški vodotoki, ki so v zadnjem deževju povzročili tudi največ težav in škode. D. Naraglav Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Helena Jazbec, Cesta padlih borcev 11/b, Hrastnik 2. Frida Gjerek, Ločica 53/a, Polzela 3. Samo Brečko, Koritno 17, Bled Zupani in minister s sodelavci na srečanju S sicer kratkem srečanju so ninister in župani obdelali >odročje prostorskega načrtovanja oziroma bodočih spre-nemb na področju izdelave itrategije prostorskega razvoja v Taboru Druga točka pogovora se je nanašala na čiščenje odpadnih voda. Na tem področju so zakonodaja in zahteve EU zelo stroge. V Sloveniji se v veliki meri pojavljajo težave zaradi TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109,572 43 25 NUDIMO VAM * VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO, . SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK . KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom), . ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA, . VSE VRSTE PLOČEVIN - možnost plačila s kreditom, *»* UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! *** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. KOTfflK GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moll lgor.hotnlh@siol.net GRADNJC IN SUKOPLÉSHRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nihole Tesla 6, 3310 Žalec SUKOP16SKARSKA IN ZIDARSKA D€IA - IZOetAVA VS€H VRST FASAD (TOPIOTN6 FASAD€, KLASIČN6 FASAD6) - ADAPTACUC OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DEIA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO od/e/a 'J.96'5 UGODNfìPONUDBflTOPlOTNOlZOLRTIVNIHFfìSfìD KOMPl€TN_p. "4 * «r o ŠIVANJE MATURANTSKIH OBLEK > ŽENSKA KONFEKCIJA (kostimi, bluze, hlače...) POLZELA 46/A, 3313 POLZELA Tel.: 03/705 00 78, GSM: 041 241 350 Z izrezanim oglasom nudimo 10 %-ni popust. POTEPUH Hi Vi samo uživajte Mi vaše počitnice jemlietnfcresnol POTEPUHOVAJESENSKA POTEPANJA: BENETKE IN BENEŠKE LAGUNE: 8.10.: LIGURIJA ■ riviera cvetja GENOVA-PORTOFINO-CINQUEIERREM10.; RIM ■ POMPEJ ■ NEAPELJ • SOI CAPRI: 27.-31.10.; TOSKANAZ ELBO:29.-31.10.;JEZERO MAGGIORE- BOROMEJSKI OTOKI:29 BRESCIA RAZSTAVAVincentVan Gogh in Paul Gauguin: 29.10. in 3.12.; JESENSKE POČITNICE: POREČ že od 21,900 Si, PETRČANE: htl Pinija, 7xpol, 54.800 Sil: UMAG: hfl Korali 4*,30,10,-4,11,, 31.500 Sit SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA 2-, 3-, 5-in 7-dnevni paketi VZADNJEM HIP«IZIJAM 3‘, 3,10.10, 69,900 Si,DJERBA hi 3‘, 3,10,10, /4,900 Sit; liti4', 3,10.10,84.900 Sit,KRETA:letalo, 30.9,8 dni,49.900 Sit; TURČIJA: liti 3*,4.10,68.990 Sit, GRAN CANARIAapp 2',/ nočitev, 28.9,112,000 Sit,EGIPT: M 4+*, 21,28.10, 116.900 Sit e-mail: Doteouhesiol.net. www.mb-dolinar.si plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax; 03/713 23 08 OBČINA ŽALEC Sobota, 1. oktober, ob 7. uri pohod - Stojina, Kočevje; odhod izpred restavracije Nekropolis (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 1. oktober, ob 8. uri bolšji sejem; žalska tržnica (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 1. oktober, ob 15. uri Hmeljarski likof; Petrovče (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. oktobra, do torka, 4. oktobra, ob 9. uri liga mladih SV Slovenije v namiznem tenisu; OŠ Petrovče (ŠD Petrovče, 570 70 70). Ponedeljek, 3. oktober, ob 20. uri gledališki abonma PONEDELJEK: Dario Fo, legenda, Naključna smrt nekega terorista (Gledališče Koper); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 4. oktober, ob 20. uri gledališki abonma TOREK in izven: Dario Fo, legenda, Naključna smrt nekega terorista (Gledališče Koper); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. oktober, ob 19. uri koncert kitarista Ištvana Römerja; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 8. oktober, ob 8.30 tekmovanje v orientaciji; Ponikva pri Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738). Sobota, 8. oktober, ob 9. uri teniški memorial Vlada Vebra; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Sobota, 8. oktober, ob 10. uri test hoje na 2 km in Cooperjev tekaški test; Športni center Žalec - atletski stadion (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Sobota, 8. oktober, ob 10. uri Inline hokej turnir za osnovnošolce; Športni center Žalec - inline igrišče (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Sobota, 8. oktober, ob 19.30 predstava SOBOTA GREHA (KD Galicija); Hmeljarski dom KZ Petrovče (KD Petrovče, 570 76 08). Nedelja, 9. oktober, ob 11. uri srečanje ob trti; Obrambni stolp Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. oktober, ob 13. uri kostanjev piknik na Gori (PD Galicija, 031 244 771). VABILO Proslava ob 30-letnici delovanja Karate kluba Žalec bo v soboto, 15. oktobra 2005, v Športnem centru Šešče z začetkom ob 16.00. Na proslavo vabljeni vsi sedanji in nekdanji članice in člani. Po kulturnem programu bo prijetno druženje z glasbo. Vabljeni! Predsednik Karate kluba Žalec Silvester Marič Četrtek, 13. oktober, ob 17. uri Cicibanov abonma in izven: Bina Štampe Žmavc, lutkovna predstava, O KURI, KI JE IZMAKNILA PESEM (Lutkovno gledališče Maribor); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. oktober, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 14. oktober, ob 9. uri slovesnost ob začetku 12. bienala slovenske otroške grafike; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 15. oktober, ob 9. uri jesenski pohod po obronkih KS Griže; start pred OŠ Griže (PD Zabukovica, 041 200 196). Nedelja, 16. oktober, ob 8.30 turnir v pospešenem šahu; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 667 288). Nedelja, 16. oktober, po 14. uri pohod na Bukovico in kostanjev piknik; (Planinsko društvo Žalec, 041 705 378). Torek, 18. oktober, ob 17. uri mladinski abonma: Erich Kästner, DVOJČICI (SLG Celje); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 21. oktober, ob 17. uri občinsko prvenstvo za vse kategorije v namiznem tenisu; OŠ Petrovče (Športno društvo Petrovče, 570 70 70). Petek, 21. oktober, ob 19. uri kožuhanje; Ponikva (Nada Jelen, 041 939 508). Petek, 21. oktober, ob 20. uri koncert harmonikarskega orkestra ORO iz Švice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. oktober, ob 7. uri pohod na Gospodično, Gorjanci; odhod izpred restavracije Nekropolis (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 22. oktober, ob 8. uri pohod po Savinjski planinski poti; zbirno mesto pred tovarno Kili v Libojah (PD Liboje, 714 04 53). Sobota, 22. oktober, ob 16. uri kostanjev piknik; Vaški dom v Mali Pirešici (TD Petrovče, 710 20 20). Nedelja, 23. oktober, ob 8. uri pohod po Savinjski planinski poti; zbirno mesto pred tovarno Kili v Libojah (PD Liboje, 714 04 53). Sobota, 29. oktober, ob 18. uri turnir v košarki - trojke; POŠ Trje (ŠD Hofrein, 070 720 464). Ponedeljek, 31.oktober, ob 19. uri NOČ ČAROVNIC - z okušanjem čarovniških napitkov in jedi, čarovniško rajanje; Vrbje (KD Vrbje, 040 233 016). OBČINA PREBOLD Sobota, 1. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 1. oktober, od 9. do 11. ure boljši sejem; atrij knjižnice Prebold; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 8. oktober, Tekmovanje v času jadranja; vzletišče v Kablji vasi; Aero klub Prebold (Alojz Veichard, 041 783 313). Sobota, 8. oktober, izlet v neznano; PD Prebold (Špela Breznikar, 703 64 00, Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 8. oktober, ob 16. uri gasilska vaja treh vasi; Matke; PGD Matke (Boris Golavšek, 041 783 332). Sobota 15. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica - kostanjeva tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 15. oktober, od 9. do 11. ure bolšji sejem; atrij knjižnice Prebold; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 21. oktober, ob 20. uri gledališki abonma - Kulturno društvo Griže: TV Griže; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Petek, 21. oktober, občinska gasilska vaja v mesecu požarne varnosti; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sobota, 22. oktober, ob 7. uri zaključna tekma v lovu rib; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sreda, 26. oktober, ob 18. uri bralni večer z Ano Marijo Petek; dvorec Prebold, graščinska knjižnica (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 29. oktober, ob 16. uri komemoracija; osrednji spomenik NOB v Preboldu; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 29. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Vsako sredo ob 17. uri URA PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). OBČINA POLZELA Sobota, 1. oktober, ob 7. uri pohod na Kum; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Erna Drofenik, 572 01 20). Sreda, 5. oktober, ob 19. uri košarkarska tekma HOPSI POLZELA : KAMNIK ALI JAJČE; športna dvorana Polzela. Četrtek, 6. oktober, ob 6. uri NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Gertruda Terčak, 572 01 58). Sobota, 8. oktober, ob 6. uri pohod na Kamniški vrh; zbor pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Ponedeljek, 17. oktober, ob 16. uri 88. LUNOHOD - ŠČIPOHOD v Ptuj; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Erna Drofenik, 572 01 20). Sreda, 19. oktober, ob 19. uri KOŠARKARSKA TEKMA HOPSI : RADENSKA CREATIV; športna dvorana Polzela. Sobota, 22. oktober, ob 19. uri KOŠARKARSKA TEKMA HOPSI : BANEX; športna dvorana Polzela. Sobota, 29. oktober, ob 8. uri pohod na Kum; zbor pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 031 611 879). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 1. oktober, nogomet za dečke na travnatem igrišču Gmajna; Športno društvo Gomilsko (Marko Anžlovar, 051 372 971). Nedelja, 9. oktober, pohod po poti Sv. Janeza in Pavla; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Petek, 21. oktober, ob 20. uri 1. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja - komedija Mrtvi ne plačujejo davkov v izvedbi Gledališča pod kozolcem, Šmartno ob Paki; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Sreda, 26. oktober, ob 17. uri odbojka za ženske v Domu krajanov Gomilsko Turistično društvo Gomilsko (Darja Košenina, 041 848 841). Četrtek, 27. oktober, ob 19.30 odprtje razstave likovnih del in razgovor s slikarko Marto Vošnjak v Domu krajanov Gomilsko; razstava bo na ogled do nedelje, 30. oktobra; Turistično društvo Gomilsko. Petek, 28. oktober, ob 16. uri likovno ustvarjanje z učenci OŠ Gomilsko v Domu krajanov Gomilsko; Turistično društvo Gomilsko. Sobota, 29. oktober, med 9. in 12. uro tržnica pred Domom krajanov Gomilsko. Sobota, 29. oktober, ob 19. uri srečanje starejših občanov s kulturnim programom in podelitvijo priznanj najlepše urejenim kmetijam; Dom krajanov Gomilsko; Turistično društvo Gomilsko. Nedelja, 30. oktober, pohod po Haloški poti - Donačka gora; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (JožeMarovt, 041 570 151). Vabljeni na ogled MONOKOMEDIJE Toneta Partljiča ČISTILKA MARIJA, v izvedbi in režiji Olge Markovič, ki bo v soboto, 15. oktobra 2005, ob 20. uri v Domu Svobode Griže. Hmelj je simbol Spodnje Savinjske doline. Po njem jo mnogi imenujejo “dolina zelenega zlata”. Z likofom se proslavlja zaključek velikega dela. Prireditev HMELJARSKI LIKOF, s katero želimo ohraniti pomemben del življenja v Savinjski dolini, bo v soboto, 1. oktobra 2005, v Petrovčah. Program prireditve: 15.00 - zahvalna maša v baziliki sv. Matere božje v Petrovčah 15.45 - povorka od cerkve do prireditvenega prostora 16.00 - strokovni in kulturni program 19.00 - zabavni program s skupino Atomik Harmonik Prijazno vabljeni! Organizatorji: Hmezad KZ Petrovče, Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter Občina Žalec TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA - LETOS ŽE DESETIČ Teden vseživljenjskega učenja (TVU) se je v zadnjem desetletju uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij, s čimer omogoča uveljavljanje koncepta vseživljenjskega učenja v naši družbi. V letu 2005 bomo na UPI - Ljudski univerzi Žalec v sodelovanju s številnimi izvajalci ponovno pripravili različne dogodke in prireditve, ki so za vse BREZPLAČNE, in sicer v tednu od 17. do 23. oktobra 2005. Vabimo vas, da se nam z obiskom letošnjih prireditev pridružite še vi, saj vam tudi letos ponujamo tematsko zelo razgibano in vsebinsko bogato ponudbo dogodkov: glasbene, kreativne, plesne delavnice, knjižni sejem in še marsikaj. Vse dodatne informacije o pestrem dogajanju v času TVU-ja boste našli na spletni strani www.upi.si ali na telefonski številki 03 713 35 65. Pridružite se nam na festivalu učenja, da se poveselimo in se kaj novega naučimo! Pripravila: Mihaela Anclin UPI - Ljudska univerza Žalec (koordinatorica prireditev TVU 2005) vas vabi v Torek, 18. oktober, ob 18. uri JUTRANJA MOLITEV; razstava fotografij in poezija Jolande Ušen (projekt Poleg branja). Četrtek, 20. oktober, od 10. do 14. uri BUKVARNA -sprejemamo, podarjamo in zamenjujemo knjige; prireditev organizira Knjižnično-bralni klub (ob tednu vseživjlenjskega učenja). Ponedeljek, 24. oktober, ob 19. uri bo z nami v knjižnici pisatelj FERI LAINŠČEK. Predstavitev monografije Darinke Pavletič Lorenčak Sopranistka Nataša Krajnc med nastopom, desno Drago Medved »Darinko si tudi mi prisvajamo, je tudi naša,« je ob zaključku prijetnega večera v Občinski matični knjižnici Polzela, ki je bil posvečen monografiji Darinke Pavletič Lorenčak, zadovoljno povedal podžupan Občine Polzela Stanko Novak. Slikarka Darinka Pavletič Lorenčak je kot deklica s starši živela na Polzeli v gradu Ko- menda. Nekateri domačini se je spominjajo kot imenitne igralke na odrskih deskah v igrah, za katere je kulise običajno naslikal njen oče. Tako je večina izvedela tudi za to plat njene ustvarjalnosti. Znano je, da je Darinka Pavletič predvsem likovna umetnica in imenitna pesnica pa tudi odlična pevka, ki že leta prepeva v zborih, zato je med prijatelji in kolegi Harfa. Žal se umetnica ni mogla udeležiti predstavitve, saj ji je nekoliko ponagajajo zdravje. So se pa organizatorji večera za njene prijatelje in občudovalce njenega slikanja res potrudili in pripravili lep večer. Monografijo je predstavil avtor knjige Drago Medved, njene pesmi je recitirala Anka Krčmar, nekaj samospevov pa zapela sopranistka Nataša Krajnc. Večer je izzvenel lepo, kot si umetnica in monografija zaslužita. Založnik Pozoj iz Velenja je na monografijo ponosen, saj je bogata, opremljena s številnimi reprodukcijami, informacijami, podatki, bibliografijo in fotografijami. Vsi sodelujoči so dobro opravili delo, gotovo pa avtor Drago Medved s svojo srčnostjo in znanjem zopet zasluži pohvalo, saj boste monografijo z veseljem pregledali in prebrali. T. Tavčar Vrtna galerija Gaj znova oživela Vrtna galerija Gaj na dan slovesnega odprtja razstave Gozdne vile V Kaplji vasi pri Preboldu je v septembru leta 2002 odprla vrata vrtna galerija Gaj. Ureditve vrtne galerije se je s posebno ljubeznijo in občutkom za naravo in kulturno dediščino lotil Ciril Hočevar, ki sicer dela in živi v Ljubljani. Ob odprtju galerije na prostem je bila na ogled kiparska razstava Les, kamen, bron akademskega kiparja Jožeta Lašiča, dr. Stipeta Miličiča in Cirila Hočevarja. Pred dnevi je galerijski prostor znova zaživel. Tokrat z razstavo Gozdne vile lastnika galerije in kiparja Cirila Hočevarja. V kulturno-umetniškem programu, ki ga je zasnovala Nuša Dvoršak, so sodelovali glasbeniki skupine Guitarissimo iz Žalca, plesalka Jasna Mladenovič in pihalni orkester iz Prebolda. Zbrane je pozdravila Nuša Dvoršak, vlogo povezovalke je nato prevzela predsednica gledališke sekcije KUD Svoboda Prebold Martina Kumer in skozi spremno besedo prof. Mirka Juterška predstavila avtorja. Avtor razstave je številnemu občinstvu izrekel prisrčno dobrodošlico in se zahvalil za pomoč vsem, ki so mu pomagali uresničiti zastavljene cilje. Županu Vinku Debelaku, ki je odprl razstavo, je v znak zahvale izročil enega izmed kipov iz ciklusa Gozdne vile. Županje avtorju izrekel čestitke za opravljeno delo in obljubil, da