V Jugoslaviji je že dolgo' v teku akcija za zbiranje denarja za zgraditev spominskega doma borcev NOV in mladine v Kum-rovcu. S tem domom se želimo vsaj nekoliko oddolžiti predsedniku Titu za njegov neprecenljiv boj in trud za osvoboditev domovine izpod domačega kapitalističnega režima, izpod štiriletnega fašističnega nasilja, za njegovo delo, ki je vseskozi usmerjeno v zgraditev samoupravne socialistične družbe, za njegovo veliko vlogo v boju za mir med vsemi narodi na svetu. Obenem želimo s tem domom uresničiti Titovo največjo željo, da bi se v njem zbirali mladi iz vseh republik in pokrajin ter
krepili bratstvo in enotnost, ki sta svoje globoke korenine pognali že v štiriletnem narodnoosvobodilnem boju.
V Sloveniji so se odločili, da bodo zbrali 15 milijonov dinarjev, od tega naj bi naša občina prispevala 320 tisoč dinarjev. Da v naši dolini ne bi bili med zadnjimi, akcija naj bi bila o-pravljena do konca letošnjega leta, so pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV Velenje imenovali odbor za zbiranje denarja za spominski dom. V njem so poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij tudi nosilci Spomenice 1941 — Nestl Žgank, Lojze Ribič, Jože Tekavec, Ivan Gušič, Lazo
Zrnič, Vinko Režen. Člani odbora so prepričani, da v naši občini, ki se lahko ponaša, da je zelo veliko storila za družbeni standard, ne bo delovne organizacije, zasebnikov, kmeta, delavca, upokojenca, borca, ki ne bi prispeval vsaj dinar za zgraditev vsejugoslovanske-ga spominskega doma v rojstnem kraju našega dragega maršala v Kumrovcu.
Ob koncu pa naj zapišemo še besede, ki jih je izrekel na redni seji skupščine občinskega odbora ZZB NOV Velenje njen predsednik Filip Lesnjak: »Lahko zatrdim, da bo dinar socialno šibkega borca ali borke enako cenjen kot 10, 20 ali več dinarjev premožnejšega občana!«
SLAVNOSTNA SEJA OB 200-LETNICI
pot FECRA
V umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu je bila v ponedeljek, 4. junija slavnostna seja tovarne Gorenje-Fecro ob 200-letnici samorastniškega življenja tega kolektiva. Po kratkem nagovoru predsednika delavskega sveta jc zbranim delavcem in gostom, med katerimi je bil tudi član republiškega izvršnega sveta Franc Raz-devšek, spregovoril republiški poslanec Oto Sekavčnils.
Najprej je orisal zgodovinsko pot in težaško delo slovenjgraških kovačev in kosarjev. »Kovači so kovali železo, delo je oblikovalo ljudi. Le kot samorastniki so lahko premagovali številne probleme, ki so jih čakali na tej dolgi poti do danes.« Zatem pa je poslanec Oto Sekavčnik govoril tudi o obsežnih načrtih, ki si jih je tovarna zadala ob
(Dalje na 4. strani)
Oto Sekavčnik je spregovoril na slavnostni seji ob 200-letnici FECRA
1 - „
iiilfiBiii

SLOVENJ GRADEC
OBČANI SLOVENJEGA
PRAZNUJEJO
V občini Slovenj Gradec je ta teden vrsta prireditev v okviru občinskega praznika, ki ga slavijo v spomin na boje brigade Milana Zidanška na Mali Kopi na Pohorju v začetku junija 1944.
Slovesnosti so se začele v nedeljo s koncertom delavske godbe na Glavnem trgu ter z otvoritvijo razstave izdelkov tovarn Gorenja s posebnim prikazom 200-letnega razvoja kova-štva in kosarstva v Slovenj Gradcu. Občinski praznik bodo proslavili z novimi
delovnimi uspehi. Tako so včeraj pri kopališču odprli TRIM stezo, danes so predali namenu nove avtoser-visne delavnice VIATOR Slovenj Gradec, pojutrišnjem pa bodo mislinjski šolarji dobili novo športno igrišče, odprli pa bodo tudi asfaltirano cesto Mislinja— Šentilj. V nedeljo, 10. junija bo v dvorani kulturno-prosvetnega društva v Šentilju slavnostna seja skupščine občine, na kateri bodo podelili vsakoletno občinsko Vrunčevo nagrado.
V tednu praznovanj občinskega praznika se bo
KRVODAJALCI SO SE ZBRALI
Velenje, 2. junija (kv) — V domu kulture je bila 20- letnica krvodajalstva, na kateri je bilo prisotnih okoli 500 krvodajalcev in organizatorjev. Na tej proslavi, kjer so v kulturnem programu sodelovali komorni moški zbor iz Pesjega, ki ga vodi dr. Rajko Fenc, Šaleški oktet in re-citatorji, so podelili diplome, priznanja in odlikovanja krvodajalcem in organizatorjem.
Prisotne so pozdravili in se jim zahvalili predsednik republiškega odbora RKS Ivo Majdič, dr. Sonja Sol-datbaničeva iz dispanzerja za transfuzijo in dr. Leopold Budna iz bolnice Slovenj Gradec.
Največkrat je daroval svojo kri krvodajalec Mirko Žirovnik (52-krat) in dobil posebno diplomo. Priznanja za 25jkratno darovanje krvi pa so dobili Jože Hribar, Alojz Melanšek, Alojz Pučko, Drago Ojstr-
zvrstilo tudi več kulturno-umetniških in športnih prireditev. Med drugim bo jutri zvečer nastopil v avli osnovne šole v Slovenj Gradcu Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Še posebno obeležje pa dajeta letošnjemu prazniku mislinjske doline tovarna Gorenje-Fecro, ki slavi 200-letnico obstoja in Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec, ki praznuje 25 let. Svoj prispevek prazniku pa bo dalo tudi mislinjsko gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno pred 70 leti.
