GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE l+Z Cklcagfo, ml poMfoljek, 1«. novembra (Nov, 16), 1WI STEV.—NUMBKR 268 Ml0V&ti lo-bo organi-na govor- da Kitajska odpokliče „je čete a severne Mandžu-|l v teku enajstih dnL Ljuta Ika ob reki NennL Japonski 0UVSH doUe sovjetsko Ru-^ da podpira Kitajce 16. nov. — Na predve-iborovanjtt Sveta Lige naro-l n« katerem se bo diskusijo vprašanju, kako prepre-vojno med Kitajsko in Ja-pko, so prišla nova konflikt-rila z Daljnega vzhoda, jšnje vesti is Tokija glavnega premirja sobi-v poznejših poroči-Poročik) iz glavnega stana jpske armsde v Mukdenu ae | da je japonska armada aila posadko kitajske kava-|e ob reki Nonni in zasedla io strategično točko v bližini lina. Mtio, 14. nov. — Glavni stan mike armade v Mandžuriji ianes zjutraj poslal ultimat gaiu Ma Can-šanu, povelj ni-kitajskih čet, naj odpokliče ištvo iz Tsitsihara in Angan-do 25. novembra. Ako tega jtori, bo Japonska podvzela ibe korake, v obratnem slu-i, ae glasi ultimat, bodo pa feoei odredili umik avojih čet i Taonanu in Čenčiatuanu. kaklng, 14. nov. — Vesti, ki hnea zjutraj dospele v glav-tao nankingške vlade, eč glada so japonske čete saeedle lo An gandi in da ee bližajo tiharu, Iti je v rokah kitaj-vojaštva* Mata bitka med japonskimi dtajakimi četami, ki jo pri- i včeraj v dUtriktu ob reki mi, ae nadaljuje. Poročila is Niz stana kitajskega ko-danta generala Ma Čan4ana Wo, da so njegovi vojaki od-vn napade japonskih čet. It poročile, ki pa niso potr- 1 lovore, da so Japonci za- I itrategično pozicijo ln poli kitajske čete v beg. >*den, Mandžurija, 14. nov. J«ki visok japonski vojaški »ik je včeraj podal Izjavo, v trdi, da ima neizpodbitne ne, da sovjetska Rusija poji Kitajcem z orožjem in mu-S kakor tudi z vojaštvom. Kitajska posadka v Angan-iiključuje "komunistično arij" ki je prekoračila mejo Blagovješčensku," je rekel *ki uradnik. 'Ta armada kitajsko vojaško uniformo1 t bila mobilizirana v Rusiji« je izjavil, da je kitajska dobila več vagonov orož Jmunicije iz Ruaije. 14. nov. — Tukajšnje Njie je včeraj objavilo ve-iPeipinga, ki se glase, da je ■■»kaj aretiran neki beiogar-*>imenu Ušakov, kateri je dan doapel Iz Harblna. JJ* je pri njem nažla doku-* kl so pozitiven dokaz, da *>"' militarističae oblasti Ovijajo provokacijsko akciji Rusiji. Belogardisti eo-* Japonsko pri teh pri- HL MacDonald v vlogi pošredovalca m indijski konferenci ■rgkra, naj ga sprejmejo kot peeredovalca v sponi med mu-alimani la nacionalisti. Gandi as atriaja s predlogom London, 14. nov. — Uspeh ali izjalovljenje konference "okrogle mize" je še vedno v ravnovesju. V katero stran ae bo tehtnica nagnila, ae bo odločilo šele proti koncu prihodnjega tedna, kajti pričakuje ae, da bo konferenca do tedaj končala s svojim delom. Premijer MacDonald ni na včerajšnji seji manjšinskega komiteja pojasnil stališča angleške vlade, kot ee je pričakovalo, namesto tega pa je naznanil, da bo to storil na plenarni seji, ki se otvori v sredo. Napravi) pa je odločno gesto, ko je vprašal delegate, naj podpišejo dokument, da on prevzame vlogo posredovalca v plemenskih ln verskih sporih med indijskimi frakcijami in da se bodo strinjali z njegovim odlokom. Nekateri delegati so se takoj zadovoljili s predlogom, dočlra so drugi molčali. Mahatma Gandi, voditelj indijskih nacionalistov, je bil ti-ho, vendar pa je znano, da on ne bo nasprotoval, ako MacDonald prevzame vlogo posredovalca, kajti na nekem sestanku z angleškim premijerjem je ur-girgl MacDonalda, naj ustanovi provinčne avtonomije takoj ln prepueti zadevo federalne ustave za poznejšo poravnavo. Gandijev načrt določa, da provinčnl sveti izvolijo svojs delegate na ustavno tal venci. komunistov obrnjenih v zapor Toronto, Kanada, 14. nov. — Velikemu številu komunietov groze aretacije, ker so se oblasti zalotile, da uničijo komunistično gibanje v Kanadi. Osem komunističnih voditeljev je bilo že obsojenih v zapor ln vlada je podvsela korake sa konfiskacijo lastnine stranke. Sedam komunistov je biio obsojenih od dveh do sedem let zapora vsak in sodišče je priporočilo, da se jih deportire po prestani kazni. Osmi obtoženec je bil obsojen na dve leti ječe. Obravnava ln obeodba komunističnih voditeljev, kl so bili obtoženi, da so kovali saroto proti vladi, je sledile Intesivnl preiskavi, ki jo je vodila kenad-ska konjeniška policija. Eden od prelskovaloev, sar-žent John Leopold, je igral vlogo agenta provokafcarja. Oblekel se je v civilno obleko ln postal član komunistične Stranke. Udeleževal se je komunističnih sestsnkov in shodov ter se tako seznanil z delom te orgenizaci-je. Ko jo porote določila, da so obtoženci člani "nepostavne" organizacije, je s tem odprla pot sa aretacijo več tisoč komunistov, katerih Imena so bila na listi, v teku vfli ustavo Indijci sami in se tako izognili sitnemu komunalnemu vpražanju. MacDonald je v svojem govoru izrazil obžalovanje, ker ko-mitej nf dosegel dogovora vprašanja manjšin. Rekel je, da Se bo angleška vlada držala obljube, ki jo je dala in se nanašs na samovlado v Indiji. Stališče britske vlade bo natančneje pojasnil na zaključni plsnarni ssji. Sedaj so v teku pogajanja med indijskimi frakcijami, ki 1 mejo namen preprečiti kompletno razbitje indijske konference. Pričakuje se, da bo prišlo do končnega dogovora glede sestave ustave sa Indijo. Ako i bodo pogajanja izjalovila, bo posegla vmes angleška vlada ln la sestavila konstitucijo sa Indijo. P® ■ «dnaaei mračno *>ituaeije Iz * 14. nov. — H. G. ^»nglrfki noveli* In s*o-*r: *< ji sinoči vkrcal na « \ ulranla." iti ga je od-M*oti KrancMU. V Zdnrfe-j« p^U meeec dni T**imix«n o ni zmanjšal T*r 1 m bivanju na *** . je dejal Wells prsd od-Iv-pričaa ja. da Nesr ■ il tako \ zorno meeto kot r izkazujejo; da je Keller "najčudovltej-■ ^terim se je srečal, ■ * Henrjr Ford, s katerim v Detroitn, "najbolj TU s katero eem «*geni času razgovarjal Tarčija ii tal Vsllkl je« proti Pskt je 14. nov. — Ko je M usta/a Kamel paša, turški diktator, obiskal Moskvo v pro-šlem aprilu, Je bila ob tej priliki sestavljena pogodba, katero sta pozneje obe državi podpisali. Pakt je naperjen proti muslimanskemu bloku držsv, ki jih kontrolira Vsllka Britanija O tej stvari je zvedel London včeraj, dael sovjeteki In turžki diplomati zanikajo sklenitev takega pakta. Pogodba vsebuje naslednje določbe: 1. Sovražnik ene države je sovražnik druge. 