bo občina, bolj kot doslej, skrbela, da bo vrtna galerija Gaj pogosteje priča kulturnim dogodkom. Z dobrotami so odprtje razstave obogatile članice Društva podeželskih žena Občine Prebold. Ciril Hočevar je prijeten sogovornik, dober prijatelj in preprost človek. Ko je kot zapuščino po materi dobil njeno rojstno hišo v Kaplji vasi, je izkoristil vsak trenutek za obisk vasi, ki mu je dajala navdih za umetniško ustvarjanje. Vrtno galerijo je posvetil svoji materi. Kipar Ciril Hočevar je študiral gradbeništvo na Univerzi v Ljubljani, vzporedno (od leta 1973 do 1977) tudi kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Zdenku Kalinu. Leta 1975 je diplomiral iz gradbeništva in se po opravljeni vojaščini zaposlil kot statik. Vse do leta 1991 je kiparil in se ukvarjal predvsem s portretiranjem otrok v žgani glini. Od leta 1992 ima status samostojnega kulturnega delavca. Zadnjih nekaj let se poleg male plastike ukvarja z izdelovanjem lutk v naravni velikosti za slovenske muzeje, maskot, pa tudi z izdelavo gledaliških scen in z likovno opremo ladij. Eno njegovih najobsežnejših del je gotovo serija šestnajstih figur pretežno jamskih kopačev - rudarjev, ki so nameščene v velenjskem premogovniškem muzeju. V letu svoje prve razstave v vrtni galeriji Gaj se je lotil novega cikla malih plastik v bronu s skupnim naslovom Gib. V tistem času je oblikoval tudi dva glinena portreta pesnika Ervina Fritza in doktorja ter publicista Ivana Dolinarja. »V zdajšnjem zadnjem ciklusu malih plastik je Ciril Hočevar prišel iz docela golih, plesu predanih ženskih teles, na skriv-nostnejše »Gozdne vile«. Zavite v do tal segajoče tančice, ki kljub trdoti brona, polirane v sijaj zlata, delujejo lahkotno nesnovno in neresnično. Fantazijsko zamišljena telesnost mitološko pravljičnih ženskih bitij, ki je tokrat zaradi izhajanja iz ploš-čatosti, podrejena odprtemu prostorskemu vidiku, je še bolj Kipar Ciril Hočevar med zahvalnim govorom ob odprtju tokratne razstave Folklora povezuje narode Na pobudo folklorne skupine Kulturno-umetniškega društva Grifon Šempeter je bil 17. septembra v Žalcu prvi mednarodni festival folklornih skupin, ki sta ga soorganizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Folklorne skupine so nastopile v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Prvega mednarodnega festivala v Žalcu so se udeležile folklorna skupina Gruppo folkloristico »Lis Rosutis« iz italijanskega Vidma, folklorna skupina KUD Seljačka sloga iz hrvaške Brezovice, folklorna skupina iz Muravidka na Madžarskem in seveda šempetrska Navdušili poslušalce hčeri, občasno pa se jim pridruži vsestranska pevka. Sestajajo se ob nedeljskih dopoldnevih, ko ob kavi in klepetu poprimejo vsak za svoj instrument in se potopijo v prijetne kavarniške melodije. A da ti napevi ne bodo slišni le bližnjim sosedom, kadar odprejo okna, so tokrat za vse pripravili izbor najljubših sklad, ki prikličejo marsikatere spomine in včasih celo same po sebi vabijo na plesišče. Zasedba, ki jo sestavljajo lei in Jasna Korent, Marjan in Katarina Kukovič in Mojca Kolar, je v polnem atriju Savinove hiše navdušila številne Žalčane. Program je povezoval Blaž Šef. T. Tavčar Na enem od poletnih večerov v atriju Savinove hiše v Žalcu je nastopila tudi glasbena skupina Bossa NoGa, ki jo je pred petimi leti povezala ljubezen do posebnih, takrat kar malce pozabljenih zvrsti glasbe, kot so džez, sving in bossa nova. Zanimivo zasedbo sestavljajo očeta in njuni Med nastopom Bosse NoGe Med nastopom madžarske folklorne skupine folklorna skupina. V bogatem programu, ki ga je povezovala Jožica Ocvirk, je vsaka skupina predstavila ljudske plese iz svoje domovine. Gledalci so lahko uživali v barvitosti narodnih noš in plesu, ki so ga spremljali ansambli posameznih skupin. Že dopoldne pa so folklorne skupine nastopile v treh večjih trgovskih centrih Spodnje Savinjske doline. T. T. kot pri golih plesalkah, odvisna od ritma krivulj, povzročenih s koraki, zasuki in gibi. Posodobljenemu zunanjemu videzu svojih novejših kipov na temo Gozdne vile je kipar Ciril Hočevar namenil modernističnemu vidiku ustrezen, presenetljivo pristen instalacijski okvir s postavitvijo v domačem vrtu. Scena fantazijskim, molku in tišini prepuščenim figuram, je za trenutek postala narava, med drugim tudi zato, da bi se ob pravljičnosti lažje zavedli sedanjosti,« je med drugim zapisal prof. Mirko Juteršek v spremni besedi zloženke oziroma vabila na razstavo. Ciril Hočevar ima za sabo vrsto samostojnih in skupinskih razstav. Svojo prvo samostojno razstavo je imel leta 1986 v Dolini pri Trstu, kjer je razstavljal otroške portrete, ustvarjene v žgani glini in kamnu. Sledijo razstave v galerijah v Ljubljani, Kamniku, Kočevju, Velenju, Goriških Brdih ... Na skupinskih razstavah sodeluje od leta 1997, ko je prvič razstavljal na Ljubljanskem magistratu na pregledni razstavi ljubljanskih avtorjev. S svojimi eksponati je bogatil tovrstne razstave tudi pozneje. Sicer pa je razstavljal v galeriji Družina, Hermes Softlab, na Sinjem Vrhu, v galeriji Imprima, na gradu Zemono in drugod. Njegove muzejske lutke v naravni velikosti so poleg muzeja premogovništva tudi v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki, v Poštnem muzeju v Škofji Loki, v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, v Pokrajinskem muzeju Trbovlje in Pokrajinskem muzeju Kočevje. Za Lutkovno gledališče Ljubljana je izdelal sceno za predstavo Sen kresne noči, za ljubljansko Dramo je izdelal naglavne maske za igro Tako je umrl Zara- tustra, za Cankarjev dom pa odrsko sceno za prireditev Posvetitev pomladi. V času svojega umetniškega ustvarjanja je naredil še veliko drugih kiparskih stvaritev. Med nadvse veličastne in mojstrsko natančne stvaritve zagotovo sodi tudi velikanski kip roke iz poluvretanske mase, ki je bil izdelan za Unescov center v Parizu, zaenkrat pa bogati njegovo razstavo malih plastik Gozdne vile v Kaplji vasi. Razstava je na ogled do konca meseca. D. Naraglav V dvorani društva upokojencev v Grižah so članice krožka ročnih del JELKA v okviru praznika KS Griže pripravile razstavo svojih izdelkov. V kulturnem programu so ob odprtju razstave poleg petja, predenja na kolovrat in predstavitvijo svojega imena uprizorile modno revijo svojih izdelkov. Kvačkan senčnik so občudovali tudi obiskovalci iz drugih krožkov ročnih del iz Savinjske in Dravske doline. Zinka Okorn Razstava ročnih del Jelka Cvetje v jeseni Karla Zeliča Evreka razstavljala Z odprtja razstave, Karel Zelič sedi v prvi vrsti Med najpomembnejšimi kulturnimi prireditvami ob prazniku Občine Žalec je nedvomno samostojna razstava Karla Zeliča v Savinovem likovnem salonu in izdaja njegove monografije. Ob odprtju razstave je o življenju in delu Karla Zeliča govoril akademski slikar Rudi Španzl. Karl Zelič se je rodil leta 1918 v mestu Hamborn am Rheim v Nemčiji. Njegov oče je bil rudar Karel Zelič, mati pa Oti-lija Wolfgruber iz Leobna. V družini je bilo osem otrok, in sicer štiri dekleta in štirje fantje. Osnovno šolo je obiskoval v Slavonski požegi in tam je leta 1993 končal tudi gimnazijo. Z družino se je preselil v Srbijo, kjer se je v rudniku Sisevac izučil za elektrikarja. Druga svetovna vojna ga je zalotila na služenju vojaškega roka v Boki Kotarski, od koder je bil poslan v ujetništvo v Fürstenberg na Odri. Leta 1942 se je vrnil iz ujetništva v Zabukovico, dobil službo v rudniku in se isto leto poročil z Angelo Gominšek, s katero sta v zakonu imela štiri otroke. Leta 1945 se je v rudniku zgodila huda rudniška nesreča, ki je Karlu spremenila življenje. Do leta 2004 je živel na svojem domu v Grižah, danes z ženo domuje v Malečniku pri hčeri Mariji. Rudi Španzl je dejal, da je Karl Zelič nenavadna osebnost: »Redko namreč najdeš človeka, obdarjenega s toliko talen- ti. Talent je danost, je dar, je milost in je blagoslov. Pozidal je hišo, zaigral na kitaro in orgle ter zapel na koru cerkve sv. Pankracija v Grižah. Ukrotil je čopič in dleto, ki mu še danes pridno služita, za nameček pa je napisal še knjigo. Človek, kot je Karel Zelič, je v današnjem času ozke specializacije in izpopolnjenosti redek in nevsakdanji; je kot nekakšen eho humanizma in renesanse, kjer v podobi pesnika, kiparja, sikanja, arhitekta prepoznamo slavnega Michelangela. Glavna determinanta Karla Zeliča pa je vsekakor likovna umetnost; svet, v katerem se je našel in povedal v njem o nas samih veliko lepega, resničnega, pa tudi kritičnega. Karel Zelič si je čopič izbrusil predvsem s kopiranjem starih mojstrov, od katerih mu je bil najbližji Vermeer. »Metanska eksplozija« je rodila Karla Zeliča in je bistveno, ključno delo ter izhodišče za vso njegovo ustvarjalnost. Pretresljiva avtobiografska pripoved, ki po kompoziciji spominja na zadnjo večerjo. Pravijo, da se v takšnih trenutkih življenje zavrti kot film: mladi Karel se je znašel na pisanih livadah življenja in šel še dlje, na rob, kjer se začne daljna, nebeška stran... čas pa ni dozorel - vrnil se je v življenje, ki je čakalo. S posebnim občutkom za portret in za portretiranega je naslikal »Portret moža s hmeljem«, portret »Antona Marti- na Slomška« in spokojno sliko »Ljubo doma«, ki spominja na začetnika ameriškega novega realizma Erwarda Hooperja. Velik poklon in zahvalo svoji ženi Angeli doživimo v slikah »Šivilja« in »Predica«, ki izražata mir in spokojnost ter govorita o času, ki ga ni več. S podobnim pristopom se je lotil tihožitja in pokrajin. Pridelek njegove umetnosti pa ni le slikarstvo. Kot mojster se je izkazal tudi v rezbarstvu in kiparstvu. O tem pričajo posvetni in cerkveni reliefi na zvonovih livarne Ferralit iz Žalca. Z izrednim posluhom in pronicljivostjo se je v rezbariji globokega reliefa oddolžil in poklonil »kameratom« - rudarjem iz Zabukovice. Veliko novomašnikov mu je še danes hvaležnih za novomašniške križe, ki spominjajo na ključne trenutke njihovih odločitev. Karel Zelič se dobro zaveda, da vsaka umetnina vsebuje modrost preživetja, smisel za človeka in človeštvo ter da vsaka umetnost nosi v sebi vse stile in vse čase...« Prvo samostojno razstavo 87-letnega rojaka Karla Zeliča, ki jo je sam poimenoval »Cvetje v jeseni« je odprl žalski župan Lojze Posedel, v kulturnem programu je nastopil Savinjski oktet. Zavod za kulturno, šport in turizem je ob tem izdal monografijo Karla Zeliča z njegovimi barvno najbolj zanimivimi deli. T. Tavčar Razstavlja Magda Posedel Ob odprtju v prostorih pritličja Občine Braslovče so s krajšim kulturnim programom, v katerem so predstavili Magdo Posedel kot ustvarjalko na likovnem, kiparskem in pesniškem področju, nastopili člani društev, učenci OŠ Braslovče in članici družine Posedel. Razstavo je odprl župan Marko Balant, ki je v svojem govoru poudaril pomen kulture in umetniškega ustvarjanja v Občini Braslovče in razstavljavki zaželel še veliko umetniškega navdiha. Razstava je na ogled v času uradnih ur Občine in občinske knjižnice Braslovče. T. Tavčar Letošnjim abonmajem na pot Hoferja, moderatorja večine naših glasbenih večerov, ponujamo pester in zanimiv program, ki ga polnijo sama znana, uspešna in priljubljena imena v narodno-zabavni glasbi. Začenjamo 24. novembra z Veselimi Štajerkami in ansamblom Spev; 15. decembra vam ponujamo ansambel Franca Miheliča, ki sodi že kar v klasiko narodnozabavne glasbe, in popularne Slapove, s čimer želimo obogatiti praznično decembrsko ponudbo. S Koreninami in Mladimi Dolenjci bomo 19. januarja zakorakali v novo leto, mesec kulture - februar pa bomo proslavili na visokem nivoju z Ansamblom Braneta Klavžarja in Zamejskim kvintetom. Abonma bomo zaključili 16. marca z ansambloma Gašperji ter Igor in zlati zvoki, humoristični prispevek pa bo zaključku sezone pridala Nataša Tič Ralijan v vlogi odlične Ana Lize. Zagotavljamo vam kakovostne in prijetne večere, kijih boste lahko popestrili še z medsebojnim druženjem po koncertih, saj vam bomo v avli doma lahko postregli tudi s kakšno pijačo. Človek mora sam poskrbeti zase in za svoje ugodje in si privoščiti tisto, kar ga veseli, drugače postane življenje preveč nabito z odgovornostjo in resnobo. Pridružite se nam čim večkrat, mi pa bomo znova in znova iskali za vas tisto, kar vas bo najbolj razvedrilo in bogatilo. Lidija Koceli, Zavod za kulturo, šport in turizem C3- center Društvo za pomoč in samopomoč Evreka - Želva Žalec je v začetku septembra skupaj z Medobčinsko matično knjižnico Žalec pripravilo prodajno razstavo akvarelov, reliefov in plastik, ki so jih izdelali člani društva. Z delavnicami in razstavo so počastili tudi Teden vseživljenjskega učenja, prihodke od prodaje izdelkov pa bodo namenili delovanju dnevnega centra. Kot je povedala predsednica društva Natalija Zupančič, dnevni center Evreka združuje uporabnike psihiatrije oziroma ljudi; s težavami v duševnem zdravju, Center je edini v širši regiji, ki deluje na načelu izbire, ne prisile. Prostore imajo v hiši v mestnem parku, kjer deluje tudi dnevni center Želva Med nagovorom vodje dnevnega centra Evreka - Želva Natalije Zupan- za uporabnike prepovedanih drog. Člani so ustvarjali pod mentorstvom mag. Rastislava Kneza, Vlada Novaka in Nevenke Andoljšek in za razstavo pripravili okoli 50 del. Cena izdelkov je od 8.000,00 do 15.000,00 tolarjev. Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Marijan Turičnik, mentorjem in obiskovalcem razstave se je zahvalila članica Evreke Ivica Trafela, zapel pa je Aleš Romih. K. R. Obisk gledaliških predstav v Domu II. slovenskega tabora ima v Savinjski dolini že kar lepo tradicijo in pomeni vsak mesec nov gledališki dogodek obiskovalcem naših abonmajev. Tudi vpis mladih v Cicibanov abonma je številčen, mladinski abonma pa dodatno napolnijo šole iz različnih krajev Savinjske doline, pa tudi od drugod, saj jih privabijo dobre predstave. Šim prostorom kot je velika dvorana v Domu II. slovenskega tabora. Program, ki ga ponujamo, je, kot pravi njegova oblikovalka mag. Magdalena Navodnik, »zelo raznovrsten, tako da lahko v njem vsak poslušalec najde kaj zanimivega zase. Popeljali vas bomo v očarljivi svet glasbe z različnimi instrumenti, zasedbami in glasbenimi stili.