šek, Alojz Špital, Alojz Tiš-ler, Pavla Tučman in Cvetko Polutnik. Prav tako so podelili tudi najvišja priznanja organizatorjem, ki delajo v organizaciji Rdečega križa že več kot deset let. Ta priznanja so dobili Anton Hren, Gregor Švaj-ger, Peter Krepi in Ivo Atelšek, generalni direktor Gorenja. Potem pa še Rudi Kortnik iz RLV, Franc Skornšek iz RŠC, Toni Luk-man iz Šoštanja in Marija Cigale iz Šmartnega ob Paki. Podelili so tudi 129 značk za 5-kratno darovanje krvi, 41 značk za 10-kratno, 43 značk za 15-kratno in 15 značk za 20-kratno darovanje krvi.
Zadnje dni po svetu
000
•	GRŠKI PREMIER ODPRAVIL MONARHIJO —
Grški premier George Pa-padopulos je v petek, 1. junija razglasil odpravo monarhije in uveljavitev predsedniške republike. To se je zgodilo le nekaj dni zatem, ko so v grški mornarici odkrili poskus zarote preti vladi. Napovedal je, da bodo v dveh mesecih izvedli plebiscit, na katerem bodo ljudje pokazali ali potrjujejo vladno odločitev. Papadopulos je tudi dejal, da je bil kralj Konstantin zapleten v poskuse rojali-stičnih admiralov in mornariških častnikov, da bi strmoglavili sedanjo vlado. Kot je znano živi grški kralj v izgnanstvu v Rimu od leta 1967, ko mu je spodletel nasprotni udar. Medtem poročila iz Aten navajajo, da so grške varnostne sile zaprle nekaj znanih, kralju naklonjenih ljudi.
•	TUPOLJEV 144 STRMOGLAVIL — Sovjetsko nadzvočno potniško letalo Tupoljev 144 je eksplodiralo v nedeljo na letalskem mitingu v Parizu in strmoglavilo pri letališču Bour-get. Nesreča je terjala po zadnjih podatkih 36 mrtvih. Ubilo se je tudi vseh šest članov posadke, druge žrtve pa so iz naselja, na katerega je letalo padlo. To je prva nesreča nadzvočnih potniških letal.
•	SREČANJE NIXON
POMPIDU — Pretekli teden sta se v Reykjaviku na Islandiji sešla predsednik ZDA Richard Nixon in francoski voditelj Georges Pompidou. Kot se je zvedelo so med pogovori dosegli kar najboljše razumevanje ciljev obeh vlad in da sta vladi glede bližnje-vzhodne krize mnenja, naj se pogajata strani, zapleteni v spor, druge države pa
lahko odigrajo le koristno vlogo.
• SIIIANUK SE NE BO SESTAL Z LON NOLOM —
Kamboški princ Norodom Sihanuk je izjavil, da je odločno zavrnil pogajanja z Lon Nolom o ustavitvi bojev v Kambodži. Izjavil je, da v Kambodži ni državljanske vojne, ampak vojna med prebivalci Kambodže in ZDA. Povedal je tudi, da se je pripravljen pogovarjati z Nixonom in da mu je to že predlagal.
•	PONOVNO OPREDELITI NEUVRŠČENOST —
V	zvezi z bližnjo konferenco neuvrščenih v Alžiru je perujski premier in obrambni minister Marcado Jarrin dejal, da bi bilo treba ponovno opredeliti neuvrščenost, ki se je rodila pred 20. leti kot neodvisno gibanje v bipolarizmu svetovne oblasti, zahtevajoč mir in varnost narodov ter boj proti kolonializmu in rasizmu. Poudaril je tudi, da bi jo morali spremeniti v toliko, da bi vanjo vnesli novo vlogo Latinske Amerike.
•	ZASEDLI POMEMBNO OPORIŠČE — Borci afriške stranke za neodvisnost Gvineje Bissao so zavzeli eno najpomembnejših portugalskih strateških oporišč Guiledje, ki stoji na jugu Gvineje Bissao.
•	JULIJA KONFERENCA O EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU —
V	diplomatskih krogih se je zvedelo1, da se bo konferenca o evropski varnosti in sodelovanju začela prvi teden julija v Helsinkih. Trdijo tudi, da so na pripravljalnem sestanku veleposlaniki dosegli soglasje o dnevnem redu konference in odstranili mnoga razhajanja.
...in domovini
•	POGOVORI	MED PREDSTAVNIKI HRVATSKE IN SLOVENIJE —
Na Otočcu pri Novem mestu sta se v nedeljo sešli delegaciji Zveze komunistov Hrvatske in Slovenije. Pogovarjali so se o družbenopolitičnem položaju in dejavnosti Zveze komunistov. Še zlasti so poudarili, da se mora Zveza komunistov bolj organizirati in zavzeti za to, da bi tekoča gospodarska vprašanja in dolgoročne probleme gospodarskega razvoja reševali dosledno ter v skladu s krepitvijo vloge in položaja združenega dela kot tudi na podlagi ustavnih dopolnil. V slovenski delegaciji so bili med drugim France Popit, Sergej Kraigher, Andrej Marine, Mitja Ribičič in Franc Šetinc.
•	ZAHVALA VIETNAMSKEGA LJUDSTVA — Odpravnik poslov veleposlaništva začasne južnovietnam-ske revolucionarne vlade v Beogradu se je v. imenu juožnovietnamskega ljudstva in narodnoosvobodilne fronte začasne revolucio-
2 IN=
narne vlade zahvalil jugoslovanskim narodom in vladi za vsestransko pomoč in podporo pri osvobodilnem boju vietnamskega ljudstva.
•	VSI MORAJO SPREJETI AKCIJSKE PROGRAME — Predsednik zvezne konference SDLJ Veljko Milatovič se je na seji zvezne konference zavzel za to, da vsi družbeni organi in družbenopolitične organizacije sprejmejo svoje akcijske programe za reševanje problemov v zvezi s položajem žensk v družbi. Predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije Vaška Duganova pa je dejala, da so družbenopolitične organizacije pozabile na ženo iz vasi ter menila, da ima ženska, čeprav sodeluje pri ustvarjanju narodnega bogastva, vse manj možnosti za odločanje o napredku in razvoju države.
