KRANJ, 14. APRILA 1962 LETO II — ŠTEVILKA 14 NE PASEJO KRAV Kranjske ljubitelje domače glasbe so ta teden »pet zvabili »veseli planšar-ji-n pred svoja glasbila in jih iva krat po dve uri zabavali t cinglajočimi zvoki in zdra-rim humorjem. • Clovešk bi po oblekah, ki |ih veseli fantje nosijo, sodil, da so prišli s planin v Rkolici Bohinja, kjer so še ta čas pasli in molzli krave ter delali sir. Vendar. . ., ko so končali z igranjem, niso odšli na Gorenjsko, marveč so se v svojimi avtomobilih odpeljali — proti Ljubljani! — Vsi ti »»planšarji« so uslužbenci .v našem glavnem mestu, našli pa so se pred leti pri godbi na pihala Lju ivke milice. — Pristno gorenjsko ime so si izbrali pač zato. ker so njihove planinka pesmi med ljudmi na j1.: olj vžgale, saj ni bilo malo takih — in 'h Se sedaj ne manjka — ki so se ob zvokih V VSAKI DRUŽINI NAPRAVIJO »HIŠNI PRAZNIK«, KO OTROK SHODI. V NAŠEM ČASU NE POMENI MANJŠEGA ŽIVLJENJSKEGA USPEHA, KO SE ČLOVEK NAUCI HODITI njihovih trobil, godal in tol- PO PARKETU ALI KAKOR TEMU PRAVIMO. KO SE NAUCI PLESATI. PLES JE PO- kal veselo zavrteli. Tako so se v tradicionalnih nošah podali v svet — ljudi zabavat . .~. STAL NAJBOLJ RAZŠIRJENA ČLOVEŠKA NAVADA. O PLESU Z VELIKIM POUDARKOM GOVORIJO S PRI2NIC. PA TUDI DRŽAVNIKI GA S PRIDOM IZRABLJAJO, DA PRIDEJO DO VOLILNIH ZMAG. PLES POMENI PRECEJ VEC KOT »SPREHAJANJE PO PARKETU*. A V ZABNIC Trčenje dveh tovornih vlakov Zabnica, II. aprila - Sinoči nekaj po 21. uri sta na založniški postaji v Žab,.ici trčila dva tovorni vlr.k.i. Pri trčj-nju je nastala ve'mili-jcn-ka škcda, vendar na »a-to ni b'lo iluve'.kih žrtev. Le sklepnik je bil neUoliko poškodovan. Kor je prometnik I. Z. s postaje v Zabn'ci odpravil tovorni vlak proti Sk. Loki, še preden Je bil nasproti prihaja ječi tcvoriu vlaJi v celoii na stranskem tiru, je prvi vlak zatekel tri vagone ša na glavnem tiru in jih iziiril. Dva prazna vagona (last nemške železnice) sla popolnoma im:*er»a, me ritem ko je •!|iii;!!!till!lliii;i!!!lli:illtlli::!ll!!l!Mli;i U'W('hiij(i z.ljudini tretjega — napolnjenega s koksom lokomotiva porivala pred sabo in je ostal skoraj nepoškodovan. Reden železniški promet med Kranjem in Ljubljano so lahko vzpostavili šele danes popoldne, ker je bilo zaradi zatrpanega vhoda na stranski tir križanje v Zab-nici nemogoče. Vlaki so se tako križali le v Kranju in v Skorji Loki in so z.'to po večini vozili z zamudo. — Po tej progi pelje na dan vej kot 50 vlakov, kar je pa za enotirno progo zelo močsa obremenitev. Med drugim je imel veliko zamudo tudi nočni brzovlaJk proti Avstriji, ki bi moral peljati po tej progi kmalu po nesreči, a so ga morali na železniški postaji v Sli- i"ji I-okj zadržati okoli eno uro in pol. Kot je znano, je treba za vsako minuto zamude mednarodnih vlakov plačati 2000 dinarjev. - M. S. Najbrž za ta pogovor niti ni važno, da si je Saša Skufca pred poldrugim letom kupil pipo kot nekoč •Hemming\vay, ko je pisal svoje obsežne romane. Ob tem »novem ognjišču«« je nastala njegova mladinska igra »Punčka sanja«, ki je pretekli teden doživjela krstno predstavo v jeseniškem Cufarjevem gledališču. Tretji krst je bil celovečeren., Njegovi prejšnji dve deli Trnuljčica ter Janko in Metka sta obšli domala vse slovenske odre. ® Kaj je osnovna ideja novega dela? — Vera v človeka, optimizem, tovarištvo, mladost, iskrenost in pravičnost. Kot v vsaki pravljici si tudi v tem delu stojijo nasproti temni in svetli liki. Sku- TRETJI KRST šal sem v igri povezati tri stvari, ki na odru do sedaj še niso doživele sožitja, to so mitologija, sodobna tehnika (elektronski možgani, televizija) in ročne lutke. $ Kaj misliš o mladinski dramatiki pri nas? — Fremalo je mladinskih odrskih del in redki so ljudje, ki se s to zvrsijo ukvarjajo. Splošna ocena: nezadostno. •i> Kako je nastala »Punčka sanja«? — V prejšnjih dveh dramskih delih sem posegel po pravljicah, ki sem jih priredil za oder. »Punčka sanja« pa je izvirno delo. «P Včasih očitamo mladinskim dramatikom, da niso izvirni. Posledica tega je, da nimamo izvirnih slovenskih del. Ali ta očitek drži? — Izvirna dela lahko preštejemo na prste. Mislim, da je vzrok za to podcenjevanje mladinske literature. Zdravko Tomažej Četrti general izmed petorice, ki se je uveljavila z znanim alžirskim udarom, se je te dni zagovarjal pred pariškim sodiščem. General Edmond Jouhaud, ki je že približno 20 dni za rešetkami, je tudi na sodišču ostal vreden »ugleda«, ki ga ima njegova teroristična organizacija. Pariška policija, ki se je spravila na strehe okolišnih hiš. da bi preprečila napad OAS, je bila zaposlena. Vzdolž ceste od pariškega zapora Sante do PAT.ACE PRAVICE so bil! razporejeni oboroženi policisti na vsakih dvajset korakov. General Jouhaud je pred sodiščem, ki mu lahko izreče smrtno kazen, govoril, kot da ga sodišče kliče na zatožno klop ne zaradi zločinov, temveč zaradi zaslug. »Vse, kar sem napravil, je bilo narejeno za Alžirijo, za mojo nesrečno deželo in za male ljudi.«■ BT* drl obtožnice, ki ga krivi za uboje, napade na ljudi, vlome in tatvine v bankah, je dejal: -Točno je, da je bilo več prekrškov. Moja vloga je bila politična. Ce kakšen komandos dela na svojo pest ilegalno, brez telefona in oficirjev za zvezo, je to znak, da ukazi ne naletijo na popolno poslušnost.« V zagovoru, ki je tr 'al 110 minut, je general, ki je bil v juliju lani že obra jen na smrt v odsotnosti zaradi sodelovanja in pripravljanja puča- v Alžiriji, dejal: »Ko sem stopil v OAS, sem vedel, da bom nekega dne odgovarjal za svoja dejanj^ Ve izogibam se odgovorrosti. Sprejmem kazen za vse. kar so napravili moji ljudje.« Generala so prijeli 25. m-\r* ca v Oranu. Takrat je bil V civilni obleki, nosil |C brke in umetno brado. Pristaši OAS so napravili nap3;1 na oransko orožniško postajo, ko so zvedeli, da je Jouhaud ujet. Napad so orožniki odbili v borbi, ki je zahtevala ene smrtno žrtev in 18 ranjenih. Sret med Tzporcdniki kaznivih dejanj Strah velemest RIM Navada je, ko govorimo o Chicagu, da obvezno omenimo njegovo podzemlje, ki prinaša večen glavobol ameriški policiji. Zadnja leta je prispodobo »mesto strahu« dobil še Washington. Glavno mesto ZDA je bilo do sedaj mimo in znano predvsem v političnem svetu. Na zasedanju ameriškega senata pa so ga pred kratkim prekrstili k^iI"^ vsakem čašu Tud U lice Rima, Neaplja in Milana so popolnoma varne pred nasilneži. Po njih se lahko meščani spre- v »mesto strahu«. Pojasnilo; mirni sprehodi po širokih ave- ponoči. O oboroženih tatovih nijah so postali nevarni zaradi vedno večjega števila kaz- n[ ovora včasih se samo na nivih dejanj. Pozvali so vvashingtonsko policijo, da polovi prornetTlih križiščih v pTed- storiice in prepreči nova zla. mostjih zgodi kakšen napad Po uradnih statistikah OZN noma drugače. Vsi vedo, da ^ parkirane avtomobile, število kaznivih dejanj sko- so vislice kazen za zločin. Ženske cesto zasledujejo. Taj v vseh deželah narašča. Sodniki ne izrekajo blagih Toda moški ne uporabljajo gujini, ^ pa skupine mla Kaj je temu vzrok? Ta po- kazni. Britanski sodniki pra- nasilja m se umikajo brez jav raziskujejo ameriški ča- vi jo o ameriškem sodstvu, da hudodelstev, sopisi, ki so priobčili vrsto bolj ščiti pravice prestopni- Do 6toriloev kaznivih de- sestavkov iz svetovnih vele- kov kot pravice družbe. janj so italijanska sodiš a stroga. Blage kazni bodo do- niva dejanja sama. Za predi lili storilcem, če so zelo stopnike pravijo, da jih mo-mtedi. Za povratnike pa so rajo zaposliti in preprečiti kazni najstrožje - tri leta beg v seksualni zločin, pre-temnice. Uboj kaznujejo z prečiti kraje avtomobilov in dosmrtno ječo. Italija nam- preprečiti popivanje in upo-reč ne pozna smrtne kaz- rabo alkohola. Po uradnih ni. stališčih so vse to razlogi za zakonske razveze in zločine. KOLN v Nemčiji ne delajo sodiščem preglavic zlo činci. ki po zelo malo PAKIZ V Parizu so zabeležili povečanje nočnih nasil-stev in napadov na podih fantov, ki delajo raz- gameznike. Na splošno lahko lične prekrške. Tako i meno- rečemo, da med pariškimi vani »halbstarkerji« zaskrb- bulevarji vlada red in mir. ljujejo ljudi v vseh večjih Večje neprilike lahko doži-nemkih mestih. Iz vrst teh vimo v mestnih četrtih, kjer prestopnikov se je število je veiiko število nočnih lo-;atvin in vlomov v zadnjih kaiov. v Parizu niso Zabele-letih precej povečalo v Kolnu ^c primera uličnega po-in drugih nemških mestih. enstva. Pariška policija stoji Meščani mislijo, da krivdo za to nesi zakon, ki je do mla-dih ljudi preveč popustljiv. Policija je med Nemci zelo popularna in cenjena. Sprehodi ponoči so popolnoma varni. Drugo nemško mesto Hamburg vodi na lestvici manjših žepnih kraj, tavin avtomobilov in vlomov v stanovanja. Policija pa je storilcem vedno za petami. STOCKIIOLM V _ Čeprav je že vsemu svetu znano, da se na Švedskem brigajo o ljudeh »od zibelke do groba«, je zadnja leta prišlo v tej severni deželi do naraščanja kriminala in kaznivih dejanj. V Stockholmu ni organiziranih tolp, vendar žene in starci ponoči neradi prihajajo na ulice. Storilci kaznivih dejanj so predvsem mlajši ljudje, ki jim želja po avanturah ne da miru. Svode zanimajo neprimerno bolj storilci kaznivih dejanj* kot kaz- na vsakem koraku. V francoski prestolnici niso redki prekrški mladoletnikov, vendar teh izgledov ne gre primerjati z ameriškimi. Po sodbi vseh ameriških dopisnikov iz 6vetovn h velemest, ki smo jih našteli, in iz Tokia. Otavve in Buenos Aircsa kriminal v svetu nima takšnega obsega kot v podzemlju ameriških velemest. GLOBUS SLAVJE NA ULICAH MAROKA OB SPREJEM iT PODPREDSEDNIKA ZAČASNE ALŽIRSKE VLADE BEN BELA, KI V ODPRTEM AVTOMOBILU V DRUŽBI MAROŠKEGA KRALJA IIASSANA II IN PREDSEDNIKA ZAČASNE ALŽIRSKE VLADE BENHEDE POZDRAVLJA MAROKANCE. PODPREDSEDNIK BEN BELA JE S SVOJIMI ŠTIRIMI TOVA-RSI PREBIL V FRANCOSKIH ZAPORIH SKORAJ SEST LET. PRVIKRAT PO UGRABITVI SE JE ALŽIRSK,! VLADA SESTALA V POLNI ZASEDBI. BEN BELA JE S SVOJIMI TOVARIŠI KMALU ZATEM KRENIL NA POT PO ARABSKIH DRŽAVAH. OBISKAL JE ZAR IN IRAK. mest v razmerah v »»pod zemlju«. Ni nobenega dvoma, da si Američani zbirajo izkušnje, kako bi učinkovito preprečili to družbeno zlo. LONDON Navajeni smo že, da ozke ulice starega Londona prištevamo med gnezda kriminala. London je s temi ulicami in starim mestom precej »varno velemesto«. Cestni pometači se no bojijo delati v poznih nočnih urah. Najnevarnejši kotiček je na »Kast Endu«, kjer stanujejo v glavnem brezposelni in pretepači. Tudi v tem predelu so prestopniki v glavnem iz vrst doraščajoče mladine. Uboji in posilstva so v Londonu skoraj neznana. Samo tatvine, vlomi in mali prekrški naraščajo, kar pa ne VRNJENA VAGONA, K SO JU USPELI ODSTRANITI S TIRA IN TAKO^VZPOSTAVITI pvajskega diktatorja Aircda Stresnerja. Visoki g. st je presenetil svojega gosti tel ja»-ko je na sprejemu dejal: »Za me je prijetna sprememba biti gost v deželi, kjer ne vlada ljudstvo.