« Tako bomo prisluhnili Slovenskemu sekstetu klarinetov, orkestru iz Gotoveli pri Žalcu VPISUJE NOVE ČLANE v programe: - SINTETIZATOR - KLAVIR - KITARA - POPULARNO PETJE - PLESNA ŠOLA *Shov dance* - LIKOVNE DELAVNICE - GLASBENI VRTEC Informacije na tel.: 040 506 636 PRIDI IN ZAIGRAJ ALI ZAPLEŠI Z NAMI TUDI TI! Magda Posedel v razgovoru s predsednico Prosvetnega društva Braslovče Matejo Perger Prosvetno društvo Braslovče vilo razstavo del znane doje v okviru letošnjega prazni- mače ustvarjalke in umetnice ka Občine Braslovče pripra- Magde Posedel. Musica Camerata, Slovenskemu kvintetu trobil, kitaristu Nenu Munitiču ter sopranistki Veri Danilovi ob klavirski spremljavi Gianluca Marciana. Prvič smo lani ponudili obiskovalcem abonma narodno-za-bavne glasbe in pravzaprav začudeni ugotovili, da se je malo ljubiteljev te sicer priljubljene glasbene zvrsti odzvalo povabilu k abonmaju. Vsak začetek je težak in negotov, zato bomo seveda vztrajali naprej. Za letos vam, spet s pomočjo Andreja Orkester Musica Camerata Tretje leto se trudimo, da bi »postavili na noge« abonma klasične glasbe. Klasična glasba vabi predvsem zahtevnega poslušalca, zato ima tudi manj privržencev kot druge, množične in popularne glasbene zvrsti. Je pa v njej lepota, ki polni srce in čisti sveti notranji prostor, ki je v vsakem od nas. Želimo si, da bi ji prisluhnilo čimveč ljubiteljev, saj bi radi obdržali kontinuiteto ponudbe do dne, ko bo ta program lahko sprejela pod svojo streho nova glasbena šola s primernej- Veno in Adi še vedno v »atletski igri« Šahisti v Grižah Adi in Veno Na letošnji dan državnosti je v Celju potekalo odprto atletsko državno prvenstvo za veterane. Barve AK Žalec sta zastopala Adi Vidmajer in Veno Satler, ki sta dopolnila »bero« medalj s tovrstnih tekmovanj. Adi je v starostni kategoriji od 60 do 65 let osvojil prvo mesto, v metu kladiva pa zasedel drugo mesto. Venu Satlerju je uspel »dvojni tek«, saj je v starostni kategoriji nad 65 let osvojil naslov državnega prvaka v tekaških preizkušnjah na 1500 m in 5000 m. V avgustu je potekalo tudi državno prvenstvo v gorskih tekih. Tokrat je Veno znova potrdil, da je v svoji starostni kategoriji med najboljšimi tekači v Sloveniji, in na koncu opravil s 5980 m dolgo progo kot drugi najhitrejši tekmovalec. Doseženi rezultati obeh atletskih veteranov so lahko vzpodbuda tudi drugim rekreativnim atletom, bodisi pri njihovem rekreativnem udejstvovanju ali pri merjenju moči na različnih športnih prireditvah. Dejstvo je, da je ukvarjanje z atletskimi disciplinami tako med mladimi kot tudi starejšimi zelo priljubljeno. Seveda je v ospredju rekreativno ukvarjanje s tekom, kar se vsekakor vidi tudi po jutranjih in večernih obiskih atletskega štadiona v Žalcu. M. C. Konjeniki tekmovali v Kloštru Monika Zupanc je osvojila drugo mesto v spretnostnem jahanju. Društvo malteške konjenice Polzela je v sodelovanju s konjeniškim klubom Ganymed Žalec v Novem Kloštru pri Polzeli pripravilo 2. tekmo v spretnostni vožnji dvovpreg, spretnostnem jahanju ter galopske dirke hladnokrvnih in toplokrvnih konj za pokal Slovenije. Prireditev si je v lepem vremenu ogledalo približno 500 gledalcev, pokale in priznanje pa je najboljšim podelil polzelski župan Ljubo Žnidar. Vrstni red po dveh vožnjah dvovpreg skupaj: 1. Andrej Pisele, Sandi Glažar, 2. Branko Lešar, Peter Petelinšek (oba KD Celje), 3. Anton in Peter Puncer (KK Ganymed Žalec); spretnostno jahanje: 1. Dušan Irmačnik (Zadrečka dolina), 2. Monika Zupanc (Malteška konjenica Polzela), 3. David Lešar (KD Celje); galopska dirka hladnokrvnih konj: 1. Milan Glažar, 2. Sandi Glažar, 3. Dani Kožel (vsi KD Celje); galopska dirka toplokrvnih konj: 1. Dušan Irmančnik (Zadrečka dolina), 2. Lidija Glušič (Šaleška konjenica), 3. Metod Fale (Zadrečka konjenica). T. Tavčar V dvorani Doma Svobode v Grižah je v odlični organizaciji Šahovskega kluba Griže potekalo posamično in ekipno državno šahovsko prvenstvo v pospešenem šahu. Med 93 udeleženci je zmagal Marjan Kastelic iz Šahovskega kluba Novo mesto pred Lukom Leničem iz Šahovskega kluba Vele Domžale in Matejem Šebenikom iz ljubljanskega šahovskega kluba. Najboljši Savinjčan, Dani Vombek, ki tekmuje za Šahovski klub Ptuj, je bil peti, najboljši domačin pa Domen Krompačnik, ki je pristal na osmem mestu. Ekipno je pri članih prvo mesto pripa- dlo ekipi Branika Maribor, ekipa Šahovskega kluba Žalec je bila deseta, domačini (Grižani) pa so bili petnajsti. Pri članicah in mladincih sta zmagali ekipi ŠK Nova Gorica. T. T. Šempetrski odbojkarji optimistični Pulko Zlatko Poletne počitnice so se iztekle. Šempetrski odbojkarji so že v avgustu začeli s pripravami na novo sezono v drugi državni odbojkarski ligi. Po besedah trenerja Simona Božiča je v času treningov med igralci lahko občutiti mnogo pozitivne energije, kar je dovolj velik razlog za optimizem na začetku sezone. Šempetrani so odigrali že nekaj pripravljalnih tekem, predvsem s prvoligaši - Fužinarjem, Kamnikom, Olimpijo itd. Letošnjo ekipo sestavljajo Beno Božič, Žiga Zupanc, Aleš Udrih, Dejan Udrih, Goran Arsovič, Sebastjan Cilenšek, Danijel Terglav - El Diablo, Aleksander Vrenko, Vlado Krk, Dario Šildenfeld, Matevž Stegnar in Goran Cestnik, na novo pa so se jim pridružili še Andrej Gudac, ki je prišel iz Reke (HR), ter Dušan Košenina in Domen Kos. Iz Maribora se je k domači ekipi vrnil prvoligaš Zlatko Pulko in tako dodatno okrepil ekipo, iz katere je letos odšel Marko Bojinovič (Kranj). Poleg članske ekipe pridno trenirajo tudi mlajše kategorije, med katerimi je prav tako mogoče zaznati mnogo športne vneme in vsekakor lahko tudi od njih v letošnji sezoni pričakujemo dobre rezultate. Metka Dobravc Strelci za memorial Pera Cestnika Strelska družina Braslovče je na svojem strelišču pripravila 22. tekmovanje z vojaško puško v spomin na Pera Cestnika, svetovnega prvaka v streljanju z vojaško puško. Nastopilo je 30 strelcev iz 8 strelskih društev. Med posamezniki je zmagal Ladislav Gjergjek iz ekipe Moris Kočevska Reka pred Pavlom Jerebom iz ekipe Strelskega društva Kopačevina iz Škofje Loke in Branetom Presterlom iz Strelske družine Škofja Loka. Najboljši domačin Matjaž Kralj je zasedel deveto mesto. Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Strelskega društva Kopačevina iz Škofje Loke pred ekipo Moris Kočevska Reka, na šestem mestu pa je pristala ekipa Strelskega društva Braslovče. Tekmovanje je bilo posvečeno tudi prazniku Občine Braslovče. T. T. Nogomet na mivki Kolesarji na Goro Oljko Športno društvo Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo 5. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na progi, dolgi 7 kilometrov in s 400 metri višinske razlike, je nastopilo 105 kolesarjev v osmih starostnih skupinah iz različnih krajev Slovenije. Absolutni zmagovalec je postal Robert Vrečar iz Ljubečne, ki je progo prevozil v 19,28 minutah in postavil nov rekord proge. Vrstni red v posameznih kategorijah: do 16 let 1. mesto Urban Ferenčak (Šentjur), 2. mesto Grega Birsa (Žalec), 4. Žiga Cvikl, 5. Aleksander Krajnc (oba Braslovče) itd.; do 21 let 1. mesto Andrej Hercog (Celje), 2. Vasja Povše, 3. Tadej Vodlak (oba Braslovče) itd.; do 30 Med vzponom let 1. mesto Robert Vrečar (Ljubečna), 4. Gregor Pa-lenik (Žalec); do 40 let 1. mesto Maro Vračič (Maribor), 4. mesto Sašo Lejak (Polzela); do 50 let 1. mesto Brane Škobane (Celje), 2. Matjaž Murgelk (Prebold), 3. Daniel Miko (Polzela), 4. Gregor Volavšek (Žalec); do 60 let 1. mesto Obrad Lazič (Velenje), 3. mesto. Jernej Vošnjak (Podvin pri Polzeli); nad 60 let 1. mesto Edvard Ucajnšek (Velenje). Pri ženskah je bila najuspešnejša Klavdija Vodušek (Šentjur), na 2. mestu pa je pristala Božena Hajnšek (Griže). T. T. V soboto, 20. avgusta, je na odbojkarskem igrišču v Šempetru potekal že peti tradicionalni turnir v nogometu na mivki. Tudi letošnje tekmovanje so organizirali člani OK Šempeter in s tem dokazali, da niso aktivni le med odbojkarsko sezono, temveč tudi takrat, ko ni čas za treninge v telovadnici. Tekmovanja se je udeležilo deset ekip iz celotne celjske regije. Čeprav je že kar precej kazalo na to, da nam vreme ne bo naklonjeno do konca turnirja, smo vendarle dočakali finale. Zmagovalec je po- stala ekipa COMA iz Celja, 2. mesto so zasedli KANARČKI, prav tako iz Celja, na 3. mesto pa se je uvrstila polzelska ekipa FREN-DI. Šempetrani so bili tokrat peti. Radi bi se zahvalili vsem sponzorjem, ki so omogočili turnir, in še enkrat čestitali najboljšemu strelcu M. Banjacu iz ekipe Kanarčkov, ki je dosegel kar 19 golov. M. D. JU JITSU KLUB ALJESAN vabi k vpisu NOVE ČLANE. Vpis bo potekal vsak torek in petek od 15.30 do 18.30 (v septembru in oktobru) v prostorih telovadnice kluba na Juhartovi 10 v Šempetru. V JU JITSU klubu lahko trenirate ju jitsu športne borbe, ju jitsu kate in ju jitsu samoobrambo. Info.: JU JITSU klub Aljesan, Podlog 30 a, Šempeter, GSM 041 719 586 (Sandi). Dan preboldske odbojke X Vodstvo in trenerji Odbojkarskega kluba Prebold so pred dnevi pripravili dan preboldske košarke. Na parketu telovadnice OŠ Prebold so se občinstvu predstavile vse tekmovalne ekipe in vadbene skupine OK Prebold, odigranih pa je bilo tudi 6 tekem. Najmlajša skupina deklic je igrala malo odbojko. V medsebojnih srečanjih naključno izbranih ekip iz vrst deklic OK Prebold so odigrale tri tekme. Starejše deklice so eno tekmo odigrale z ekipo iz Celja. Zmagale so Celjanke iz ŠD Fedr-ca, ki so Preboldčanke premagale v vseh treh nizih, čeprav so tudi slednje pokazale zelo dobro igro. Zvečer so se pomerile še igralke OK Prebold, ki tekmujejo v 3. državni odbojkarski ligi. Njihove nasprotnice so bile igralke OK Zreče, ki so zmagale v vseh treh nizih. Ne glede na poraza je vodstvo OK Prebold na čelu s predsednikom Marjanom Plavčakom zadovoljno, saj so igralke pokazale solidno igro in bi z malo več športne sreče lahko tudi zmagale. Ker je do začetka tekmovanj v ligi še kar nekaj časa, računajo, da bodo ob zavzeti vadbi svojo igro še izboljšale in odpravile napake. D. N. Cilj RK Celeia Žalec je končnica Odbojkarice Braslovč v II. ligi Ekipa OK Braslovče (stojijo od leve proti desni: Jandranka Ziembartle, Polona Kumner, Taja Steblovnik, Mojca Kodre, Patricija Turnšek, Mojca Bosina, Laura Ziembartle, trener Marjan Kumer; klečijo: Lucija Tašker, Saša Vitanc, Nataša Mežnar, Maruša Rajovec, Sabina Kolar, Teja Maurek in Tamara Piki) Po več kot mesecu dni priprav na novo sezono v žalskem rokometnem prvoligašu že nestrpno pričakujejo začetek novega prvenstva. Veliko prelitega znoja, dvignjenih ton uteži in pretečenih kilometrov je za dekleti trenerja Aleša Filipčiča. Toda izkušeni strateg Žalčank je že v uvodni, bazični del priprav vtkal veliko dela z žogo in nasploh preceja časa namenil uigravanju ekipe. Trener Aleš Filipčič »Razumljivo. Ekipa je povsem spremenjena in zato smo toliko več vadbe usmerili v uigravanje. Že na prvih prijateljskih tekmah se je pokazal napre- V uvodni tekmi državnega ženskega rokometnega prvenstva je pomlajena ekipa Celeia Žalec premagala Olimpijo in s tem dosegla pomembno zmago že kar na začetku prvenstva. Začetek srečanja je sicer pripadal igralkam Olimpije, ki so povedle 0 : 2, v nadaljevanju pa so varovanke Aleša Filipčiča najprej v osmi Hopsi so po uspešni minuli sezoni, v kateri so osvojili tretje mesto v I. B ligi in z odličnimi igrami prišli do dek, zmaga in predvsem igra na turnirju v Avstriji pa nam narekujeta optimistične misli pred začetkom novega prvoligaškega plesa,« je povedal Filipčič in dodal: »Rezerv je seveda še veliko. Novinka - izkušena vratarka Lakičeva se po dolgi rehabilitaciji počasi vrača med vratnici, v prvenstvu pa bo vsaj v prvem delu še kako prišla prav pomoč slovenske reprezentance Špela Cerar, ki bo prišla v Žalec za polovico sezone kot izposojena igralka Krima.« V Žalcu so ponosni na dobro sodelovanje s slovenskim rokometnim gigantom z Galjevice, saj so letos iz Savinjske doline v ta klub odšle štiri obetavne igralke, kar priča o dobrem delu z mladimi v Žalcu. Ekipa, ki je v lanskem prvenstvu končala na petem mestu, je resda ostala brez devetih igralk, toda Filipčič je prepričan, da lahko tudi letos poseže v boj za končnico. »Nedvomno je cilj uvrstitev med pet. Čeprav smo po odhodu devetih igralk ostali pri le treh novinkah, pridružila se nam je tudi Cerarjeva, ki bo igrala v prvem delu sezone namesto minuti izenačile na 4 : 4. V nadaljevanju sta ekipi igrali precej izenačeno, gostiteljice pa so vodile le za gol ali dva. Največje vodstvo Žalčank je bilo v osemindvajseti minuti (15 : 12). V drugem delu so gostiteljice zaigrale še bolje kot v prvem delu in v sedeminštirideseti minuti vodile 24 : 17, v štiriinpetdeseti pa kar 28 : 19. finalnega turnirja osmerice v pokalnem tekmovanju, že pričeli s pripravami na novo sezono. Rumeno-modre bo rekonvalescentke Petrinje, ki po operacije dobro okreva, smo optimisti. Čurkova in Skočirjeva sta dokazali svoj potencial, opazen pa je tudi velik napredek nekaterih mlajših igralk. Sezona je zanje zagotovo velika priložnost in izziv. Da le ne bi bilo poškodb.« Rokometni klub Celeia Žalec je eden izmed treh ženskih slovenskih klubov, ki bo letos nastopil tudi v evropskem pokalnem tekmovanju. Žreb v pokalu pokalnih zmagovalcev jim ni bil naklonjen. Žalčanke bodo skušale čim dražje prodati kožo v dvoboju z ruskim Kubanom iz Kras-nodarja. Razdalja med osrčjem Savinjske doline in domovanjem lani peto-uvrščenega kluba ruskega prvenstva je velika, večmilijonska, če se izrazimo v slovenskih tolarjih. V tem času zelo intenzivno potekajo dogovori med tekmecema, da bi obe tekmi, prvi ali drugi vikend v oktobru, odigrali bodisi v Ksanodarju bodisi v Žalcu. Do takrat bodo prvenstvene tekme že nakazale realno moč nekdanjih slovenskih podprvakinj v letošnji sezoni. T. Tavčar Za prvo pomembno zmago je treba pohvaliti Špelo Cerar in Katjo Čerenjak in 16 obramb žalske vratarke Biljane Lakič. Za ekipo Celeia Žalec so nastopile in gole dosegle: Lakič, Futač 1, Skočier 3, Pri-stovšek 3, Čurko 3, Korun 4, Naglič, Čerenjak 6, Kočevar, Jriček, Piki, Cerar 10. T. T. tudi v tej sezoni vodil trener Igor Pučko. Ekipo sta zapustila Jasmin Čatovič, ki bo kariero najverjetneje nadaljeval v enem izmed evropskih klubov, in Peter Jovanovič, ki bo odšel v Zreče. Ekipo Hopsov so okrepili štirje novi igralci, trije od njih so prve košarkarske korake začeli prav na Polzeli. To so Luka Gržina, ki je minulo sezono igral v Zagorju, Beno Pungartnik se vrača iz Radenske, po letih študija v Ljubljani pa se vrača tudi Jernej Kobale, ki je v zadnjih letih igral za Ilirijo. Četrti novinec je 206 centimetrov visoki Mitja Goršek, sicer dolgoletni član Elektre iz Šoštanja. T. T. Ekipa odbojkarskega kluba Braslovče je v tekmovalni sezoni 2004/05 nastopala v 3. državni odbojkarski ligi in z odličnimi predstavami osvojila naslov prvaka. Po odigranih kvalifikacijah za vstop v 2. državno odbojkarsko ligo in reorganizaciji tekmovalnega sistema se je ekipa uvrstila v višji rang tekmovanja. V tekmovalni sezoni 2005/06 bodo Braslovčanke nastopale v 2. državni ligi, kar je za mlado ekipo, ki je le dve leti nastopala v ligaškem sistemu, izjemen rezultat, sad trdega dela igralk, trenerja Marjana Kumra in kluba, ki je zagotovil pogoje za nastop v ligaškem sistemu, ob finančni podpori Občine Braslovče in širšega kroga sponzorjev. Trener Marjan Kumer je povedal, da jih ta uvrstitev obvezuje, da dostojno zastopajo barve kluba v naslednji tekmovalni sezoni. Ekipa se že marljivo pripravlja na prvenstveno tekmovanje, ki se bo pričelo Pred dnevi se je v Egiptu končalo svetovno prvenstvu v judu. Iz žalske občine so na tem največjem športnem tekmovanju nastopili Urška Žolnir, ki je osvojila tretje mesto in bronasto medaljo, Lucija Polavder, Petra Na-reks in Rok Drakšič. Urška Žolnir je lanskemu olimpijskemu bronu dodala še bron s svetovnega prvenstva. Najdlje se je v kvalifikacijah potila Urška. Francozinja Lucia Decosse jo je najprej v njunem osmem medsebojnem dvoboju ugnala, nato pa se je Urška znesla nad tremi preostalimi tekmicami. Z iponom je na hrbet spravila Domini-kanko Pulleovo, bivšo svetovno prvakinjo Argentinko Krukowerjevo in 21 sekund pred koncem borbe še Mad-žarko Szabovo. V boju za bronasto odličje pa je premagala Kanadčanko Marie - Helene Chinsholm. Druga najboljša je bila Lucija Polavder, ki se je na tekmovanju kosala z nekaj deset kilogramov težjimi tekmicami. Tekmovanje je končala s tremi zmagami in dvema 8. oktobra. V tem pripravljalnem delu trenirajo štirikrat na teden, ekipa pa se je okrepila s tremi novimi igralkami, in sicer domačinko Polono Kumer, Celjanko Jadranko Ziembartle in Zrečanko Mojco Bosina. »Igrali bomo v družbi uveljavljenih ekip, zato upam, da bodo kakovostne tekme na naše tribune privabile veliko število ljubiteljev ženske od- porazoma, v boju, ki ji je odprl možnosti za odličje, je z akcijo v zadnji sekundi ugnala Nemko Vereno Birn-dorfer. Za bron se je udarila s Francozinjo Anno Sophio Mondiere, a so njeni upi po napaki hitro splavali po vodi. Kljub temu je bila Polavdro-va zelo zadovoljna s petim mestom, še zlasti po slabem nastopu v absolutni kategoriji, ko je izpadala v uvodnem krogu. Brez uvrstitve je žal ostal 18-letni Rok Drakšič, ki je prvič nastopil na svetovnem prvenstvu, napovedal pa je, da bo na mladinskem bojke. Žal še vedno ne bomo igrah v domači dvorani, ki ne ustreza zahtevam za igranje v ligaški konkurenci. Zato je naša največja želja nova telovadnica v Braslovčah, kar je tudi pogoj za kakovostno delo z otroki na osnovni šoli. Do takrat pa bomo vse tekme igrah v telovadnici Podružnične osnovne šole Trnava.