2. Turška armada naj ee poveča, da bo v mirnem času štela 260,000 mož. . . J| S. Vee materija! za turško armado ss mora nabavljati i Rualjl na osnovi izmenjave. Zvedelo ss je tndl, da je Tur čija predlagala državni monopol na vee Izvoe ln uvoe. V sapednl Evropi ee sevježeko4oržkl pakt smatra sa direkten odgovor Veliki Britaniji. Id je organizirala muslimanski Mok v državah. Id ss rastssajo od Hjrderabade do turftfce meje. IMSTItNO POSTOPA* JE PtOn KOMUNISTOM eter in pripravlja od-i deportacljo komuni-konfiskacijo Policijski zem v Policija šepet ahod v Les protsatira , To mesto je pre videlo divjanje bila Mooneyjev pretepla večje dvorana, kamor slušajo gov< cela skupaj cija. v kateri pridružene deraciji. Pred dvorano aoč delavcev, nI ter, ker jim je cija "rdečega načel ju je nee, ki je oblast i žava v državi, borožena s pi soli niča m i In aploh kot bi šla Brutalno je desno in levo ln< ševlke! Shodu je imel kalni voditelj ziranega dela nitki listi so nentnl liberalci kskšnem bolj vora. Sploh je Hynesa le 800 Angelesu. ži reakciji bijanjo vseh Do sHčhsfa tUdI v" Ijl sovj 'shod. na riti Leo vetnik, ki je bU Rusiji. Tudi U shod cijski porini* - (FP) -teden sopet i, ki je raz-shod in ludi pred da poje sklt-organ iza-večlno unije delavski fe- več ti-»gli no-poli-keteremu WUllem Hy-oblaatjo, dr-ija je bila o-strojnleaml, i orožjema— Generalni prsvdnik province Ontario Je dejal, da bo isročil listo ln drugo evidenco, katera je prišla v roke policije, generalnim pravdnikom ostalih provinc, da bodo lahko pričeli s prosekucijo članov komunistične stranka. 'V V Calgaryju, A1U., je Phll Luck, komunistični voditelj ln kandidat za župana, i*javil, da se bodo komunisti borili, ds oblasti prisnajo stranko sa legalno organizacijo. Ta boj bodo gnali do najvišjega sodišča, ako be to potrSbno. On dvomi, da bi vlada mogla deportirati število komunistov, kl so državljani, obratno pa dspartment trdi, da sekan o naturalizaciji predviduje razveljavljen je državljanstva sa osebe, kl so obtožene kriminalnih činov. »i . T'. in tersjnlgo-ivitsrorisU listov v Los strah siu- ih shodov, ta je prišlo soPrijste-je aranžirali je Imel govo-liberalnl od-tje v STABILIZIRANJE PREMOGOVNE INDOSTNIJE Posvetovanja aa v tek«, toda re- zaltatl ae klavrni Kompetki- HM« j« Kia> no *io Pitteburgh, Pa. — (FP)^Ako bi mogle rudarske družine ln njihovi otroci Živeti od načrtov na papirju, bi bila mtsarU* na premogovnih poljih ie odpravljena. Načrtov sa stabllislrsnje premogovne industrije Ja dovolj, Takozvani wheellngskl načrt, katerega podpirajo premogovni o-peratorjl v West Vlrglnlji. pred-vkluje združitev premogovnih polj sapadne Pennsylvsnlje, vzhodnega Ohija in aeveroe W. Vlrginije v en teritorij, nad katerim bi imel kontrolo izredni tribunal, čigar bi Imenovali go-vernerjl teb treh držav. Večina operatorjev meni, da je ta načrt nelavedljlv. Predsednik državne unlvsrse v West VirginlJl sugestlra usta, novitev instituta, kl naj bi «o financirali operatorji In kateri naj bi našel nove načtne za uporabo premoga. To, prsvijo operatorji, ne more rešiti glavnega smmfm kompeticlje, ki je odgovorna za nizke cene premogu. Operatorji pričakujejo, da bo prihodnji kongree modificiral Shermanov protitrustnl zakon, kar bi Jim omogočilo uravnavati cene ln produkcijo. To akcijo s* govarjajo tudi uredniki revije "Coal Age," kl poleg tega suge- stlra jo, naj M United Mine ' Pitteburgh, Pa. — (FP) — V zadnjem Času jjflMopisje prinašalo vesli o poživitvi aktivno-sti v jeklarski industriji, da bo uposlsnlh veliko število delav-oev, a vse to ss je Iskaslo zs navaden bunk. James 4. Farrell, predsednik United fitatss Steel korporacl-je, je pred senatnim komitejem la industrije izjavil, da bo Ed-gar Thomson Steel Co., kl Ime svoje tovarne v Braddocku, u-posili« več kot štiri tisoč delav-cev v prvem tednu tekočega eeeca, Carnegie Steel pa tri tisoč. NIČ takega se ni agodllo. Carnegie jf3o. Ima na delu krog petsto delavasv, Thomeonovs tovarna pa Je sačasno ukinila obrat. ^ Carnegip Steel Co., podružnica jeklarskega trusU, Ja dobila večje naročilo aa tračnice od Penney|yania železnice, toda to delo bo faatafpiila na več mesecev. Bragposelnlm, kl so prišli pred tovarno, ko so ss pričele Širiti govorice, da bo drušba potreboval^ več delavoev sa lsgo. tovitav n&očlla, Jo bilo pojasnjeno, da dila sanje nI. Ker so Bfi nekateri obotavljali okrog kompanljskega urada, so jih iftiSfttbpodiiii' Znamenja kažejo, da ee sapo-slenost v jeklarski Industriji ne bo povečala, temveč snlž^fa, ker so mnoge tovarne pričele odpuščati delavce radi pomanjkanja naročil MEDNARODNA TRGOVSKA ZBOR »H Američani ae JI ne vidijo preveč bogat!. Pretežna večina žhr| V revtčinl aH pa komaj ehaja Waahington, D, C. — (FP) — Pred nekaj leti ao prihajali v Ameriko rasni Evropci občudovat in proučevat našo prosperi-teto. Vračali so se nasaj različnih mnenj; industrialcl polni občudovanja o izpopolnjenosti smerižke industrije, katero so začeli posnemati, sociologi pa so* skušali Intsrpretlratl Ameriko a njihovega vidika. 81ednJl so napisali tudi par dobrih knjig, Teh občudovalosv Amerika sedaj nima več, ker ee Je srušlla hlža sgrajsns is kart. > Dežela pa Je dobila drugega opaaovalca — Mednarodno trgovsko sbornlco, katere Študij« priobčen v pamfletu, je sanlmiv tudi sa Amsričans. Deželo ni nsšls v p ros peri teti — kot je ne bo nik&o — ampak v velikih kontrastih s oslrom na blago* stanje In pomanjkanje. Od 11» milijonov prebivalstva — študij Je baslran na predzadnjem štetju — je naštela 71 milijonov oseb, Iti žive od pomanjkanja do minimalno komfortnega standarda. Z oslrom na distribucijo bogastva In nakupovalna moči Ja Amsričans rasdsllla po rasre-dih. Našla Je, da Je prebivalstva "Javno breme", odvisni sa življenja od miloščine; hobo-tov aH trampev na dnu drušbe Ja U* In ravno toliko bogatih atev In raskošnlh lahko- domače Mandžurijo? ftangaj, 14. nov. — Tu poro-čajo, da je bivži kitajski prssto-lonaslednik Hsusn Tung, šs mlad deček, odpotoval v spremstvu Jsponcev Iz Tlentelna v Dairen, Mandžurija, kjer ga nameravajo Japonci postaviti aa mandžurskega cesarja pod svojo nadvlado. \ a in članov Ameriške legije In pre-povedal vsakemu vstop. Hynes naravno nf imel ta pravice, pek jo Je s prlvoljenjeln do policije usurplral. Proti temu terorizmu Je protestiral Upton Sinclair in kritlsiral domačo policijo. Ako bi bil Gal-lagher nastopil in govoril sa nasilen prevrat vlade, pravi pisatelj Upton ) Sinclair, tedaj bi ga policija lahko aretirala na Ijodlagi Hindikallstičaega zakona. Ni pe nobene postave, ki bi dovoljevala vmešsvanje policije is nastop jeg» mesta in Hynesov 1 je tudi s legalnega stališča bres vsake podlage. Gellag-her Je član Ameriške unije sa civilne svobodkčlns ln predavatelj na univerzi. Pijača Is radija podaljša živ. ■Jeoje? Pittsburgh, Ps., U. nov —De miilii koli^lina rtt^iij^i poniciARA v jed ali pijačo. i>odsljšs človeško življenje, je mnenje dr. Lu-ther S. H. Gabls. načelnika de-pertmenta za radij na Detrolt-skem tehnološkem Institutu. Radijski "highbslT Is Šsdns-ga soka, kateremu se pridenc radijski plin, js sslo sdrsvs pijača, je dejal Gabie On ga stslno savživa ln njegovo fizično stanje je isberno. Dr. Gsble se nahaja na pprgi^vsteljsk! turi Governerji držav, kl pioduci-rsjo večji del premoga, tudi Išče. jo remedure, kl nai bi dvignile njihov politični prestiž. Plnchot je s veseljem posdravil sugestijo predsednike Csrnegle Coal Co., da državna milica stopi v akcijo m omeji produkcijo premoga na