« DVA DNI PO ŽELEZNIŠKI NESREČI V ZABNICI STA OSTALA OB PROGI DVA PRE-VRNJENA VAGONA, K SO JU USPELI ODSTRANITI S TIRA IN TAKO VZPOSTAVITI dela Scotland Yardu pregla- REDEN PROMET. VAGON S KOKSOM (TA JE PRI TRČENJU OBSUL KRETNIČARJA, vic. Tudi tatvine avtomobi- KI JE STAL V BLIŽINI IN GA NEKOLiKO OPRASKAL) SO ODPELJALI NA ŠKOFJE-lov niso redke. LOŠKO POSTAJO. Britanski prestopniki se RAZEN PREVRNJENIH VAGONOV, PRIČATA O NESREČI šE DVA MAJHNA KUPČKA bojijo uporabljati orožje, kar KOKSA, KI JE PADEL Z VAGONA IN PROGOVNI DELAVCI, KI PRIDNO POPRAV-Je videti v Ameriki saDol- LJAJO PJznco. O TIROLSKI KLOBUKI V Češkoslovaški jo r.n i da prava gonja proti UrcbAim klobukom, ki so pri li v modo posebno med mLdno, Sindikalni list »Pracr« p še, da so ti klobuki izzvali od* por starejših ljudi, ki jih klobuki spominjajo na d bo nacistične okupacije. List ob* .soja vse tiste, ki nosijo tak« šne klobuke, posebno pa mla-t dino, ki se oblači v bele do« kelenke v tirolskem stilu. Ce bi se starejši ljudje pred dvajsetimi leti spomnili in takrat opozorili vse tiste, ki so začeli posebno v Sade-« tih nositi tirolske kl,buke, ne bi bilo treba danes dvigati takšnega hrupa. % ZBIRKA KLOBUKOV Nekdanji ameriški pred-« sednik Eisenhovver je peta! vnet zbiralec kavboj ,!uh klobukov. Za neki klobuk, ki j« bil okrašen z zlato nitjo, j« pred kratkim plačal 2200 dolarjev. % POZDRAV VOJVODE Edenburški vojvoda, mož britanske kraljice Iti/.belite, je med obiskom v Južni Ameriki obiskal iud^ Paran REPORTAŽA - REJ pihali - REPORT\ž:\ - RHPOltt \/\ m-.miki w g Ri;-t|]t v/ , _________ Vtisa s poti pe Franciji VEČER NA ULICI ' Če me vprašate, kaj je Pariz, vam nikoli ne bom mogel odgovoriti. Kako neki? In če me vprašate, če sem bil zadovoljen z njim, vam ne bom mogel odgovoriti. Pariz je eno izmed mest na svetu, kjer moraš živeti dolgo, da ga vzljubiš, da ga dodobra spoznaš. Eiflov stolp, Slavolok zmage, Louvre — vidite — vse to ni nič, to je samo kravata. Nekateri sodijo ljudi po kravatah. In tem je Slavolok zmage, Elizejske poljane dovolj za Pariz. Meni ni bilo. Utrip življenja je vse nekaj drugega. In Pariz sam je vse nekaj drugega. Zato nikoli ne vprašajte po Parizu, zakaj moral bi vam povedati samo to, da ima nekaj milijonov prebivalcev In nekaj sto cerkva, da je tam Seina, muzeji itd. Pomlad ob Seini, temnopolt človek, ki poljublja belo dekle pred kinom, stražniki in plastično oorr.be! Tudi to je del Parita. Pa ne samo to. Tudi Dior In klobuki pa oblečeni psi, apokojeni pilot Charlesin Pierre in prodajalec kostanja pod Montmartrom. Vse to je Pariz. In še marsikaj drugega. Pariz je delček tega sveta. Včeraj je umrlo nekaj stotin ljudi — kakor povsod. Toda kaj je pravzapTa to? Tudi celice v nas umirajo, a mi živimo. Včeraj je šofer An-toin Montagne povozil psieo grofice M. Tudi psi umirajo. In pred dnevi je nekdo navsezgodaj zjutraj nastavil v ulici generala Humberta plastično bombo. Preveč mu je ugajala pariška solata in menil je, da je potreben bencina za vžigalnik. Tudi to je Pariz. Zvečer sedim pri nenavadni večerji — pravi francoski večerji. Juha, solata,- marmelada in razne prikuhe. To-čajka, ki zbira znamke, me poprosi za nekaj jugoslovanskih znamk. ToČajka (a niti sosed, ki pije,rdeče vino) ne ve, kje je Jugoslavija. Nekje blizu Turčije. Ničesar ne ve o ljudeh pri nas, vendar pravi, da bo nekoč, ko bo imela denar, prišla k nam. Cez nekaj dni odhajam. Zvečer, ko odhajajo ljudje z dela, so ulice polne. Peljem se z avtobusom na železniško postajo Gare de Lvon. Kolo- na vozil se ustavlja pred semaforjem. Nekdo je na tipično francoski način parkiral sredi uiice svojega SPAČKA. Šofer je obstal skoraj pred nerešljivim problemom: potem pa je kar tako preprosto zavozil z avtomobilom na pločnik mimo avtomobila, nato spet na cesto in se vključil v reko vozil. Ljudje so se samo nasmihali, tudi to je Pariz. Galski duh s solato, piščanci in nekaj paštete. Na kolodvoru sedem v kupe in prebiram Francois Soir. Potujem v Strasbourg. Pokrajina ostaja za vlakom. Sopotnik je mlad francetki študent, ki v Parizu študira folkloro. Nenavaden študij in nenavadno srečanje. Bil je že v Jugoslaviji. Da, pred leii. V Beogradu in na Ohridu, i«a v Ljubljani tudi. Ime Ljuo-ljana izgovarja togo, naglasa na zadnjem zlogu, tako da gre človeku nehote na smeh. Toda potem pomisli na lastno francoščino in vse skupaj niti ri več tako smešno. Počasi teče pogovor v večer. Pripoveduje mi o Ohridu. Nenavadno mesto. Zelo lepe ženske. Tipičen moški razgovor. Francozinje mi ugajajo njemu pa Jugoslovanke. Potem zleze spanec čez oči. J. Kobal SOLA PLESNIM KORAKOV V PONEDELJEK ZVEČER JE BIL V KRANJU ZA- IS, da je to edini ples, ki ga KLJUČEN PRVI PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE, KI zares »obvladam«. (Namesto JE BIL ORGANIZIRAN V OKVIRU PRED KRATKIM polke so nekateri predlagali USTANOVLJENE OBČINSKE PLESNE IN PALETNE učenje tvvista. tržačana in še ^SOLE reka ter ih drugih plesov). »Quick — quick — slooooow — slooooow, ki ga je plesni učitelj Janez Pečenko nadvse požrtvovalno ponavljal (dekleta" v krogu so mu sledila) me je kaj hitro zdolgočasil. Naslonjena ob vrata sem čakala, da se kaj zgodi. Tedaj so fantje počasi začeli vstajati. Mislila sem si, da bo verjetno sledila vaja v parih in Oisem se zmotila. Pri zadnjih — dvanjastih plesnih vajah so mi adi plesalci že dobro veoeli, da je treba celo nekolik-« prehiteti povelje, če nore -> ostati na cedilu. Sicer so t": i i pa menda že od vsega začetka precej urni. Nekdo je enkrat celo tako pohitel, da mu je na gladkem parketu pošteno spodrsnilo in se je ■»pri-veljal« pred dekle z nogami v zraku. Na plesnih vajah se namre: fjrav nič ne pozna, da je žensk preveč, saj je pomanjkanj deklet zelo pereče. Najprej se je na omenjeni tečaj prijavilo le 8 deklet in 40 fantov in so morali »primanjkljaj« nadoknaditi s posredovanjem mladinske organizacije in Vajenskega doma. Pa jih je bilo kljub temu še premalo. Ta večer je pet mladih plesalcev ostalo brez plesalk. Eden pripomni: -O, saj jo tamle še ena!« in se nameni proti meni. Previden je in najprej se hoče prepričati, če sploh znam plesali, z8to začne razgovor (podobnih razgovorov sem vajena, zato odgovarjam gladko in hitrS). »O. vas pa poznam!« — »Res?« — »Saj ste bili že trikrat na plesnih vajah?« (Domislim se, da je verjetno trikrat po dve uri plesnih korakov pod vodstvom učitelja potrebnih, da človek ne hodi prehudo po nogah soplesalca.) Priznam: »Ne, še n;koli!< — »To pa ne verjamem, saj se vas zelo dobro spomnim.« — »Ne, molite se!« — »Potem pa ne znate tegale plesati — ?« V zadregi je, ker ne ve, kako bi se »izmazal«. Počasi se je odmaknil. Cez čas (medtem je dobil ustrezno pojasnilo) se je vrnil in dodal: »Pa nikar nas v »cajtenge« ne dajte. Vesto, sem se spomnil, od kod vas poznam.« Te želje nisem mogla izpolniti, ker sem pred tem zvedela že preveč stvari, ki jih želim zapisati. ° VRAŽENA POLKA Iz anketnih listov, ki so iih obiskovalci plesnega tečaja izpolnili ob zadnjih plesnih vajrh. je razvidno, da so bili s poukom zadovoljni. Največ jih je prisodilo oceno prav dobro. Seveda še bolj bi jim bilo všeč, če bi lahko več plesali (po svojem okusu!) Zanimivo je, da so pri vprašanju, kateri standardni plesi naj bi se ne poučevali, mnogi predlagali, naj bi v obveznem programu ne bilo polke. Pravilno plesanje češke polke menda vsem začetnikom dela največ preglavic. (Posvetilo se mi je da polke tudi jaz ne poznam, čeprav sem se vedno postavlja- "\ES IN SE KAJ kri Občinskem svetu Svobod v Kranju 60 že dolgo razmišljali o ustanovitvi plesne šole, saj so potrebe po enotnem usmerjanju družabnega življenja mladine zelo velike. Seveda ne bodo ostali le pri organizaciji plesnih tečajev. (Omenim naj. da je v sklopu šole tudi baletna šola.) Predsednik šolskega odbora Milan Stok je razložil celo vrsto načrtov, ki jih bodo lahko uresničili, ko bodo v Delavskem clomu dobil: tri večje prostore, ki so jim že obljubljeni. Razen tega, da bodo še v prihodnje omogočali mladim ljudem, da bodo dobili osnovne pojme o plesu, bodo poskrbeli še za nadaljevalne tečaje in učenje športnih plesov. Pripravi;a 5e tudi ustanovitev plesnega kluba. Vzporedno bi priprav 1 j ali tečaje za učenje posameznih modernih plesov, v-katere bo največ intereser-tov. Predvideno je, da na i bf bili mladinski plesi dvakrat na teden, združeni pa naj b bili t razn:mi družabnim igrami, z nastopi znanih plesnih parov, pevcev zabavne glasbe, z nastopi mladih talentov itd. V Kranju je veliko mladih ljudi, ki danes močno pogrešajo primerno razvedrilo. Zamisel o dejavnosti v okviru plesne šole je torej zelo dobrodošla, zato upajmo, da bo deležna podpore vseh. ki lahko pripomore;o k njenemu uspehu. - M. Sosič Pri i""lri plesalk so plesalci morali pohiteti. Ko so imeli plesal'" v roks»h ie bila stvar že odločena. Nespretnežl so obsedeli na klopeh SODOBNO ATOMSKO OROŽJE Piše: podpolkovnik Dušan Vuković Naša predstava o sodobnem atomskem orožju ne bi bila popolna, če vsaj na kratko ne bi našteli ostalih tehniških sredstev, ki dopolnjujejo atomsko orožje. To so predvsem rakete različnih vrst, ki jih lahko izstreljujejo na velike razdalje. Medkontinentalne rakete lahko preletijo razdaljo 8.000 kilometrov za 30 minut, kar približno ustreza razdalji med Moskvo in New Yorkom. V vojaških skladiščih in na raketnih podstavkih stojijo rakete različnih vrst, ki namesto klasičnih zrn nosijo atomske glave. Razen tega poznamo še atomsko topništvo, atomske mine in letalstvo, ki je namenjeno za prenos atomskega orožja. ZAŠČITA PRED ATOMSKO SMRTJO Vzačetku smo povedali, da mnogi ljudje ne poznajo posledic atomskih orožij. Zaščita pred orožji, ki Jih do sedaj niso uporabljali, je prav tako zelo nedognana in pičla. Ce upoštevamo rubine moč atomskih orožij, potem nujno pridemo do zaključka, da bodo izgube med prebivalstvom v morebitni vojni večje, kot so bile kdaj-koli v preteklih vojnah. Ce primerjamo prvo in drugo svetovno vojno v izgu- bah pridemo do razmerja, ki pove, da so bile smrtne izgube v drugi svetovni vojni 3-krat večje kot v prvi, izgube v zaledju pa celo 50-krat večje kot v prvi svetovni vojni. Prva svetovna vojna se je v glavnem odvijala na bojiščih, druga svetovna vojna pa je bila drugačna. Upoštevati moramo, da so zavezniki v drugi svetovni vojni odvrgli v zaledje 70 odstotkov zračnih bomb in samo 30 odstotkov na vojaške cilje. V morebitni vojni bi zaščita civilnega prebivalstva v zaledju vsekakor morala dobiti popolnoma drugačen okvir. V primeru uporabe orožij za množično uničevanje bo prišla na prvo mesto evakuacija prebivalstva iz večjih mest. Na ta način lahko ljudi obvarujemo pred napadom in jih zaščitimo. Tudi iz prejšnjih vojn 60 znane množične evakuacije prebivalstva kot zelo učinkoviti zaščitni ukrepi. V drugi svetovni vojni se je po vdoru Nemcev v Belgijo in Francijo znašlo v begunstvu okoli 3 milijone ljudi. Proti koncu vojne se je pred zavezniškimi vojskami umikalo okoli 8 milijonov TCemcev iz Sovjetske zveze, Vzhodne Prusije, Ukra jine in drugih vzhodnih držav, a niti eden od teh umikov ni bil načrtno izveden. Ljudje so bežali stihijsko. Evakuacija v morebitni vojni bi morala biti povsem drugačna. Načrtno bi morali izseljevati ljudi iz mest. 6icer utegnejo imeti ti ukrepi povsem nasprotni učinek. SKUPNA ZAKLONIŠČA Zaščita za večje število ljudi bo pomembna posebno v večjih mestih in v industrijskih središčih. Ljudje, ki bi bili nezaščiteni na ulici, v uradih, na dvorišč'h in na drugih krajih, bi občutili posledice toplotnega, rušilnega in radioaktivnega učinka atomskega orožja. Varno zaščito za večje skupine ljudi dajejo zaklonišča jarki, in druga oprema. Zaklonišča lahko zgradimo iz betona ali iz drugih priročnih sredstev, zemlje, lesa, železa in podobno. Zgrajena pa morajo bLii tako, da ljudi uspešno zaščitijo pred toplotnim sunkom, zavarujejo pred rušilno