•	ZASEDANJE SEV — V
Češkoslovaškem glavnem mestu se je v torek začelo 27. redno zasedanje sveta za medsebojno gospodarsko pomoč. Zasedanja se udeležuje tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Antona Vra-tuše.
Komentirata: ALOJZ RIBIC ŠTEFAN DOLEJŠI
Številni obiski, razgovori in posvetovanja na najrazličnejših nivojih v neuvrščenih deželah kažejo, da so priprave na IV. konferenco neuvrščenih na vrhu, ki bo septembra v Alžiru, v polnem teku. Jugoslavija kot pobudnik in kreator te politike, ki vse bolj vpliva na svetovna dogajanja, ima tudi tokrat zelo pomembno mesto. Zato tudi obiski Rijediča, Miniča in drugih državnih in partijskih voditeljev niso le slučajni.
Kako je sestavljena konferenca in kateri bodo glavni problemi, ki jih bodo v Alžiru obravnavali?
ju izkazuje celo zmanjšanje realnega dohodka.
Delež dežel v razvoju v svetovnem izvozu se zmanjšuje. V letih 1970—1971 se je zmanjšal za 3,2 •/•. Le izvoznice nafte in industrijskega blaga so izkazale znaten porast izvoza.
Neenakomernost razvoja med razvitim in nerazvitim svetom je torej vse večja. Vzroke zaostajanja v gospodarski rasti moramo najprej iskati v deželah tretjega sveta, v teh deželah samih. Poleg tega pa vidimo, da razvite dežele pri tem stojijo ob strani. Finančna pomoč, ki jo nu-
čujejo davek raznih monetarnih kriz in so žrtve številnih trgovinskih sporazumov. Pri tem so vedno v prvi vrsti interesi velikih trgovinskih	partnerjev,
predvsem ZDA, EGS in Japonske. In ravno v tem lahko najdemo odgovor na vprašanje, zakaj se »veliki« povezujejo. Omenimo naj le zadnjo spremembo v razmerju sil, ko se je evropska gospodarska skupnost okrepila, saj so od Novega leta njene članice poleg prejšnjih šestih dežel še Velika Britanija, Irska in Danska. Eden od ciljev tako okrepljene Evrope je
potrebno upoštevati, da ie pozicija posamezne dežele na mednarodnem tržišču odvisna od ekonomske moči in od moči političnih odločitev. Torej bo potrebno v tej smeri okrepiti pozicije nerazvitih. Treba bo proučiti možnosti za vključitev njihovih ekonomskih potencialov, k čemur lahko veliko doprinese tesno medsebojno sodelovanje in združevanje sil za enotno nastopanje na mednarodnem tržišču.
Na drugi strani bodo proučili pripravljenost razvitega sveta za skladnejši razvoj svetovne skupnosti. Za-
IV. konferenca neangažiranih bo v Alžiru
V	ospredju bodo vprašanja, ki skupna za vse države v razvoju. V prvi vrsti gospodarska, saj so le-ti lz dneva v dan bolj pereči in vedno manj je realnih možnosti za hitro rešitev.
V	triletnem obdobju od Lusake do Alžira beležimo sila neugodne ekonomske kazalce v razvoju nerazvitih dežel. Narodni bruto proizvod na prebivalca je v letih 1971—1972 porasel le s 3 */• (planirana rast je bila 3,5 °/»), v obdobju 1970—1971 pa je rasel s stopnjo 3,4 ■/». V obdobju zadnjih deset let je v nerazvitem svetil porasel bruto narodni proizvod na prebivalca za 85 dolarjev, v državah razvitega sveta pa kar za 1.200 dolarjev. To so seveda le poprečja. Pri ugotavljanju gospodarske rasti posameznih dežel naletimo na velike razlike. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da 11 dežel z 1/7 celotnega prebivalstva vseh dežel v razvo-
dijo je v relativnem smislu vedno manjša. V letih 1960—1961 so razvite dežele dale 0,84 •/» od svojega bruto narodnega dohodka pomoči nerazvitim, v letih 1970—1971 pa le 0,73 •/». Doslej tudi ni bila izpeljana nobena pomembnejša akcija razvitega sveta, da bi se ta neskladja ublažila. Še več, mnogi predlogi in sprejeti dokumenti se sploh ne uresničujejo. Razviti svet je vedno manj zainteresiran za gospodarske probleme nerazvitih. Državniki, ekonomisti in politiki se skoncentrirajo le na svoje interne probleme ali na medsebojna nerešena vprašanja in ne vidijo koristi, ki bi jih prinesel pospešen razvoj tudi tega dela človeštva. Seveda pa je nujna posledica takih stališč zaostrovanje političnih odnosov v svetu kot rezultat nerešenih gospodarskih vprašanj.
Nobenega dvoma ni, da prav nerazvite dežele pla-
v tem, da bi se naj trikotnik: Nemčija, Francija in Velika Britanija na starem kontinentu pojavljal kot e-nakopraven partner ostalim velesilam. EGS je namreč s tem postala eden od največjih centrov moči.
Tako dogovarjanje gre na račun tretjega sveta. Zato je toliko večja potreba po organiziranju nerazvitih in po skupni akciji. Prvič so se predstavniki neangažiranih sestali v Bandungu v obdobju hladne vojne. Takrat so zahtevali, da se naj velesili ZDA in SZ sestane-ta in odpravita glavna žarišča nesporazumov, ki so o-grožali svetovni mir. V kasnejšem obdobju so se velesile povezale, toda zato, da bi si razdelile svoja interesna področja. Zato ni nič čudnega, da sedaj tretji svet brani svoje interese.