sličeft način kot Je storila država Oklahoma, ko je ustavila obrat oljnakov s pomočjo državnih miličnikov. Govsrner Weet Vlrginije Con-ley je imel več konferenc a lastniki premogovnikov, na katerih se Jo raspravljalo o stablllslrs-nju Industrije. Tem Je sledila tajna konferenca v New Yorku, toda njeni zaključki niso bili objavljeni. Governer Plnchot Je U menoval komitej petih operator- jev se proučevanja si b predložili tem delom čakuje, da mu bodo . priporočila ln sugestije, kako u-blažiti krizo v premogovni indu-strijl. ji > i l Alfonzu grešijo a smrt Je Msdrld, 14. nov. — Španska zbornica js včsraj rszprsvljsls o možnosti smrtne kasni sa blv-šegs kralja Alfonsa, ako se Is kdaj vros v Spsnijo motit civilni mir, ali pa dosmrtns Ječe s konfiskacijo vsega njegovegs osebnegs premoženja. Verka ae lepeje aa dele pred Državni bendl Jugoslavije ped-N se W odstotkov New York. — Od lota 1*14 do lota M0 so Američani — to Jo bankirji In drugi privatni poea-mesnlki, ne vlada — Investirali v tiujesemskth državnih, napol državnih in korporscijsldh sadolžnlcah ali bondlh okrog pat-najst milijard dolsrjev. Od te vsole so V teku sedanje krize lsgubill samo v Južni Ameriki mlllJario ln sto milijonov dolarjev, doČim ae je vrednoat evropskih boodov skrčila sa skoro H00 milijonov dolarjev ali 48 odstotkov. novica is notranjih Streeta, kjer je sre-trga sa tuja-narodnl Streetu, I I bonde amerlšk — glavna med tava tvrdka — so _____|7$o,000,000 pro- vlslje, čs |p povprečns provizija računa na mt odatotkovj v mno-gih primerih ja pa bU ori«totek provizij« veliko višji. , Na Usti Je šestnajst evropskih dežel, kl l*ajo v Ameriki trg ze svoje državo* bonde. Od teh Je Nemčija na vrhu, kar je prodala najvtf bondov Al»eričan(»m. namreč sa vsoto vrednost teb bondov Je danee padla sa Wt odstotkov ln Isguba ia Američane snsša $»7l ,%< " Je bilo sa $44460^)00. ugoslavijs Je prodalo v Ameriki aa 64MIMOO bondov, kl so padli na vrednoetl za HK* ln danes ao vredni 688,088^00 Italija ie prodala boodov 1187,lftOJHO. Padli so sa 80%. Republike Avetrija $186^11,. 600, padU sa , Poljska 8188,078,760. Padli /a Skupaj vseh bondov U šestnajstih dožel Je bilo kupljei Amarikl fla eno milijardo, milijonov te 872 tisoč dolarjev. Povprečne ao padli sa 48 odstot-kov In repr«»zent »ra l<» jenih v svtoritatlvno sliko Amerike Razkrivanje grafta V niternega dlsirlkU Ghicago, 14. nov. — Preteka- ' ve, kl jo vadi pomožni državni 1 prevdnlk John E. Northup, Je odkrila evldenso, aa podlagi katere drŽava upa, da bo lahko obtožila Tlmoth? J. Crowa, bivšega | pred sodnika člkaškega sanitarna, ga dlstriku, ter osem drugih bivših uradnikov, korupcije in sanomarjenje dolžnosti. Preiskava Je do sedaj ugotovila, da so ti ursdnlki zapravili aH' al prisvojili $6,490,000 denarje davkoplačevalcev okraja Gook. Evidenca, kl kaže, da je bilo večje število ossb na plačilni listi sa-nltarnaga dfstrikta, ne da bi o-previjali kakžno delo, je bila vče-raj predložena sodišču, ki mu predseduje Harry Plsher. reate v Prenrljl Pariš, 14. nov. Ns umslju uradnega poročila ee Je število brezpoiM-Inlh delavcev, ki ao registri ran i sa državno podporo, pomnožilo sa 11,000. V Franciji Je 6e vedno 1,860,000 tujessm-sklh delevcev, Robert let, si Je redi preresal vrat. sa delom Is In- |742.00fl,000 izgube. Deprertacl-Ja pa še vedno raste la Isguba mt- PROSVETA THE 0U6rrBnM m umni aunt M jkumovs mabodmb rooroa. a, NJt -Ti-*. IMC*H ^J1* cLSTi. ota«. - trn O«** ■ ^ rMr. CktM* m4 i« m flM 9m fmr, o preprosto in domi-.p kut more storiti le iAušena deiaVska lene. Pozne se jl„ da ji nisU tuja trpljenje in gorje de-| lavca* posebno deUvske žena.' Upam, da ne bodo njene besede da bodo obrodile dober I Kreditni načrt dober u Ko je predsednik Hoov^r pred nekaj tedni iniciatiral kreditno organizacijo a __ pol milijarde dolarjev, da « I £ST7redu"naprej bfjft kakšnih močvirja in ustavi polome, je vsa P^^nUka J^V^ ^^ M# dE w bU jate Radelj ae Ja Waat ARU. Wia. — Večkrat sem le čital, da Je dobro, če ae poroča v delavskih liatih o lokal-nih dogodkih in aktivnostih, tako da imamo tudi dr** priUko čitati in Isvedeti kar al ti videl na svoje oči. Mihrauški aoe. zbor "Naprej je priredil v soboto 7. Joeombra spevplgro "Na vasi/' To Je bilo nekaj izvrstnega Podobno je bilo opereti in meni sa je selo do-padlo. Ni moj namen, da bi plaal kritiko. Vem, da se vsak dlle-tant .potrudi, da izvrši avojo vlogo dobro, male hibe pa nora občinstvo prezreti, ker ta ao na na-ftth odrih menda neizogibne. Na "N spre je vi" prireditvi Paaemi je tek, zdelo, da ni bUo niti najmanjše napaka, ampak je šb vse Amerika zaploskala veselje, čei, to Je začetek konca krize. Odmev tega splivzs Je bilo slišati tudi Iz Londona, Pariza in Berhna* Ves kapitalistični svet se je vzradostll, kajti pre-okret v Ameriki na bolje ,popalJovprCčno 87 odatotkov KKar aa tiOa dela* jo «a n^ l manj mesde kakor v Istem ča^u leta 1989; v kot povsod.i«raejjJ« tl-ti, ki I-istih mesecih leU 1M0 sd doblK 26 odstotkov kako delo, ipa J« takUi, manj. To je rezulUt br^p.^ino.tl In mesd- kUimaJo nobenega n nlh redukcij. V maju ja povpr^na ta- denaka mezda v Združen!? a rta vah bila $2H.I0f? ***** •» d*n •» dva v ob koncu avguaU 1MI Je pa bila $22.10. Po- l^dnu. mislite! Pa nI treba doeti pomišljatl, saj veaU U- »a j H vite ob tem. National Ctty banka v New Yorku, ki rabi dolge žtevllke sa svoje operselje, je izjavila. da Je znižanje mesde "finančna potreba", ksjti trgovina Je v slabem položaju. Rea Je v slabem položaju! Ameriški dalkvci, katerim je bila mezda povprečno snlUna na $22.10 tedensko, Imajo zdaj boš dve milijardi In devetsto milijonov dolarjev manj sa nakupovanje blaga v letu. Na U način mora biti trgovina v slfhem položaju. šuje z zaščito materinega zdravja. Umrljivost dece je bila prej grozna; saj je po uradnih zapiskih umiralo do 2 milijona o-trok na tyto! Ogromno Je sedaj delo "zaščite mater in dece" posebno po kmetih, kjer se je treba boriti z neverjetnimi predsob ki in težkočami, ki so posledica stoletnega tlačanstva in gospodarske ter kulturne neenakosti nižjega sloja. "ZaščiU" se bori proti nefcdaj-nji temi s točnim programom in upajo, da se bodo posledice neumornega dela poznale na pokole-nju, ki dorašča pod novim stremljenjem. V*e matere, svobodne in poročene, so pod istim zaščitnim zakonom. 