močjo atomskih bomb in preprečijo radioaktivno delovanje. V teh primerih je zaščita človeka precej učinkovita, če bomo imeli dovolj časa. da zgradimo primerna zaklonišča. Za zaščito posameznih oseb še vedno nimamo dovolj učin kc vitih sredstev. Uporabljamo lahko razne zaščitne plašče iz klorhiske tkanine, razne vrste gumijaste obutve in drugo. V primeru nenaoovedanega napada se je najbolje vreči na tla. Obrnili se bomo stran izkoristili jarke, čeri. kotanje, od eksplozije. Pri tem bomo Posebno važno je, da takoj zaščitimo oči, ker gledanje v smeri eksplozije lahko povzroči oslepelost. Tudi v hiši je zaščita pred napadom včasih učinkovita. Z znanjem in dobro voljo bi lahko vsak človek sebi veliko olajšal položaj. V hišah bomo premazali okna z belo barvo ali apnom in na ta način preprečili posledice toplotnega sunka. Z zavesami bomo prav tako zastrli okna.' Za osebno zaščito se priporočajo različne stvari. Najlaže bomo radioaktivnost preprečevali z izpiranjem. Topla voda in milo nam pri tem lahko veliko pomagata. Toda zgodi se lahko, da bo tudi voda napojena z radioaktivnostjo. V tem primeru bomo uporabljali papir, slamo, travo, listje, pesek in drugo. Vodo, ki je radioaktivna, bomo prekuhali. Voda mora vreti najmanj dve uri. Hrano, ki je radioaktivna bomo odvrgli in uničili. Uporabljali konservirano hrano. k: :e hermetično zaprta, ko bomo predhodno odstranili radioaktivnost na zunanji površini. Seveda obstajajo tudi tehnična sredstva, ki jih pa vsak človek ne bo imel takoj pri roki. Naše skrivnosti v poštnih torbah Največ pošte prejemajo Radovljičani, najmanj pa LočanJ Časopisi pišejo o novem vetru, ld ga čutijo na letošnji svetovni razstavi izumov. Zastopanih je precejšnje število držav. Fantazija izumiteljev ne pozna mej. Veliko izumov bodo že v kratkem preizkusili v proizvodnji. Najbolj pada v oči avtomobil, ki ima ob zadnjih kolesih posebno kolesje za lažje parkiranje. ' Lani so poštarji v našem okraju raznosili po hišah oz. pobrali iz nabiralnikov in sprejeli na poštah 5.187.068 pisem, dopisnic, razglednic in tako dalje. Pregled po ob-činah nam pove, da največ pošte prejemajo in oddajajo v radovljiški, najmanj pa v škofjeloški občini. Tako je bilo lani na vsakega prebivalca radovljiške občine 80 pisem, dopisnic itd. Na drugem mestu je Kranj s Trži-čem, kjer so oddali in prejeli 62 takih pošiljk na prebivalca, nato so na vrsti Jesenice s 54, na zadnjem mestu s 36 sporočili na vsakega prebivalca pa so v škofjeloški občini. Najmanj paketov so prejeli in odposlali z Jesenic, kjer ne pride niti na vsake tri prebivalce po ena taka pošiljka, največ i^a spet v radovljiški občini, kjer je skoraj na vsaka dva prebivalca po en paket. Seveda te številke in primerjave povedo, da na to močno vplivajo turizem, trgovina in poslovni odnosi v večjih' središčih. Tako vedo povedati poštarji, da na Bledu—a delno tudi v Bohinju — poleti najdejo nabite nabiralnike samih razglednic, ki jih pišejo turisti. O pisemski službi vedo povedati v Kranju še to, da so lani prejeli zavrnjenih 5071 takih pošiljk, ker so bili naslovi ne popolni, netočni, nečitljivi in podobno, kar je preprečilo dostavo. Te pošiljke so sprejeli nazaj iz raznih krajev Jugoslavije in tudi iz inozemstva. Pismo je bilo namreč zavrnjeno na naslov od prav ne pošte. T takem primeru so poštarji prisiljeni, da gredo med naše skrivnosti, da berejo dopisnice, odpirajo pisma in skušajo razbrati ime in kraj pisca. Lani jim je pri 5071 takih primerih uspelo tako najti 1672 naslovov od pošiljateljev, da so jim lahko vrnili njihova pisma. Ostalo tak* pošto pa so, kot to vedno de« lajo, komisijsko uničili — se« žgali. Vsak mesec, kot pra--vi jo, dobijo v nabiralnikih 10 do 15 pisem, dopisnic in razglednic popolnoma brez naslova. Ce je to zgolj naglica ali raztresenost je težko reči, le verjetno oboje. — M. »Prepozno je govorili, da je preveč Kennedvicv v ameriškem političnem življenju: to bi morali povedati mojemu očetu in 'materi, ko sta se poročila.* Edvvard Kennedv, brat predsednika ZDA »Samo novinarjem lahko pade v glavo misel, d.: :* nameravam posloviti od filma. Želela bi snema'.': do svojega šestdesetega leta.* Brigittc Bardot, francoska filmska igralka »Ko Elizabeth Taylor kihne, dobi družba >20 th Ccn-tury Fox* pljučnico.* Znani ameriški filmski kritik »Nisem pesimist, ko razmišljam o rešitvi spora okoli Zahodnega Iriana z miroljubnimi sredstvi.* U Tant, vršilec dolžnosti generalnega sekretarja ZN »Potrebna je samo dobra volja, da ustvarimo sanje vseh narodov — svet, v katerem ne bo orožja in zastrupljanja z jedrskimi poskusi.* Andrej Gromiko, sovjetski zunanji minister »Nisem dal ostavke zato, da bi postal ravnodušen do naporov reakcije, da bi ljudstvo spravila pod svoj plašč oblasti.* Janio Quadros, nekdanji brazilski predsednik Lu c t svetu teme Srečujemo slepe ljudi. Samozavestni in polni delovnega precej visoke. V Angliji r. poleta so. Ne potrebujejo pomilovanja. Niso razred cb VValcsu je bilo predla n. k. m strani življenja, kot so bili slepi ljudje pred desetletji, već kot 97 tisoč siepih ljudi, saj jim je novi čas omogočil, da izgubo vida nadoknadijo v ZDA jih je skoraj 360 ti-z drugimi sposobnostmi in postanejo koristni. Delajo tako soč, kar pomeni dva slepa na kot ljudje, ki imajo vsa čutila, mnogokrat še veliko bolje, tisoč prebivalcev (v Sloveni-Uspehi prinašajo novo luč v njihov svet. ji 1 slep na tisoč prebival- cev, v Jugoslaviji 1.3). Vi- SLEPI NA GORENJSKEM in nezaposlenimi pa je tudi soki pokazatelji v ZDA in Zveza 6lepih vključuje na med ostalim prebivalstvom, tud] v nekaterih razvitej ih Gorenjskem 231 članov. Slepi v naši državi delajo na deželah so po mnenju stro-Največ jih je izgubilo 348 različnih delovnih mestih, kovnjakov posledice tega. Vid zaradi bolezni (145) in Na Gorenjskem imamo 10 pri nesrečah (48). slepih telefonistov. 17 delav- Sedaj je 41 slepih v red- cev pri strojih ali montaži nem delovnem razmerju v ob tekočem traku, fiziotera-gospodarskih organizacijah in pevte. učitelje, strokovne uči-ustanovah. V Domu slepih v tel je in druge, ki zelo uspei- Skofji Loki je 93 slepih, iz- no opravljajo svoje delo. Ob p:-L»bivalcev. V dobršnem de med katerih večina dela v začetku letošnjega leta je bil ju Azije je odstotek najmanj tamkajšnjih delavnicah. 11 v Skofji Loki ustanovljen dvakrat tolikšen, v deželah otrok z Gorenjske (tu je 14 Zavod za poklicno rehabili- vzhodnega Sredczcmlja in v taeijo slepih, ki naj bi usposabljal predvsem za poklice v kovinski industriji in v telefoniji ter nudil splošno izo- ker ljudje tudi po bolezni, ki jih je oslepila/dočakajo visoko starost. V Zapadni Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji prideta torej dva slepa na 10 0 slepih med 6. in 18. letom) obiskuje osemletno šolo v Zavodu za 6lepo mladino v Ljubljani. ODPRTA VRATA VJugoslaviji skoraj ena tretjina slepih (vs?h je več kot 17 tiso.) dela na rednih delovnih mestih. Tak odnos med zaposlenimi velikem delu Afrike pa tudi šestkrat do desetkrat večji. V plemenu Sukov v Vzhodni A'riki zboli na raz-i h brazbo odTaslim slepim lju- 0če?nih boleznih 90 odstotkov dem, ki je do sedaj niso ijlici; v 85 vaseh vzdol* j -mogli pridobiti. Postopoma zera Mvveru v Severni Rođena] bi namreč opustili ple- z;ii ;e m(S$ odraslimi \6 k taratvo in ščetkanstvo, kjer štirideseti, med o'roki pa so slepi največ delali, ker je x>5ak trideseti popolnoma pri teh delih storilnost slepih K]ep združeni so v starem majhna. Nasprotno pa so pri cehu ki z5ira m;i0j,;no, saj Zanimivosti O VEC JAPONSKIH MEST SE POGREZA Stara industrijska četrt v mestu Tokio se je za-Beta pogrezati. Površina tega predela se je v zadri ih 40 letih pogreznila za približno 3 metre. Pogre-zanje je pospešeno v zadri ih letih. V tej industrijski četrti, kamor dnevno prihaja preko milijon ljudi na delo, je površina zemlje že približno meter izpod morske gladine. V N.vgoji zelo pomembnem industrijskem mestu, v \ i velikem pristanišču, in-v Amagasiki v bližini Osake so zabeležili podobne pojave. Vlada je sklenila, da bo skupina strokovnjakov raziskala vzroke 'anja. 0 POD7. 1EI.JSKO JEZERO Ukrajinski geologi so dognali, da je med rekama Dnjeprom in Molob-najo veliko podzemeljsko jezero, in to veliko kot Azovsko morje. Do tega spoznanja niso prišli z vrtanjem, temveč z matematičnimi izračuni. Podzemeljsko jezero je zelo globoko, na nekaterih mestih čez 100 metrov. Geologi sedaj pripravljajo načrte za izkoriščanje podzemeljske vode za namakanje njiv. nekaterih drugih, sicer tudi zahtevnih, vendar preprostejših delih, ze'.o uspešni. V tem zavodu bodo deležni delovne rehabilitacije slepi z Gorenjske in iz ostalih predelov Slovenije. je dajanje miloščine mius.i-manom verska dolžnost. Imajo svojega -kralja-, ki mu pomagajo starejši člani. Člani tega ceha hodijo vsak dan po razvitih, s kamni tlakovanih uličicah starega mesta Zaposlovanje slepih je do- do mošej. trgov in hiš boga-bro urejeno v večini napred- tin trgovcev ;n ^ zvečer z nejših držav. milodari vračajo. Kar so po- rabili, se jim črta, estalo od-SVETOVNA STATISTIKA t;.1jo blagajn:ku za potrebe enijo, da je na svetu drugih članov ceha. okoli milijonov slepih Iz zapiskov nekega čeka ljudi, med njimi okoli slepih v Pekingu so ugo o- 650 tisoč otrok. Nekateri stro- vili, da je star več kot 2003 kovnjaki trdijo, da je slepih let. več kot 15 milijonov. Naj- Indija ima najmanj 2 mi- višja pa so števila slepih v lijona slepih prebivalcev; kmečkih predelih manj raz- okoli tretjina jih je izgubi- vitih dežel, v katerih so štiri la vief še pred 21. letom sta- petine vseh slepih ljudi na rosti. V Keniji cenijo število svetu. Vendar so tudi v dr- slepih na 65 do 70 tisoč, med zagovornikov. Neki britanski žavah z razvitejšim zdrav- njimi je več kot 22 tisoč otrok prslanec je predlagal, da se stvenim varstvom številke in mladih ljudi. kajenje po zakonu okvalifici- M?d Eskimi na Aljaski postaja t?!o priljubljen šport ska* kanje na n:wSo rjuho. Pred kratkim je bilo prirejeno prvenstvo v tem športu, kjer so tekmovali najboljši skakalci. Zmagala J* m splošno presenečenje Eskimka Anet Kuska, ki je dosegla višino 6,23 metrov. Na sliki Vnet v času skoka. Vojna z nikotini m Vojna proti nikotinu se je ra za zločin. Slišati je bi!