Na sestanku šefov držav v Alžiru bo ugodna prilika za oceno doseženih rezultatov in za oceno dosedanjih metod dela. Pri tem bo
to je potrebno doseči toliko večjo zainteresiranost in odgovornejši odnos državnikov in vlad razvitega sveta o problemih nerazvitih. Pot do tega bo vodila preko boljšega informiranja, večje povezanosti, z vplivom na svetovno javno mnenje itd. Doseči bo potrebno, da se o tem vprašanju prične bolj načrtno razpravljati na najrazličnejših nivojih, predvsem v Generalni skupščini OZN.
Največji problem, s katerim se na področju gospodarskih odnosov srečuje današnji svet, je vse večji prepad v narodnem dohodku na enega prebivalca med razvitim in nerazvitim svetom. Ta prepad se stalno povečuje in v zadnjih desetih letih postaja vse večje žarišče tudi političnih konfliktov. Od uspešnosti alžirskega vrha pa je v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj in življenje skoraj 2/3 človeštva.
Oljka k Vegradu
Na zadnji seji delavskega sveta splošnega gradbenega podjetja Vegrad so sklenili, da delavcem ne bodo več zadrževali tako imenovanih zimskih ur, doslej zadržane pa jim bodo takoj izplačali.
V gradbeništvu je namreč delo pogosto odvisno od vremena. Zato se je pozimi velikokrat zgodilo, da so morali delavci zaradi snega manj delati oziroma sploh niso mogli delati in so zaradi tega odšli na brezplačen dopust. Da pa v dneh, ko so bili brez dela, ne bi bili tudi brez denarja, so posamezna gradbena podjetja sklenila, da bodo delavci v poletnih mesecih
uro in več na delovišču. Dodaten zaslužek so jim zadrževali ter ga izplačevali v mesecu, ko so bili »brezposelni«. Tako je bilo doslej tudi v Vegradu. V zadnjih letih pa so bile zime kar precej naklonjene gradbeništvu in delavcem ni bilo treba pozimi ostajati doma. Zato se je več kot polovica Vegradovih delavcev na informativnih sestankih izrekla za ukinitev zadrževanja zimskih ur.
Na delavskem svetu so tudi sklenili, da bodo vsem zaposlenim — brez tujega sektorja — povečali zaslužek na uro za deset odstotkov. To velja tudi za nagrade učencev. Povečali bodo tudi terenski dodatek in to na 15 dinarjev, učencem pa na 10 dinarjev na dan. Glede regresa so sprejeli sklep, da ga bodo dobili vsi delavci in učenci, ki so bili 1. junija tega meseca že šest mesecev v delovnem razmerju. Regres bodo dobili tudi delavci, ki so zaposleni v tujini. Za tiste, ki zaslužijo do 1.500 dinarjev bo le-ta znašal 350
dinarjev, delavci z več kot 1.500 dinarjev plače in u-čenci pa bodo dobili 300 dinarjev.
Delavski svet je razpravljal še o združitvi podjetja Oljka iz Šmartnega ob Paki z Vegradom. Glede na to, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki so jih v Vegradu postavili, je delavski svet pristal na to, da se Oljka pripoji. O poročilu o združitvi Oljke z Vegradom sta v sredo popoldne razpravljala delavska sveta obeh podjetij. Podrobnejši zapis s te seje bomo objavili v prihodnji številki.

Na uradnem obisku v naši državi se je pred dnevi mudil iranski šah Mohamed Reza Pahlavi z ženo. Po enodnevnem obisku v Beogradu je iranski cesarski par skupaj s predsednikom Titom in njegovo soprogo Jovan-ko odpotoval na Brdo pri Kranju, zatem pa na Brione, kjer so potekali uradni pogovori med predsednikom Ti-tcm in šahom Rezo Pahlavijcm. To jc bil že drugi obisk iranskega voditelja v naši državi in četrto srečanje s predsednikom Titom.
Na konferenci ZK Makedonije, v Skopju, so razpravljali o nalogah makedonskih komunistov, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Med drugim so poudarili, da mora biti boj proti nasprotnikom socializma usmerjen ne lc proti pojavom, ampak tudi k odpravljanju teh pojavov, ki omogočajo njihov obstoj.
PRED JAVNO RAZPRAVO O URBANISTIČNEM PLANU 1980
V velenjski občini smo sredi največjega dela pri sestavljanju urbanističnega načrta do 1980. leta • Številne komisije, v katerih sodeluje blizu 180 ljudi, pripravljajo gradivo, ki bo služilo pri dokončnem oblikovanju za na-daljni razvoj Šaleške doline pomembnega načrta.
Že na začetku naj povemo, da urbanistični plan velenjske občine do leta 1980 pomeni veliko več kot samo razmestitev zgradb v določenem okolju in urbano ureditev zaselkov in krajev. Z načrtom želimo smiselno zasnovati življenje našega občana v novem desetletju. Zato načrtovalci že sedaj razlagajo, da naziv »urbanistični plan do leta 1980« dejansko ne u-streza tistemu kar bo v njem vsebovano.
V šaleški dolini smo se lotili tako daljnosežnega načrtovanja zaradi tega, da bomo na začetku 1980. leta imeli ustvarjeno osnovo za nadaljnji razmah. Zato bo urbanistični plan 1980 v bistvu predstavljal naše bodoče življenje, takšno kakršno se spodobi za občana naše družbe v tistem obdobju. Torej ne gre le za suhoparno planiranje, v katerem bo skupek več ali manj razumljivih številk, pač pa za to, da bomo načrtno zasnovali načine dela in življenja, kjer bomo lahko bili kot občani čimbolj ustvarjalni. Potemtakem izhajamo iz dejstva, da jc samoupravni človek v bistvu kreativen. Če pa hočemo to doseči, moramo naselja temu primerno urediti. Dejansko takšne zaselke, v katerih prebivalci ustvarjalno živijo, že imamo. To so vaške skupnosti, v katerih ljudje veliko bolj sodelujejo pri odstranjevanju komunalnih in drugih težav, kot prebivalci v mestnih središčih. Tu v mestih obstajajo potrebne službe in ustanove, ki skrbijo za u-rejeno okolje. Zato prebivalci v mestih menijo, da komunalne zadeve niso njihova stvar. Pri tem pa seveda zamre dejavnost, postajajo vedno bolj brezbrižni in neaktivni. Menijo pač, da mora že nekdo poskrbeti za probleme, ki jih obdajajo.