« EP prihodnji mesec v Zagrebu drugače. Tudi Petri Nareks se ni izšlo po željah, pristala je na devetem mestu. Dvakrat je zmagala in dvakrat izgubila. Toda tudi deveto mesto je zanjo velik uspeh. Ob vrnitvi s svetovnega prvenstva v judu so Urški Žolnir in Petri Nareks pripravili sprejem pred Podružnično osnovno šolo Trje. Sprejema se je udeležilo približno 300 krajanov Galicije. Zbranim je najprej spregovoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Galicija Vlado Majer in dejal, da so ponosni in veseli, da imajo med svojimi krajani športnike, ki slavo kraja in občine nosijo daleč v svet. Poudaril je tudi, da so sprejem pripravili prav na praznik krajevne skupnosti 12. septembra, ki ga Galičani praznujejo v spomin na drugi slovenski tabor v Žalcu. Tudi žalski župan Lojze Posedel je v nagovoru udeleženkama svetovnega prvenstva izrazil iskrene čestitke in želje, da bi s takšnim delom nadaljevale. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo ob zvokih godbe iz Hramš. T. Tavčar Župan Občine Žalec Lojze Posedel med nagovorom ob sprejemu pri POŠ Trje Celeia Žalec premagala Olimpijo PLK Štirje novinci pri Hopsih Prvenstveno tekmovanje v l.B košarkarski ligi se bo pričelo 8. oktobra, Hopsi s Polzele pa bodo v prvi tekmi gostovali pri ekipi Kolpa v Črnomlju, 15. oktobra pri ekipi Radenska Creativ, 22. oktobra pa bodo gostili ekipo Banex iz Maribora. Letošnje okrepitve Jernej Kobal, Luka Gržina, Mitja Goršek in Beno Pungartnik. Urška tretja na svetu Od leve proti desni Petra Nareks, Urška Žolnir, Lucija Polavder in Rok Dragšič Pisma bralcev So človekove osebne pravice danes res ogrožene? Živeti v današnjem času je za marsikoga težka preizkušnja. Spopadamo se s težavami vseh vrst, ki nam zapirajo poti v iskanju lepšega jutri. Predvsem mladi, ki so vse prej kot izkušeni, te vsakdanje ovire premagujejo veliko težje. Kot dokazujejo statistični podatki za leto 2004 prebiva v Občini Žalec 20759 občanov, 10098 je moških, 10661 pa je žensk. Kar 1419 ljudi je brezposelnih, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. To pomeni, da je stopnja brezposelnosti v žalski občini kar 14,8-odstotna, povprečna stopnja brezposelnosti v Republiki Sloveniji pa je 10,6-odstotna. Naša lepo urejena občina povprečno stopnjo presega za 4,2 odstotka, kar ni malo. Žalostno pa je, da je občutno preveč brezposelnih oseb prav mladih, ki najbolj od vseh potrebujejo vnemo za življenje. Res je, da je veliko takšnih, ki zaradi lenobe, prenizkega zaslužka (glede na pridobljeno izobrazbo) ali kakšnega drugega razloga ne delajo, vendar pa je veliko tudi takih, ki garajo za dosego svojih ciljev. Vedno znova pa se ob člankih, kakršnega sem prebrala v Utripu v avgustu 2005 (pisma bralcev), sprašujem: »Mar res zato, ker sem mlada, delovna in sledim modnim smernicam, nimam osebnih pravic in lahko vsakdo žali moja čustva? Čemu bi mlad človek, ki še vedno potrebuje priznanja starejših, modrejših sploh še delal?« Živimo v enaindvajsetem stoletju in v zadnjih desetletjih razvoj na vseh področjih sunkovito raste. Spreminjamo pa se tudi ljudje. Modne smernice danes narekujejo nenavadnost, katero mladi neumorno srkajo, saj so za novosti najbolj dovzetni. Popularni so »piercingi«, tatuji, živo obarvani lasje in še marsikaj bi se našlo takšnega, kar zlasti starejšim ni ravno po volji. Pa vendar so obleka, pričeska in razni drugi modni dodatki stvar posamez- nikove svobodne odločitve in »naj« ne bi vplivali na njegovo uveljavitev v družbi. Kako naj bi potem vesten delavec s svojim načinom oblačenja, pravzaprav načinom življenja, žalil čustva drugih? Kdaj je postal videz tako pomemben, da lahko žali čustva ljudi? Namesto da nas »zmrazi« ob pogledu na mladega vestnega delavca s »pier-cingom« ali živo obarvanimi lasmi, bi nas moralo »zmraziti« ob ljudeh, ki zatirajo mlade, željne dela, in jim onemogočajo že tako težko življenje! p.s.: Če želite izvedeti ime avtorja tega članka, vam ni potrebno oditi na uredništvo Utripa, saj vam ta podatek posredujem sama z lastnoročnim podpisom. Lara Koren Odprto pismo (post skriptum) V junijski številki Utripa sem nanizal nekaj konkretnih županovih nedoslednosti. Glede na dejstvo, da je županovanje javna funkcija, na očeh kritike vsakogar, ki ga vsaj malce zanima, kako gospodari prvi občinski mož s skupnim podjetjem, pa postane drugi mandat toliko bolj subtilen in ob tem podvržen strožjemu, natančnejšemu nadzoru opozicije. Tokrat se želim dotakniti še nekaterih dejstev, da zaokrožim misel, načeto v juniju. Gre za teme, kot so proračun občine, reorganizacija v JKP, problematika ožjega mestnega jedra Žalca, pogostnost in obseg sej občinskega sveta in končno nikoli jasno predstavljena županova vizija razvoja Občine Žalec, ki bi ob koncu njegovega drugega mandata udejanjala blagobit in napredek. Ko gre za proračun, temelji moje prepričanje na dejstvu, da je potrebno napraviti precej korenitih korektivov in posegov; ne morem podpirati proračuna, ki je zgolj nadaljevanje prejšnjega. V različnih transferih se skrije ogromno denarja, zato jih je nujno prečesati in vzpostaviti nova, transparentna, času in potrebam primerna merila. Pri tem ne gre za uravnoteženost, o kateri je toliko govora, saj je ta v tehničnem smislu zagotovljena s strani strokovnih služb in pomeni zgolj od- nos med prihodki in odhodki, ki so oz. morajo biti v ravnovesju. Gre preprosto za vizijo razvoja, za racionalnost, smotrnost, gre za pogled naprej. Javno komunalno podjetje z nekaterimi kadrovskimi premiki (ta izraz mi je zelo ljub) prerašča v monopolno družbo za urejanje infrastrukture v občini. S tem mislim najprej na prevzem Idile, d. o. o., nato pokopališke dejavnosti v občini in le vprašanje časa je, kdaj se bo našlo novo področje. Izključevanje zasebnega podjetništva iz kroga komunalnih storitev je velika napaka in v tem vidim zgolj razvojno mrtvilo. Pobiranje taks in akontacij je ta hip že premalo za zagotavljanje preživetja JKP, zato tolikšen pritisk na podražitev vodarine. Ožje mestno jedro se nikakor ne prebudi, širše središče pa tudi nima nobene pridobitve, s katero bi se smeli pohvaliti ali biti vsaj zadovoljni z njo. Vedno se ustavi na nekih formalnostih in birokratskih zapletih (Materinski dom, Engrotuš) in samo želim si, da začetek gradnje Glasbene šole ne bo jeziček na tehtnici županovih zaslug, saj je ta ideja stara vsaj že 15 let. Obljube o domu za starejše občane so zgolj stalnica volilne kampanje, nato pa se nič ne zgodi. A »vsakdo, ki se mu uspe izmuzniti enkrat, bo poskušal to ponoviti,« pravi H. Ch. Schoenberg, ameriški glasbeni kritik, časnikar in prejemnik Pulitzerjeve nagrade. Moj dodatek: »Na nas je, ali mu dovolimo«. Posebnost in prava izjemna stvar je pogostnost in obseg sej občinskega sveta. Poslovnik načeloma zapoveduje sejo vsak mesec, kar bi ob normalnih pogojih zagotavljalo dovolj časa za temeljito pripravo svetnikov. Ker pa župan sklicuje seje vedno bolj poredko, le-te pa so vse obsežnejše (na dnevnem redu je 18 do 20 in več točk), tudi gradiva ni mogoče natančno preštudirati. To vodi v stihijo, v dostikrat izsiljena glasovanja in v ne dovolj pretehtane odločitve. Določene zadeve se rešujejo preko korespondenčnih sej, kar postavlja pod vprašaj resnost dela občinskega sveta, končno pa tudi njegovo kredibilnost. Prepričan sem, da vsemu temu botruje delo brez vizije, kajti finančni okvir (proračun za tekoče leto) nosi le obligacijo trošenja prilivov v dogovorjenih okvirih. Vizija pa je nekaj, kar človek vnese s svojo notranjo energijo in s svojim ustvarjalnim bistvom, s čimer uresničuje plan, ki ga je predstavil, s tem pa ohranja svoj jaz v očeh tistih, ki so mu zaupali. Na tem mestu bom zaključil. Svoj kritičen pogled na županovanje Lojzeta Posedela bom zastopal še naprej, saj čas resnih, predvolilnih razmislekov ni več tako oddaljen. Gre zgolj za dejstvo, da kot svetnik SDS v občinskem svetu in kot občan ne morem biti zadovoljen z dosedanjim vodenjem občine. Upravičeno pričakujem spremembe, za katere si bom prizadeval in moje delo je usmerjeno v to, da do teh sprememb zanesljivo pride. Januš Rasiewicz, Žalec Županovanje V zvezni z napadi na delo žalskega župana, gospoda Lojzeta Posedela, v katerem koli slovenskem mediju bi rada povedala naslednje: gospoda Posedela smo volivci izbrali tako za župana kot za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije iz razloga, ker mu zaupamo in verjamemo, da dela v korist celotne Občine Žalec. Vsaka kritika je klofuta vsem, ki smo mu namenili svoj glas, zaradi česar smo volivci zelo ogorčeni. Jasno je, da noben župan ne more izpolniti vseh želja, saj so potrebe velike, finančnih sredstev pa vedno premalo. Vendar ni slišati in brati obtožb o nobenem županu iz bližnje okolice, kar kaže tudi na to, da imajo povsod bolj strpne in bolj in bolj razumevajoče prebivalce. Žalski volivci smo prepričani, da gospod Posedel ni noben delomrznež, da ne koristi proračunskega denarja v zasebne namene, sicer bi imel opravka z v ta namen obstoječimi institucijami, sredstva pač vlaga v tiste naložbe, ki so po njegovem videnju najpomembnejše, za kar mora tudi sam odgovarjati. Zato prosim vsakega pisca obtožujočih člankov, naj poišče za svojo frustracijo kaj bolj prijaznega, vedrega, saj se bo tako zagotovo veliko dostojneje ovekovečil. Anita Delak Poletne delavnice Center za socialno delo Žalec je v sklopu preventivnih programov, katerega so podprle občine Žalec, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko, v času poletnih počitnic organiziral poletne delavnice. Poletne delavnice, ki so bile brezplačne, so potekale na osnovnih šolah. Delavnic se je udeležilo veliko otrok: v Petrov- čah 40, v Šempetru 50, v Preboldu 11, v Braslovčah 58, na Polzeli 31, v Taboru 27 in v Grižah 23 otrok. V delavnicah se nam je lahko pridružil vsakdo, ki je želel svoj prosti čas med počitnicami preživeti nekoliko drugače, kreativno, inovativno, v družbi svojih vrstnikov in v športnem duhu. Ponedeljki so bili rezervirani za taborniške dejavnosti, torki so bili namenjeni ustvarjanju v kreativnih delavnicah (izdelova- nje nakita, vlivanje in barvanje brošk, risanje na steklo in keramiko ...), srede so bile obarvane s športnimi tekmovanji, četrtki, v kolikor nam je vreme dopuščalo, pa so bili popestreni z obiskom bazena Pingo. Otroci so se med svojimi vrstniki počutili srečne, zadovoljne, bili so zelo ustvarjalni, rezultat so njihovi izdelki, ki bodo razstavljeni na osnovnih šolah. Na Osnovni šoli Vransko bodo delavnice potekale v času jesenskih in novoletnih počitnic. Poletne delavnice so omogočile zgoraj omenjene občine, ki so preventivni program podprle, podjetje Matjaž, d. o. o., Petrovče, Ivan Potočnik, s. p., Zavrh, Branislav Klavž, s. p., Andraž, Andrej Glušič, s. p., Vinska Gora, osnovne šole, ki so odstopile učilnice in telovadnico. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Vodja programa Špela Jovan SPOLNA ZLORABA OTROK IN MLADOSTNIKOV V zadnjem času si upamo vedno pogosteje govoriti in pisati o spolni zlorabi otrok in mladostnikov. Posledice spolne zlorabe so katastrofalne. Veliko hujše so posledice, če zlorablja otroka ali mladostnika oseba iz njegove bližnje okolice, kot so starši ali skrbniki. Otrok naj bi zaupal in sledil svojim vzornikom, to so pogosto tudi učitelji, duhovniki, trenerji itd., ki naj bi bili že po naravi vredni zaupanja. Če to zaupanje zlorabljajo, zares govorimo o pravem kriminalu. Otrok pravzaprav niti ne ve, kaj se dogaja. Niti psihično niti fizično niti miselno ni pripravljen na to, zato se spolno dejanje tako neverjetno globoko ukorenini v otrokovo duševnost, in sicer kot globoka travma, za katero ne vemo, kakšne posledice bo imela za ves nadaljnji otrokov razvoj in zlasti za njegovo poznejše zakonsko intimno življenje. Kako naj vemo, ali smo bili v otroštvu žrtev spolne zlorabe? V priročniku za ženske, ki so preživele spolno zlorabo v otroštvu z naslovom Pogum za okrevanje, E. Bass, L. Davis, najdete med drugim tudi odgovor na to vprašanje. Ali se vam je kot otroku zgodila katera od naslednjih stvari: - otipavali so vas po spolno občutljivih delih telesa; - prisilili so vas, da ste pozirali za zapeljive ali erotične fotografije: - poskrbeli so za nepotrebne zdravniške posege; - prisilili so vas, da ste sodelovali pri oralnem seksu z odraslim ali sorojencem; - božali so vas, vas poljubljali ali pestovali na način, ob katerem ste se čudno počutili; - prisilili so vas, da ste sodelovali pri ritualu, med katerim so vas telesno ali spolno mučili; - prisili so vas, da ste gledali spolni odnos ali erotične dele telesa; - kopali so vas na način, ki se vam je zdel vsiljiv; - z besedami so izpostavljali vaše telo in se norčevali iz njega; - spodbujali so vas k spolnemu odnosu, ki si ga niste želeli, ali vas silili k njemu; - vam dejali, da ste dobri le za seks; - vključevali so vas v prostitucijo in pornografijo. Pogosto mislijo, da njihova oblika zlorabe ni bila dovolj huda. Pomembno je, da vemo, da je prišlo do zlorabe, tudi če kakšen moški ni potisnil penisa v eno od vaših telesnih odprtin. Moške genitalije ne smejo biti kriterij za presojanje resnosti zlorabe. O tem, ali je šlo za nasilje ali ne, lahko sodijo le vaši telesni, čustveni in duhovni občutki, ki ste jih kot otrok imeli med dogodkom. Nekatere oblike zlorabe sploh niso fizične. Vaš oče je morda samo stal med vrati kopalnice in dajal namigujoče opazke ali pa vas je le pomenljivo pogledal, ko ste vstopili, da bi šli na stranišče. Vaš stric se je morda gol sprehajal po stanovanju, skušal usmeriti vašo pozornost na svoj penis in se hvalil s svojo spolno zmogljivostjo ter vam postavljal vprašanja v zvezi z vašim telesom. Vaš trener vas je morda pregovoril, da ste mu natančno opisali, kaj vse ste počeli s svojim fantom. Sosed si je z vsiljivim zanimanjem ogledoval vaše razvijajoče se telo. Oče vas je vodil na romantične zmenke in vam pisaril ljubezenska pisma. Pogostost zlorabe ni pomembna. Za izdajo je dovolj minuta. Oče potisne svoje prste hčerki v hlačke za trideset sekund, pa zanjo svet nikoli več ne bo tak, kot je bil. Spolno zlorabljeni ste lahko na veliko načinov. Posledice spolne zlorabe Kar se je zgodilo, je treba jemati zelo resno, saj gre za kriminalno dejanje. Prijavite storilca. S tem bo narejen prvi korak v procesu zaščite otroka. In kot navaja Gostečnik: »Odrasli, ki zlorablja otroka, je namreč morilec otrokove duše in lahko si predstavljamo, kaj to pomeni za njegovo bodočnost.