« f Veliki Britaniji začela, ko tipk no angleška mišljenja., V M; se je v izložbenih oknih pojavila knjiga o vplivu kajenja na zdravje. Ta knjiga je Zgornjem domu je neki grot predlagal, da bi mladini predvajali filme, ki bi ji vvepili kmalu postala bestseller. Ker strr.h pred cigaretami. V zaje na otoku navada, da se vse mogoče stvari premlevajo v britanskem parlamentu, je tudi nikotin prišel v poslanske klopi. V obeh domovih je imel nikotin več tožilcev kot Lepa in gostoljubna Gorenjska — Kaj mislite o Gorenjski? Lepa je in ljudje so gostoljubni. Vsako leto jo obiščem, včasih celo dvakrat — pozimi in poleti. — Kaj vam je na Gorenjskem najbolj všeč? Lepa pokrajina, ki pa jo turistično ne znate izkoristiti. Denarja, ki ga inozemski turisti pripravimo za počitnice v Jugoslaviji ne moremo zapraviti. Prirodne lepote, ki jih drugje drago prodajajo, nam dajete vi zastonj. Hvala! — In kaj najmanj? Urbanistična nejasnost in nenačrtne gradnje. Ali veste, kakšna bo Gorenjska čez 20, 30 in več let? Mislim, da ne! Samo slutite, a si ne znate (ali nočete) pomagati. Ali bodo naselja še dopolnilo pokrajini? In — ali bodo praktična (ne le lepa!) in gospodarna? — Kakšno oceno bi dali zimskemu turizmu? Govorite o Velem polju, imate Kranjsko goro, Krvavec, Bohinj. Planico in še kaj. Kraji, ki bi nekje drugje pomenili precej več! Za neuspehe pa se sklicujete samo na snežne razmere ... — Zakaj ste prišli na Gorenjsko že zdaj. ko nas zima še niti ni povsem zapustila? Bojim se, da poleti od Jesenic do Ljubljane z avtomobilom po cesti sploh ne bom mogel priti. — Nas boste še kdaj obiskali? Seveda. Rad bi si ogledal kraje, o katerih vaši prospekti ljubosumno molčijo. meno je neki laburistični poslanec v Spodnjem domu predlagal žensko stavko: dekleta bi morala viee fante postaviti pred izbiro, aH pustijo kajenje ali pa jih bodo d-ekleta pustila! Večje število poslancev je zahetvalo od vlade da s'ori potrebne korake. Seveda ni treba pričakovati, da bi prišlo do zakonske prepovedi kajenja. Ukrepi vlade bi se nanašal: na pomoč tistim, ki želijo pustiti kajenje. . Vojna z nikotinom je La-bruhnila, ko so britanski znanstveniki dognali, da ni« kotin povzroča nekatera ra-* kasta obolenja, predvsem na pljučih. Čeprav je večina kad:lcev in nekadilcev odobravala voj-< no proti nikotinu, ni mogoč« prezreti, da ta vojna nima žilavih nasprotnikov. Neki zaveznik nikotina je pisal listu »Daily Mail«: -Ko sem bil mlad, so pisali, da se na sme uživati zajčjih ledvic^ ker povzročajo raka. Pozneje' so enako pisali o paradižniku; Zdaj pa je prišla vrsta na njy kotin. Ali ste zares prepričani v to, kar govorite?« Dom • družina * moda ji & Za letošnje postime je sicer značilno enojno zapenjanje, dve vrsti gumbov sta le pri plaščih, vendar je kostim v drobnem pepita vzorcu lep in modno aktualen. en9 ki utruja Nekateri ljudje se po osem-urnem spanju zjutraj prehude utrujeni in nerazpoloženi. Barvni test lahko deluje na živčevje, da spanjem je dobro, če se mase le-to ne more v 6panju lo sprehodite aLi napravite povsem sprostiti. Utrujenost nekaj telovadnih gibov. Temu se pridruži še misel na lahko povzroči tudi slabo de- Spalnica ne sme biti prenovi dan in nervoza. Sčaso- lovanje srca, jeter in poseb- greta, bolje je, če je popol-ma pa slaba volja izgine, no ledvic. V takih primerih noma hladna. Pogoj za dobro utrujenost se izgublja in člo- lahko astenija traja ves dan, spanje je tudi tišina. Polo-vek se loti svojega dela ži- a je najmočnejša zjutraj. žaj postelje vpliva na spa-vahno in z veseljem; živah- Zato je potrebno opustiti nje le glede topline zidov, nost se čez dan stopnjuje in vsako poživilo vsaj dve do Priporočljivo je spati brez je zvečer največja. tri ure pred spanjem (čaj, vzglavja, razen bolnim na Tej utrujenosti pravimo pa- kava, alkoholne pijače). Pred srcu. radoksna astenija in je izraz posebnega temperamenta. Lastna je ljudem, ki so ne-razpoloženi in utrujeni zjutraj, živahni pa zvečer. Seveda je dolgo bedenje obi- Lestvica barv sicer ni po-čajno slaba navada, škodlji- sebno široka, toda po mne-va zdravju, a se vendar zdi, nju švicarskega profesorji da v nekaterih primerih to Maksa Ldshcrja dcvoli, ta bedenje prija organizmu. ugotovite, kasno je vaše raz-Paradoksno astenijo — ima- položenje. Zapamnlte si Ita-jo osebe z nizkim krvnim pri- vilke kvadratov in si oglejte tiskom in ljudje z neuravno- odgovore: teženim živčnim sistemom; ti 0/1 Počasi se odločate v si- ste si z vsemi stvarmi »na so navadno bledi, visoki in tuacijah; btžte pred duši. v- jasnem*., suhi ter slabih mišic. nimi pretresi. V nekaterih primerih pa je 0/2 Ne želite, da bi še kje jutranja utrujenost posedi- delovali, vse odbijate mol- ca nehigienskega načina živ- če. ljenja. Posebno spomladi so 0 3 Pa bi dosrjrli n' ki ci'.i. znaki te bolezni prav posebno moL-ni. Pojav lahko razložimo tudi s kvaliteto in intenzitet: spanja. Štiri do pet ur trdnega spanja lahko vrne organizmu energijo. Nemirno in se oprezno obnašal«; kar že- kažete kot močna lahko spanje, pri katerem so lite dosežete po stranski po- brez napak. 2/0 Zelo sle trdoglavi. 2/1 Neprijetna vam je zaradi velikega razočaranja. 2/3 Niste preveč samostojni, radi si poiščete oporo pri drugih ljudeh. 2/1 Večkrat rečete: »To stvar jc treba razčistili.« Radi 3/0 Pretirano si želite, da bi se nečesa ponovno lotili. 3/1 Po nekem razečaranju ste se sedaj umirili. 3/2 Da bi afirmirali sebe se osebnost 6icer mentalne sposobnosti U. uspavane, ne pa vsi organi, nam nikoli ne bo povrnilo ijivih situacij. 0/4 Izogibate se vznemir- toliko energije, kolikor smo jo porabili v delovnem dnevu. Razen prirojenih lastnosti 1/0 Nekaj vas je zelo pretreslo, da ste še se.iaj pod vtisom tega dogodka. 3/4 V življenju iščete nekaj, kar bi vas spodbudil;, da bi se osvobodili. 4/# Pričakujete mir v jasni situaciji. 4/1 Radi bi se otresli ne- 1/2 Gola stvarnost vas je kega bremena. so vzroki za slabo spanje v razočarala in prestrašila, ven- ncurejenem življenju, velikem umskem naporu peseb-no zvečer in vse vrste pre- dar si tega ne priznate. 1/3 Spet si zaupate. 1/4 Žalostni ste zaradi ne- tiravanj. Prenatrpan želodec kega propadlega upanja. 4/2 Radi bi bili nad vsemi, všeč vam je ukazovanje. 4/3 Odmikate se iz situacij, ki vas vznemirjajo, da bi se otresli svojih razočaranj. ZA MLADA DEKLETA mah v as viti Sophia Loren in Anthony Perkins, ki sta se prvič srečala v filmu »Strast pod bresti«, sta zdaj spet skupaj pred kamero. V Parizu snemata »Tretjo dimenzijo« režiserja Anatola Litvaka. Videti pa je, da se tudi privatno (vsaj kadar so zraven reporter ji) dobro razumeta Z Godardom do zadnjega vprašanja Namišljen intervju jel njihove ponudbe? Zato ciji sploh radi snemamo na filmu me tudi ni motilo posneti prostem in je to običajno — jezik, tako komercialno kriminalno pa ne le iz estetskih razlo- Film »Do zadnjega diha« francoskega »novovalovca« zgodb0f p je preccj sp0mi- gov, ampak tudi za to, ker Godarda smo že Imeli priliko videti in si ustvariti sodbo na Bogartove filme. Te je ceneje. Pa tudi filmski o njem. Sodbe seveda niso bile enake. Nekateri so ostali imam rad vendar mislim, da studiji so stari in niso kaj govore svoj rodni neprizadeti in se jim je zdelo vse skupaj precej zmedene. Druge je film odvrnil. Spet tretji, med katerimi se je znašla večina kritikov, pa so odkrili v njem množico kvalitet in ga celo proglasili za najbolj «no v ova lovskega« (v dobrem ali tudi v slabem smislu) od vsega »novega vala«. No, tu ne mislimo razpravljati, kdo ima prav, in še enkrat dvigati prahu, ki se je že skoraj polegel. Vendar pa je gotovo film še marsikomu v spominu in te bo nemara zanimalo, kaj misli o svojem delu njegov ustvarjalec — Jean-Luc Godard. Zato smo nekaj Godardovih izjav za angleško revijo »Films and Filming« priredili v tale namišljeni intervju. -Do zadnjega diha« je snemanju tega ni na sem bil vaš prvi film. Ali bi spoznal, da človek nikoli ne nam lahko povedali, ka- more trditi, da je nekaj neko je prišlo do njegove- mogoče, če ni tega poskusil, ga nastanka?« Tako se n. pr. na splošno Pri filmu -Do zadnjega meni, da pri snemanju fiima diha« se je začelo s tri stra- stene ne smejo biti bele, ni dolgim Truffautovim ro- ampak rumene. No, ne vem kopisom. Sel sem z njim k zakaj. Takih in podobnih nekemu producentu in ga vprašal, če bi dobil kaj denarja ha Truffautovo ime. — Rekel mi je, da bi. Takrat je bilo to precej preprosto, ker je Truffaut ravno dobil nagrado v Cannesu. Tisti producent pa je bil precej reven, ni imel nobenih dohodkov in je moral nekaj storiti — tako da ni imel kaj Izgubiti. Za -Dih« je dal Truffaut samo zamisel, jaz pa sem nato vse skupaj spremenil in sam napisal dialoge. -Ali potemtakem sploh niste imeli scenarija, po katerem bi delali?« Za nobenega svojih filmov nisem imel pravega scenarija, ampak le tri ali štiri strani dolg osnutek. Potem p \ sem vsak dan sproti do podrobnosti obdelali tisti prizor, ki sem ga imel posneti. -Ali bi nam lahko za- ^vari jc še mnojo. V upali, kakšno je bilo va- sem do V3e#* šel s Beata Berger Film danes filmov te vrste ni mogoče več delali na stari način — treba se je domisliti nečesa novega. Mislim, da je -Do zadnjega diha« prav zato uspel, ker je različen od običajnih kriminalk. Seveda pa se kaj takega da napraviti samo enkrat, potem pa si je treba poiskati kaj drugega. -Ali ste pri -Dihu« posvečali večjo pozornost zgodbi ali glavnim osebnostim — ali pa vam je morda šlo predvsem za kako idejo?« Ko je človek mlad, ga bolj zanimajo posamezniki, ko poslane starejši, pa ga verjetno začno zanimati bolj splošne misli o življenju. — Filma ne delam po zgodb:, v kateri naslopa osebnost, ampak začnem z osebnortjo in ta mi narekuje z~cdbo. M noro je odvisno tudi od Igralca. Ce bi n. pr. posnel -Dih« z Brlalyjem name to z Belme.ndcim, bi nastal drugačen film. -Ko sle že omenili igralce—s kakšnimi igralci najraje delate?« Ne bi r.^d im_l opravka s slavnimi igralci, ker bi z njimi težko delal na svoj način. Rad namreč hitro delam, to pa bi bilo nemogoče s kakšno B. B. — Vendar pa imam rajši poklicne igralce kot pa -ljudi s ceste«. Rad torej delam z igralci, ki niso prida. Vendar sem vesel, da sem film »Ženska je ženska« lahko posnel v studiju, ker je bilo zaradi barve to mnogo bolje. -Vaš drugi film — »Malega vojaka« — so prepovedali. Ali ste med snemanjem 6 tem računali?-Nisem pričakoval, da bodo -Malega vojaka« prepovedali. Mislil sem, da bodo samo tu in tam kaj izrezali, predvsem v dialogih. Toda ker je šlo za alžirsko vojno, oblast ni hotela, da o tt-m sploh govorimo. V filmih svoboda nI tako velika kot v tisku. »Kot vsak človek imate tudi vi gotovo kakšno skrito željo. Bi nam jc lahko zaupali?« Zelo rad bi posnel zjro.lo vinski film o slr.rem Limu ali Grčiji. Vendar pa mi ta ne bo nikoli mogoče, k r bi rad, da bi igralci govcrli latinsko. Za to zamisel pa se nihče ne zanima — niti Ita-lijrni. Pa saj bi lahko kneU podnaslove, zakaj nc? M".o- Dihu« tegale še osnovno izhodišče gle- stališča — hotel sem dokaza- zvezdniki — ki pa imajo pode filmskega izraza, ko ti. da je vse izvedljivo, če- trebno izkušenost in jih ni ste ustvarjali -Do za njega diha«? Zgodba je bila izmišljena, teda posneti sem jo skuš 1 v dokumentarnem stilu. — Pri d- prav je to včasih učinkovalo sram igrati. Lasje: Nikoli ne puk'a j e zure pred drugimi ljudmi, po-svojih ks v umivalniku ali sebno ne za mizo. Ne zaženi-na glavniku in vedno 6krta- te vik in krik, če ste našli čite ramena jopice, ko ste se v jedi en sam las. počesali. Skrbite, da vaši lasje Cigarete: Cigarete ne pune bodo nikoli umazani. Ne v 2avojćlcU) ampak jih ste ji izrazili sožalje, ji po petnajstih dneh s kratkim pismom ponovno zagotovile 6Vojo naklonjenost in prijateljstvo. MALI NASVETI — Nogavice se ne bodo tako kmelu strgale, če .jih b»-ste prej ojirr.li, preden j h prvič ebujete; s tem b> te odstranili apreturo in nit bo bolj elastična. — Pufiover, ki ste se ga ceSi.e se in popravljaj!