• Soseske in krajevne skupnosti nosilke razvoja
Nekaj podobnega, kot imamo v vaseh, moramo oblikovati tudi v mestih. Seveda so mesta večja, v njih je prebivalstvo bolj zgoščeno. Zalo bi morali mesta razdeliti na manjše enote, ki jih lahko imenujemo kar soseske. Te bi dejansko predstavljale zaokroženo celoto ali krajevno skupnost. Načrtovalci bodo morali pri sestavljanju urbanističnega plana najprej ugotoviti kakšne potrebe (standard) bo imel človek, ki bo v naši dolini živel leta 1980. Iz teh ugotovitev pa bodo dejansko oblikovali in zgradili v mestni soseski objekte skupnega namena. Glede na velikost posamezne soseske bo določeno kaj vse bo v njej zgrajenega. Na-vedimo kar primer: načrtno bo predvideno na koliko hiš in prebivalcev bo zgrajeno kopališče, otroško igrišče, savne ipd. Zategadelj je potreben plan, ki bo predvidel velikost sosesk in njihovo zasnovo. Seveda pa se bo urejenost sosesk med seboj vendarle razlikovala. Od ustvarjalnosti ljudi, ki bodo v določeni soseski živeli, bo v veliki meri odvisna prav
urejenost. Ti bodo lahko zgradili veliko več novega, kot bo določeno z načrtom. To pomeni, da bo prišla do izraza njihova spodbuda in ustvarjalnost. Skratka, napravljen bo določen sistem, ki bo omogočal, da bodo prebivalci v soseski sami našli zamisel in potreben denar. Enako pa bo tudi v vaški skupnosti. Temu veljavno pa bo potrebno v občini prilagoditi tudi način zajemanja proračunskih dohodkov in njihovo delitev. V soseski, oziroma krajevni skupnosti, bodo v določenem letu dobro vedeli koliko denarja jim pripada na podlagi splošnih načel. Tega pa bodo lahko oplemenitili še s svojim denarjem.
• Klubi ali drugi družabni prostori
Ko že pišemo o zamisli, kako naj bi izgledalo življenje v soseski v novem desetletju, se nam zdi potrebno, da načrtovalci^ ne pozabijo na vlogo hišnih svetov. Hišni sveti so dobra oblika samoupravljanja v stanovanjski skupnosti. Spomnimo se samo nekaj let nazaj, ko so bili v Velenju hišni sveti nosilci številnih akcij in stvarni u-pravljalci stanovanjskih hiš. Kot takšni so se v marsičem čutili odgovorne, da hodniki, okolica hiš, poti, cvetlični nasadi in zelenice niso bile namerno uničene in poškodovane. Sami so odločili kdaj bodo v stanovanjskem bloku ali okoli njega to in ono stvar popravili. Zdaj pa tega ni več in stanovalci v velikih hišah imajo zelo malomaren odnos do zgradb, v katerih prebivajo. Predvsem zaradi slabih odnosov do družbenega premoženja, bi morali takoj oživeti delo hišnih svetov. Pri tem pa imajo veliko nalogo krajevne organizacije Socialistične zveze. Do leta 1980 bomo morali privzgojiti nazaj dobre navade, ki smo jih imeli zlasti v Velenju do skupne lastnine.
V velenjski občini hočemo leta 1980 oblikovati spremenjen način življenja in »novo družbo«. V njej bi radi dali primerno mesto samoupravljalskemu človeku. Zato smo se tudi lotili
NAČRTUJEMO NASE ŽIVLJENJE
tako obsežne načrtovalne naloge. K tej skupni nalogi bodo morali pristopiti vsi sloji občanov šaleške doline. Izredno pomembno pa bo delo projektantov in urbanistov. Ti bodo morali ustvariti nova naselja, prilagojena vsem našim zahtevam po letu 1980. Poleg stanovanjskih zgradb in drugih splošnih skupnih objektov, bodo morali v novih naseljih zasnovati-primerne prostore, v katerih se bodo ljudje koristno sestajali. Takšni družabni prostori se bodo morali povsem razlikovati od zdajšnjih gostilniških lokalov. V njih bodo morala biti sodobna nadomestila za sedanje uveljavljanje navade ljudi. Prostori pa morajo biti ustvarjalni tudi v tem smislu, da se bodo lahko občani neprisiljeno in sproščeno dogovorili o
skupnih nalogah. Zavedati sc moramo, da bo tudi pri nas z leti še krajši delovni teden in bodo delovni ljudje imeli na voljo več prostega časa. Končno pa v Jugoslaviji dajemo veliko pomembnost družbeni funkcionalnosti in dejavnosti človeka, zato dejansko ni nič posebnega, če v šaleški dolini resno razmišljamo kakšne prostore urediti, da bi se ljudje lahko sestajali in sproščeno ter ustvarjalno dogovarjali. Potrebe po prostorih za sestajanje se kažejo že sedaj. Zlasti v vaških skupnostih, kjer jc društvena in samo-upravljalska dejavnost močneje razvita, znova poudarjajo, da jim manjkajo prostori za tovrstno delo. Takšne želje prav gotovo izhajajo zaradi lastnih in neprisiljenih nagibov ter potreb.