« Otrok, ki je bil spolno zlorabljen, se počuti grdega in gnusnega, kot da je z njim nekaj zelo narobe, poleg tega pa se počuti še krivega za zlorabo, kot da je on zapeljal zlorabljajočo osebo, da ga je zlorabila. Zloraba se zato zelo globoko usidra v otrokovo dušo in tam živi dalje ter ima lafiko zelo različne katastrofalne posledice za otroka. Številne študije s področja zlorabe alkohola in droge so potrdile povezavo med nasiljem nad otroki in kemično zasvojenostjo. V otroštvu spolno zlorabljenih je več alkoholičark kot drugih žensk. V drugi študiji so proučevali mladostnike narkomane in ugotovili, da je bilo 45 % fantov in kar 77 % deklet spolno zlorabljenih. Tudi raziskave pri odvisnosti od hrane so pokazale, da so bila mnoga dekleta z bulimijo spolno zlorabljena. Počutijo se gnusne in grde. Čutijo, kot da ne zaslužijo ljubezni do sebe, kar pokažejo z zanemarjanjem in mučenjem svojega že tako ranjenega in razbolelega telesa. Še posebej pa je pogosta povezava med spolno zlorabo v otroštvu in seksualno zasvojenostjo, ki sta neposredno povezani. V odrasli dobi lahko te žrtve zlorabljajo druge in se na ta način želijo rešiti usodnih zapletov iz mladosti, a neuspešno. Ponovna zloraba naj bi jim služila za ublažitev bolečin in notranje razklanosti ter jim prinesla dokončno rešitev. Oseba, ki zlorablja, namreč nima nobene prave samozavesti. O sebi ima zelo slabo samopodobo, nesposobna je odraslih intimnih odnosov in je torej nesposobna navezovati stike s sebi primerno odraslo osebo. Svoji žrtvi grozi z vsemogočim, samo da se ta zločin ne bi razkril. Pot do okrevanja Z zlorabljenim otrokom se bodo morali starši veliko pogovarjati zlasti o tem, da ni on kriv za to, kar se je zgodilo. Zlorabljen otrok potrebuje pogovore bolj kot kdaj koli poprej, pa čeprav jih včasih grobo zavrača. Njegova samopodoba je globoko ranjena in poškodovana. Otroka je potrebno osvoboditi sramu, gnusa. Če se njegovo stanje ne bo izboljšalo, naj čim prej poiščejo strokovno pomoč, ki so jo potrebni otrok in starši. mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO HERPES - naj nam ne zagreni življenja Poletni dnevi so za nami, pričenjajo se turobni, hladni dnevi, imunski sistem je prizadet. Virusna obolenja so na pohodu, med njimi tudi herpes. Herpes je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi herpesa. Prenaša se predvsem z neposrednim telesnim stikom. Ko se z njimi okužimo, ostanemo okuženi vse življenje. Virusi v telesu mirujejo in morda nikoli ne postanejo aktivni, če pa se telesna odpornost zmanjša, lahko pride do izbruha bolezni. Dostikrat pa vzroka za izbruh bolezni ne poznamo. Na različnih mestih telesa, lahko kjer koli na koži ali sluznici, se ob izbruhu bolezni pojavijo majhni mehurčki, napolnjeni z bistro tekočino. Pri prvi okužbi virusi prodrejo v celice kože ali sluznice, kjer se zelo hitro razmnožujejo. Nastanejo mehurčki, ki najprej ščemijo, pečejo, nato bolijo in nazadnje počijo. Tekočina, ki se razlije, vsebuje milijone virusov. Pojavi se razjeda, ki močno boli in se počasi prekrije s krasto. Ta se posuši in odpade. Glede na mesto infekcije ločimo več vrst herpesov. LABIALNI HERPES (herpes labialis ali herpes na ustnicah) Je najpogostejša oblika herpesa, ki ga povzroča virus herpes simpleks tipal. Najprej se pojavi ščemenje, nato srbenje in pekoča bolečina, opazna je boleča oteklina z mehurčki. Ko le-ti počijo, nastane razjeda in takrat je nevarnost za prenos okužbe največja. Ugodni pogoji za izbruh Iabialnega herpesa so preJdad, vročina, stres, psihične obremenitve, hormonske spremembe, UV-žarki, oslabljen imunski sistem. Labialni herpes spada v področje samozdravljenja. Tako našim pacientom svetujemo predvsem pravilno lokalno uporabo aciklovirja, ki na začetku infekcije uspešno preprečuje razmnoževanje virusov, pripravkov rastlinskega izvora s cinkom ter uživanje večjih količin vitamina C in B. In še nekaj nasvetov: v akutni fazi se izogibajte poljubljanju, ne praskajte se in ne luščite krast; če se dotaknete mehurčkov, si umijte roke, obraz brišite z brisačami za enkratno uporabo, v hribih ali na morju vedno uporabljajte UV-zaščito. GENITALNI HERPES (herpes genitalis ali herpes na spolovilu in v njegovi neposredni bližini) Genitalni herpes se prenaša s spolnim stikom (genitalno genitalnim ali oralno genitalnim). Prenaša ga ponavadi virus herpes simpleks tipa 2. Večina ljudi se okuži v spolno aktivnem obdobju. Med okužbo in izbruhom bolezni lahko pretečejo dnevi ali celo leta. Po prvem izbruhu se bolezen v različnih časovnih presledkih lahko pojavlja vedno znova. Boleči in pekoči mehurčki se pojavijo na spolovilu, pri ženskah na sramnih ustnicah in materničnem vratu, pri moškem na glavici in kožici penisa, lahko pa okoli zadnjika, na zadnjici in zgornjem delu stegen ali v dimljah in nad sramno kostjo. Pred prvim izbruhom mehurčkov se večina prizadetih slabo počuti. Pojavljajo se simptomi, podobni gripi (povišana telesna temperatura, utrujenost, otekle bezgavke, bolečine v mišicah, sklepih in glavobol). Pogosto jih spremlja občutek napetosti ali pritiska v predelu spolovil, nakar se pojavijo boleči mehurčki. Zlasti ženske občutijo pekoče bolečine pri mokrenju, če so mehurčki blizu sečevoda. Ob ponavljajočih se pojavih bolezni so opisani bolezenski znaki redkejši. Ugodni pogoji za izbruh genitalnega herpesa so stres, psihične obremenitve, hormonske spremembe, ozka oblačila, neposredno izpostavljanje genitalnega predela UV-žarčenju, telesna preobremenjenost, oslabljen imunski sistem. V večini primerov je genitalni herpes bolezen, ki je sicer nadležna, a ni nevarna. Pomembna je zgodnja in pravilna diagnoza. Takoj, ko se pojavijo prve sumljive spremembe na spolovilu in si jih ne znate pojasniti, pojdite k zdravniku, ki vam bo svetoval, kako ravnati in vam pomagal virus obvladati z ustreznimi zdravili. HERPES ZOSTER (pasovec na trupu ali obrazu) Večina ljudi v otroštvu preboli norice. To bolezen povzroča virus varicella zoster, ki lahko kasneje povzroči pasovec. Herpes zoster ali pasovec se laliko pojavi na trupu (najpogosteje na zgornjem predelu telesa), obrazu ali očeh, lahko pa tudi drugod po telesu. Po okužbi z virusom noric ostane virus v telesu v speči obliki. Kasneje se lahko ponovno zbudi in pojavijo se manjše ali večje rdečine z mehurčki, napolnjenimi s tekočino, ki se postopoma spremenijo v kraste. Več dni pred osipom občuti bolnik v prizadetem predelu hudo, pekočo bolečino, ki vztraja včasih še več mesecev po tem, ko so se spremembe na koži že pozdravile. Ugodni pogoji za izbruh pasovca so stres, psihične obremenitve, oslabljen imunski sistem, kirurški poseg ... Pomembno je takojšnje ukrepanje s sredstvi, ki lahko bolezen ublažijo, to so protivirusna in protibolečinska sredstva. Zaradi hudih bolečin so pogosto potrebna zdravila za lajšanje le-teh. V akutni fazi se je potrebno izogibati prepihu, vlagi in mrazu. Danes obstajajo zdravila, ki lajšajo simptome in pomagajo obvladovati virus. Pomembno pa je, da se z boleznijo sprijaznimo in se z njo naučimo živeti. Naj bo lepa jesen brez herpesnih obolenj. Nuša Košak, mag. farm. KOZMETIČNI PLk-SALON VAS V OKTOBRU VABI NA MESEC MASAŽ! Razvajali vas bomo • S KLASIČNO ŠVEDSKO MASAŽO • MASAŽO Z VROČIMI KAMNI • AROMA MASAŽO • AROMA TERAPIJO TELESA • ROČNO LIMFNO DRENAŽO • MASAŽO ZA DOBRO POČUTJE BODOČIH MAMIC • SHIATSU MASAŽO (četr. 15-19. ure) V OKTOBRU PA S KUPONČKOM DOBITE TUDI 25 % POPUST NA VSE MASAŽE! Izreži!!! Pohitite in si pridobite uro razvajanja v SRE., PET. od 16.-19. ure. Telefon: 71 00 777 ali 041 777 796. Mladi gasilci med počitnicami Ogled centra za obveščanje Septembrski atletski miting z rekordnim številom udeležencev Tečajniki in njihovi mentorji ob zaključku tečaja Na aerodromu Aero kluba Prebold v Kaplji vasi je potekal zaključek tečaja radijsko vodenih letalskih modelov. Ob zaključku so vsem tečajnikom podelili pisna dokazila o opravljenem tečaju, hkrati pa izkoristili to priložnost za prijetno druženje članov in prikaz znanja najspretnejših v vodenju radijsko vodenih letalskih modelov. Kot je povedal predsednik modelarske sekcije pri Aeru klubu Prebold Alojz Weichardt, je tečaj radijsko vodenih letalskih modelov potekal od 12. julija do 30. avgusta. Tečaj, ki so ga organizirali na pobudo Občine Prebold kot eno izmed počitniških dejavnosti otrok preboldske osnovne šole, je bil dobro obiskan in je potekal pod mentorskim vodstvom Dušana Sluge, Andreja Jesenika, Aleša Rudnika in Alojza Weichardta. Vsi tečajniki so pokazali veliko zanimanje za tovrstno dejavnost in tečaj uspešno zaključili svojim letom in sposobnostim primerno. Skupno so opravili 216 ur letenja z radijsko vodenimi letalskimi modeli. D. Naraglav Naši najmlajši udeleženci atletskega mitinga tik pred startom na 60 m Atletski klub Žalec vsako leto v septembru organizira atletski miting za pionirke in pionirje osnovnih šol celjske regije. Na štadionu AK Žalec je 15. 9. 2005 potekal atletski miting za pionirke in pionirje. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število udeležencev. V petih različnih disciplinah, in sicer teku na 60 m, teku na 1000 m (fantje), 600 m (dekleta), skoku v daljino, skoku v višino ter v metu krogle se je pomerilo 91 atletinj in atletov v kategoriji letniki 1990/19- 94. V tekmovanju na 60 m pa so se med drugimi pomerili tudi naj-mlajši udeleženci mitinga, in sicer v kategoriji letnik 1995 in mlajši. Miting je zaznamovalo predvsem lepo in toplo vreme ter izjemi dosežki posameznikov, predvsem atletov iz AK Žalec ter AK Kladivar Celje. Nagrade za najboljše tri v posameznih disciplinah je priskrbelo podjetje Henkel iz Maribora. V teku na 60 m je med dekleti zmagala Urška Tekavc (OŠ Braslovče), med fanti pa Blaž Čede (OŠ Petrovče). V skoku v višino je med dekleti zmagala Veronika Turnšek (OŠ Žalec, AK Žalec), med fanti pa Kristjan Parež-nik (OŠ Petrovče). V teku na 600 m je med dekleti slavila Anita Jankovič (OŠ Celje, AK Kladivar), v teku na 1000 m pa je med fanti zmagal Vid Bajec (OŠ Celje, AK Kladivar). V skoku v daljino je med dekleti zmagala Mateja Guberac (OŠ Žalec, AK Žalec) med fanti pa Blaž Cede (OŠ Petrovče). V metu krogle je med dekleti prvo mesto dosegla Doris Klinar (OŠ Braslovče), med fanti pa Toni Grobelnik (OŠ Petrovče). V kategoriji najmlajših je v teku na 60 m zmagal Tim Rozman (OŠ Petrovče). Zanimanje za atletska tekmovanja med osnovnošolci je veliko. Ker je tovrstno organiziranih tekmovanj malo, je nujno potrebno izboljšati sodelovanje predstavnikov vseh osnovnih šol (športnih pedagogov) z Atletskim klubom, ki tekmovanja organizira. Da bodo v prihodnje tekmovanja še bolj obiskana, nivo atletike v Savinjski dolini pa bi se z ustrezno selekcijo na ta način dvignil do želenega cilja. Lucijan Tominšek Ekipa mladincev Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Lovrenc je imela 22. junija »končni izlet«. Ogledali smo si regijski center za obveščanje, ki nam je bolj znan po telefonski številki 112. Na centru nas niso mogli sprejeti ob dogovorjeni uri, saj je nad širšo celjsko okolico divjalo neurje in so imeli kar precej dela. Ko pa nas je Franci Naraks sprejel in nam predstavil center ter delo v njem, smo z zanimanjem poslušali, prav posebej pa je poudaril, da ne smemo številke 112 klicati za zabavo, saj morda nekdo nekje ravno v tistem času potrebuje pomoč in ne more priklicati centra. In kaj moramo povedati, ko kličemo 112? Kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave...) in kakšno pomoč potrebujete. Polni novih vtisov smo center zapustili, da pa je bil naš končni izlet popoln, smo se na poti ustavili še v piceriji in se okrepčali. Katarina Grenko Taborjenje mladih gasilcev PGD Braslovče 2005 Kakor galebi in valovi smo se srečali v Ankaranu ... Morje je široko, globoko in neskončno ... Da to drži, vam lahko potrdijo otroci iz različnih slovenskih župnij, ki so se udeležili počitnic Hura prosti čas v Ankaranu z naslovom Ne se bat' .kijih župnija Griže organizira že petnajstič. V mesecu juliju so se v Ankaranu stkala prenekatera nova prijateljstva, saj se je letos že petnajstič v organizaciji župnije Griže srečalo v počitniškem programu Hura prosti čas z naslovom Ne se bat' približno 190 otrok iz različnih slovenskih župnij. Dnevi v Ankaranu so bili dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, igre in krščanskega življenja. To so bili dnevi, ki jih otroci preživijo skupaj s svojimi animatorji in voditelji delavnic. Tokrat je udeležence in animatorje navdihovala svetopisemska zgodba o plemenitih delih očeta Tobita ter njegovem sinu Tobiju, v katerem so zaznali značilnosti odraščanja in vstopanja v zrelo človeško življenje. V delavnicah so z voditelji delavnic ustvarjali vetrnice, angelčke, vizitke, risali na majice in spoznavali osno- ve prve pomoči. Popoldne so otroci preživeli čas na bazenu v družbi plavalnega učitelja ali pa se kopali v morju ter iskali morske zaklade, od različnih školjk do rakovic. Pri ustvarjanju in ostalih različnih dogodivščinah je za vse udeležence skrbel študent medicinske fakultete, ki je s svojo prijaznostjo pozdravil poleg prehladov in raznih odrgnin tudi domotožje pri najmlajših. Večerni del dneva pa je bil namenjen plesu, različnim igram in družabnemu življenju. Počitnice v Ankaranu je popestril tudi obisk žalskega župana gospoda Lojzeta Posedela, ki je vse udeležence pogostil s sladoledom. Da smo bogatejši za marsikatero izkušnjo več in da smo odkrili, kako se pravilno usmeriti na življenjski poti, pa gre zahvala gospodu župniku Jožetu Planincu iz župnije Griže, ki nam vsako leto s svojo odprto dlanjo in srcem z veseljem omogoči nepozabne počitniške dni. Da boste tudi vi doživeli delček našega življenje v Ankaranu, naj vam Zaključek tečaja modelarske sekcije angel božji z neba prinese veselo vest in naj vam napolni vaša srca oziroma celi svet. Tanja Tkauc Novim avanturam naproti Tudi v letošnjem šolskem letu bomo v Športnem društvu Avantura počeli marsikaj zanimivega. S celostno vadbo v telovadnicah bomo začeli v začetku oktobra na različnih lokacijah po Savinjski dolini in v Celju. Vabljeni ste vsi otroci od 1. do 4. razreda osnovnih šol. V letošnjem letu začenjamo tudi s CICI avanturo za naše najmlajše avanturiste, stare od 3 do 5 let. Vadba bo potekala dvakrat tedensko po eno uro v telovadnici, ob vikendih pa se bomo odpravili v naravo. V letošnjem šolskem letu pripravljamo plezanje po umetni in naravni steni, podali se bomo v jame, se poizkusili v lokostrelstvu, konjeništvu, se podali v hribe, skušali preživeti v naravi, se drsali, smučali in počeli še marsikaj drugega. Na avanturah ob vikendih pa se nam lahko pridružijo tudi otroci do 9. razreda. Podrobnejše informacije bodo otroci prejeli v obliki zgibank v šoli in v vrtcu, svoje zanimanje pa lahko sporočite na telefon 041 687 868. Število mest v skupini je omejeno, zato pohitite s prijavo in zagotovite svojemu otroku otroštvo, polno zdrave zabave in dogodivščin! Mitja Horvat 6. shotokan karate turnir Zmagovalci (od leve proti desni: Jernej Blatnik, Mark Malis in Matej Seidi) Letošnja sezona v karateju se je pričela z mednarodnim turnirjem v Kranju, ki se ga je udeležilo več kot 500 tekmovalk in tekmovalcev iz Italije, Srbije in Črne gore, Romunije in Slovenije, med njimi tudi 16 žalskih. V katah je Eva Nina Kozmus osvojila 2. mesto. Zmago je prepustila le predstavnici Partizana iz SČG. Skupaj s Špelo Korošec in Ireno Dedič so v katah ekipno med letnicami 1996/94 zasedle 3. mesto. Matic Potočnik in Matej Seidl sta tudi tokrat v močni konkurenci osvojila medaljo v katah, in sicer 3. mesto. Brez konkurence so osvojili 1. mesto tudi dečki letnik 1996/94 v postavi Mark Malis, Jernej Blatnik in Matej Seidl. V športnih borbah se je izkazala ekipa dečkov, ki je premagala ekipo Ljutomera. V rednem delu je bilo neodločeno, Malis je zmagal, Blatnik se je boril neodločeno, Topolvec pa je izgubil. Sledila je kapetanska borba, v kateri je Timi Topolovec ugnal najboljšega nasprotnika iz Ljutomera. Ekipa kadetov v postavi Matic Potočnik, Igor Dedič in Tilen Smiljan je osvojila 3. mesto. V posamičnih nastopih je v članski konkurenci Dejan Vozlič v najtežji kategoriji nad 75 kg osvojil 2. mesto, saj je izgubil finalno borbo z Admirjem Bogaljevičem. V absolutni kategoriji pa je osvojil 5. mesto. Lina Pušnik, Matej Seidl in Mark Malis so v športnih borbah osvojili 3. mesto. S. M. Ker letošnje poletje ni ravno radodarno s toplimi dnevi, smo jo mladi gasilci GZ Prebold že drugo leto namesto na morje mahnili v hribe. Tako smo od 4. pa vse do 9. julija zavzeli Planinski dom v Mariji Reki in ga spremenili v pravo gasilsko šolo. Počitnikovanja se je v dveh terminih udeležilo skupno kar 44 otrok iz šestih prostovoljnih gasilskih društev GZ Prebold in šest mentorjev, ki so skrbeli, da ni bilo mladim gasilcem nikoli dolgčas. Oba termina sta trajala po tri dni, začela pa sta se z zborom v Preboldu in pohodom proti Mariji Reki, kjer so imeli otroci že takoj prvi dan priložnost, da obnovijo svoje znanje iz osnov varstva pred požarom. Starejši pionirji in mladinci so pazljivo poslušali predavanje in se vključe- vali v pogovor o gasilstvu, medtem ko so mlajši gasilci neumorno barvali pobarvanke na temo gasilstva, vsi skupaj pa so naredili čisto prave slikanice o dogodivščinah gasilca Funkija. Obe skupini so obiskali gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija reka, ki so predstavili delo z gasilsko cisterno. Vso znanje, ki so ga otroci pridobili na počitnikovanju, pa tudi tistega, ki so ga prinesli zraven v Marijo Reko, smo zadnji dan preverili na kvizu; kot sodniki so se izkazali člani poveljstva GZ Prebold, ki so prišili ravno na obisk. Ocena: odlično, za mlade gasilce se nam res ni treba bati! Ves čas pa vendarle nismo posvetili gasilstvu. Nekaj časa je ostalo tudi za razne športne igre, likovno in literarno ustvarjanje in za kurjenje tabornega ognja, tako da so bili otroci ob povratku v dolino kar pošteno utrujeni, vsi pa so tudi zagotovili, da pridejo naslednje leto nazaj po novo znanje in po nove lepe izkušnje in spomine. Katarina Grenko MK GZ Prebold V Mladinski komisiji PGD Braslovče smo s pomočjo ostalih članov društva tudi v letošnjem letu od 27. do 31. julija organizirali taborjenje mladine v Adlešičih v Beli krajini. Taborjenja se je udeležilo 27 otrok v starosti od 5 do 16 let in 7 mentorjev. Za celotno organizacijo (prehrana, prevoz, razne aktivnosti) smo poskrbeli sami, kar nam je kar precej zmanjšalo finančne stroške taborjenja, s svojimi izdelki pa so nam pomagala tudi nekatera okoliška podjetja in starši. Za prevoz smo si poleg našega sposodili še gasilsko vozilo pri sosednjem gasilskem društvu Dobrovlje. Za vseh pet dni smo imeli pripravljen program aktivnosti in med drugim smo obiskali tudi gasilce v Adlešičih. Zahvaljujemo se jim za prijazen sprejem. Bili smo zelo presenečeni, saj smo imeli, glede na letošnje kislo poletje, vseh pet dni sončno in vroče vreme, Kolpa pa je bila za kopanje ravno prav topla. Mentorji so vsak dan vestno ocenjevali urejenost šotorov, pripravili smo tekmovanje v športnih igrah in se s čolni popeljali po reki Kolpi. Za spomin smo vsi dobili majice, nanje pa smo natisnili naš znak. Po prihodu domov smo bili zadovoljni tako otroci kot kljub veliki odgovornosti tudi mentorji, saj smo se imeli zelo lepo in kar je najvažnejše, vrnili smo se vsi zdravi in brez poškodb. Vsi pa smo se strinjali, da je pet dni minilo veliko prehitro. Za PGD Braslovče S. Sorčan Svetloba in senca upodobljenega sveta Mojster Rudi z Rokom (levo) in Drianom Chiaroscuro je ime poletne slikarske šole Rudolfa Španzla, akademskega slikarja in grafika specialista, našega rojaka, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Zvestoba domaćemu okolju ga znova in znova vrača med nas, da tu z nami in med nami ustvarja in tudi odkriva še neodkritega sebe. Tistega sebe, na primer, ki ima prirojen smisel za odkrivanje talentov v ljudeh in za delo z njimi. Kako nas je vodilo življenje skozi svetlobo in sence letošnje slikarske šole, o tem smo se razpisali v današnjem prispevku. 33 mladih - osnovno- in srednješolcev iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline in 19 odraslih - slikarjev amaterjev, v glavnem članov likovne sekcije Kulturnega društva Žalec, je v Novem Celju ustvarjalo svoja dela. Projekt poteka v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Tanja Razboršek Rehar, direktorica ZKŠT Žalec: »Z besedami je težko opisati, kako prijeten je bil v Novem Celju ponedeljek, 22. avgusta, ko se je tu zbralo 33 mladih »umetnikov«, še bolj toplo pa je bilo pri srcu v petek, ko smo se spet zbrali na istem mestu in si ogledali, kaj vse lepega so naredili v teh kratkih, za marsikoga prekratkih dneh. Niti slabo vreme, stalna spremljevalka letošnjega poletja, ni moglo zmotiti prazničnega občutka v nas. Vsega, kar so slikarji v tem tednu ustvarili, ni bilo mogoče pokazati, smo pa prepričani, da bodo dela zagotovo še razstavljena na posameznih šolah, s katerih prihajajo učenci, jaz pa obljubljam, da bodo v mesecu oktobru razstavljena tudi v avli našega doma, kjer si jih bo lahko ogledalo veliko število obiskovalcev. Pred letom dni sem ob odprtju prve razstave zaželela, da bi posejano seme ideje za to slikarsko šolo vzklilo in pognalo močne korenine ter se razvilo v razvejano in mogočno drevo. Brez pretiravanja in hvale lahko rečem, da smo na dobri poti k izpolnitvi teh želja. Slikarska šola Chiaroscuro je v letošnjem letu zabeležila rast in razvoj in tako naj bo tudi v prihodnjih letih. Šola Chiaroscuro je za naš zavod velik in pomemben projekt tako v organizacijskem kot tudi finančnem smislu. Prispevek udeležencev ne pokrije vseh potrebnih sredstev, zato se želimo in moramo javno zahvaliti najprej Občini Žalec, tako vodstvu kot tudi občinskemu svetu, da so dovolili za ta namen porabiti tudi javna sredstva iz proračuna, in seveda vsem sponzorjem za brezplačni najem vseh paviljonov, v katerih so ustvarjali učenci, za podarjene barvice in barve, za ogled in ustvarjalno delavnico v proizvodnji in ročni poslikavi keramike, ki jo izdelujeta podjetnika v Kasazah, in za podarjeno glino, pri oblikovanju katere so učenci zelo uživali. Zahvaljujem se tudi za prijazen sprejem tistih udeležencev, ki so potrebovali prenočišče. Hvala Elviri, Zlatku in Vikici ter seveda likovnima pedagoginjama Regini in Bredi, pa Barbari, Lidiji, Urošu, Dejanu ter Miri in Bredi za njuno prostovoljno sodelovanje pri popoldanskih aktivnostih, ki so s svojo vsebino dopolnile ustvarjanje dopoldneva ali pa prispevale k ustvarjanju vezi med mladimi udeleženci slikarske šole. Posebno vlogo sta poleg Rudija Španzla odigrala tudi mlada študenta slikarstva Dorian in Rok, ki sta med mlade vnesla posebno, svežo energijo. Poleg strokovnega mentorskega dela sta s fotografskim aparatom in kamero beležila tudi potek celotnega dogajanja. Nasvidenje na naslednji slikarski šoli Chiaroscuro, ki bo obogatena z nagrajenimi udeleženci le- tošnjega, 12. bienala OTROŠKE GRAFIKE, ki v mesecu oktobru poteka na I. osnovni šoli Žalec.« Breda Bračko, likovna pedagoginja: »V veliko čast in veselje mi je bilo sodelovati z umetnikom in mojstrom Rudijem Španzlom. Kljub dolgoletnemu pedagoškemu delu na področju likovne vzgoje je bila to zame nova, drugačna, zelo zanimiva in koristna izkušnja. V razredu, kjer je struktura učencev glede nadarjenosti zelo različna, se pristop k delu seveda razlikuje od dela v slikarski šoli, ki jo sestavljajo likovno nadarjeni ustvarjalci. Všeč mi je bila predvsem pozitivna ustvarjalna energija, ki je povezovala vse, ki smo delali v slikarski šoli kot mentorji, ustvarjalci ali organizatorji. Čar vsemu pa je seveda dajalo idilično okolje dvorca Novo Celje. Žal nam je za izvedbo vseh zastavljenih likovnih nalog nekoliko primanjkovalo časa, zato je smiselno razmisliti, kako bi dejavnost časovno razširili in jo dopolnili še z likovnimi nalogami s področja grafike.« Regina Mratinkovič, likovna pedagoginja: »V tem letu sem že drugič sodelovala v poletni slikarski šoli mojstra Rudija Španzla. Letošnji strokovni tim je bil nekoliko razširjen, kar je omogočilo več individualnega pristopa pri delu z mladimi ustvarjalci in je pomembno vplivalo na kakovost dela. Pomembni so bili skupni strokovni pogovori o programu dela in ciljih, ki smo jih želeli doseči v posameznem delovnem dnevu. Pri delu sem s svojimi dolgoletnimi izkušnjami, pedagoškim in strokovnim znanjem sledila mojstrovim napotkom oziroma skupnim ciljem pri reševanju likovnih problemov. Strokovni sodelavci šole smo pri delu z mladimi ustvarjalci sodelovali in se dopolnjevali tako, da smo krožili med skupinami ustvarjajočih učencev, kar je naše delo še dodatno obogatilo. Mladi ustvarjalci so bili zelo motivirani, predvsem pa vztrajni, samostojni in ustvarjalni pri delu. Z zanimanjem so sledili mojstrovim korekturam in se pri tem mnogo naučili. Menim, da so bili trenutki, ko si je mojster za vsakega učenca vzel čas in se posvetil njegovemu delu, pa tudi njemu osebno, najlepši trenutki slikarske šole. Zelo pomembno je bilo tudi vsakodnevno vrednotenje opravljenega dela, na podlagi katerega so sledila navodila in dogovor za nadaljnje delo. Zadnji dan smo strokovni sodelavci skupaj z mojstrom brez težav izbrali vsaj po eno delo vsakega udeleženca za razstavo, vsi pa so razstavili tudi olja na platnu in večino kiparskih del. V prelepem ambientu dvorca, kjer smo ustvarjali, smo se na odprtju razstave srečali s številnimi starši, prijatelji, znanci, sodelavci. Zadovoljni smo se razšli in si zaželeli snidenja v naslednji slikarski šoli, ki pa naj bo malo daljša.« Največ o smiselnosti in kakovosti nekega projekta povedo mnenja udeležencev. Ana Goršek, učenka: »Všeč mi je tudi družabno življenje v župnišču in sklepanje novih prijateljstev, delo na lončarskem vretenu v Kerusu ter težje likovne naloge v slikarski šoli, ki so zame pomenile še večji izziv.« Tilen Tratnik, učenec: »Všeč mi je bilo delo v naravi, lepo smo se razumeli z Rokom in Dorianom, »stric« Rudi pa je sploh »faca«. Bilo je super, a prekratko.« Nejc Potočnik, učenec: »Všeč mi je bilo predvsem okolje, v katerem smo ustvarjali. Jaz bi v delavnico vključil tudi risanje ženskih aktov, kar je bil letos privilegij starejših slikarjev.« Matjaž Krašovc Anderlič, učenec: »Jaz bi imel več risanja in manj akvarela. Rad bi, da bi umetnik lahko še več časa preživel z nami.« Lara Udovič, učenka: »Všeč mije bilo svetovanje in pomoč slikarjev in učiteljev; to, da smo delali vsak dan nekaj novega, ter zanimive popoldanske aktivnosti. Tudi gospod Španzel je super: preprost, prav nič vzvišen.« Boštjan Blagotinšek: »Bilo je zanimivo, ker smo spoznali veliko likovnih tehnik, ki nam bodo koristile v šoli in veliko število novih vrstnikov. Vsi mentorji so bili prijazni, stali so nam ob strani in nam veliko pomagali pri naših likovnih delih. Rudi je bil ob vseh delih zelo kritičen in s tem nas je motiviral, naj iz sebe izvlečemo umetniško dušo, ki jo vsak človek nosi v sebi. Razstava na koncu likovne šole nam je prinesla tudi občutek pomembnosti.« Sandra Majhenšek, učenka: »Slikarska šola Chiaroscuro ni navadna slikarska šola, kot bi si kdo mislil. To je šola nadarjenih likovnikov, ki radi ustvarjajo in želijo svoj talent še obogatiti. Prvi dan smo vadili tehniko svinčnika. S svinčnikom smo morali najprej z vseh kotov, ki jih vidimo, narisati staro, neokovano kolo kmečkega voza. Kasneje smo narisali še glavo matere Tereze, ki smo jo naslednji Pred časom so abrahomovci žalske občine na pobudo župana Lojzeta Posedela, tudi abrahamovca, svoj jubilej praznovali v dvorcu Novo Celje. Ob tem se je porodila misel, da ob tem prazniku tudi Bogu dajo, kar je božjega. dan izpopolnili s tehniko tuša. V akvarelu smo naslikali tihožitje buč v različnih barvah. Moja naj tehnika, olje na platnu, je bila na vrsti zadnja. Naslikali smo naravo okrog nas.Vsak dan so nekateri prespali v župnišču, med njimi sem bila tudi jaz. Stanovanje je bilo čudovito opremljeno in imeli smo se »perfektno«. Vodja slikarske šole je tokrat želel ostati »v senci«, da bi na piano lažje prišli darovi in napredek udeležencev šole, ki so v veliki meri tudi njegove stvaritve, oziroma sadovi njegovega dela in dela njegovih pomočnikov. »Vsak otrok nosi v sebi nešteto talentov, saj se otrok še ničesar ne boji, po dvanajstem letu se talent prične kazati že bolj očitno, a otrok postane previdnejši v izrazu, začno se sledi nezaupanja in strahu v lastne zmožnosti in takrat ga je potrebno »zagrabiti«, mu ponuditi roko in voditi po poti daru, ki ga nosi v sebi. Vsi otroci, udeleženci naši šole - so takšni talenti, mnogi med njimi so v času našega druženja napravili prave tektonske premike na področju svoje likovne ustvarjalnosti. Vsi nosijo v sebi to potrebo, to nujo izraziti se skozi likovno govorico,« pravi Rudi Španzel, in dodaja, »Tudi med odraslimi sem odkril določene talente, nekateri med njimi so zreli za samostojno pot. Napredek pa je bil očiten pri vseh in kliče po nadaljevanju. Kar mi je v skupini odraslih posebej drago, pa je dejstvo, da so bili nad sabo in nad tem, kar so v sebi odkrili in iz sebe izrazili, tudi sami presenečeni.« Ne le ustvarjalno delo, temveč celotno druženje z vsemi, ki so kakorkoli povezani z izvedbo slikarske šole, je tista vrednota, ki je za vse udeležence osebno bogastvo in življenjska izkušnja. Janko Melanšek, Likovna sekcija KD Žalec: »Zelo veseli smo bili povabila ZKŠT Žalec, s katerim so v program izobraževanja v slikarski šoli vključili tudi starejšo generacijo amaterjev, ljubiteljev Tako so se zbrali v petrovski baziliki pri sveti maši, ki jo je daroval mariborski pomožni škof dr. Anton Stres ob somaševanju petrovskega župnika patra Ivana Arzneška. Kot je poudaril mašnik v svoji pridigi, je likovne ustvarjalnosti, ki smo željni vsakih tovrstnih izzivov, kar dokazuje tudi število naših udeležencev. Tema, ki jo je izbral umetnik, je za vsakega slikarja zelo zahtevna. Risanje in slikanje ženskega in moškega akta v naravni velikosti. Gospod Španzel se je s svojima pomočnikoma potrudil, da je bil čimveč v stiku z vsakim posebej, zlasti še prvi dan, ko smo spoznavali pristop in osnovne zakonitosti risanja živega modela. Tudi okolje - viteška dvorana dvorca Novo Celje - je vsekakor prispevalo svoje. Na delu je bilo 19 uka željnih ljudi, ki smo se s tako vnemo lotili ustvarjanja, da je imel naključni obiskovalec pred vrati občutek, da je dvorana prazna. Žal nam je še vedno, da zadnjega dne nismo mogli toliko podaljšati, da bi dovršili začeto delo, v katero je vsak hotel vložiti kar največ tistega, kar nas je mojster naučil. V trajnem spominu bo ostal tudi zadnji večer po odprtju razstave, ko smo se kar spontano zbrali okoli Rudija, ki nam je tako nenačrtovano posvetil še eno nepozabno učno uro. Kaj zapisovalcu tega besedila sploh še ostane. Le to, da se pridružim mnenju vseh ostalih: umetnost plemeniti človeka in svet in če imamo kot javni zavod možnost vzpodbuditi umetniško ustvarjalnost, je to pravzaprav naša dolžnost in poslanstvo hkrati. Lidija Koceli prav, da so svoj zlati jubilej proslavili na tak način in s tem izrazili zahvalo Bogu in Materi Božji za milost, da so doživeli ta praznik. Po maši so vsi slavljenci prejeli spominska priznanja. T. Tavčar Zbiranje novih vtisov in idej na izletu na Žovneku. Maša za žalske abrahamovce Dr. Anton Stres in pater Ivan Arzenšek z abrahamovci Blagoslovitev kapelice v Mali Pirešici Spomini malo drugače Eden izmed vzrokov za odločitev o prenovi stare kapelice, ki stoji ob cesti v Mali Pirešici, je skrb za kulturno in sakralno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki. Letnice izdelave te kapele se ne spominja nihče. Kapelica naj bi bila zgrajena pred 150 leti. Njeno obnovo je blagoslovil domači župnik pater Vanči Arzenšek v sodelovanju z žalskim patrom Viktorjem Arhom in domačim bogoslovcem. Blagoslova se je udeležilo veliko krajanov in gostov. Tovrstni dogodki ne polepšajo le videza kraja, pač pa združujejo ljudi različnih pogledov in nazorov. Za petje je poskrbel domači cerkveni mešani pevski zbor, za predstavitev obnove kapelice pa gospod Drago Rebrica. Glavna pobudnica celotne obnove je bila njegova žena Eva. Slednja je gospe Mariji Antloga - lastnici kapele priskočila na pomoč. Z deli so pričeli v drugi polovici preteklega leta in končali septembra letos. Kapelica je posvečena Materi božji in jo krasi bel kip Matere božje. Za novo zunanjo podobo je poskrbel slikar Stane Petrovič - Čonč. Na južni strani najdemo svetnika Krištofa - zavetnika šoferjev in popotnikov, na severni strani pa lik blaženega Antona Martina Slomška. Nad vhodom je oko. Temeljita obnova prav gotovo ne more biti izvedena brez organizatorja, v vlogi katerega je bil Zlatko Krčmar iz Petrovč. Zidarska dela je opravil Rudi Marčen, ograjo pa je izdelal Rudi Rehar. Kamnoseška dela je izvedel Igor Vogrinec, prevoze pa Andrej Križan. Prte je zašila gospa Alojzija Pfajfer, večji del finančnih sredstev pa sta zagotovila Marija Antloga in podjetje Gratex, d. o. o., iz Laškega. Za pogostitev so poskrbeli vaščani iz Male Pirešice. Petrovski župnik pater Vanči se je vsem krajanom zahvalil in zaželel, da bi bili tudi v bodoče tako složni. R. O. Metoda Uranjek, ki vedno znova preseneti s svojimi prireditvami, je tokrat v goste povabila inženirja kemije Huberta Ankersta. 