« «■ fiVSiS JSZJZSgZ $\X ni jih tako ponudile ob.eko- z „„2(,m. Prepovedano je po- naveličale, še ni Ireba v.eči ' . ,. ,r. . . ložiti nož s konico na rob v omaro in pozabiti nanj. Sozalje: Včasih nas tuja za- krožnika, roka pa pri tem po- Dokupite nekaj blaga v lost nekako navda s strahom, či s]ilzdni barvij ,ahko Je tudi ako da se je ne upamo mo- režite »» «J tih niti z drobnim pismom. . „__. ■ .. . .,: ,r a .... j " krompirja, opravite to z vili- Vendar pomislite, da tisti, ki žaluje, potrebuje uteho in tolažime besede. Morda ob sk ne bi bil primeren, zato na- . pišite nekaj besed. Ko piše- tC?. 60 ^el° vraževerni (to te, se vživite v osebo, ki te velja. Za francijo), da poklo-vaše pismo prejela. Mislite nff™ nOZ1 »PrelomiJ°« Pisarno na osebo, ki ji pišee. J<1'e Jstvo' Zapomnite si, da bo le vaša Zobje: Nikoli in z nobenim resnična naklonjenost (in ne izgovorom si ne čistite zob v vi, kot je uhan. Ker moda besedičenje) prinesla uteho javnosti, niti diskretno niti zakriva eno stran glave z esebi. ki jo je potrebna. Ce takrat, če ste prepričani, da lasmi, drugo pa odkriva, je stanujete daleč od o^ebe, ki vas ne opazujejo. dovolj samo en uhan. cami; posebno pa se ne pre-•grešite 6 tem, da bi z nožem zarezali v kos kruha. Neka- pepita ali karo vzerec, ukrojite ga zvončasto ali z gubami in prišijte na pulover. Z ostanki napravite še manšete in ovratnik ter kravato. — Uporabljati pogosto lak ni priporočljivo, ker las izgubi elastičnost in sijaj. — Ce bi radi nekaj posebnega, si omislite gumbe za manšete v isti obliki in bar- Ilovo dviua ... Tokrat dve samo na pol domači novici, ki pa bosta skupaj zalegli za eno celo. Med Ljubljano in Zagrebom bodo spet zabrnele koprodukcijske italijanske kamere, ki jih bo vodil režiser Leopold o Savona. Pod njegovim poveljstvom bodo med drugim Tony Rnssell, Amadeo Nazzari in Lisa Gastoni. Akcija se imenuje: -Fra Diavolo«. (>r(f nri lujtnti Antonicnijev film -Noč« je dobil tri nova priznanja — italijanski filmski kritiki so mu podelili kar tri -Srebrne trakove 62«: za režijo, za najboljšo stransko vlogo (Monica Vitti) in za glasbo. Za najboljšega glavnega igralca so proglasili Marcella Mastroiannija (za -Italijansko ločitev«), medtem ko nagrade za najboljšo igralko niso podelili. Znani komik Alberto Sordi, ki je pravkar končal film »Življenje je težko« Gina Rossija po scenariju Rudolfa Sonege, se že pripravlja na snemanje novega dela po scenariju istega pisca - -Italijan v Londonu«. pretirano. Ko sem film končal, je trajal dve uri in pol, kar je bilo mnogo preveč. — Pa sem ugotovil, da se da razgovor, ki postane dolgočasen, brez škode na sredi prekiniti. Enkrat sem po- »Do zadnjega diha« ste, kot slišimo, posneli z ročno kamero in izven studija — na cesti in v resničnih sobah. Zakaj tako? Ročno kamero sem upora- # NASPROTNIKI TVVISTA Niso vsi navdušeni za twist, kot bi si morda kdo mislil po vesteh z Zahoda. Celo med filmarji se najdejo ljudje ,ki mislijo drugače. 0 LASJE IN FILM Sofija Loren se je vpisala med blondinke! Senzacija, ki ji ni bilo enake, odkar je krenila na pot B.B. Toda naj kar takoj pomirim vse privržence temnolase Zofke, da se je »italijanska panterka« tako spozabila samo med snemanjem filma -Zaprti v Altoni«, ki ga z Vitto-riom de Sieo snema v Nemčiji. skusil in — ker je bil rezul- bil, ker rad hitro delam. Kar tat dober — sem tako nada- pa se tiče snemanja na »me-Ijeval skozi ves film. Vendar stu samem«, pri nas v Franje bilo to v stilu celotnega filma. V svojih naslednjih dveh delih pa tega nisem storil niti enkrat. »Torej ste s tem filmom hoteli pretrgati 6 tradicijo in ustvariti nekaj povsem novega?« Resnaisovo »Hirošimo« in Bresscnovega .Zeparja' imam za začetek NOVEGA v filmu, medtem ko je moj »Dih« bolj zaključek STAREGA -ki bolj razbija vsa stara pravila, kot pa ustvarja nekaj novega. »Kakšen pa je bil vaš pristop do tega filma kot kriminalke, kamor bi ga po žanru lahko uvrstili?« Nisem nasprotnik komercialnega gledanja. Ce mi producenti puste eksperimentirati, zakaj ne bi spre- Liz T..yIor se spet ločuje,' tokrat od Eddieja Fisherja.' Fravijo pa, da ima tudi že pri pravljeno naslednjo žrtev — svojeja soigralca iz »Kleo-i patre« Rieharda B ur toma. —[ Nekateri ljudje se pač res go bclje — mnogo bolj vero- držijo starega izreka: spre-i dortojno pa je, če osebe v memba razveseljuje! Alain Delon, ki smo ga pred kratkim videli v odličnem VI« scontijevem filmu »Rocco in njegovi bratje« Jaci. Finnev: a mm »Kaj? Seveda,- je počasi dejal Brick. »Le z nečim mi ust rezi,- se je >brnil spet k Tini. »Po mojem mnenju bi bilo lepo. ko bi na tem dolgem »otovanju« — in spet se je režal — »nosila hlače. Ali boš Tina? Tesne, •prijemajoče se hlače« Hladno ga je pogledala. »Sama sem mislila nanje.- je dejala in «pri iem prijela za kljuko ter me pogledala. »Pozneje se bova videla,- je za-nrmrala in se mi nasmehnila. Brick se je sklonil naprej, da bi jo pustil nimo svojega sedeža. Tina je stopila iz avtomobila in očUla v »Kroglo«. Gledali smo za njo, kako je odšla k zadnjim vratom. Brick me je ogledal. »Lepo dekle je, Al,« je dejal s priznanjem. »In prijetna. Srečen larvt 6i.« Prikimal sem, ne da bi kaj pripomnil. Brick je pognal proti domu. led potjo smo na Jerrvjev predlog spet napolnili bencinski tank, da bi »večer nalili še nekaj steklenih posod. Pri bencinski postaj] v Locustovi •lici je Jerry stopil ven, odšel v telefonsko celico in zaprl za seboj vrata. HLnuto kasneje 6e je vrnil, izmenjal nekaj dolarjev za četrtake pri usluž-»encu postaje in spet stopil v celico. Ko smo se odpeljali, se je Jerrv zadovoljno smehljal. »Vse je urejeno.« Je dejal. »Rezerviral sem sedež za vožnjo iz Chicaga pri Združenih letal-fcih. Potoval bom jutri ob četrt na dvanajst dopoldne. Nocoj bom z vlakom »dpotoval v Chicago, jutri zvečer pa brm že v Haroldovem klubu.« Vsi smo osupnili. Jerry pa se je smehljal. »V internatu bom povedal, da potujem V Chicago zaradi poroke v družini ali česa podobnega.- »Kaj pa predavanja?« je dejal Guy. Nimam mnogo zaostankov: nikdar nisem zaostajal s predavanj. Zdaj M jih lahko nekaj privoščim« »Kaj pa denar?« sem ga vprašal, vendar le stežka, ker sem vedel, da mu s te plati ne morem pomagati. Zdelo se mi je, da ga Jerry ima. »Doma ga imam dovolj za potovanje do Renoja. nocoj pa vam bom dal ček za preostalo. Dvignili ga boste v ponedeljek, ko bo banka odprta, m mi ga poslali.« Za trenutek je postal. -Najbolje bo. če se nekdo odpelje v Davenport in ga pošlje od tam. Ne pošiljajte ga od tod- V ponedeljek smo preostali trije odšli na predavanja. Jerry nam je dejal, naj izostanemo le, če bo nujno potrebno. Svetoval nam je tudi, 4*aj se vedemo povsem normalno, se podimo okrog internata, igramo karte m namizni tenis. Studiramo naj, sedimo doma v svojih sobah in se vedemo kakor vsi ostali. Na zunaj je bilo res videti, kakor da se ni nič zgodilo in ker smo vsi štirje običajno že poprej vedno tičali skupaj, se na";a družba nikomur ni zdela sumljiva. Vsi trije smo — kjer je bila le priložnost — pripovedovali, da to poletje ne pojdemo v Reno in tudi nikamor drugam skupaj. V nedeljo, ponedeljek in torek ponoči pa smo v rokavicah in z orodjem dokončali naš posel. Notranjščino prikolice smo predelali in očistili tako, da so ostale samo stene, strop in pod, prekrit s preprogo iz II-noleja. X. Jerry 6e je vrnil v sredo zjutraj. Prtljago je spravil v predalček postajnega skladišča in prišel naravnost k prvemu predavanju. Skoraj ne bi mogli verjeti, da je bil res v Renoju. Videl sem ga. kako je šel prek parka, vendar sva imela le minuto časa za razgovor. Bil je videti zadovoljen, kakor da je rešil težak problem, in zdelo se mi je, da sem v oblak.h. Toda uro kasneje, ko je bik> predavanje končano — medtem sem obvestil tudi Guyja in Bricka — ko smo sedeli na travniku pred internatom in nam je Jerry obrazioz.il svoj načrt, sem bil preplašen. Načrt mi ni bal všeč. Jerry je delal v Renoju in to brez dvoma presneto pametno. Ko nam je pripovedoval, kaj je opravil, se je režal, včasih zadovoljno namignil, ves čas trgal travne bilke, jih cefral z nohti in potem vrgel stran. V Renoju 6i je sprva kupil fotografski aparat za sedemdeset dolarjev v Trgovski ulici. Bil je model fotoaparata, ki tudi sam v šestdesetih pe-kundah rrzvije in izdela slike. Samozadovoljno nam je pripovedoval, kako je v hotelski sobi šest ur zavijal fotoaparat v rjav papir in ga pod pazduho odnesel v klub ter posnel slike. S škarjami in celofanskim papirjem je napravil močno škatlo iz lepenke, v kateri je imel le odprtino za leče. Kamero je položil v škatlo ter jo lepo obložil, potem pa z britvico iz-rezal odprtino prav na mestu, kjer so bile leče. To odprtinico je začsano zalepil z rjavim celofanskim trakom. Tako je bil zavitek povišem ne-sumljiv. Papir nad odprtino pred lečami je bil navezan na enak trak, s kakršnim je zavezal ves omot. Ce je potegnil zanj, se je odprtinica odprla, leče pa so bile eksponirane, pripravljene na snemanje. Na stranski steni zavitka je napravil še drugo luknjo, toliko da je skozenj potisnil prst za eprožilec na kameri. To odprtino je tiščal pod pazduho, da je nihče ni mogel videti. Ob koncu je Jerry na svoj zavitek napisal še nekakšen naslov in prilepil nanj vrsto poštnih znamk. Zatem je nekaj ur v sobi poskušal in se vežbal tako, da je na koncu lahko posaol vse in vsakogar, kar je le hotel. Pred velikim zrcalom na straniščnih vratih je s prstom desne roke segel v notranjost zavitka skozi odprtino in pritisnil na sprožilec. Večkrat na aparat sploh ni ujel tega. kar je hotel. Včasih je bil na sliki le vogal, večkrat pa sploh ni ujel ničesar. In ko je bil že v Haroldovem klubu, je moral večkrat v umivalnico, v posebno sobico, kjer Jo vzel fotoaparat iz ovitka ter vzel iz njega posnetke. Ce niso bili dobri, je moral aparat spet zaviti in snemati znova. Za vsak posnetek je Jerry žrtvoval celih deset minut v umivalnici. Toda kljub vsemu — porabil je več ur in večkrat obiskal klub - je dobil, kar je hotel. In tako je na travniku pod vročim jim^6krm soncem pokazal te posnetke. Haroldov klub jc prekrasno razsvetljen. Jivvjcve slike pa so bile slabo razvite in zelo motne. Vendar so zadoščale za naše namene. Jerry je imel nekaj slik, na katerih je bilo videti nekaj ko-vinastemu vozička podobnega, kar je ttalo na podu Haroldovega kiuba, posutega s cigaretnimi ogorki. Poleg tega je stala slabo osvetljena prikazen — moški, ki je držal ročico vozička. Na slikah je bilo dovolj jasno videti, da je bil voziček približno jard. morda malce večja dolga in nekaj čevljev globoka pravokotna, kovinasta škatla. Bila je pritrjena na štiri gumijasta kolesca, na gornji strani pa je imela ročaj kakor otroški vozički. Ogledovali smo si 6like in jih podajali drug drugemu. Končno jih ja Brick vrnil Jerrvju in vsi smo ga radovedno pogledali. Ves je kar žarel in bil tr.ko zadovoljen sam s sabo, da se je ves čas preil. -Tina je imela prav,« je dejal zadovoljno. »Skoraj vse sem že pozabil in če ne bi spet ob.t&cfrl Haroldovega kluba, se ne bi več 6pomnil vseh podrobnosti. Vsm d menzi je poznam. Kakšno sekundo sem stal prav poleg to stvarce, en vegal me je colo zadel v nogo. Vse mere bomo proračunali v inčih (dolžinska mera; op. prev), ostalo pa bomo lahko izmerili po fotografiji.« Nikakor nisem mogel dojeti, o čem pripoveduje Jerrv. Guy in Brick prav tako nista ničesar razumela. Jerry se je nasmehnil in pričel razlagati svoj načrt. Ko je končal, sem bil tako razočaran, da nisem vedel, kaj bi dejal. Prepričan sem bil, da je zgub.l razum in to sem tudi povedal. Ostali so bili istega mnenja in ubogi Jerry je bil nenadoma tako potrt, da je skoraj zajokal. Toda namesto tega se je razhudil. »Cemu?« se je branil in zrl v nas. »Kaj vam je?« Povejte mi, kaj je z vami?« Za trenutek smo strmeli v travo, ne da bj znali odgovoriti, potem pa je Guv dv ignil glavo in odgovoril za vse: »Nič, Jerr.