• Zamisli so že tu
Sestavljale! urbanističnega plana 1980 so že pripravili določene zamisli demografskega, prostorskega in gospodarskega razvoja vseh naselij v velenjski občini. Zato so kraje razdelili v štiri skupine. Prvo tvori središče občine, drugo večja stara naselitvena jedra, tretjo perspektivna manjša naselja in četrto skupino neperspektivna naselja. Velenje naj bi bilo še naprej središče političnega, gospodarskega in družbenega življenja z vsemi potrebnimi ustanovami. Število prebivalstva v tem mestu bo izredno hitro naraščalo. Šoštanj in Šmartno ob Paki sta stara naselitvena jedra in pomembna zavoljo gospodarstva ter rasta števila prebivalstva. Kraja pa nimata javnih ustanov značilnih za občinsko središče. Med perspektivne kraje spadajo Konovo, Bevče, Pa-ška vas, Šentflorjan, Šalek, Kavče, Podkraj, Pesje, Skale, Rečica ob Paki, Gaber-ke, Skorno, Paka, Paški Kozjak, Podgora, Laze, Hrastovec, Lokovica, Škal-ske Cirkovce, Šmartinske Cirkovce, Ložnica, Plešivec, Silova, Zavodnje, Ravne in Topolšica. Sem, v tretjo skupino, so jih načrtovalci uvrstili, ker je v teh obrobnih krajih razpoložljiv zazidalni prostor. Preloge, Družmirje, Gorenje, Veliki in Mali vrh pa so razvrščeni med neperspektivna naselja, ker se prebivalstvo ne veča in tudi sicer ti kraji ne bodo več zanimivi v urbanističnem smislu.
• Zdajšnji tempo razvoja in novi programi
Naš urbanistični plan 1980 pa bi bil slab in neiz-
vedljiv, če ne bi načrtovali tudi gospodarskega razvoja šaleške doline. Zato bomo gospodarstvo še naprej enako pospešeno razvijali kot doslej. Nagel razvoj gospodarstva v velenjski občini zahtevajo potrebe. Zdaj nismo niti veliki, niti majhni, šaleška dolina je dejansko zaprta. Zveze z zunanjimi so slabe, ceste neurejene. Zavedati se moramo, da bomo morali povezavo izboljšati sami, z lastnim denarjem. Zaprti sami vase prav gotovo ne bomo napredovali. Zato moramo biti sposobni in gospodarsko tako močni, da bomo vso dejavnost odprli navzven. Zavoljo tega je pred gospodarstvom šaleške doline v prihodnjih letih izredno pomembna naloga. Sedanja industrija se mora še bolj razviti in narediti nove programe, ki bodo tudi po letu 1980 zagotavljali razvoj. Kaj lahko se zgodi, da bi sedanjo industrijo eks-panzionistično razvili in po nekaj letih ugotovili, da so zmogljivosti tolikšne, ki ne zagotavljajo nadaljnjega u-spešnega razvoja. Nič ni slabega, če je šaleška dolina industrijska. Vendar pa ne smemo prezreti, da je za normalno življenje to preveč enostransko. Zato moramo poleg industrije razviti še druge dejavnosti, ki bodo v znatni meri krepile gospodarsko moč.
Strnili smo le nekaj osnov, ki jih sestavljal« razvoja šaleške doline snujejo pri oblikovanju urbanističnega plana do leta 1980. Tokrat smo se namerno izognili številčnim kazalcem. Osnutek pa bo moral čim prej v javno razpravo, da bomo občani povedali svoje. Šele tako bomo lahko vedeli kaj pravzaprav rabimo 1980. leta v šaleški dolini. In ne samo to. Sodelovanje občanov, družbenopolitičnih organizacij, gospodarstva in drugih je potrebno tudi za to, da se bomo v občini Velenje vsi skupaj obvezali in s tem zagotovili uresničitev načrtovanega. S takšno obvezo bomo lahko urbanistični plan do leta 1980 tudi stvarno izpolnili.
Lj. Naraks
Letno kopališče Velenje
Obveščamo cenjene goste, da bo letni bazen v Velenju odprt od 10. junija 1973 dalje, vsak dan od 8. do 19. ure. Bife in terasa na bazenu sta odprta od 8. do 22. ure. Nudimo in priporočamo jedila in specialitete na žaru. Na terasi bazena je plesna glasba vsak petek in soboto od 18. do 24. ure ter vsako nedeljo od 17. do 22. ure. Igra priznani ansambel Jožeta Saleja.
Za obisk se priporočamo.
KOC Velenje TOZD Storitve
KLADIVA SO DOLGO KLJUDOVALA ČASO
Polni dve stoletji sta minili od tistega dne, ko je v sedanji tovarni Gorenjc-Fecro prvič udarilo kovaško kladivo po na videz neuporabnem kosu železa. Na tone in tone železa je bilo v tem dolgem obdobju preoblikovanega, na tisoče in tisoče udarcev s težkim kovaškim kladivom je bilo storjenih. Veliko kovaškega znoja je bilo prelitega, veliko samoras.tniške upornosti je bilo treba, da je od nekdaj male kovačnice zrastla kar precej velika tovarna, ki danes zaposluje 260 ljudi. In kako s,o tolkla v teh dvesto letih vodna kladiva, kako je životarila in se borila za obstoj nekdanja kovačnica?
Leta 1773 je »Ob rdečem potoku« zrastla majhna kovačnica, ki je imela le štiri ognjišča in tri kladiva. Sprva so izdelovali le drobno orodje in orožje iz jekel ravenskih in prevaljskih fužin. S prihodom novega stoletja postane glavni proizvod že kosa, ki ne odstopi svojega mesta drugim vse do lani. Tudi vodna kladiva so zelo dolgo kl jubovala času, saj so jih uvrstili med zgodovinske znamenitosti šele leta 1968.
Sredi prejšnjega stoletja, natanko leta 1856 se prvič pojavi zaščitni znak za koso, ki postane kasneje pojem kakovosti — polmesec z mečem, volovska glava in roka.
Kovačnica pa se je zaradi nenehnega menjavanja lastnikov in zastarelega načina proizvodnje le s težavo prebijala iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Z odločitvijo okrajne zaplembene komisije so 1. septembra 1945 kovačnico nacionalizirali ter ustanovili novo državno podjetje — »Tovarno kos«. Tri leta kasneje so jo pripojili kot obrat k Tovarni kovalnega orodja Ruše, nato pa k Tovarni kos Lovrenc, leta 1951 pa postane samostojna. Le pet let zatem začno v tovarni poleg kos izdelovati še drugo orodje — sekače, gozdarske vejnike, pleskarske lopatice idr. Leta 1961 posežejo v tovarni po novi proizvodnji. Izdelovati začno jeklene krogle za cementno industrijo. Tehnologijo so skupaj s stroji prenesli iz železarne Ravne.