6—^8 tednov pred porodom in ravno toliko po po-ima mati dopust in dobiva skent Slovencu dne 10. oktobra in Uko nam naredil reklamo tudi v črnem "dnevniku". Kajti 8. Martinjak in jaz sva oglaša la aamo v "rdečih" listih, kot se je izrazil tisti "zaplotarski dopisnik" (besedo "zaploUrski" sem "našla med cvetkami na pisanem polju v dotičnem listu, kajti v Prosvetl bi jo bila zastonj iskšla,) Jeaephlne Pohar. . Zaščita žene mi Ruskem ClšvflaJid. — Če* k o soc. učiteljsko udruženje je priredilo zlet Z Rusijo in se udeležilo pedagoške razsUve v Leningradu. Ogledali so si tudi razne usUno-ve po mnogih mestih..Lani so i-mell v Pragi ciklus predavanj o Rusiji. M. Šotkova je govorila °|ro« »ede ^bo padlš na kametUU tla. potebno nekam Ja prUtoJalo, kar Jim je pavedala. ker Je ša toliko ženek. ki pravijo, da za »enake nI politika. Seveda me ženake amo samo za paš In aa vsirajatl otfa-ke, le nam jih U^* hogec da. Kmalu bi skoro sašU preveč m stran s mojega prvotnega dlje kajti v tem mojem dopisu nisem hamenjena pUatl o politiki. prispevek v višini svoje plače. Ta prispevek ne sme biti nišji kot zadnja njena plača. Dobi tudi pomoč in potrebščine za svojega dojenčka, vseh devet mesecev; po rojstvu prejema tudi vzdrževalno doklado zanj, t. j. Če-trtmesečno mezdo. Po šestih tednih Ima mati pravico do Ažurnega dela na dan in polurnega odmora, da lahko podoji in pre-vlje dete, ki je v tovarniškem dečjem domu. Te pol ure se ne P. a:—Tako češko učiteljstvo, ki je nekak vzgojevaUlj patriotizma. fftična priznanja čltamo v raznih kaplUllstičnlh listih, ki so vse prej kot naklonjeni ftu siji ali delavstvu. Toda, če kdo v Prosveti omenja sovJeU, J« za "našega" B—iča le brezpotre-bno hvali sanje! Njemu je bolj "vzvišena" naloga: biti evangelist "edine" delavske stranke. (PotemUkem ID. InterAaciona-la, ki vlada 1/6 zemlje, zanj ne obstoja. WeU, well! Takih Je tukaj več, s Hooverjem na čelu.) Intereaantno bi bilo pojasnilo, kje je bil evan--, paitlon, organizator "edine" dal. stranke dne 7. nov., ko Je zavedno delavatvo složno praznovalo 14-letnico obstoja edine delavske država na avetu. Navadno mnogo kriči, tedaj je molčal.—Joe. Marin. v aaJnoveJM kopal i«/ t*, naše potovanje.jol obleki la »tekla. Ta Igrafta aa Js Upamo, da bo kljub vsemu rrr^nj"' od rasiih prizadetih, mladi svobodni Aj* narod vedel, kaj Je sanj treba in da bo i usmeriti pot svoja zgodovine Uko, da m« ■ v čast U ponos. Brez vplivov od zun* obzira na tradicionalne privilegij* "J " obzira na tradicionalne privid-Ja svojo bodočnost sam! s "i Edkomfj moif*"' Amerikanakl plaatelj Ckorg« BnrssJ •^rednoat" Edlsonovih iarsčunal, koliko denarja Je nsl^'» njegovi iznajdbi. Nekaj »tevilk^J^ graf 1260 milUonov dolar j* v: t^o« , ljarda dolarjev: električne milUonov doUrjev; električna mlljard doUrjev; tonograf - ^ ](M)| dolarjev; dlnamo-stroj h» »otorjl --Jonov doUrjev; brezžična telegraf4 7miij HJonov dolarjev. Skupaj: nsd 1H Is P" dolarjev. uriJEK. 16. NOVEMBRA. ford: O MORALI nekoč v bližini Yvor-pod kamni mravlje, "jetni utrujenosti za- uho sil ljubše mi postajajo živali," ja dejal neki mislec. Povsod v divjih krajih je človek najnevarnejši • človekov sovrstnik. Svetovna vojna in v njej roaH plamtele strasti so nam ftivo po-kasale podedovanaki zverinski •i j nagon, ki je v nas. Zunanja po- L mi prišli na ■ ko**. ^ J« sedel na ko-L veji in pripovedoval L v svojem jeziku: LjfltrocU Tu pod nam le-fteh »gnusni* človeških [to ^ prokleta »Jega, ie I kakor mačke. Ti imajo u, cevi, 8 katero nas u-LpW*o; Toda ta E i« brez orožji L je zagledal Icos dva v Ljiem ljuba vnem objekta polia, zletel na nju, ■ enega ter ga prinesel t mladičem, da ga pojedo, [riibojniki so ti svijačni I! Ti. prokleta sodrga 1 Be-llnm," je dejal drugi L da bi dalje mislil na ne- p ljubavnika, se skril pit in ga začel jesti. - vzdihuje regrat, ali pgoče misliti le kake Jiuj-io, kakor da te ta prostata rasa najprej Vsega ^ te potem počasi požre. iar! Sam bog nas je u- * „. •(•• ' [ ha, ha," mu je odgovo-tdblo ovsa, "kaj si domlš-fcko «i nesramen! Kaj ii drugim moralo in sa-iebe kažeš kot nedolžno ido jagnje. Potem ko si nI pred vsemi očmi svojo io rumeno spako, se prav iramuješ, da pošiljaš na trani svoja semena, da qo sredi nas, poštenih i in da nas potem surovo it svojimi širokimi listi, loge trave m noto prej sar a obžalovanje in hvalo p ij je oves nehal tožiti, ko d debel, dobrosrčen, neto razpoložen kmet, ki se H: "Ti prekleti oves, ki ftoli ne daš dovolj krme. |r misliš, da te sejčmo te-vo? Preljubi bog je Isstvaril svet, solnce, me-male, živali in rastline ih ao m presneto mučiti, da »nekaj dobimo." tem je muha pičila krnela in pela: "Človek je bival, kako mi dili nje-■Saj zato ga je bog u-■da redi nas oke. Hvaljeni ■H" - "A tako I tega kmeta," J "Jaz sem pa mnogo bolj diše mla-frta»fino kožo in rožnato: To so moj najljubši Včasih me sicer skušajo Mjk treba je le malo da jim uidem. O, ka-■toifllo se prileže njihova Ni, mehki postelji! M* ni bal nobenega k nam je pripravil čim * Jedila. Hvaljen bodi, P**"'! Holham pripada ki niinajo socialnega Vsakdo od vas dela sase in domišlja, da je pameten, de kopiči denar in če čim bolj is-barvanost a "kulturo" se Je v korišča svoje bližnje. Pfuj! Me'strelskem jsrku in v bitki hitro mravlje pa delamo druga sa iigubila.- ToTn^vUiM^ T " ""'I Volt»"* * * v svojem "Mi-I trliX £ l nT gg hromega." krepko bičal mega- SSiJaS Itt ^v^1 samo zanj, to je sa malo tolpo, £ rSh^i: mf',ki «vI » krilni skoro naj- ™ V^ZluJl^ ^ e trabanU solne nega k ^»»i« sUtema. "Potem ko si je člo r^nl t L ' ii vek *** hudiča, da bi se na Atod^ Tako Je kotel stvarnik nj«***« hrbtu snebil avojih ^f^^^Iu*pregreh in budslostl, Ue je v prijetni dolžnosti, dalje ^ protUsil, da dela za svojo naselbino, to je, lik "Nam Mi it«, domišljave zaje-zaklide sedaj bakteri-mikrobom pripada smo prvi vir Mvlje-»Pni pradedi rastlin in ln mi Immo polrli vse Mha, tobe, brencelj, kmet, vse Vas, raat-ilva'i Nam pripadata 'm »lava, nam pripada 1'aateur in dru-Hk*r iM>skušaii, da ^da zaman, v* na* to Ves svet *mage." trenutku je solnčni ša- nl v«. predrzno krdelo donmjej za svojo domovino in svoj zarod, da sa njo Živi in umre. In to svojo dolžnost izvršujemo iz vsega svojega srca, brez zakonov, brez vlsde, brez ječ, brei policije. Vi ljudje ste neumni in etično (moralno) defektni, da potrebujete raZnih moralnih' pridig. To gotovo izvira Is tega, ker ste radi j>odedovanih nago« nov nesposobni, da bi razumeli iil izvedli ABC socialne morale." Ko Je to povedala, je s svojimi čeljustmi zagrabila nogo s cvetnim prahom obložene čebele. Pred svojo smrtjo je »e vzkliknila čebela: "Ti peklenska zverjad, preklete mravlje! Ve požrete in uničite vse. Me čebele smo prav tako socialne kakor ve, toda ne tako krvoločne. Zadovoljimo se z nektarjem in cvetnim prahom cvetlic, ki jih oplodimo, in nobenemu živemu bitju ne itorimo nič Žalega. Me smo kraljice zraka in zemlje. Me predstavljamo etični ideal, kakor je bil v božji volji." , Medtem so njene tovarišice pobijale nepotrebne trote. Tedaj se je oglasila mačka, ki je ves čas šaman oprezovaia kosa. Rekla je: "Vsi ste neumni. Vsakdo zase pomeni nekaj na tem svetu. Ubi bene, ibi patria. (Kjer Je dobrO, tam je domovina.) Jaz ne mislim na noben raj, skušam le, da si tu uredim prijetno Življenje. Posrečilo se mi je, da me je vsljubila stara devica, ki me neguje in hrani; to je prava modrost; vidite, stare deVlce, ptiče in miši, vse je ustvaril bog za nas mačke; to je vsaj moje mnenje. Prisnam, da je ta-le kos drugega nazira-nja, toda to me prav nič