« je mirno dejal. »Takole je: zdi se mi, da v vsem tem ni možnosti, nobene špranje, toda . . .« »Kaj toda?« »Prav, je skomignil Guy z rameni,« le to je — ne vem. Ljubi bog, Jerr,« je nenadoma prrsnil. »Takšnega ropa še ni bilo nikjer in nikdar na svetu! Saj je fantast.eno!« Jerry je malce pomolčal. Potem se je znova nasmehnil — skoraj pc~V tako samozavestno kakor prej. »Da, to mislim; mar ni prav?« je odo-bCBvajoče prikimal. Vsi smo čepeli s prekrižanimi nogami ali na pol polegli v travo. Jerry pa se je ozrl v nas. »Morda bi vam moral povedati, preden sem pričel razlagati pdrobnesti. »V rokah jt* cefral travno bilko. »Ta sivar bo naravnost fantastična, niste istega mnenja? Vse skupaj bo tako neverjetno, tako nepojmljivo, da se nikomur iz Haroldovega kluba o tak ni stvari Se nikoli n.ll »anjaio ni, kaj šele, da bi mislili na varnostne ukrepe. Toda — povejte mi - kako naj bi sicer prišli v blagajniško sobo?- Malce je počakal, nas pozorno pogledal ter nadaljeval: »Tina je žo povedala: najti bo treba povsem nov način. Premislili smo vse. kako poslujejo in ostalo, in zatem proučili možnosti, da bi jih prevarali S.var pa je bila v tem, da srao stali pred igro z dokaj majhnimi možnostm za zmago. Oni v Haroldovem klubu že zdavnaj vedo za vse možnost: n nevarnosti in so se proti njim tudi zavarovali. Zaradi tega potrebuj smo nekaj povsem novega, na kar sploh ne računajo in proti čemur se sploh niso zaščitili. Stvar mora biti fantastična. Jerry nas je spet pogledal in ko v naših obrazih ni zasled.l RikakrAnega navdušenja, je tiho dejal: »Poslušajte! Vem, da je moj predlog videti ne-urosničljiv. Toda če bi napravili tole po meri,« in s kazalcem je potrkal po eni izmed slik, ki jih je držal v drugi roki, »kupili pločevino, opremo za varjenje in se naučil z njo ravnati, napravili tole stvarco, kakršna mora biti, nikoli ne zanemarili podrobnosti, ne popustili in zgubili poguma, storili vse po svojih močeh in to natančno,« tu je postal in globoko vdihnil, »bi praktično, praktično, praktično — s pripravljenim natipkanim načrtom v rokah morali uspeti!« Sedel je v travi, oči so mu plamtele in mirno je dihal Ur lov i! .-»apo. Bil je vznemirjen. »Cemu, presneto,« je dejal tiho, »čemu smo sploh govorili o tem? Menili smo se o velikem ropu! O tem, kako bi pokradli nekaj sto tisoč doalrjev! In to prav tam, kjer še nikoli nihče ni poskušal ropati, čeprav gotovo deset tisoč ljudi misli na to, ne da bi uresničili svoje misli! Mislite, da je kaj takega mogoče brez trdega dela in težav? In neskončn.h priprav? Da je vse skupaj kakor vlom v kakšno trgovinico?« Izzivalno nas je pogledal. »Cemu, presneto: mislite, da so oni fantje iz Brooklvna, o katerih sem vama pripovedoval — in pra vto je sprožilo tole našo zamisel — cele tedne smo pripravljali roparski napad in nič drugega. Višate kretnjo so tisočkrat premislili in vežbali. Njihov načrt je bal fantas! >n! Tisti prekleti sladoleda nsk i voziček je bil končno smešen! Kljub temu so delali. Uspelo je. Uresničili so svoje zamisli. Ne, gospodje: sreče ne boste ujeli s petnajstminutnLm načrtovanjem in desetimi minutami lahkega dela. Ce bi poskušali tako, bi sami silili v smrt.« Spet je s kazalcem pokazal na 6liko v roki: »To pa je pot, ki jo lahko izkoristimo in uspemo.« Jerry nas je impresionira! Prepričal nas je. Vendar je bilo vse skupaj pravzaprav Tinino delo. Lepo se je skladala z Jerryjem: ko je slišalai njegove argumente, je bila istega mnenja. Tako smo se sporazumeli. Pristali smo da bomo delali pod Jerrvjevim vodstvom, vendar smo sklenili, da bomo — ko bo vse pripravljeno — še odločali, če borno ropali ali ne. Jerry je preskrbel štiri sto dolarjev in pričeli smo delati. Se nikoli nismo kako trdno delali, toliko napravili in premagali toliko na videz nepremostljivih zaprek. Tako je Šlo prihodnj ah deset dni. S GORA SKOK f^lizu Dražgoš je gora Skok. r\ Dražgosani pripoveduje-*^ jo, da ji je to ime v starih časih vzdel neki pastir, ki 'je imel v svoji čredi črnega lovna, prav tako z imenom 'Skok. Potemtakem je gora Skok dobila ime po ovnu Skoku. A zakaj? Črni ovnač je bil takšen rogač, da je na pastirjev poziv »Skok, zdaj pa le v poskok.'* skoči! na prihajača, ki se ie bil mlada rast približal ovčji čredi in ga podrl na zemljo. Tako ie črni oven odganjal od črede celo volka, kadar je le-ta zalezoval ovce. Nikogar se ni bal, nikomur ni prizanesel. Kdorkoli se mu je približal, se je zaletel In lepega dne se je divji mož zares priklatil iz bližnjega gozda in zaklical pastirju: »Ce mi daš vsaj eno ovco, da si jo bom na ražnju s pekel in si odteščal glad, bom pazil na čredo, da se ji ne bo približal volk. Če pa mi ovce ne daš, te bom premladi, da ne boš nikoli več prišel semkaj ovce past.* »O kar sam si jo izberi!* ]e navidezno pristal pastir. »A če že hočeš jesti dobro pečenko, ti svetujem, da odereš črnega ovna, ki je največji v ovč.i čredi, rejen in masten pa tudi toliko, da se ti bo pečenka kar cedila od ust.* Rečeno — storjeno! Gozdni mož se je približal črnemu ovnu, ga pograbil za runo in odvlekel na vrh gore, kjer je nad breznom zakuril ogenj, da bi na ražnju spekel ovna. Ali ko se je potlej iz oči v oči približeval ovnu, da bi ga odri, je pastir zaklical: »Skok, zdaj pa le v poskok!* Takrat se je črni rogač zaletel v hostnika in ga butnil v globoki prepad, kjer se je nenasitni požeruh ubil. In tako je gora, na kater: je oven Skok • ubil divjega moža, po njem dobila ime: Skok. — Lojze Zupane Mačica in igle pletilke evna žena je šla v gozd po d račje. Ko se je vračala nabirat drač j o. Ko se je z butaro domov, je zagledala vračala z butaro suh- tam ob plotu, kjer je takrat ljadi na hrbtu, je zagledala našla bolno mačico. prelepo R mačico. ki je bolna legala za van, m ga prebutal, da se mu m ^ yekala Usmi]j je kar kolcalo. _ - . v nr^, žena jo pobere v predpasnik in odnese domov. Na- Tisti ćas pa se je po draž- polkih hostah klatil gozdni 6 v ,. . . i ' u proti ji prideta otroka in jo moz. ki je v temnih nočeh ___«r_j__i__% vlamljal v ovčje staje in kmetom kradel ovce. Dražgosani so razmišljali, kako bi se iz-nebili nadležnega, tatinskega hostnika, končno pa so se spomnili na črnega ovna, ki je vsakemu, na kogar ga jc pastir naščuval, tako zrahljal kosti, da se je komaj še malo živ privlekel domov. »Če ga nihče ne bo zmogel, crni oven ga bo!* so dejali in pregovorili pastirja, da je ovčjo čredo segnal na vrh gore, kjer so bili takšni pašniki, da lepših in sočnejših ni bilo v vsej dražgoški okolici. KRIŽANKA »ŽARNICA« vprašata: »Kaj pa imaš gospo. »Nastavi predpasnik!« je rekla gospa in ji vrgla pet igel pletiik. Zena sicer ni vedela, kaj bi z njimi, domov jih je pa le odnesla in položila na mi- predpasniku, mama!« in sta ji zo. Ko je zarana vstala, glej, mačico hotela kar vzeti. Toda -na mizi par novih nogavic, žena se je bala, da ji storita Zena se je temu čudila. Na kaj hudega in je ni dala. V večer spet položi igle na mi- kotu je postlala mehko po- zo in zjutraj je tam spet par steljo iz mehkih cunj in na- novih nogavic. Sedaj je ra- točila skodelico mleka. Ko se zumela, da so čudežne igle je mačkica pozdravila, se je nagrada za njeno usmiljenje, nekega dne brez slovesa po- Igle so pletle noč za nočjo tepla in se ni več vrnila. in žena je nogavice v"oJla- Spet je odšla žena v gozd jala in z otroki ni nič več Prvo srečanje z ogledalom. Na prvi pogled nezadovoljstvo. Začuden obraz je namenjen najbrž tehniki. orenjak Jaka Nekoč je šel Jaka iskat da bi ga Jaka lahko ubil, če da mu naročita, naj očisti vodnjaku velik zvon, ki jo službo. Vprašal je kme- bi se sprla. Rad bi se ga zne- vodnjak in se obenem odlo- bil v poslopju in ga zvalil ta, če potrebuje hlapca, bil. Ko so sedli k obedu, je čila, da ga bosta v vodnjaku v vodnjak na hlapca. Zvon je Kmet je rekel, da ga po- hlapec pogledal žlico in se zasula s kamenjem. Jaka je padel Jaku ravno na glavo, trebuje. Dogovorila sta se in nasmehnil: »To je žlica? Ta- zlezel v vodnjak, onadva pa Jaka pa je zaklical: »Aj ajl Jaka je nastopil pri njem ke lopatice nosi moj oče v sta začela metali nanj kame- Torej sem dobil še klobu-službo hlapca. uhljih?« Odvrgel je žlico, si nje. Toda Jaka se za to ni ček'« Kmet ga je poslal y ske- prinesel vejalico in z njo po- zmenil. Nato so začeli s pe- Ko J raka vodn1ak oći-denj in mu dal v roke ce- jedel vse sam. timi možaki valiU v vodnjak *°.JC _ ^ Kmet se je po obedu po- vehke kamne Jaka ^ Jje J* 7jezel ven m rekel svetoval z ženo. Sklenila sta, okrenil, pogledal navzgor in kmetu ter kmetici: ^Razn' klical: »Toda kokoške, koko- mem vaJu! ^ ^ ne b: bll° ške, kaj pa zgoraj brskate?« ^ba vama zaradi mene pre* Kmet si ni znal več pomaga- grešati, vaju zapustim rajši ti. Nazadnje so privalili k sam!« In je odšel s kmetijeC Vodoravno: 1. največja množina 2. rdeč poljski cvet 3. 1. os. množine glagola biti 4. madžarsko moško ime 5. pregled za vojaško službo Navpično: 4. veznik 7. mestece blizu Zagreba 8. tujka za »gospodar« 9. ploščinska mera pec, da bi mlatil. Jaka je zgrabil cepec, z njim nekaj časa mlatil, nato pa se nasmehnil: »To naj bo čepe«? Tak je mojega očeta muhalnik. Odvrgel je cepec vzel drog, privezal nanj velik panj in mlatil, dokler ni omlatil vsega žita. Potem, ko je žito omlatil, je rekel, da ga bo vejal, naj mu dajo lopato. Dali so mu lopato. Jaka se je nasmehnil: »To naj bo lopata? Taka je mojega očeta žlica.« Odvrgel je lopato, privezal k drogu večke in vejal. Ko je zve-jal vse žito, je vprašal: »Kje so vreče?« Prinesli so mu vreče. »Hm!« se je Jaka nasmehnil, »to naj bodo vreče? Take so mojega očeta vrečice za denar?« Odvrgel je vreče, vzel usnjen meh za volno, ga napolnil z žitom in ga odnesel. Kmet se je zbal, da ne bo W£S£S£ mogel ukazovati tako ročnemu hlapcu. Prestrašil se je, Kdo koga lovi? Raci in žaba N da po In a mlako priletita raci, pa bomo vse tri letele, da bi se odpočili. Iz bo veselje!« bičevja priplava žaba »No, prav, pa naj bo in ju vpraša: »Od kod in tvojem!« odgovorita raci. kam?« vse tri odletijo, kakor jo »Iz daljnih krajev na jug,« predlagala žaba. Z desne in odgovorita raci. »Samo ma- leve, od zgoraj in spodaj, od so se tu odpočijeva.« vsepovsod se jim bližajo tro« »Vzemita me se seboj,« pi ptic — selivk in vse se ču> prosi žaba. »Tudi jaz bi ra- dijo. Žabi je všeč, da jo vsa da odletela iz teh krajev!« gledajo. Pa odpre usta, da bi »Prav radi bi le vzeli s se- se pohvalila: »Jaz sem si tO boj,« odvrne ena izmed rac, izmislila, veste?« A joj! Ze a kaj, ko ne znaš letati.« pri prvi besedi strmoglavi »Tule plava kos veje,« de navzdol proti zemlji. Ko pri« žaba, »vzemita je v kljun, leti na zemljo, se razleze, da vsaka na enem koncu, jaz ni nobeni stvari več podob« se je bom prijela na sredi, na. Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., KL, IX, 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6-05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 "uri. SOBOTA - 14. aprila 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Simfonija Jadrana 10.15 Od tod in ondod 11.00 Nekaj ameriških popevk 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Pol ure pred dvanajsto 12.05 Deset minut s triom Slavka Avsenika 22.15 Kmeti iski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Katera sredstva za zatiranje plevela uporabljamo ob setvi 1255 Melodije ob 12.25 13.30 Radi bi vas zabavali 14.05 Simfonični plesi 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Ples. romanca in še kaj 15.40 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 C^nvo v kino . . . 