Pomembno prelomnico v dolgoletnem, vendar v gospodarskem pogledu skromnem razvoju, so dosegli leta 1964, ko so pričeli izdelovati različno opremo za klavniško in mesno industrijo. V letu 1968 pa je vodno kolo že začelo zgubljati tekmo s časom. V tovarni so žc razmišljali, kako bi proizvajali čim hitreje in tem boljše. Spoznali so, da tudi tradicija lahko ovira razvoj. Na katerakoli vrata so namreč potrkali, povsod so jim odgovarjali z enakimi besedami: ne, kos pa ne potrebujemo, vsi so namreč v njih videli le izdelovalce kos. Zato so staro ime zamenjali z novim: Tovarna kovanih izdelkov Fecro. Začeli pa so tudi razmišljati in iskati pomoč pri drugih delovnih kolektivih. Zavedati so se namreč začeli, da si bodo lahko zagotovili uspešno in zanesljivejšo razvojno pot le, če bodo začeli osvajati nov program. Ko so žc mislili, da ne bodo našli izhoda, je za njih posijalo sonce. Pivi dan lanskega leta so se priključili velenjskemu Gorenju. Tovarna spremeni ime
in dobi status pravne osebe. Dve leti zatem, 15. marca letos, pa jc zbor delovnih ljudi sprejel samoupravni sporazum o ustanovitvi organizacije združenega dela v okviru združenega podjetja Gorenje. Velika družina Gorenje se je tako povečala še za enega člana. Vendar pa fužine ob Mislinji s tem niso dobile novega imena, ampak tudi to, za kar so se v dolgoletni zgodovini neprestano borili — zanesljive razvojne možnosti, socialno varnost in večji kos kruha.
In kakšna je danes, po dvesto letih tovarna? Veliko se je spremenila. Medtem ko so prej delali v ba-
200 tisoč korit. S to novo proizvodnjo, ki bo že letos zajela 80 odstotkov celotnega programa, so sicer nekoliko v zaostanku zaradi zakasnele dobave 800-ton-ske stiskalnice iz Litostroja. Ko bo v celoti osvojen nov program, bodo na novo zaposlili tudi nekaj delavcev. Predvidevajo, da bo v tovarni namesto 260 delalo 300 ljudi. Poleg proizvodnje pomivalnih korit pa proizvodni program zajema tudi kovačnico, kosar-no in oddelek za proizvodnjo klavniške opreme.
Uvajanje nove tehnologije in avtomatizacije omogoča delavcem veliko boljše delovne pogoje, obenem pa se bo povečal tudi obseg proizvodnje s tem pa tudi družbeni standard vseh zaposlenih. Načrtujejo, da bo vrednost celotnega dohodka letos znašala 70 milijonov dinarjev, lani pa so ustvarili le za 25 milijonov celotnega družbenega proizvoda. Predvidevajo, da bo celotni dohodek čez dve leti dosegel 11 mi-
rakah okrog katerih so bi- lijonov dinarjev, leta_ 1978 le blatne poti, danes gradijo moderne hale, blato pa je prekril asfalt in zelenice, ki so jih uredili dc-lavci sami. Kmalu bo v novi proizvodni hali stekla proizvodnja pomivalnih korit iz tako imenovanega nerjavečega programa za gospodinjstva. Predvidevajo, da bodo že letos napravili 12 tisoč pomivalnih korit, ob polni zmogljivosti pa bo proizvodnja lahko dosegla
pa ze 175 milijonov. Iz te-> ga sledi, da se bo vrednost dohodka v šestih letih povečala za več kot sedemkrat. Podjetniška akumulacija pa naj bi se v enakem času povečala za devet in polkrat, kar predstavlja izredno investicijsko o-snovo za nadaljnji razvoj.
Nekdanji kovačnici, tovarni kovanih izdelkov Fecro se tako danes v okviru združenega podjetja Gore-
. a0M
Vejniki, mačete, svečniki.
nje odpirajo velike razvojne možnosti.
NADALJEVANJE S 1. STRANI * NADALJEVANJE S 1. STR
Samorastniška pot FECRA
združitvi z velenjskim Gorenjem ter o nadaljnjih razvojnih možnostih. »Danes lahko vsi upravičeno z optimizmom zremo v prihodnost. Težav seveda ne bo manjkalo. Vendar pa možnosti za razrešitev lc-teh še ni bilo nikoli toliko kot danes; kajti kovači ob Mislinji danes ne kujejo več železa, ampak tudi sebe.«
Na slavnostni seji je spregovoril tudi direktor tovar-
ne Gorenje-Fecro Dušan Stropnik, ki je zelo podrobno orisal težave, v katerih je bil kolektiv pred pripojitvijo k veliki družini Gorenje. Za tem so najzaslužnejšim članom kolektiva ter vsem tistim, ki so pri spevali k dosedanjemu razvoju podjetja, podelili spominske plakete.
S slavnosti so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. V njem mu obljubljajo, da se bodo pod
njegovim vodstvom in pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije vedno in povsod zavzemali za napredek našega gospodarstva in za nadaljnjo krepitev samoupravnega socializma.
Po končani seji in pestrem programu so si vsi skupaj ogledali razstavo izdelkov tovarn Gorenje ter tovarno Gorenje-Fecro, katere okolico so delavci u-redili sami s prostovoljnim delom.
Kosa, ki jo držita v roki delavca, je prav gotovo največji tovrstni izdelek slovenje-graških kovačev. Seveda z njo nc bo mogoče kositi. Ostala bo le kot spomin na 200. obletnico tovarne, ki jc skoraj do danes dajala prednost prav temu orodju.