ne briga. Jaz sem mačka in ne briga me nič človeškega, živalskega ali rastlinskega razen, če ni m-ni koristno nI prijetno. Moja morala je podobna psjkovi; požvižgam se na vse druge mačke. Maček mi Je le v kratko zabavo. Svoje otroke imam sicer rada kot igrače, toda zapustim jih, čim mak> zrastejo. V resnici ljubim le samo sebe. Ce bi bila jas močnejša, mislim, da bi storila, kakor napravi pajkova žena, ki takoj po združitvi svojega moža požre. Hudič naj vza-n^e vse, če hoče, samo da mene ne." - *Primem te za besede* In-/amna žival" Js odvrnil pes, ki prisluškovat. Skočil je na mačke, jo zgssbil in ji pi)sk>mil hrbtenico. Kosti so poksle tako, da aem se zbudil. To so bile sanje, ali te neusmiljene sanje so mi dale mi "Čim več ljudi vidim« tem je podoben bogu, Id ga j« v resnici sam napravil po tipu svoje lastne revidirane, očiščene, na sunaj sboljšane, več ali manj idealizirane oeebe^' Brez dvoma je človek najhujši od vseh Iivali, če drugega ne, vssj najbolj rafiniran V svoji zlobi, ker njegova instinktivna maščevalnost alt njegova sadistična krvoločnost ni tako naivna kakor pri tigru, kači ali pajku, In ker jo pokriva aa debelo hinavftčlna. Najhujši laž-njivec Je oni, ki prisega, -fta ni nikdar lagal, In naJVeČji hinavec je oni, ki se največ fcaha s svojo odkritostjo — in to bodisi zavestno, podzavestno ali nezavestno. Več ali manj smo vsi kskor igralci na odru; rožnato barvamo, kar nam je vleč, In črno, kar nam ne ugaja; kar nam laska, posvečujemo a moralnimi f rasami; in s podsaveetnim o-gorčenjem obsojamo, kar i jezi. Ce bi hoteli biti vselej absolutne odkritoerčnl, bi tako mučili drug drugega, da bi komaj mo*U govoriti, jesti in piti. Nobene absolutne morale ni Kar je dobro in moralno za eno živo bitja, je često slabo sa dru ga. Človeška morala more sloneti le na rasmsrju do člove-štvs. Prava človeška morala pa zavrača vse, kar je ljudem škodljivo. Zato je treba pred-m odpravti vse, kar omogoča izkoriščanje Človeka po človeku. Vzporedbo bo morala iti socialna vzgoja ljudi. To je dosegljivo. Življenje je neprestan boj in marljivo delo od rojstva do smrti. Kdor preneha delati in boriti se, oslabi samega sebe in ni več vreden življenja. —Po Svobodi. 'Otroki bom po sovrožll V reviji sa gospodarstvo, ročna dela in domačijo "2ena in fem". ki Uhaja v Ljubljani fte drugo leto, je priobften v 9. št sledeči Članek1 našega aotrudnl-ka, ki ga radi sanimlvosti v celo-.i priobčujemo. Op. ur. Cenj. ga. urednica! 2e od prve.žtevilhe izhajanja Vašega cenj. Usta me "Zena m dom" sanims in sata pašno sl+> ilm njenemu rasvoju. In tako Sitem tudi oddelek "Vprašanja in odgovori", ki ga marsikdo presita najprej, seveds z različnimi čuvstvi in mnenji. Včeraj sem prejel 8. številko 2ena ln dom". Na Str. 806 pod oddelkom "Vprašanja ln odgovori" sem čltal vprašanje oz. toftbo nekega moža, naalovljeno s "Sena zakonolomka". Mož pripoveduje, da je poročen ie osem let, ima dve hčerki, a se mu Je lani naenkrat žena odtujila, rodilo s nekim drugim moškim sina, on se je seveda ločil od ftje. Ker pa je ženi njen ljubinae pobegnil, bi se rada vrnila k svojemu prvemu možu, ki U jI odDuitll, ali otrok mu Je sapraka. Zena sina noče jiati v kak zavod, marveč gre rajši s njim v smrt. In mol prsvi sedaj: 4 terega nima popolnoma nobena, niti božje niti Hovetke pravies. Saj ljudi same oerkve la eeto od "isvirnega greha" oprqlčajo in pereja... Vendar dokler bodo med nami le ljudjs, pa kodi molje ali Žene. ki bodo takega mnenja ka- ■ J Zooahoport j- Veliko .se j« le pisslo in se la pile o športu. Danes lahko rečemo, da sode-če žiee. Na strani, Ider je eesta. je nanjo pritrjena dešlloa s na* pisoro: Bodeča žka je isdelek tvrdke Koren k Co. Neko jutro ps prida Isstnlk sadovnjaka pogledat , ali bo sadje le zrelo in vidi, da je vse drevje otreseno. O-graja is bodeče žice je na dveh krajih gladko prerezana in.|x>d deščico Je na koščku patbjl toa-pisano: "Škarje za rezanje žice so izdelek tvrdke Redkev *Co." • / Vljadno Mož: "Naša nova kuhsrica pa Hm izvrstno kuha. Jed mi imenitno tekne." Žena: "Saj sem JI jas poms- f Mož: Vseeno." "Janezek, kdo je bil Kolumb?" _ Neki tiči "Oeeir , — Ps je le bil, saj «e vendar vedno govori o Kolumbovem Jajcu. nosti takega dajanja niti ne govorim. Celo tal* daleč bi si upal M, da H takefau "mola" la "o-lata" epkk odrekel pravico eodlti a moralnosti ženinega dajanja. Kdor ja tako smel da Javno Izreka sovrsltvo nsd msllm nedolžnim otrokom, ki morda niti le ne ve, da sptob Sivi, človek, ki dela novorojena bitja seodgovor-na sa "prestopke" stsrlev, ta ni v svoji notrsnjosti tako arsvno-vešen, ds M mogel nepristransko Siti o prsvHnosti in nepravH-ti dejanj drugih. wiko Ima le kdo to pravico, bi Imel edino pravico do sovrsltvs mali otrok, ki bo — po današnji morali seveda — trpel za grehe svoje matere, dasl je popolnoma neprizadet ki bo Itet morw da sa "manjvMnegs" in bo radi tega, ako že ne drugače, pa dulevno in flfcjbrž tudi materi jelno trpel. W? y Oosps urednkpa! . AH M.vra&mo zopet nasaj v dobo teme ii^aH tjs v srednji vek? Ali nafta vse delo sa neodvisnost in ^vobodltev lene, u zaščito otrok, ss stvarno ursdi kar je to zgoraj omenjsni mol ln tra sjocega razvoja, as *e «iruja "oče1', tako dolgo ne bomo mo- umiri ln da na ograda več bregov, gli uatvarltl niti med ljudmi I- To psihološko dejstvo smo za- stega spela človelke, prave ilo- to omenili, da bomo lale umsli vaške enakopravnosti. ka| še vse hrazvoj današnjega športa* ki u- drugo, in bomo tičali še naprej teghe biti v marsiksterl panogi v črnih zakonih srednjega veka. I pretiravan, morda tudi škodljiv. Kaj mu svetujem? Ako smem. f ap~iin bi mu rekel: Isprslsjte si naprej •• vest ln uredite pravično v ,ebi slepi »anedoaut-rssmerjs do ženinega otroke, ki *• napačno ali praUrano »ojetie- Bsicer niste želeli, a morata »XI pregovor, aa ni J# pM tu. . nJim n**<* ^ n»tl. K»botour.J«»T Vat tu<"1 t«»>opriliu. M. VmtMčZrn naJ^MntJIt to«d.»m. i pravilno da Mete lahka vprslarvJa spada gotovo vpraša^ rekM: V tej iiadevi Imam n* i«>«taH šport js za no In čisto vsat, barvaš ostalo rs- ' leno sattS4d aebe, Dvignite se Da bo naš odgovor vsaj do ne- u* vtioko ,„ tega vprašanja kneti pred ofiml nekatere bistvene momente športa, ki so odlMllni sa vprašanje, kdo naj goji li kdo sploh sms gojiti pravi šfrort* • j Is vrst športnikov In športnic maramo pa U naprej izločiti one, . ki jim je spdrtno udsjatvovanje Za trpljenje dangih imej sme- Mmo moda, ne x* Uvljenjska paraj mshko smo, toda pri lastnem treba. Is umsvnih In dobro sns-trpljenju bodi tvoje srce iz gra- nih vzrokov ml bo vsaka rada nlta. prlsnsls, da js takih repreaen- Samo is prijateljevih * uat | tantov športa veliko več msd Šen-sprej mi pohvalo sa resnioo; kdor I sito mladino kskor msd molko ss ti prilizuje, je tvoj sovrstofk. Tsh tu na marsmo prlltevstl k Srečno bi bilo življenjs na eve- pravim športnikom. ZnačUno tu, ko bi vsakdo napravil polovi- take športnika Ja, da as kmalu co tega, kar sabteva od drugih, imssejo, da največkrat le kak Potrkaj v sili pri prijatelju, majhen vsrok zadostuje, ds kaj pa ss ti odpro oči. hitro In brefVsekoge notrsnje- Hds Je srsčs mogočen krsU, js gs boja opusts gojsno panogo naključja njsgov dvorni laljlvec. sporu, dočlm Js pravemu sport-L>ubežen otrok aladi starost nlku šport llvljenska potreba, ki roditeljev. io bo opustil Is prlmorsn Is teh- Zmersj lagati js težje kakor ničnih razlogov, zmeraj govoriti rssnioo. Pravi športnik hoče doseči v Msterino sroe je globo«lna in športa uspeh, pri čemer uporabna njenem dnu nsjdel nepraeea- Ua vse svoje tslesnt ln duševne jiv biser Iji^MRl- B-" ^m vprašal mrav ve o tem?. Za [Ml i« t varjen? Kaj ki»J Je dobref | ■jjj'1;«!