17.50 Orglice in harfa 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prizor iz Verdijevega Othela 18.45 Okno v svet 19.05 Zdaj pa kar po domače 20.00 Za prijeten konec tedna 20.20 Radijska komedija 21.00 Plesni zvoki in popevke ha tekočem traku 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešimo v sobotno noč NEDELJA - 15. aprila 6.00 Za dobro voljo in nedeljsko jutro 8.00 Mladinska radijska igra 8.31 Slavni mojstri pišejo za otroke 8.46 Po črnih in belih tipkah 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.47 -Pod brajdo« in druge pesmi Rada Simonitiaja W.O0 Se pomnite tovariši... 10.30 Uro pri dunajskih klasikih 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Nekaj melodij za dober tek 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Poje Koroški akademski oktet 14.15 Naš: poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Četrt ure ob glasbenem avtomatu 15.30 Rapsodije in divertimento HJ.00 Humoreska tega tedna 16.20 Zabavno popoldne ob radijskem sprejemniku 17.05 Prisluhnimo češkemu orkestru Karlu Vlachu 17.15 Radijska igra 18.11 Tri kitajske skladbe Abrama Chaeinsa 18.19 Prvi in drugi stavek iz druge violinske skladbe 18.30 Športno popoldne 19.05 Glasbeno srečanje 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Iz albuma orkestra Eddie Barclav 21.00 Glasovi od včeraj in danes 22.15 Orkestri in solisti RTV Zagreb 23.05 Plesna glasba na valu 327,1 m PONEDELJEK — 16. aprila 8.05 Igra violončelis* Oton Bajde 8.20 Dve simfonični pesnitvi iz domače literature 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Naš zabavni kaleidoskop 10.15 Od tod in ondod 11.00 Ansambla Page Cavanaugh in Pepe Jaramilo 11.15 Naš podlistek 11.35 Iz oper nemških skladateljev 12.05 Igrajo in pojo Beneški fantje 12.15 Kmetijski nasveti — prof. France Vardjan: Stročji fižol za dom in predelavo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Med igra v lahkem tonu 14.00 Melodije za razvedrilo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.27J Pianist Štefan Askenase 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 S čim vam smemo nostreči 18.45 Radijska univerza 19.05 Majhen koncert altistke Marije Bitenc 19.23 Tntermezzo za violino in harfo 20.00 Glasbena skrinja 20.45 Kulturni globus 21.00 Simfonični koncert zagrebške filharmonije 22.50 Literarni nokturno 23.05 Ljubiteljem modernih plesnih ritmov 23.45 Melodije za lahko noč TOREK - 17. „orila 8.05 Poje ženski vokalni kvartet 8.25 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za srednjo 6topnjo 9.25 Domovina, simfonija v enem stavku 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Trije rodovi 11.15 Napredujte v angleščini 11.25 Želimo vam dober tek 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Zanesljivost pridelka z izbiro primernih sort 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Od Triglava do Ohrida 13.50 Klavir, petje in violončelo 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Arije iz oper Giacoma Puccinija 15.20 Harfa in orglice 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Izbor iz Cajkovskega 18JJ0 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna 20.00 Rukoveti 20.30 Radijska igra 21.30 Sonata v c-molu 21.45 Zasanjani pevec Frank Sinatra 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 28.45 Melodije za lahko noč SREDA — 18. aprila 8.05 Simfonična matineja 8.55 Pisani 6vet pravljic in zgodb 9.25 Spored priljubljenih dvospevov 10.15 Od tod in ondod dixilenda 11.15 Človek in zdravje 11.00 Naši ansambli v stilu 11.25 Beethoven — Soštakovič 12.05 Ansambel in- pevci Milana Stanteta 12.15 Kmetiiski nasveti — Ing. Oto Muck: Krmljenje govedi v poletju 12.25 Melodije ob 12.25 . 13.30 Od arije do arije / 14.05 Radirka šola za srednjo stopnjo 14.35 Radi bi vas zabavali 15.20 Od renesanse do impresionizma 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Sovjetska, romunska in poljska zabavna glasba 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Popoldne pri skladatelju Matiji Bravničarju 18.45 Ljudski parlament 19.05 Panorama vedrih melodij 20.00 Naš variete 21.00 Prerez opere »Ljubezenski napoj« 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena med igra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Moderna plesna glasba 23.45 Melodije za lahko noč ČETRTEK - 19. aprila 8.05 Scene iz pravljičnih oper 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Mali klub ljubiteljev popevk 9.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 10.12 Od tod in ondod 11.00 Orkester Raphaele 11J5 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Mendelsohn v izvedbi Davida Ojstraha 12.05 Narodne za ženski zbor 12.15 Kmetijski nasveti — Franc Robida: Kako pospešujemo pomladanski razvoj čebeljih družin 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Igra Pihalni orkester LM 13.50 Vrtimo vam ploščo za ploščo 1450 Pavčičeve pesmi in Ravnikove klavirske skladbe 14.35 Naši poslušalci čestttsjo in pozdravljajo 15.20 Vedri intormezzo 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kubanski praznik 18.25 To in ono o pevcu Pat Boone-u 18.45 Kulturna kronika 19.05 Simfonični orkester jugoslovanske radiotelevizije 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Tonv Leutwiller 21.00 Literarni večer 21.40 Skladatelja Ivo Lhotka-KMinski in Mihovil Logar 22.15 Nali tonski tehniki vam predvajajo 22.45 Broadway v ritmu 23.05 Dve kompoziciji Benjamina Brittna 23.50 Nočni akordi PETEK - 20. aprila 8.05 Naš zabavni kaleidoskop *" 8.35 Dve makedonski skladbi P.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Istrijanka 11.15 Naš podlistek 11.35 Trije odlomki iz romantičnih oper 12.05 Haremske pesmi 1215 Kmetijski nasveti — ing. Miran Marušič: Vzgojni sistemi vinske trte na Primorskem 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Morda je fo vaša melodija 14.05 R&dfjska šola za nižjo stoonjo 14.35 Poje sopranistka Nada Vidmar 15.20 Dva baročna koncerta 15.45 Jezikovni posovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba za pihala, trobila in harfo 17.35 Veliki zabavni orkestri tega tedna 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Domači napevi 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 P\i.ana paleta zabavne "lasbe 20.03 Odmevi 6tarega Dunaja 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Dubravka Tomšičeva igra Schumanna in Brahmsa 20.50 Pevske minute 21.00 Zabavni orkester Alfred Scholz 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Za romantično razpoloženje 22.50 Literarni nokturno 23.05 Simfonična glasba z obeh strani Atlantika Drugi program SOBOTA - 14. aprila 19.00 Melodije na tekočem traku 20.00 Rahmaninov v interpretaciji pianista Emila Gilelsa 20.40 Sedem pevcev — sedem popevk 21.00 Plesni orkester Ray Anthony 21-15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 15. aprila 12.00 Nedeljski koncert ob j dvanajstih? / 13.10 Operne melodij« 14.00 Veseli ritmi za V nedeljsko popoldne 14.30 S skladateljem Siviceni in Arničem ^ 15.15 Vrtiljak vsega — za vsakogar 19.00 Zabavne melodije 20.00 Godalni kvartet v As-duru 20.33 Zabavni intermezzo *H 20.45 Mednarodna radijska iti televizijska univerza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Simfonija št. 2 za klavir in orkester 22.50 Zabavni zvoki PONEDELJEK -16. aprila 19.00 Prolog opere »Mefistoles« ^ 20.00 Odmevi iz Varšave 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Beograjska spomlad TOP.FK - 17. aprila ! 19.00 Nekaj stare italijanske glasbe 20.00 Beoorrcjska pomlad 21.30 Mednarodna radijska iJ televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 18. aprila« \ 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Orkester Xavier Cugat 20.00 Koncert glasbe skladatelja Hovvarda FeriruSOna 20.30 Ruski tečaj za začetnika 20.45 Uvertura in koncert 21.20 Popevke iz treh dežel CFTr.TEK - 10 aprila 19.00 Zabavne melodije domačih avtorjev 20.00 Koštana — solisti bcojrrajske opere 21.40 Za !?hko noč PETEK - 20. aprila 19.00 Zaoišite narek 19.15 Poje vam Marko Nov osel 20.00 Lansko leto v Darmstadtu 21.11 Godala v plesnem ritmu 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jatz Ob 21.45 SOBOTA - 11. aprila RTV Zagreb J 18.00 Dan po bitki - mladinska igra RTV Beograd 19.00 TV pošta 19.15 S kamero po svetu in domovini j J RT j 20.00 TV dnevnik / RTV Zagreb 20.20 Propagandna oddaja RTV Beograd Italija 20.35 Na tajnem kanalu RTV Ljubljana 21.05 Zabavno glasbena revija 22.15 Poštna kočija RTV Beograd 22J5 Vremeplov — reportaža JRT 22.45 TV dnevnik II. Nt.Of.f.JA — IS. aprila RTV Zagreb 10.00 Oddaja za kmetovalce RTV Ljubljana 10.30 Porota - TV film iz serije Veter 16.15 Soortno popoldne RTV Beograd 18.00 Koncert narodne glasbe 19.00 Človek v vesolju — reportaža 20.00 .Sedem dni 20.45 Festival malih scen RTV Zagreb 21.00 Klobuk gospoda Anatola — poljski igrani film PONEDELJEK -T 16. aprila RTV Zagreb 18.00 Veter — serijski film PTV Beograd 18.30 Tz industrije za industrijo RTV Ljubljana 19.00 Izkušnje upravljavcev — odnosi v kolektivu PTV Zagreb 19.00 Prealed 19.45 tv biro št. 15 7 RT 20 0" "*V ^n^vnik PTV Beo°rrad 20 ?n ^--'"n-ski šonrtni pregled PTV Ljubljana 20 35 T*5n| zakon - prenos iz iwere 22 40 •'■Hnta poročila r,'rV Beograd 20.''" -•"•"'ske vojne ne bo — T V d-a m a 21.45 TV J«J*vn!k TL PFTKK - Z«, april* RTV Beograd 19.00 Tajni dnevnik dr. Hudsona RTV Ljubljana 19.30 Doma in na tujem RTV Beograd 19.30 Po muzejih in galerijah JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 21.10 Koncert čel ista Cirila Skerjanca 20.20 Javna tribuna 21.40 Zadnja poročila RTV Beograd 20.00 Spored jugoslovanske kinoteke 22.20 T V v- oVni k II. Kino NE , 18. Tf>"FK - 17. aprila PTV Zagreb 20.00 ^'-ran na ekranu — f;,rrv;ki mozaik PTV Beograd 20.45 Festival zabavnih melodij I »Beograjska pomlad« r SRF.DA - 18. aprila RTV Ljubljana 18.00 Palčiča — TV slikanica 18.10 Kuharski nasveti 18.30 Otroški film 18 40 Sodobna kirurgija 19.00 ▼V obzornik PTV Zagreb 19.f»e "f-> 7. džungle 20 ^-"nnik ""-'r Beograd » J0.30 '-a — zabavno «•*•*•■" bena oddaja PTV Zagreb 21.30 ~*i*a malega mesta — reoortaža .TPT 22.00 T V dnevnik II. rUTRTKK ~ 19- aprila PTV Zagreb 10.00 TV v -o! i PTV Beograd 18.00 "-navadna pravljica, '"m za otroke 19.0" " ~ liudje in dogodki t-»t 20.0" '^evnik PTV Zagreb 20.00 — biro št. 16 ^""V Ljubljana 9t.34 " rna — oddaja PTV Beograd U.40 T'">'i?c in pisatelji Ljubljana 21J65 r '"imentarni film PTV Beograd 21.5'j S • -M film JRT 22.25 TV dnevnik II. SOBOTA — ii. aprila Center« — domači film DREZAJ V SREČO ob 16. in 20. uri, premiera francoskega krimnalne^a filma S. O. S. RADIO TAXI ob. 22. uri »Storžič« — francoski VV film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE, matineja ob 10. uri, ameriški barvni CS film NOČNI PREHOD ob 16.. 18. in 20. uri. premiera ansle'ke-ga barvnega filma OBTOŽENI STE, OSCAR \VTLDE ob 22. uri »Svoboda« — Danes zanrto! Cerklje »Krvavec« - Danes zaprto! »Naklo« — ameriški barvni CS film SONCE ZNOVA VZHAJA ob 20. ur! »Duplje« — 3n-i«ričV; film V POMLADI ŽIVLJENJA ob 20. uri NEDELJA - 15. anrila »Center« — amoršk: barvni CS film NOČNI PREHOD, matineja ob 10. uri. »domači film NE DREZAJ V SREČO ob 16. in 18. uri »Storžir« — barvni film MELODIJE IN PLESI ob 10. in 13.30 ur!. ameri«k; barvni CS vestem film NOČNI PREHOD ob 15.. 