19. septembra 2005 je potekal med njima uro in pol dolg pogovor o knjigi SPOMINI MALO DRUGAČE. Gospod Ankerst se je rodil na Češkem, materi Čehinji in očetu Slovencu, ki je bil major, a kasneje štabni oficir Maistrovih borcev. Družina se je preselila v Maribor, kjer je mladi Hubert dokončal klasično gimnazijo, uspešno pa diplomiral na ljubljanski univerzi. Kot inženir kemije je služboval po raznih krajih od Rač pri Mariboru do Čačka, tudi v Nemčiji, Zagrebu in Celju. Sodeloval je tudi na številnih kongresih in simpozijih. Ob 90-letnici, ki jo je slavil letos, je dr. Emil Rojc o njem med drugim zapisal: »Hubert Ankerst razkriva v knjigi Spomini malo drugače ustvarjalno, človeško čutečo in domoljubno osebnost in je hkrati kronist domačih in mednarodnih dogajanj ob prihodu novega tisočletja.« A ne le to, še mnogo zanimivega se nam razodeva ob prebiranju njegove knjige. Iz pogovora smo spoznali naslednje: Gospod Hubert Ankerst je uglajen, velik domoljub s široko paleto znanja, dober govorec, ki ima še vedno odličen spomin, raziskovalec, avtor učbenika Anorganska kemija, glasbenik; svoji ljubljeni ženi je uglasbil valček Šopek rož za Elzo. Bil je tudi hribolazec in celo maratonec. Dvakrat je potoval okoli sveta. Pridno skrbi za svojo tele- sno zdržljivost; enkrat tedensko se poda na Brnico na kavo. Poslušalce v knjižnici je navdušil s svojo osebnostjo in z vsem, kar je povedal. Metoda Uranjek mu je ob koncu pogovora zaželela, da bi se v Petrovčah tako dobro počutil, kot se je 30 let na Ostrožnem, in sklenila pogovor z njegovimi besedami iz drugega dela spominov: »Naj zavlada na svetu mir, med ljudmi pa prijateljstvo.« Prisrčen večer je obogatila prof. glasbe Lucija Lavbič. Tanja Predan - Knez Nov križ Na Smrečnikovi domačiji v Andražu, ki je stara približno 200 let, je nekdaj stal križ, ki se ga danes spominjajo le še najstarejši vaščani. Zadnja hišna gospodinja Micika je večkrat izrazila željo, da bi na istem mestu ponovno postavili križ. To njeno željo sta uresničila sestra Ivanka Natek in brat Franc Jelen. Domači so tako s pomočjo sorodnikov in prijateljev postavili nov križ. Pred dnevi ga je skupaj s sliko Matere božje blagoslovil kaplan iz Laškega Iztok Hanžič. Da križ vendarle veliko pomeni tudi sovaščanom, so pokazali s svojo prisotnostjo ob blago- slovitvi. To pa je bila tudi priložnost za druženje in veselje, za kar je tudi na podeželju vedno manj časa. K. R. 5. srečanje voznikov »hroščev« Prvi vikend v juliju je namenjen druženju voznikov starih vw hroščev. Letos je potekalo že 5. mednarodno srečanje zračno hlajenih vw hroščev v Savinjski dolini, natančneje na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici ob Savinji. Organizatorji (Društvo mladih iz Šempetra) so tudi letos pripravili zelo dober program, ne le za lastnike hroščev, temveč tudi za obiskovalce, ki so si prišli ogledat starodobnike. Program je vsako leto nekoliko spremenjen, tako da »hroščar-jem« ni dolgočasno. O prireditvi in njenem poteku je spre- govoril predsednik Društva mladih Mitja Vasle. Od kod ideja za tovrstno srečanje? »Moram povedati, daje društvo delovalo že dve leti prej in med tem časom sem si izdelal bug-gyja za poletno vožnjo po naši Savinjski dolini. Izvedel sem, da je bilo v Izoli tovrstnih prireditev že kar nekaj, in odločitev je padla, da se tudi sam udeležim prireditve. Drugo leto smo se člani Društva mladih odločili, da priredimo srečanje v naši dolini in na ta način privabimo ne samo domačine, lastnike volkswagnovih hroščev, temveč tudi lastnike volkswagnovih vozil iz vse Slovenije in celo iz tujine. Menim, da je tovrstna prireditev potrebna v občini, kajti za zdrav turizem je potrebno še več podobnih prireditev, da bomo prepoznavni v EU in v svetu.« Ali so prisotni samo vw hrošči? »To je srečanje zračno hlajenih vw vozil in zato si lahko na srečanju poleg hroščev ogledate tudi trike, buggyje, kombije, kabriolete, speedstare in še kakšen original z zračno hlajenim motorjem.« Podarite udeležencem srečanja kakšno darilo? »Vsi, ki se z vozili udeležijo srečanja oz. se prijavijo na sprejemnem mestu, plačajo tako imenovano startnino in prejmejo spominsko majico (simbolično darilo v zvezi vw hrošči) in kupone za brezplačno hrano in pijačo v določenem gostinskem lokalu ob predhodnem dogovoru pred promenadno vožnjo po Savinjski dolini.« In kakšna se vam zdi udeležba na tovrstnih srečanjih? »Glede nato, da je srečanje na prostem, je zelo odvisno od vremena, kajti »hroščarji« več ali manj kampirajo, nekateri pa tudi prenočijo v bližnjih hotelih. Moram povedati, da se je srečanja letos udeležilo približno 80 lastnikov vw vozil, nekaj pa je bilo seveda neprijavljenih, ker so blizu svojega doma in se vrnejo čez noč domov.« Omenili ste Izolo. Še kje v Sloveniji pripravljajo tovrstna srečanja? »Seveda. Zadnji vikend v maju je bilo srečanje v Rovinju na Hrvaškem, prvi vikend v juniju v Izoli, letos smo se udeležili tudi srečanja na Dolenjskem, sledilo je naše, pa srečanje v Murski Soboti in konec avgusta v Lescah. Na drugih srečanjih se ponašamo z imenom HROŠČARJI SAVINJSKE in na ta način tudi predstavljamo Savinjsko dolino. Sodelujemo pa tudi na različnih paradah in ob odprtjih. Pred časom smo sodelovali pri odprtju regionalne ceste v Šempetru in ceste skozi Roje.« Je v Savinjski dolini veliko lastnikov vw vozil? A »Prvo leto je bilo v naši občini približno pet lastnikov, danes jih je približno trideset. To je še en dokaz, da je prireditev zanimiva za vse, ki si jo ogledajo. Menim, da je ta avto res, kot pravijo, za dušo.« Kako je s promenadno vožnjo? »Tako kot sama prireditev je tudi promenadna vožnja v skladu s predhodnimi dogovori s policijo in predstavniki UE Žalec. Promenadna vožnja je tudi letos potekala v soboto in nedeljo po poteh spodnje Savinjske doline s postojankami. Ker vozi v strnjeni koloni približno 70 do 80 vozil, je lahko ta vožnja tudi moteča za druge udeležence v prometu in zato je pomembno, da so te javne ustanove vnaprej obveščene. Je pa seveda to nekaj izjemnega za ogled. Promenadna vožnja je namenjena vsem, seveda pa najbolj tistim, ki so prvič v naši zeleni dolini. To je tudi način predstavitve Savinjske doline, ne samo KS Šempeter in Občine Žalec.« Kaj vse se dogaja na prireditvi? »Na petkov večer pripravimo zabavo z DJ-em, v bodoče pa bomo poskrbeli za živo glasbo. V soboto sledita zbor in dobrodošlica, medtem pa ostali člani pripravljajo seznam za ocenjevanje vozil, prostor za družabne igre, poskrbimo tudi za kratko paradno vožnjo in pred večerom se pomerimo v vlečenju vrvi, ki šteje za velik prehodni pokal. Moram povedati, da je bil ta pokal dan od nas in da smo tudi mi že bili uspešni na srečanjih izven Savinjske doline, kajti pravilo je, da organizatorji ne tekmujejo. V soboto zvečer nas je zabavala skupina Califor-nija, tisti bolj vzdržljivi pa so si lahko ogledali tudi striptiz. Letos smo slavili 5. obletnico, zato smo namensko obnovili starega vw hrošča, ki je veljal za glavno nagrado pri srečelovu. Nedelja je namenjena predvsem promenadni vožnji po Savinjski dolini in spretnostni vožnji po avtopoligonu. Ob zaključku srečanja se zahvalimo vsem, ki so sodelovali pri izvedbi projekta.« Ali boste srečanje pripravili tudi naslednje leto? »Zakaj pa ne? Tako kot vsako leto bo prireditev pod imenom SAVINJSKA 2006 prvi vikend v juliju.« Kdo in kako vam pomaga pri izvedbi srečanja? »Najprej se moram zahvaliti članom društva, ki skrbijo, da srečanje nemoteno poteka. Glede na to, da potrebujemo več kot 1.3 milijone tolarjev, bi se želel v svojem in v društvenem imenu zahvaliti vsem donatorjem in sponzorjem, ki nam nenehno stojijo ob strani in nas spodbujajo. Vsako leto nam pri organizaciji pomagajo tudi Občina Žalec, Zavod za kulturo šport in turizem Žalec in Mladinski svet Občine Žalec. Če bi se kdo rad priključil »hroščarjem«, se lahko obrne na Društvo mladih Šempeter.« T. T. Večer spomina na pisatelja Janka Kača Spomin na neoddajo orožja JLA Večer, posvečen spominu na Janka Kača, v sredini njegova hčerka Vida Povše, levo njena sestrična Mara Petek Janko Kač je bil s svojimi knjižnimi deli že za časa svojega življenja in tudi kasneje »oblikovalec« Spodnje Savinjske doline. Njegova moč je v tem, da je monotonemu vaškemu življenju vdihnil živahnost in dinamičnost. S tem je postal človek, ki je za večno dal pečat dolini, čeprav mu le-ta desetletja ni posvečala tiste pozornosti, ki bi si jo zaslužil. Nekako iz naftalina je bil močneje potegnjen ob 100-letnici rojstva, še največkrat pa so se nanj spomnili preboldski gledališčniki, ki so na oder večkrat postavili zgodbo iz njegovega romana Moloh. Janka Kača so imeli ljudje zaradi zdravniškega študija, notranje zavzetosti in humanosti pomagati ljudem, zlasti kmečkemu življu, za padarja in vrača. Precej časa je posvečal botaniki. Prizadeval si je povečati pridelek žita, zlasti pšenice, zato se je ukvarjal s križanjem ras- tlin in intenzivno preučeval hmelj, ki še danes označuje savinjskega kmeta. Njegovo pisateljsko delo je nedvomno tudi zaradi tega usmerjeno h kmečkemu človeku, njegovemu spoznavanju in ugotavljanju, kaj je glavno vodilo v življenju kmeta. Pri tem je prišel, do spoznanja, da je na prvem mestu grunt - kmetija, na drugem denar, na tretjem postave oz. zakoni in na četrtem bog oz. vera. Največja vrednost v njegovih delih je opisovanje kmečkih opravil in živahen, s primeri bogat jezik. Njegova dela so se rojevala in nastajala v domačem okolju, v in na osnovi življenja, ki mu je bil priča. Njegova literarna žetev šteje pet knjig. Svojo prvo zbirko zgodb in črtic Med padarji in zdravniki je izdal leta 1932 v 41. letu življenja, kar je za pisatelja ali pesnika že kar pozno obdobje. Njegova druga zbirka črtic Pisane zgodbe je luč sveta zagledala dve leti kasneje. V njej zasledimo dve glavni potezi: občutek za krivico in humor, ki je navadno združen z ironijo, včasih tudi s puščicami satire. Vrh njegove ustvarjalnosti predstavlja roman Grunt, ki je bil izdan med obema že omenjenima zbirkama črtic leta 1933. Snov za ta roman je zajemal iz polnega domačega življenja na Groblji, njegov drugi roman Moloh, ki mu je nadel ime po nenasitnem mitološkem božanstvu, pa je segel v čas industrializacije Prebolda, ki jo pooseblja Tekstilna tovarna Prebold. V tem romanu opisuje spremembe v značajih in življenju vaščanov, ki jih je povzročila tovarna, ki je v romanu predstavljena kot pošast, ki žre ljudi. Zadnje Kačevo delo Na novinah je bilo napisano malo pred začetkom druge svetovne vojne, natisnjeno pa leta 1942. Ta njegov zadnji spis je v medvojnih letih močno deloval na ljudi in njihovo domoljublje. Privlačna sila je bil duh po domači zemlji, predvsem pa nezmotljiv optimizem, ki je bil tudi sicer pomemben in potreben sopotnik tistega časa. Tokratni večer spomina na pisatelja Janka Kača je organizirala Medobčinska matična knjižnica Žalec oziroma Knjižnica Prebold, ki bo z bralnimi večeri nadaljevala tudi do maja prihodnje leto. Tokrat so spomin na Janka Kača obujali njegovi sorodniki in znanci. Knjižničarka Nuša Dvoršek se je sredi knjig, ki jih ima knjižnica zaradi prostorske stiske shranjene v preboldski graščini, pogovarjala s Kačevo hčerko Vido Povše in njeno sestrično Maro Petek, ki bo gostja na enem od naslednjih literarnih večerov. D. Naraglav Cerkev sv. Martina stara več kot 700 let Ivan Brišnik V prejšnji številki Utripa smo pisali o obnovi cerkve sv. Martina v Podvrhu. Na članek je bilo kar nekaj odmevov, ki dopolnjujejo vedenje o tej znameniti in zanimivi cerkvi, postavljeni na pilotih. O cerkvi zbira podatke in piše zgodovino dr. Ivan Dolinar. Z namenom, da bi se bolje seznanili s projektom obnove te podružnične cerkve Župnije Vransko, smo v Prekopi obiskali Ivana Brišnika, ki s posebnim odborom vodi projekt obnove. »Po zgodovinskih virih, zbranih s strani dr. Ivana Dolinarja, je bila prva cerkev zgrajena že leta 1302. Njena prvotna podoba je bila v romanskem slogu, v srednjeveškem času pa je doživela več dozidav. Glede na letnico prvotne cerkve je ta stara več kot 700 let. Vse poznejše pozidave, razen zvonika, so bile nestrokovno izvedene, zato so se posedale. Teh dozidav ob tej obnovi strokovno ni bilo mogoče rešiti, zato so se porušile. Obnova je tako zajela le prvotno cerkev, vendar pa ni izključeno, da ne bi nekoč naši zanamci želeli cerkev obnoviti v celoti z vsemi nekdanjimi dozidavami. V ta namen se je naredila popolna dokumentacija s pisnim in slikovnim gradivom, ki je dobila svoje mesto v arhivu in bo dajala vse možnosti za izvedbo obnove cerkve,« pravi Ivan Brišnik, ki ima tudi veliko zaslug za obnovo cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Stop-niku. Cerkev se ponaša tudi z najstarejšim ohranjenim zvonom na Slovenskem, izdelanim leta 1317. »Obnova cerkve bo veljala več kot 50 milijonov tolarjev. Poleg Ministrstva za kulturo je obnovo znatno podprla tudi Občina Vransko, ki je za ta projekt že prispevala 5 milijonov tolarjev. Precej so darovali tudi dobri ljudje. Njihova imena bomo zapisali, ko bo obnova končana. Doslej znašajo stroški obnove, skupaj z opremo, okrog 37 milijonov Vsi trije oltarji so že restavrirani v škofijski restavratorski delavnici v Mariboru. Vsa dela obnove potekajo pod skrbnim in natančnim nadzorom spomeniškega varstva oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Celju. V raziskavah, študiju in strokovnih odločitvah obnove je doslej sodelovalo okrog 15 strokovnjakov. Nihče od njih ni za opravljeno delo ničesar zahteval. Vsi so izjavili, da je to njihov prispevek za obnovo kulturnega spomenika, za kar smo jim zelo hvaležni. Za dokončanje celotne obnove bo potrebno zbrati še približno 20 milijonov tolarjev. Ta številka pa bi bila še veliko večja, če ne bi bilo zagnanega prostovoljnega dela krajanov. Ti bodo do slavnostne predaje cerkve svojemu namenu, do 8. maja prihodnje leto, še marsikaj postorili. Odbor prosi vse dobre ljudi, da z denarnimi prispevki pomagajo dokončati ta velik in zahteven projekt. Svoje prispevke lahko nakažete na transakcijski račun Župnije Vransko, Odbor za obnovo p. c. sv. Martina v Podvrhu, 24300-90-0447862 ali v gotovini gospe Meti Roter v Prekopi. Tako bomo tudi z vašo pomočjo ohranili in obnovili še eden zgodovinski, kulturni in sakralni biser iz naše kulturne dediščine. V zgodovinskih virih, ki jih bomo objavili v posebni publikaciji ob ponovni blagoslovitvi cerkve, bodo razvidni pomembni podatki iz tedanje dobe, ko je cerkev nastala, in poznejšega obdobja, ko je bila tesno povezana z žovneškim gradom.