« in odgovorila: V><- imni! Ali še ne pripada mravljam? Fna^s last. Te dre-■ "" aša živina. VI r "utnjL r" da za 'tr" "ike, ki dajejo nam VI ^ - ♦►-»rnlra^ Bog vas našo po-oialelujete duha egoisti. bračnih lev ^v zs M Ne« Yofks. I>smekrstakl vsdlteljl = Danes tudi lene tekmujejo. Zato lahko le is izkustva nekoliko premotrivamo, ali In koliko je lena kot tekmovalka pridobila Zastavimo pa al lahko le drugo vprašanja: aH postane lena po športu, slasti pa po športnem tekmovanju privlačnejša? Na to vpralanja bo lale odgovoriti katar na prvo. Pri vseh strastnih športnicah opažamo, da isgabljajo svojo ženskost, da postajajo njih kretnje in poteze moške. O takih ženah bo večina dejala, da ao Isgubils na svoji privlačnosti. Tudi opažamo, da Jo med tekmovalksml manj neomo-lenih kakor omolenih žensk, kar Je snak, da prslntenslvno gojenje športa oddaljuje leno od njenega naravnega poklica soproge in matere, oslfoma da goje Intenziven šport za one, ki se iz tega ali onega vzroka ne morejo aH nočejo udeistvovatl v zanje na-rsvnem poklkju. Kje ja torej enakopravnost med molom in fteno? Tako mi u-tegne ugovarjati zagovornica tonskih pravic.Mak) potrpljenja! Ce ja le priroda odkazala leni drugo nalogo kakor molkemu, ne moremo le govoriti o neenakopravnosti, če izkušamo dokazati, da Is po prlrddnlh zakonih ni a žensko vse ono, ksr lahko mol* Izpopolnjuje In dviga. Sem spada šport, a la šport Intenzivne oblike, kakršnega gojo tekmoval ol, šport, sa katerega je treba le pri treniranju aapstl vse milice, , pri tekmi pa naravnost prekositi svojo flalčno sposobnost. Oe u-tegne tak šport, kakor smo Is omsnlll, Ikodovatl eslo močnejšemu moškemu organismu, kako naj ga zmsgujs šibkejša lanska? Zato oo prlanane tekmovalke po moči in morda tudi po značaju bolj molki kakor tonske. Radi priznavamo njih uspehe ia ss jim čudimo, a njih udejstvova-njs v športu ae moremo poetavi-kot 'iplošno veljavno jjravllo. enski poklic je bil In ostane* bi-ti molu enakopravna družica, +> troku ljubeča mati t ne v utrudljivih naporih in velikih uspehih, temveč v bodreči in vztrajni skrbi aa dom in nelnt ljubezni do otrok Je njena moč ln poklic; vse drugo Je tajema, ki pravilo le potrjujs. Zato je njeno telo nelnejle ln šport, ki naj bo ta mola borba, bodi sanjo gra. I dvoičkl ^^ I ^ udejstvbvanju uporsbljatl Kdor toži ja aa usoda Draga- nis ni k^' na njem saJuiJss nosU bi kmalu saostal. V ai»rtu tjs zs- ^ ^ce^J^aT -^t je v » ^plnjki Telo brez gibanja in miell brez t^^^t^JS^ dejanja sp mrtve. !Lt Oporoko bi morsli odpreti tole ^ na sa^ sgjt, ano leto pa smrti rajMga. Radar obeojea aa ll lat jato W1nfiold, W. Va. - Bmest Laaders ja bil obeojea na osemnajst lat sapora na obtožbo, da a umoril nekega stavkokasa Izpoved, (staro je podal po aretaciji In katero je pozneje preklical ter zJavU, da je bila lasiljana, Js bila faktor v tem bi sorodniki vsaj čelo lato Žalovali sa njtm., Vsak človek na svetu plete, aH vsak aa druga pilšaio. Hudobna talča js kakor mrtvaški zvon. Zvoni tako dolgo, da odzvonl zakonski sre^i. Tašča je grenka, padaš! bi bi Is Is samega sladkorja, pravi star španski pregovor. Clm manj zob Ima talča, tam gedljivejla ja. Ako ss ne malčujemo In trpi mo, pokažemo plemenltoet svojega srca. Upanje v boljto čase ja zadnji i Aport ^ n^ni, ki Je za ras-Imetja ve* - s nJim m važ- apeh, da uporabU take svojo te> lesno Ifakor tudi moralno silo. Prav v tem lai^ vzgojni la kul- se v sporU figa J s la rasvlje telesne in dušipš sposobnosti S športom naloHJIvo svesana js tekma. T^a aam al treba dokazovati, dokazuje sam to to dnevno časopisje, ki dan za dnem o aajraeaovrstasjlOi tekmah, Uko u.ošklh t 4akm<» 'd^i Mjjortnlh tudi prosjak I Veliki bi sa moral naslvažl as- mo tisti, kf Je veHko pretrpil. w|w« ln Dom nosti. Tekma ja to gt*le ns teh-nično izpopolnitev sportniks potrebna; tU Vidiš pri sotekmovsl sa amrslkai, na kar sam nisi prt. tol.Se večje vstnostKlrlfti ms v moralnem oslru, Ko tek kaj smo vsa sile, ds bi * rioljs Js take , MoJ seibotote peetaU, pa alč I majal, h< nlmaUl Ali veste, mladi mež. rsl; sate ___ kaj aam maral vse delati, da sam dosegel Um večj 1 uspeh; zato se postal bogat r ae strašiš dolgotrajne in utrud- "Vem, pa js bolje, da oataae Ulve vežbe, g vel, da ja spalno tekmovanje potrstoM Vprašajmo ss, sli sms tudi to-ns gojiti šport do toUke mera. ds se udelslaje tekem, pri ksU-rib mora aapsti vsa svoja m jih bil rad govoril v Um veličastnem trenutku. "Lenčka, jutri navsezgodaj odhajam od tod. Ne boš poiabila namer "Nikoli, ljubljeni moj r ••poznam te in ae zaneeem nate, Unčka! "A ti, boš pisal kmalu r' "Takoj, ko dobim delo!" "Siečen bodi, Jože . . Lenčka je zalhtela. . "Molila bom zate, drugega nimam, (ia bi ti dala na pot!" ^ . "Svoje arce ai mi dala, kaj moreš več? In Jožetu je bilo ob tej aladki saveati, da bi zavriskal. Pol dveh Je udarila ura, v vaškem zvoniku, ko je Jote odhajal izpod Lepčkinega okna. II. V tujini i Jote je hodil po tržaških ulicah in ai ogledoval mesto. Občudoval je lepe hiše, poetajal pred izložbami tes mislil na bogastvo in razkošje velikega mesta. Manjkalo mu Je živ-Ijenskih izkušenj, da bi za vaem tem bogastvom in bleščečo mlako slutil tudi pretresljivo sliko, revščine ln bede. Zato Je z yeeellmi ml-' slimi in upopolniml nadami gledal v tfvojo bodočnost. Zdaj pa zdaj Je stisnilo njegovo srce kakor pritajena bolest. Nehote se Je spomnil na Lenčko in ob tem apominu ae ga je lotevalo domotošje. "Sedaj sem in druge pomoči ni, kot da ai pomagam naprej!", je Junačil aamega aebe in premagoval žaloatno razpoloženje. — Napot« ee je bil ptoti obali, da bi videl morje. Kakor veličastno rasodetje Je bila zanj širna vodna ravan, nabrana v trepetajoče valčke, ki ao ae lesketali v aolnčnih žarkih. Joftetove miali ao plule a temi valčki vred v nedogled no daljo, v deveto dešelo, kjer kopljejo zlato in šive kakor kralji . . . Jote je aanjal z odprtimi očmi o bogastvu In arečl, o Ameriki . . . "Zaenkrat'bo moja Amerika tu!" ae je naposled zdramil, počeni!, sajel s roko morske vode In jo pokuell. "Res, slana je I" ae Je prepričal. Bog ve, ali Je tam onkraj morja tudi vae tako rac kot pripovedujejo?" del je ln s4 zglaall v Lloydovem arzenalu