17.. 19. in 21. uri »Svoboda« — francoski W film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 16 in 19. uri Naklo« — ameriški ba-vni CS film SONCE ZNOVA VZGAJA ob 16. uri >-Voklo« — ameriški film V POMLADI ŽIVLJENJA ob 16 uri ti t ,. ffA/>fO- 14. do 16. aprila francoski barvni film ZVEZDE OPOLDNE 17. do 18. aprila jugoslovanski film SREČALI SE BOMO ZVEČER 19. do 20. aprila nemški film ZVEZDA RIA Jesenice »PLAVŽ« 14. do 15. aprila francoski film AFERA NINE B 16. do 18. aprla francoski barvni film ZVEZDE OPOLDNE 19. do 20. aprila jugoslovanski film SREČALI SE BOMO ZVEČER Žirovnica 14. *at»rila francoski film -"•"NA MAPA 15. anrila ameriški W film SP^DI NOCI 18. aprila francoski film AFERA NINE B D»vje 14. aprila ameriški VV film pr.TrDI NOCI 15. anrila francoski film CPNA MAPA 19. ?nrila fr*noo«k: Mrvni film ZVEZDE OPOLDNE Koro'k3 Bela 14 anrila amerišk-' barvni CS film PREPOVEDANE STRASTI 15 anrila fu«osH>V»fiski Mm SRECALT SE BOMO ZVEČER 16. anr^t francoski film AF^RA NINE B tS. aprila nemtt! z«twvnl film ZAUJUMJENI DETEKTIVI ob 20. uri 20. aprila švedski ljubezenski film POUK O LJUBEZNI ob 20. url Duplica 14. anrila ameriški barvni CS fiTm NEKATERI SO PRIHITELI ob .20. uri 15. aprila ameriški barvni C S Hkn NEKATERI SO PRITEKLI ob 15., 17. in 19. uri 15. aprila ameriški barvni CS film SEDMO SIMBADO-VO POTOVANJE ob 10. uri 16. aprila ameriški barvni CS film SEDMO SIMBADO-VO POTOVANJE ob 18. uri 17. aprila ameriški barvni CS film SEDMO SIMBADO-VO POTOVANJA ob 20. uri 18. anrila angleški CS film SINOVI IN LJUBIMCI ob 18. uri 1P. aoriln angleški CS film LJUBIMCI ob SINOVI 20. uri IN — p-»/->-:š'<- ffljpn V ŽIVLJENJA ob »som ur* POMLADI 19. uri PONEDELJEK - 16. aprila »Center« — premiera domačega CS filma NADSTEVIL-NA ob 16.'. 18. in 20. uri »Storžič« — ameriški barvni CS film NE DREZAJ V SREČO, matineja ob 10. uri. an-pleški barvni CS film OBTOŽENI STE. OSCAR VVILDE ob 17. in 19.30 uri TOREK - 17. aprila »Center« — domači CS film N A DSTEVTLN A ob 16., 18. in 20 uri »Storžir« — domači film NE DRFZAJ V SREČO, matineja ob 10. uri. angleški barvni CS film OBTOŽENI STE. OSCAR WILDE ob 17. in 19.30 uri »Svoboda« — domači film NE DREZAJ V SREČO ob 19. uri Kropa 14. ao'ila f-^n^oski barvni f;lm NESREČNIKI I. del ob 20. uri 15. aprila slovenski film VrcrT.TfA ob 15. ur'., francoski barvni film NESREC-NT*"I II. del ob 1P30 uri 19. aorila ameriški barvni film ZDRAVO PRIJATELJ. mladinski film lq. apnls anelefki film T.T^O PRIČAKOVANJE ob 19.30 uri T.iubno 14. aprila ameriški barv.i; CS film PLESALKE ob 20. uri 15. aprila ameriški barv-ni CS film PLESALKE ob 16. uri Skofja Loka »SORA« 14. anrila itali'arrski film MARATONSKA BITKA ob 18. in 20. uri 15. anrila italijanski film MARATONSKA BITKA ob Mfc 17. in 20. uri 17. anrila ruski fPm DEKLIŠKA POMLAD ob 20 uri 18 aprila ruski film DEKLIŠKA POMLAD ob 18. in 20. uri - 19. aorila nemški film RTHSOl KROG ob 20. ur: 20. anrila nemški film RDEČI KROG ob 18. in 20. uri PREŠERNOVO GI EDAtlSCE v Kranju Nedelja — dne 1">. aprila ob 16. in 20. uri John Stein-be.k: LJUDJE BREZ ZEMLJE, gostovanje v Škofji Loki Četrtek — dno 15>. anrila ob 16. uri Finžgar: VERIGA za rod ISKRA, gostovanje Sen; iakobskega gledališča iz Ljubljane Ob 8. uri bo tu namiznoie-niSki turnir za Člane in čl*« niče. SORSKA PLANINA NAD BOHINJEM Danes in jutri bo tu I. zlet delovnih kolektivov Gorenjske združen s tekmovanjem v smučarskih tekih in veleslalomu. ZELENICA S s'ar'om ob 11. uri se bo jutri na Zelenici nad Tržičem pričelo republiško prvenstvo v veleslalomu za člane, stare sad 35 let. ZlRI Jutri dopoldne bo tu pred-tekmovanje domačih judo-islov. Triglava iz Kranja in Ljubljane — za sodelovanje r.a republiškem prvenstvu za posameznike. KO-\RKA V šoli na Planini bo jutri-fl p- .kom ob 9. uri pionirski turnir, na katerem bodo sodeloval] mladi košarkarji Ilirije in Tivolija iz Ljubljans ter kranjskega Triglava. KRIZE Jutri ob 10. uri se bo tu pričelo okrajno prvenstvo T k: osu. Turistični informator GLED \LISCE »TONE CUFAR« na Jesenicah Nedelja — dne 13. aprila ob 15. in 19.30 uri S. Skufca: PTJNCKA SANJA - Sanje za velike in male otroke. Športne prireditve ROKOMET V drugem kolu spomladanskega dela gorenjskega prvenstva se bodo jutri na igriščih prvo imenovanih moštev pomerili — Duplje : Storžič. Radovljica : Iskra. Tržič II : Križe, Borae, Kranj : Mladost II ter Sava Kranj : Triglav. Začetek vseh tekem je ob 10. uri. Radovljica 14. aprila domač: film NA ZMAJEVI SLEDI ob 20. uri 15. aprila nemški film SLUČAJ INŠPEKTORJA SIRDIN-GA ob 16. in 20. uri 15. aprila domači film NA ZMAJEVI SLEDI ob 18. ur: in matineja ob 10. uri 18. aprila zahodnonemški film NUPNBERSKI PROCES ob 20. uri 18. anrila zapadno nemški film NURNBERSKI PROCES ob 18. in 20. uri NOGOMET Jutri se začne tudi tekmovanje nogometašev v okviru podzvezne lige. Kranjska Mladost ie prosta. 6icer pa se bojo srečali: v Skofji Loki Partizan : Jesenice ob 15.30 uri, pionirji istih klubov ob 14.30 uri; službujoča 6ta Zupan in Bal-derman: v Kranju Triglav B : Tržič ob 9. uri. pion;rii istih klubov ob 10.30 uri: službujoči Koželj; v Šenčurju Svoboda : Prešeren ob 9. uri. pionirji istih klubov na ob 10.40 uri; službu i oči Erzin. Nogometaši Triglava gostujejo v Ljubljani, kjer se bodo ob 16. uri pomerili z vodeči m na lestvici SCL — Olimpijo. 1 TRZlC: V privatnih turističnih soJ bah, ki jih lahko dobite pri Turističnem društvu v Trži* ču, je prostih še 12 ležišč. »Pri pošti« — Prosta so š*J 4 ležišča, ki jih lahko rezer-i vi rate tudi po telefonu, št.' 329. Fodljubelj — Pri Marti An-« keletovi je prostih še 10 ležišč in jih lahko rezervirati po telefonu 386. Planinski dom pod Storži* čem — Na razpolago je še 74 ležišč. Planinski dom na Kofeab — Tudi tu je prostih še 30 ležišč. Ljubeljski przlas je še neprehoden. Iz Tržiča v Ljubljano in nazaj vozi dnevno 23 avtobusov. Dovolilnice za ribolov in«! daja Turistično društvo v Tržiču, dovolilnice za lov pa Uprava državnih lovišč v. Kamniški Bistrici. V hotelu »Pri pošti« v Tr« žiču je na novo preurejen salon, kjer je vsako soboto glasfca e plesom. Gostinsko podjetje »Zelo« niča« je pred kratkim odpr-t lo v Lomu nad Tržičem nov gostinski obrat^ z mrzlo in toplo kuhinjo. Jutri bo na Zelenici repu-i Miško prvenstvo v slalomu za starejše člane, ki ga or-s gaiiizlra. Smučar.-k a zveza Slovenije. Prihodnjo nedeljo, 22. apri-a la, pa bo na Zelenici mednarodni veleslalom v organizaciji smučarskega kluba »Ljubelj« iz Tržiča. IABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STR/ - Križanka št. 16 SLUGA ZENA PRI DELU r 2 * 1 5 6 7 B 9 10 H j; 13 H IS 1* i 17 18 19 11 22 23 PONUDBA S POGOJEM — Takoj vam moram povedati: če r.e zaspim v petih minutah je n« bom kuoil! — Ni mi všeč, da te moram gk^daii pri delu. Zakaj ne likaš v drugi sobi? V. dvigale UTE2I Vodoravno: 1. vzdržnost, 7. visoko listnato drevo, 9. predlog, 10. dvojica, 11. okrajšava za glasbeno delo, 12. makedonsko ime (pisatelj Ne-delkovTski), 13. trojanski kraljevič, ki je ugrabil Heleno in s tem sprožil trojansko vojno, 14. igra na srečo, 16. prečni drog v kozolcu, 17. začetnici slovenskega pisatelja (Bratovščina Sinjega galeba), 19. veznik, 20. geometrijski pojem, 21. vojaška tli delavska pivnica, 23. tiskarska mreža. Navpično: 1. gradbeni element, 2. padajoča voda, 3. velika posoda, 4. Avtomobilska oznaka Egipta, 5. wnejitev, pregrada, 6. letopis, 8. gr-Bci bog vojne, 12. pijača, 13. zeleni volk, 14. ovijalka, 15. obredna obleka duhovnikov, 17. moško ime, 18. prileten, 20. največji sesalec, 22. avtomobilska oznaka Trsta. Ali me je gospod baron morda klical? INFORMACIJE INFORMACIJE — Pojedel bi te iz ljubezni! — In kaj boste vzeli za pijačo? PODRTO DREVO NA TRGU REVOLUCIJE — S kakšno lahkoto dvigal — Saj je vendar trgovec — Da, poročena je z menoj! Rešitev križanke št. 15 Vodoravno: 1. stearin, 8. termika, " 9. or, 10. Enej, 11. ura, 12. lari, 14. — Tecimo iz Kranja, dokler nam ne oe, 16. enakost, 18. kanasta. posekajo korenin! r ^LTzavljan Siratka je obstal na pomolu in gledal za barko, ki se je jadrno odmikala od obale. »Prekleta barka,* 'je klel. »Pred nosom ti odpelje. Ko bi prispel le minuto prej, bi se zdajle lepo peljal* Trenutek, dva je se postal na obali, potlej se je z zavestjo, da ima do naslednje ladje še dve uri časa, umaknil v senco in sedel na klop. Umiril se je in pričel preštevati galebe pa čolne in ladje. Pozneje je njegovo pozornost pritegnil mige-tajoč odblesk sončnih žarkov na morski gladini. Po udih se mu je razlezla sladka dremavica ... V bližini je ujedljivo zaškripal vitel in Siratka je planil iz spanja. Ni se takoj znašel. Odsotno je mežikal proti morski gladini in s težavo zbiral dremotne misli. Potem se je zdrznil. »Koliko časa je spal?* Pogledal je na uro in zastokal. Nato je planil čez cesto na pomol. »Je že prišla barka za Rovinj?*^ je vprašal postarnega možičSa, ki je že celo večnost namakal trnek, ne da bi kaj ujel. Ta je iztegnil roko in pokazal po zalivu. Siratka je pogledal v tisto smer in zastokal. Nebogljeno je gledal za jadrnico, ki je izginjala za bližnjim rtičem. Ko bi ga zdajle videli domači — žena in otročka! Kaj si mislijo, ko ga zaman čakajo v Rovinju? Imelo ga je, da bi skočil v vodo in odplaval proti cilju. Potem se je spet obrnil k trmastemu ribiču: »Kdaj odpluje naslednja barka?* sebi! Prijelo ga je, da bi s pestjo sunil v zoprnika v ogledalu. Potem je z dlanjo potegnil po licu. Danes se še ni utegnil obriti. Pogledal je na uro. Kazalca sta kazala šesto. Čudno, kako počasi se pomika čas. Celo večnost že postopa po ulicah, čas pa nikamor! Stopil je v brivnico. Nekaj trenutkov nato je sedel na _stol in obrisal milnico in potisnil brivcu . roko sto tak. Potem je planil na ul-co. Pa se je domislil svojega kovčka. Zatulil je kot Indijanec in se vrnil ponj. Nato je zdirjal prof: pristanišča. Prei ko v minuti e prispel na pomol. Usta so se mu stisnila v bolestnem krču. »Spet sem zamudil!'«• je zaječal. Med barko in pomolom je zijal (Ba^ka ste eaka »Čet dve uri,* je odvrnil moži-iek. Potem je še odsekano pristavil: »Ob sedmih... zadnja večerna barka. Potem pa spet jutri.* Siratka se je ves divji umaknil v senco. Sedel je na prejšnje mesto pa je takoj spet planil na noge. Če še enkrat zaspi! Rajši se je napotil vzdolž obale. Potem je taval po bližnjih ulicah in si ogledoval izložbe. Pritaval je do brivnice in se zagledal v ogledalu poleg vhoda. Kako smešen se je zdel samemu brivec ga je začel militi. Siratku se je zdelo, da je zelo počasen. Potem je prišla na vrsto britev. »Pohitite, prosim!* ga je spodbudil. »Ob sedmih moram na barko.* »Potem boste pa zamudili,* je neprizadeto ugotovil brivec. Siratka je planil pokonci in pogledal na' uro. Ustavila se je! »Koliko kaže vaša ura?* je zatulil. »Sedem.* Siratka je obupano zaječal. Z na pol obritega obraza si je s prtičem širok prepad. S i "a tka se je odločil. Zalučal je kovček na krov in se pognal še sam. Preskočil je prepad in se krčevito oklenil ograje. Če bi bil prep-.d le za ped en j širši. .. Sirutko je zazeblo pri srcu. Potniki so mu pomagali čez ograjo na palubo. Tam se je ves omotičen sesedel na zvitek vrvi. Zmagoslavno se je nasmehnih »Za las je manjkalo, pa bi mi barka spet ušla.* »Kako — ušla?* so se začudili prisotni. »Saj pravkar pristajamo!*