« D. Naraglav Cerkev sv. Martina v Podvrhu Adi Vidmajer Letos mineva že 15 let od začetka slovenskega osamosvajanja, ki je zlasti velik politični zagon dobilo po odločnem NE Jugoslovanski ljudski armadi, ki se je odločila razorožiti slovensko teritorialno obrambo. Marsikje ji je to uspelo, iz naše doline in iz 12 drugih občin v Sloveniji pa so se v kasarne vrnili s praznimi tovornjaki. O tem velikem dogodku, ki je močno vplival na razvoj kasnejših dogodkov in dokončno izglasovane in priborjene samostojnosti, priča tudi spominska plošča na obrambnem stolpu v Žalcu, ki so jo slovesno odkrili ob desetletnici neoddaje orožja. Ploščo sta odkrila takratni predsednik občinske skupščine Žalec Ludvik Semprimožnik in poveljnik takratnega občinskega štaba TO Adi Vidmajer. »Petnajst let je za zgodovino kratko obdobje, a vendar v človeškem življenju toliko dozori, da se človek trezno, brez pretiranih čustev spomni dogodkov, ki so usodno spremenili ne samo naša življenja, ampak tudi zgodovinski tok našega naroda. Konec osemdesetih let so se tudi na območju Občine Žalec začeli demokratični procesi, značilni za vzhodno Evropo in posebej za Jugoslavijo. Nezadovoljstvo vojakov, ki so služili vojaški rok v drugih republikah, preoblikovanje JLA na branjenje meja velike Srbije, afere znotraj JLA, so v strokovne vrste sekretariata za ljudsko obrambo Občine Žalec in našega občinskega štaba TO prinesle spoznanje, da dogodki, ki bodo sledili, ne bodo v prid tesnemu sodelovanju z JLA. Na področju služenja vojaškega roka se je postopoma prenehalo pošiljati nabornike na služenje v JLA, poslani so bili le tisti, ki so to želeli. Na področju mobilizacijskih zadev se je sabotiralo izvajanje mobilizacije enot JLA, prav tako pa se je postopno opuščalo izpopolnjevanje rezervnih enot z vojaškimi obvezniki in materialnimi sredstvi, predvsem avtomobili in tovornjaki. S tem se je tudi slabila vojaška pripravljenost JLA. Zaradi takšnega obnašanja so bili delavci sekretariata za ljudsko obrambo in naš občinski štab v letih 1988 in 1989 deležni stalnih kritik s strani bivših sodelavcev JLA. Robantili so, kaj je narobe z nami, da nobene naloge ne opravimo tako, kot znamo in kot smo jo v preteklosti. Seveda je sekretariat v okviru takratne zakonodaje moral opravljati določene naloge za skupne oborožene sile, vendar je le-ta iz delovnega procesa zavestno izločal JLA. O tem, kako delati in ravnati, se je usklajevalo na tako imenovanih varnostnih koordinacijah, na katerih so sodelovali predsednik občinske skupščine Ludvik Semprimožnik, predsednik izvršnega sveta Občine Žalec Anton Bratuša, sekretar za obrambo Marjan Žohar, komandir policije Stane Veniger, jaz kot komandant OŠTO in občasno tudi drugi posamezniki. Na teh sestankih se ni pisalo zapisnikov, ocenil se je samo obrambno-varnostni položaj, naloge za izvajanje pa so se dogovorile ustno. Sama družbena klima je narekovala, da je bilo tako, in veseli smo lahko, da smo tako ravnali,« pravi Adi Vidmajer in nadaljuje z obujanjem spominov na tisti čas. »V času sporne demokratične javnosti s pravoverno JLA je prihajalo v Jugoslaviji do različnih incidentov, med drugim tudi do množične kraje orožja iz skladišč. Pod to krinko je JLA izdala ukaz, da je potrebno vse orožje in strelivo, ki je namenjeno oboroženim silam, varovati v skladiščih JLA. Takšen ukaz je prenesla preko podrejenih poveljstev TO in s tem tudi preko našega občinskega štaba TO Žalec. Kot komandant sem z ukazom seznanil prej omenjeno koordinacijo. Prav v teh dneh so bile v Sloveniji izvedene prve demokratične volitve. Javnost se za ta ukaz zaradi volitev ni kaj posebno zanimala, v strokovnih krogih pa smo vendarle iskali rešitev, kako obdržati orožje v posesti občine, ki ga je kupila in zanj zgradila tudi ustrezna skladišča. Odločitev je bila na koncu jasna. Orožja ne bomo oddali, saj imamo ustrezna skladišča in je orožje tehnično in fizično varovano skladno z vsemi varnostnimi standardi. To moje stališče in tudi stališče ostalih članov koordinacije je bilo podprto tudi s sklepom pravkar oblikovanega predsedstva RS, da se orožje obdrži na mestih, kjer je bilo hranjeno sedaj in da se poostri varnostni nadzor objektov, kjer se orožje nahaja. Našemu občinskemu štabu TO Žalec je bila napovedana oddaja orožja za 19. maj 1990. Okoli 10. ure sta se na dvorišču doma SLO res pojavila dva tovornjaka, ki jih je poslal PŠTO, da bi pričela z odvažanjem orožja. Naše stališče, da orožja ne damo in da ga bomo sami hranili in varovali, sem sporočil poveljujočemu častniku, ki je našo odločitev sprejel. Pisna obrazložitev pa je bila poslana na PŠTO še istega dne, tovornjaki so torej prazni odpeljali iz Žalca. Občina Žalec je bila tako ena izmed 13 občin v Sloveniji, ki je v poskusu razorožitve TO RS odločno nasprotovala temu dejanju in zaradi trdnih stališč takratnih vodstvenih organov in nas na sekretariatu in TO zadržala oborožitev v svoji posesti, da bi v naslednjem letu lahko s svojim orožjem obranila osamosvojitveno odločitev občanov Občine Žalec in državljanov Slovenije po oblikovanju lastne države. Zaradi neoddaje orožja so bile vse naše enote dobro borbeno pripravljene. Tvorilo jih je okrog 1700 pripadnikov TO, ki so imeli za sabo uspešna in intenzivna usposabljanja. Izjemno dobro pripravljen je bil tudi naš vojaški kader, ki je vodil te enote in štabe, saj so vsi opravili vsaj enega ali dva tečaja v vojaško štabnih službah od Karlovca, Zagreba, Sarajeva, Beograda, tako da je bila v vojaškem smislu pripravljenost enot na izjemno visokem nivoju. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za izpopolnjevanje enot, saj so bili vanje vključeni zavedni in usposobljeni slovenski fantje. Tudi policija, ki jo je vodil Stane Veniger, je bila dobro organizirana. Stalna in rezervna sestava sta na tem področju odigrali nadvse korektno in izjemno vlogo, ki seje izražala tudi v nadvse uspešnem sodelovanju z nami in predstavniki takratne občine. Vse to pa je bilo nadvse pomembno leto zatem, ko se je Slovenija morala tudi z orožjem boriti za svojo neodvisnost in lastno državo.« D. Naraglav sam ^^skupina IZKORISTITE JESENSKE NAKUPE ZA PREOBLEKO VAŠE HIŠE. NA VOLJO VAM JE VELIKA IZBIRA FASAD RAZLIČNIH PROIZVAJALCEV. SAM d.o.o. Domžale. Preserska cesta 1, 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER •SAM" LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold tel: 03/70 32 700, 70 32 704: fax: 03/70 32 710 www.sam.si Lednik & Lednik GSM 041 736 007 EMIL HRVATIN ZADNJICA (VULG.) HUDOBIJA KOKOŠJI MLADIČ FR. PISATELJICA RONALD PRESEŽEK DOHODKOV AM. GOR-SKILEV PREBIV. ASIRUE HUNSKI VLADAR JAN NERUDA RENU DROG NA VRHU SEN. VOZA NEKD. RIMSKA PROVINCA V ALPAH KRAJ PRI CELJU GR. ČRKA ATLET ZATOPEK VELIK SESALEC REKA V FRANCIJI IN BELGIJI SL.GLED. IGRALKA (JANJA) IGRALKA PARKER TROPSKA RAVNINA ZVEZNA DRŽAVA V INDIJI PREBIV. ALŽIRIJE ST. PLOŠČ. MERA KONRAD ADENAUER IRSKA (ORIG.) FR.PIS. (EMILE) PTIČJI DOM DUŠEVNA MOTNJA ORIENT. BLAZINJAK ZMIKAVT ČAPEK KAREL NOŠENJE KOS SUKANCA ALFRED SEDMI MESEC V JUDOV. KOLEDARJU VIDA JUVAN GLAVNATA KAPUSNICA AFR. VELETOK ANT. MESTO HOMS V SIRIJI GIBANJE ZRAKA PAPEŽEVA KRONA LESEN PLUG GLASBA ZA ENEGA MOKA IZ SAGOVE PALME FRCANJE SKAND. DROBIŽ DIŠAVAZA SLADICE VOJAŠKA STOPNJA PISATELJ. ŠIROVNIK MAKED. KOLO IZTOK MLAKAR KOSITER KARL ERJAVEC ŠPORT Z LOPARJI NEON DEPARTMA V FRANCIJI NOBELU NEKD. JUG. REPUBUKA TELE (LIUBK.) SPAJKANJE NEKD. JUDOVSKA SEKTA MESTO V NIGERUI LUTKAR SIMONČIČ JULES ROMAINS HOLAND. SLIKAR (AEFTT VAN DER) FR. FILM. IGRALKA (LESLIE) KOBALT IGRALKA KODAR ABSOLVENT SREDNJE ŠOLE DEL CELOTE PRIPADNIK KATOL REDA BELOROKI GIBON SL ROKOMET. (MATJAŽ) ZNAK ZA POUDAREK EVROP. VELETOK BAJTA KONJSKI TEK IT. POPEVKAR GL MESTO ERITREJE OUVER TWIST BELI CIMET SKLADBA ZATRI AM. FILM. IGRALEC (ALAN) BIZMUT NEVESTINO IMETJE GL MESTO TIROLSKE (AVSTRIJA) KATRAN ŠVIC. ALPSKI SMUČAR (Wl) UTRIP IZDA- JATELJ MENICE BREZBARV. PLIN IZDELOV. RAKET TOLAŽBA TRAVA 3. KOŠNJE SL FILOZOF (ANDREJ) GLASBENIK HENDRIX ARGENT. PLES JANKO RAVNIK PRITOK RENA V ŠVICI STOLETJE FR. FILM. IGRALKA (CATHERINE) OSEBNO ŽIVLJENJE DEL EL. STROJA MARKO ELSNER BOLN. HRANA OZEK USNJEN TRAK EVAIRGL RIM. BOGINJA JEZE SINKO INDIJSKI ŠAHIST RUDAR VINORODNA RASTLINA DEL TEN. IGRE ŽULJ OD OBUTVE PREBIV. ZREČ SLPIS. (ANTON) IDEAL RADU DELOV FEVDA- LIZMU IDA KRAVANJA JADRAN. OTOK IGRALEC GRADBENI MATERIAL RAZTE- LEŠEVALEC IZVAJALEC avtor JANEZ KORENT GR. BOGINJA LEPOTE IN LJUBEZNI KELTSKO LJUDSTVO V FR. BRETANJI PLAVALEC THORPE TONI NIEMINEN GORA V ISTRI CESAR FRANCK REKA V GRUZUI GR. OTOK VSARON. ZALIVU NATRIJ KRAJ PRI CRIKVENICI (HRV.) GLASBENIK SMOLAR REKA VITALUI 4. ZNAK ZODIAKA POKRAJINA VGRČUI ZELIŠČ AR (SIMON) SL SLIKAR KERSNIKOV ROMAN SL PUBLICISTKA (KATARINA) IGRALEC VERSKI DELON OBJEKT OTOK V _______ TUAMOTU NAPAD, NASKOK IGRALEC REED ŽELEZOV OKSID RIKO DEBENJAK UTRIP SAMOGOVOR ČLAN AKADEMIJE STRAST IT. PESNIK (UMBERTO) FR. SKLAD. (JULES) ZVEZNA DRŽAVA VZDA PRITOK DONAVE V NEMČIJI PREDLOG POLIT. ZAVETJE TRAVA 1. KOŠNJE SOL MLEČNE KISLINE TITAN ZGODNJE VINO NEKD. ALB. VODITEU MLADO GOVEDO VLADAR. SIMBOL ERBIJ BOGASTVO GOZDOV LOJZE KRAKAR IMETNIK METLICA VULKAN NA SICILIJI Nagradna križanka Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je LEDNIK & LEDNIK, d. o. o., Arja vas 51/a, Petrovče. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 14. oktobra 2005 na naslov uredništva. Mlečne kvote, prenosi in zakupi pravic za drobnico, prenosi in zakupi pravic za krave dojilje Siliranje koruze Mlečne kvote Že od junija 2005, ko so bile proizvajalcem mleka dodeljene individualne kvote, je možno te individualne kvote med proizvajalci mleka prenašati. Prenos kvot je lahko z zemljo ali brez zemlje. Pri prenosu individualne kvote brez zemlje za tekoče leto se na ARSKTRP poda vloga na obrazcu MK - 9 »Prenos individualne kvote brez zemlje«, in sicer najkasneje do 31. januarja. Pri prenosu se del individualne kvote odvede v nacionalno rezervo. Pri prenosu individualne kvote z zemljo za tekoče leto se na ARSKTRP poda vloga na obrazcu MK - 8 »Prenos individualne kvote z zemljo«, in sicer najkasneje do 31. januarja. Možno je tudi pretvarjati individualno kvoto. Gre za pretvorbo med kvoto za oddajo in kvoto za neposredno prodajo. Pretvarja se lahko del ali celotna individualna kvota, tako da se na račun povečanja ene vrste kvote druga zmanjša v enakem obsegu. Vloga za pretvorbo se Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: 03/70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00- 9.00 odda na obrazcu MK - 7 »Pretvorba individualne kvote«. Pretvorba je lahko začasna, v tem primeru je potrebno oddati vlogo najkasneje do 31. januarja, pri dokončni pretvorbi pa je rok za oddajo vloge 30. november. Dokončna pretvorba začne veljati v naslednjem kvotnem letu. O vseh teh vlogah odloča Agencija z odločbo. Prenosi in zakupi pravic za drobnico Od 9. avgusta 2005 pa do 31. marca 2006 je možno vlagati zahtevke za prenose in zakupe pravic za ovce in koze. Zahtevki se vložijo na agencijo na obrazcu »Zahtevek o spremembi individualne zgornje meje premijskih pravic«. Na ta način pridobljene pravice se bodo upoštevale pri obračunu premij za leto 2006. Pri trajnem prenosu pravic brez zemlje se 10 % pravic prenese v nacionalno rezervo. Prenosi in zakupi pravic za krave dojilje Med 2. oktobrom 2005 in 31. marcem 2006 (konec obdobja obvezne reje in začetek vlaganja zahtevkov za krave dojilje v naslednjem letu) bo možno vložiti zahtevke za prenose in zakupe pravic za krave dojilje. Zahtevki se vložijo na agencijo na obrazcu »Zahtevek o prenosih (trajni/začasni) premijskih pravic za krave dojilje«. Na ta način pridobljene pravice se bodo upoštevale pri obračunu premij za leto 2006. Pri trajnem prenosu pravic brez zemlje se 15 % pravic prenese v nacionalno rezervo. Razpisa za razdelitev premijskih pravic za drobnico in dojilje iz nacionalne rezerve letos ne bo več. Zahtevke za dodelitev teh pravic iz nacionalne rezerve bo možno vložiti v letu 2006, in sicer v času vlaganj zahtevkov za subvencije. Tudi tako pridoblje- ne pravice se bodo upoštevale za obračun premij za leto 2006. Razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev mlečnih kvot iz nacionalne rezerve bo v oktobru 2005. KGZS - Zavod CE, Izpostava Žalec Optimistično pred trgatvijo Nekateri že silirajo koruzo, zato ni odveč, da vas spomnimo, da nimate vsi enakih hibridov in tudi na enaki zemlji ne rastejo. Zato je potrebno koruzo opazovati in pravi čas silirati. Ne silirajte prehitro, saj v mlečni zrelosti koruza nima skoraj nič energije. Če želimo energetsko krmo, počakajmo, da koruza preide v voščeno zrelost, oziroma opazujte mlečno črto, ki se mora spustiti na polovico zrna. Pogoji za dobro silažo: • voščena zrelost zrnja, • ličje deloma rumeno, • listi pod storžem suhi, • pojav mlečne črte, • dovolj sladkorja v krmi, • odlično tlačenje sdirne mase, • zrakotesno zapiranje silosa. ruzni rastlini v času siliranja: • v celi rastlini 30-35 %, • v storžu 49-55 %, • v zrnju 60-65 %. Zrnje je v voščeni zrelosti. Vsak dan naredi koruza od mlečne do voščene zrelosti 300 kg ŠE/ha. Drugače povedano: koruza ima v zgodnji mlečni zrelosti (20 % SS) za proizvodnjo mleka 5,89 MJ NEL (neto energije laktacije) in za pitanje 9,91 MJ ME (metabolne energije), ko pa ima koruza 35 % SS in je mlečna črta na polovici zrnja (voščena zrelost), ima 6,38 MJ NEL za proizvodnjo mleka in 10,61 MJ ME za proizvodnjo mesa. Dokler lahko koruzo pečemo, še ni primerna za siliranje in zato naj še raste in se »debeli«. Savinjski vinogradniki veliko pozornost posvečajo izobraževanju V okviru izobraževanja so člani Društva savinjskih vinogradnikov pripravili predavanje o pripravi na trgatev in kletarjenju. Predavanje je vodila predstavnica Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik - Plevnik. Vinogradnike je med drugim seznanila z meritvami dozorevanja grozdja, ki kljub slabemu vremenu v zadnjem času kažejo, da bi tudi letos lahko bila dobra letina, saj so vsebnosti sladkorja v grozdju višje kot lani in tudi kislin je manj. Udeležencem predavanja je predstavila postopke ob trgatvi in spregovorila o kletarjenju z mladimi vini, da bi bila kakovost teh še boljša kot v preteklih letih. M. S. NE SILIRAJMO REHITRO! Najprimernejši čas za siliranje celotne koruze je ob tem položaju mlečne črte. Koliko naj bo suhe snovi v ko- mag. Tatjana PEVEC, univ. dipl. inž. agr., specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel.: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 S SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH MAS Soseska 12, 3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: aIbin.herman@siol.net Ob občinskih praznikih tudi sejmi SOLSKI CENTER SEN V šolskem in študijskem letu 2005/2006 vabimo k vpisu v naslednje programe: SREDNJA POKLICNA IN STROKOVN, Izobraževanje odraslih 2,5 - letni programi nižjega poklicnega izobraževanja: - pomočnik kmetovalca - pomočnica gospodinje oskrbnice 3 - letni programi srednjega poklicnega izobraževanja: - kmetovalec - kmetovalka gospodinja 4 - letni programi srednjega strokovnega izobraževanja: - kmetijski tehnik - živilski tehnik programi poklicno tehniškega izobraževanja (3+2): - kmetijsko podjetniški tehnik Prijave in informacije: ob ponedeljkih od 10.00 do 12.00 ob petkih od 9.00 do 9.45, telefon: 03 746 2914 Višješolski študijski program KMETIJSTVO poklic INŽENIR KMETIJSTVA Tretji prijavni role od 2. do 10. oktobra 2005 Informacije: 03 746 29 02 I J Na sejmu na Polzeli so sodelovali tudi varovanci VDC Muc Presarje. Tako v občini Braslovče kot v občini Polzela ob občinskem prazniku pripravijo tradi- cionalen sejem. Z njim se v praznovanje vključijo tudi domače kmetije in drugi iz- delovalci dobrot in izdelkov domače obrti. Vreme je bilo prijazno do organizatorjev in sejmarjev. V soboto dopoldne je polzel-sko turistično društvo skupaj z Občino in drugimi društvi pripravilo tradicionalni sejem Dobrote s kmetij, ki so ga popestrili z gobarsko razstavo in prikazom starih kmečkih običajev. V Braslovčah pa je bil v nedeljo prav tako tradicionalen trški sejem, pripravili pa so tudi tradicionalno kolesarjenje po poteh občin Braslovče in Polzela. Cilj je bil na domačiji Turnšek v Podvrhu. K. R. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 24 UR ■ NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: m OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. n ■HHgjBHHj AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 L J Razširjeni Era Center ZalUl ' Za vas smo razširili ponudim Žalec. Vabljeni od l.oktoläRa v Sa ©asten V soboto, l.oktobra ob 10.uri otvoritev razširjenega Era Centra Čakajo vas [MiTOMM, številne degustacije, promocije in nagradne igre. Eden izmed obiskovalcev bo domov odpeljal novo KUHINJO. Številne druge nagrade in 10% popust v prodajalni Adut in v prodajalni z modnimi dodatki ©ACCESSORIES, 15% gotovinski popust v trgovini z oblačili CONA CASUCCI ter ÉÉte v Pizzeriji in restavraciji Bonita ter Supermarketu Era. ‘Različni popusti, ki jih ponujajo prodajalne se z ostalimi popusti ne seštevajo. i v popust na mehiške specialitete s kartico ERA in tem kuponom. Ste lačni in ne veste, kje v Žalcu bi lahko jedli dobro? Pri nas vam poleg osnovne ponudbe pizz (16 vrst), morskih jedi in jedi z žara, ponujamo tudi mehiške specialitete. -Do konca leta MEGA AKCIJA: velika pizza klasik + 0,3I točenega piva za samo 990.- SIT " Jutranje okrepčilo: kavica + krof + 1dl juice-a že za 290.00SIT. Odprto od 26.9.2005 dalje. Dostava na dom! Tel: 03/710 09 22 i/ accessories" Trgovina z modnimi dodatki 10% otvoritveni popust Bomax jeans Tel: 03/713 18 90 ■ w /O gotovinskega otvoritvenega popusta na redno blago. jf ~ '