aaetran dela. Vratar mu je napisal na lietek nako Ime In dejal: "Povprašajti* za goepoda delovodjo Prim-ca, ta eprejema delavce." Brat poaebnih težav je Jože našel delovodjo Primca. Pokazal mu ga je bil neki delavec. "Gospod, proelm, ali bi dobil v arzenalu delo?" ja praproato vprašal Jote. "81 ae učil kake obrti?" "Kovač aem." "Kovači ao rasllčni, moj patrijot! Kje si se lsučll in kakšne kovačije si vešč?" "V Retjah prt Trftišču sem so učil. Na Fužini eam bil." "Pri Krišlju?" "I kako pa veete to. gospod?" Tudi naš arsenal Je rebil včasih Krišljo-va izdelke. Poštenjak Je bil stari In dobro blago ju pošiljal. Nu, vidim, da al bil v| šoli. Pa daj knjižico In pridi jutri sjut delat!" Jože bi bil najrajši kar poskočil od veselja. Zahvalil se je delovodji, mu izročil knjižico in se veselega srca napotil v mesto, ds bi si kupil kaj za pod zob in na to poiskal stanovanje. h S pičlimi prihranki, ki Jih je bil Jože prinesel a seboj od doma, Je sklenil varčevati, ker ni mogel vedeti, kaj se mu utegne primeriti. Poiskal Je v starem delu mesta preprosto, čedno gostilno in zavil noter. Naročil ai je skromno okrepčilo ln tudi prenočišče so mu obljubili za tisto noč. Naslednjegs jutra Je odšel Jote na delo. Tlstlkrat so v Llojrdovem arzenalu gradili bei bojno ladjo "Radeckjr". Delovodja Prime je odkazal Jožetu delo v družbi treh starejših delavcev, ki ao opravljali na novi ladji kovaška dela. S avojim skromnim vedenjem, pridnostjo in ualuinoatjo aa je Jože kmalu tako prikupil delovodji in tovkrišem, da ao ga val vzljubili/ Opazoval je boljše delavce, kako ae mučijo in pogostokrat je priskočil temu ali onemu na pomoč ter s svojimi krepkimi rokami dvignil ln prenesel težko breme, i katerim bi imeli trije drugi opravka. Od mladih nog je bil vajen naporov ln težkega dela, njegovo zdravo telo je bilo utrjeno in je z jeklenim od-posom klubovalo težkim dolžnostim arsenal-skega delavca. . A ' " >> ■ Od prvega dne Jožetove nove službe mu Je kazal največ naklonjenosti preddelavec Skr-blnšek, ki se je pri vsaki priliki pokrovitelj-ako zavzemal za "avojega Kranjca". "Ali imaš že etanovanje", Je že drugi dan epra*eval Skrbinšek Jožeta. "Se ne, nerodno mi je, ko ne vem, kam bi ae obrnil v tujem kraju. Včeraj aem prenočil v gostilni." "Ce ti je prav, boš pri meni imel atreho in poeteljo!" Jože je ponudbo z veseljem in hvsležnoat-jo sprejel. Poelej sta postala Jože in Skrbinšek še večja' prijatelja. Kakor pri delu, tako se je zavzel Skrbinšek za svojega varovanca tudi v prostem času. "Prvo, ksr ti polagam na arce, je, ds as ogibsj pohajkovanja in slsbe družbe," je poučeval izkušeni mož mladeniče. "Po alabi družbi rada glava boli! Zdrav al in poataven tudi. Veeeli ae življenja, dokler ai mlad, toda poznaj v vaakem oslfu gotove meje, zlaatl pri ženakah ln pijači!" Jože je uvidel, da je našel v Skrbinšku odkritosrčnega prijatelja in očetovakega svetovalca. Sklenil je, da ai bo uredil avoje novo Življenje po njegovih navodilih. Skrbinšek je ob nedeljah in praznikih vselej povabil Jollta s seboj. Razkazoval mu je mesto in njegove znamenitosti ter govoril o vaem, kar je mislil, da bi utegnilo njegovega mladega tovariša aanimati. Z dobrohotnim na-emeškom je opatova! Jožeta, ki ae je rad oziral zlaatl po mladem ženakem svetu. "Nu, kako ti ugajajo tržaška dekleta?" Jože Je nekoliko zardel, nato pa je ara-mežljlvo uovedal: % "Niso videti napačna. Samo nekam ble-dollčna se ml zde in noeijo se vse drugače kot pri nas v Zavrtju ali v Retjah. Goeposke ao Jako!" "Verjemi, Jože, malo ja zdravja med temi. Meato je pač meato, in življenji poteka docela drugače kot na deželi. So med ženskami, ki jih srečujeva tudi dobre ln poštene, (ftalje prihodnji«.). MUan Mila: V ■ a • Napiasno sa Proavato ' \ Smeh. Godba. Krik. Plea. Petje. Halo! Vsevprek. Veselje. Prešemoet. Uživanje. Zunaj pa dež, veter ln mraz. Jeaen. Zima. • Vae žari, vae kipi v avitu rdečih električnih žarnic. Oficirji slave republiko, alave avojo slavo in srečo v baru. Dolga miza jih je. Is vaeh vetrov ao ae znašli, sakaj Avatrija, stara Avstrija je propadla in oni slave njen propad in pljo ns zdravje republike. V baru ns DunsJu, kjer Je šr ne davno »tolovsl Hababurian. —■ Dvorne kočije, španski IsksJI, helebsrde, bleščeči gumbi in Is-kasti škornjl.) Ceaar je pobt gnll. Odpovedal m je prestolu in gospodje oficirji »o pri»egli ns republiko. Skrajni čaa je že bil. da je itgi nil. Vse bi propadlo , . . meni atotnik Auer In poškili na mlade-ga majorja Krafta Vsi razven njega ao bili Atab-ni ča»tniki. Vedno v vojnih k\ar. tir jih in ao maralkaj laved.-li ln slutili bolj ln prej kakor oni, ki ao stali na fronti v ognju Zato aose pripravljali, prsustrojalt za Ne. ^^^, ' 1 Msjor Kreft, mlsa^d otroških let zsvojščen vojsk. iWe boril ns fronti. Vse ta vero, ln ceearja. Boril ae je kot malokdo. 8ln uboge uradniške vdove, ki ja Imel arečo, da je bil brat-plačno sprejet v kadetnico, Je sprejel Idejo cesarstva, vere .n domovine v pomladansko polje svoja duše — In v *|em Je vsbr-štelo čisto, vae požrtvovalno hotenje. Preko teh plotov ni mo> gel pogledati nikoli. BU Je že od deaetega leta obrobljen a trdim ovratnikom vojaške aurke. Vee je bil v tem. fie ženake ga ni ho imoUle. Zato pa je avanti-ral do majorja in tudi odlikovan je bU. Večkrat (Signum laudte itd.) Prelom. Umik armada. Vojaki ao ae tudi njemu abunlll, ki Je bil strog in Jeklen mot t Idejo. Nasilno ao mu porezali sveade in kolajae vrgli v oeetnl larek. To Je bila zanj kapitulacija mladosti. Aivljenja. ln Je beial s fronte naravnost na Dunaj, lakirani, prešerno voeell Dunaj NIČ. Praanota. Vojaki t republikanskimi znamenji na čeladah, pomilovalni pogledi novo taprleedenih republikanskih oficirjev, vae to je oralo vedno večje brazde v njem. Obrali se Je ns tega In onega. Komaj nekaj kron denarja Ja še in eventualne evsntuelnoeti no\, ga| imel Za smrt preveč, se tlvljen-retima Pripetil ao ae ln vidr- je premalo. Bivši tovariši, ki so tali. Oficir Je oficir, le ga posta- imeli srečo ln se bili od nove tlš aem ali tja. Brea Ideje. Nade že priznani, so ga pomllova- li. Prepotno, sicer pa — sekaj je bil tako vnet ln goreč? Ogenj n nikoli dober. Človek mora bit tudi kol oesarist racionalen ekonomičen. Ds. Gospod major Kraftl Ničesar več ni vpraševal. Prepad ae je tagvozdll med prej sedaj v njegova praa ln jih raz-sekaval. Kam? Nazaj? Naprej?-- Ni poti! Vse je kakor s sneženimi zameti zabarikadlrano. Zan, ln za vse tiste, ki ao ae borili tgnji-m, s dušo. Stotnik Auer, poročnik Klein, major Kruttnsky — in tako dalje. Vsi so veseli, prešerni nocoj, zakaj v baru so, v tistem baru. kjer ao ae prej ahajall a najvišjimi ceearaklml oficirji. Jedaj ao oni goapodje. sedaj so čaatniki republikanske armade ln VI v len ne pleše In poje njim. Vlvienne Je lepa. Vlvlenne je Strastna. Vlvlenne Je lep kos človeškega. umetniško IzobUkovs-nega teleas. Ksj zato. če se Je prej dražile s brigadirjem von IshoenherrJem, generalom vOn Freudom ln t nadvojvodi, princi ... in tako dalje. Sedaj Je republika in gospodje Ausr, Klein, Krutinakjr Itd. 8o njeni oficirji. Vae »taro je propadlo. Se v revščini iigubtfe. / • Vlvlenne mora Živeti. Zato poje republikancem, ki ao Ae nedavno prisegali in peli: Va« sa vero. dom. cesarja 1 Vivtenne jih mrzl. Msjor Krafl Je sašel med ve- VET£ i)oma ga čaka mati, v skrbeh. On pa j« šd vedno v akrun- _____i v bar,; v ta bar, carujejo sedaj novi vojšča-(Stara mrhovina si je oble-novo obleko.) Kraft molči in kadi cigareto. Vlvienne poje. pleše, njeno telo vabi in vse, kar moškega, sope v brnenju telesnih motorjev. Vlvienne jih je pognala -v strašen tek. Le Kraft molči in kadi cigareto. Zadnjo cigareto kadi in misli ničesar več. Konec je spočel sanje. Konec je spočel deveto deželo pokoja in sm^ti. 2iv mrlič. Vijak brez matice. . ■i« njegove oči so tako lepe in ustnice so tako sveže, imel je nevesto na I^maju pa se je poročila z drugim, ki ni bil na fronti ... to je ves njegov erotični doživljaj ki Vlvienne čuti nedolžno sočnost njegovih ustnic, objem dolgih, koščenih rok, ki bi jo lahko stisnile v smrtni, večni objem. Vsi gs prezirsjo. Posmehuj. jo »e, ker se je boril l ognjem in v njegovem svitu so mu zaslepele oči. Ni videl, ni vedel, kaj se godi okrog njega, kaj se igra na svetovnem odru. Slab Igralec t — Mieli poročnik Tepec! V meni Krutinsky in se porogljivo smehlja. Kraft pa ne misli n$esar več. Nikogar ni, k! bi mu dal le.po, dobro besedo Vse se mu smeje. Vse ga pomi-luje ... toga boli. (Na mater ne misli, ker mati, ki trpi doma kakor on ln čaka ... ali ga bo dočakata?) Kraft je živi mrlič. O-kostenel v trdem, časti praznem ovratniku. On se ne more preobleči, on se ie more renovirati kakor Klein, Auer, Krutinsky itd. Na popudriranlh prsih Vlvlenne Žari rdeča roža — gartroža. Vse misli se poželjivo stegujejo po roži in njenem telesu ... stotnik Auer, pijanec, izvrstni W hač 5. u lanskega polka, divja, ka-kor da je na dirki a svojim žreb-cem Napoleonom. 1*- "Vivlenhe, daj mi rožo, dkj mi rožo, da IM uteŠl I . ." Ne aamo on, vil krlče po te. roži, vai se stegujejo za njenim telesom. | "Kogar ljubiš najbolj, daj mu rožo —" taCvlll v ttnorju poroČ-po svoji sU>pnJi tfi-clratva ne tipa veliko na zmago. |fbe je trenutek. Roža je trenutek. Vlvienne je trenutek Življenje je v trenutku. Zato val hrepene po roži, po plesu, po Vivienni ... Le Kraft molči in kadi. Vivienne ga vidi Vivienne ga čuti, Vlvienne hrepeni . . . Kraft ne vidi ničesar Kraft gleda* v praznoto pred se boj. Na nikogar ne misli, ker ve da nikogar nT, ki bi na njega mislil. Za Vivienno ne ve .. . 4 .. Ko je godba utihnila, je Vivienne težko sopeča stopila mizi, kjer ao polivali Auer Klein, Krutinaky in še več jih je bilo — s šampanjcem. Vsak j je ponudil čašo, ker vsak je hotel imeti njeno teku in čakal zna menja svoje zmage. "Rožo, Vivienne*. ..!" Kriki vsevprek. In Vivienne prelista vrste omizja. Moža možem. Vse se vzpenja. Nihče noče biti neopažen. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Oct. Si'. 1931). pomeni, da vam Je naročnina potekla U dan. Ponovite Jo pra-vočssno, da vam Usta ne vimo. Ako Usta na pVaJmete, je mogoče ustavljen, ker ni bU plačan. Ako Je vaš IM plačan In ga na prejmete, je mogoče ustavljen valed napačnega slava, pišite nam doplanlco navedite stfcri In novi naslov, , Nafti zastopniki ao val dru-fttvenl tajniki ln drugI aai ki. prt katerih lahke plačaU na ročnino. m. Naročnina sa celo leto Ja $6.00 ln sa pol IsU pa $3.00. Člani SNPJ doplnluJo $4.80 sa sa pel IsU $140. Za aMato Chlcago In Oeore sa leto $7 JO. pel leta $3.75, sa Oa-ne $€.30. Bela roka zgrabi za rožo in Jo zažene tja dol v levi konec. Kdo? Major Kraft ee vzdrami iz avojih sanj, oživi, zakaj pred njim je obležala —- rdeča roža. Samo on ni vetal, aamo on se ni vzpenjal. Pustili so ga v pijanosti obupnih misli in vendar — pred njim leži rdeča roža. Rdeča roža iz prs Vivienne. Vstane. Pogleda, Oči se sreča-|Šf očmi. (Vlvlenne ima dvoje arečih oči.) Kraft se ozre po drugih in vidi jezo, začudenje, sovraštvo. Kakor prej za hrbtom se skrivajoče, tako sedaj jasno zevajoče na vseh licih. On živi mrlič, preživel človek, Vivienne in njena roža... Tisoč misli in tisoč čuvstev vzvalovi v njem. Kipi. Vse se divje vzpenja ob lepih, elektro-žarnih pogledih — dobre Vivienne. Dobre Vivienne, ki je prodaja-a svoje telo caristom in republikancem. Saj vlačuga nima duše, e vedno slišal Kraft. In sedaj'* njene oči in roža... Kraft je srečen. Toda v njem je tisoč misli, v njem je pretek-ost, sedanjost in zsnj mrtva bodočnost. živi mrlič ... "Hvala, Vivienne ..." (Kraft je nesrečen.) In njegov obrez se nssmehne, hvaležno tr peče se nasmehne za rdečo rožo, za najlepšo besedo v svojem življenju. v iKraft je nesrečno srečen. . . . iNi še bilo časa, da bi se ostali zjezili, da bi se skregali nad nehvaležno Vivienno in Kreftom, ki jim meša družbo, ko je prerezal rezek zvok vtnevoljeno ozračje. Kraft se je opotekel naprej in obležal pred Vivienno. Iz senc mu je tekla kri,.. Vsi so zakričali. Vlvienne se »je v prestrašenem joku zrušila k umirajočemu, de en dih — in konec vseh koncev. Na tleh leži mrtvi major Kraft, ki se je bori' z ognjem in ni pazil na čas. Ob-raz je krvav, oči se gledsjo z i-stim pogledom, kakor so zahvalno pogledale takrat, ko je roka segla po rdeči roši. V tem pogledu sreče in nesreče so oetekle-nele in govore svoj večni mrtvaški govor. Vivienne Jih razume, Vivienne jih čuti, Zeto vse, ki so ostali živi, sovraži, Vi^enne trpi, ker je mrtvi Kraft bolj živ kakor b-ni, ki žive . .. V trenutku trenutka sreče si je pognal kroglo v glavo, da bi trenutek podaljšal v večnost. In Vivienne va, da je storil lepšo smrt, kakor če bi padel na fronti ... za vero, dom, cesarja. . Vivienne joče ... NOVEMU Urednik modruje sam pri sebi, ko gleda velik kup neporabnih rokopisov: "V Babilonu bi bil moral biti urednik, kjer so pisali na opeko. Danes bi imel že vilo . . ." • "Gospod direktor, prosil bi vss zs službo vsšegs privatnega tajnika." "Ksj pa mislite, mladi mož? Ssj privstnegs tajnika že imam." "Imeli, gospod direktor! Prav kar setn ga povozil z avtom!" _ * "Ali boš kmalu oblečena, dra ga?" "Nikar me vendar neprestano ne izprašuj! Saj sem ti že pred dobro uro rekla, da bom v petih minutah gotova." Trd kruh Oče gre s sinom gledata cestarja, ki^ je kruh tega ubogega mc 'Sam mislil, da Je ae odreže Mih^ J*JS v Čarovnik Učitelj je izpisal nstai sedo"tat" in hočt ud detl^ kaj ta beseda pon^ repček, povej mi tir "Ne vem, gospod učitelj '"Poglej! Ce jaz žep in iz njega. mmem J kftj 8em Poten? "Čarovnik!" * "Sef mi je rekel, nai vragu." "In kaj ste potem nj "Takoj sem tekel k spod odvetnik." DVA VELIKA BOŽIČNA IZLET v domovino "PARIŠ" 1. decembra S. LOUIS COLDSBaOA U Mftega M«w Yortkm, «ILE DE FRANCE" 11. decembra yed akuieoim rx**rom g. JOBBPH MAJDIČA U nUec» urad. Buch. ■reda Budu ( NARAVNO8TNO DO HAVEE Hitrost — T7