POZIV UPRAVE JAVNE VARNOSTI
V ponedeljek 28. maja v poznih večernih urah je bila na samotnem kraju v Velenju napadena starejša občanka iz Velenja, ko se je vračala iz službe domov. Neznani napadalec (moški) jo je od zadaj zagrabil, odvlekel s kraja napada, vrgel na tla in jo večkrat u-daril po glavi. Ker je bil pregnan, je zbežal. Namen njegovega napada ni pojasnjen.
Nekaj podobnih napadov je bilo zabeleženih že pred tem dogodkom, vendar
vseh napadov prizadete o-sebe niso takoj prijavile postaji milice, temveč so to storile šele naslednjega dne ali pa so prijavo sploh o-pustile. Opustitev takojšnje prijave pa otežkoča delo pri iskanju napadalca in ugotavljanju dejanskega poteka napada. Zato naprošamo vse, ki so bile z napadi prizadete ali pa morebiti še bodo, da to brez odlašanja prijavijo postaji milice.
Iz pisarne
UJV Celje
meči, kose so bili dolga leta glavni proizvodi tovarne
KAJUHOVE BRALNE ZNAČKE TUBI V ŠMARTNEM
Na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki so imeli konec prejšnjega tedna proslavo, na kateri so tudi podelili u-čencem Kajuhove bralne značke. To je letos že šesto leto zapored, da so v Šmartnem podelili bralne značke.
I/, leta v leto se tudi pri njih število mladih bralcev ke že 230 učencem. Vsako leto so na te proslave poveča in tako so letos podelili Kajuhove bralne znač-vabili iudi pisatelje, da so mladi bralci imeli možnost za neposreden stik z njimi, kar vsekakor še povečuje zanimanje za branje lepe slovenske knjige. Tako so v preteklih petih le-
Ravnatclj FRANJO KARAŽINEC je spregovoril učencem
tih obiskali osnovno šolo v Šmartnem ob Paki France Bevk, Tone Seliškar, Branka Jurca, Mile Klop-čič, Miško Kranjc in drugi. Žal se letos ni mogel od povabljenih nihče oglasiti, ker so bili zavzeti. Vendar pa so obljubili, da se bodo prihodnje leto zagotovo odzvali vabilu.
Do zdaj so v Šmartnem ob Paki podelili mladim bralcem že 840 Kajuhovih bralnih značk in diplom. Proslava, ki so jo priredili letos, je bila v znamenju praznovanja 500-letnice kmečkih uporov na slovenskem in 400-letnice sloven-sko-hrvaškega kmečkega u-pora. Tako so učenci izvedli tudi recital Kronanje v Zagrebu. Močno zborovsko recitiranje je še povečalo vzdušje, ki je ob njihovem lepo izvedenem in prikazanem recitalu nastalo.
Proslavo so zaključili s podeljevanjem Kajuhovih bralnih značk, ki sta jih u-čencem podelila tajnica občinske zveze društev prijateljev mladine Elfrida Am-brožič in predsednik občinske zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Stane Žula. To svečano podelitev pa so zaključili s skromno zaku-sko in seveda veseljem o-trok, ki so letos zopet bili pridni bralci in osvojili dragocene Kajuhove bralne značke.
PREDSTAVLJAMO VA
Za novega predsednika mladinskega aktiva SGP Vegrad so nedavno izvolili Ivana Vidoviča. Ivan ni domačin. Doma je iz Kotor Varoša pri Banja Luki. v Vegradu pa se že tretje leto uči za zidarja. Se preden se je začelo najino predstavljanje, nisem mogel verjeti, da se je v tako kratkem času naučil zelo dobro govoriti slovenski jezik. »Pa saj moram znati tudi vaš jezik,« saj so v»mojem« aktivu združeni mladi od vpe-povsod«, mi je dejal.
—	Ali je to tvoja prva funkcija?
Predsednik sem prvič. Že predtem pa sem aktivno delal v mladinski organizaciji. Med drugim sem bil tudi blagajnik.
—	Imate pri vašem delu kakšne težave?
V našem aktivu je preko sto mladincev, vendar so
težave v tem, ker nismo vedno vsi skupaj. Ker so v glavnem vsi vajenci, morajo od časa do časa v šolo v Maribor ali v Ljubljano. To pa seveda povzroča, da nas ni toliko na sestankih kot bi želeli.
— Kakšen program ste si zastavili?
Pri sprejemanju našega programa smo se zavedali, da moramo najprej čim-bolje usposobiti mlade za delo, če hočemo, da bomo naloge uspešno izvajali. Zato bomo kadrovskemu usposabljanju mladih posvetili vso pozornost. Izboljšati moramo tudi idejno-politič-no delo. Pred kratkim smo sicer začeli s seznanjanjem o raznih političnih dogodkih. vendar se zavedamo, da to, za vzgojo mladih ni dovolj. Zato bomo skupaj z osnovno organizacijo ZK našega podjetja poiskali
delu ter si prizadevali, da bi se čimveč mladih vključilo v članstvo te organizacije.
Iščemo pomoč in sodelovanje družin
Večkrat smo že pisali o mednarodni izmenjavi mladine med Velenjem in Esslingenom iz Zahodne Nemčije. Tretje leto že teče ta izmenjava in vsako leto zajame širši krog mladih.
Letos se je k tej izmenjavi pridružilo še mesto Schiedam iz Holandijje. Tako bo lahko ena skupina Velenjčanov odšla za 14 dni v Esslingen, druga pa za 14 dni v Schiedam v Holandijo; v Velenje pa bosta prišlS skupini iz Esslingena in Schiedama. Ker je namen izmenjave, da mladi ljudje raznih krajev sveta, navežejo med seboj prijateljske odnose in čimbolj spoznajo kraje in navade ljudi, da bi se med seboj bolje razumeli, želimo v tem letu izvesti izmenjavo, dom na dom«.
To pomeni: naš Janez bo v Esslingenu stanoval in se hranil pri družini Weinmann, VVeinman-nov Utti pa bo v Velenju pri družini našega Janeza. Izmenjava traja 14 dni.
Ker v Velenju veliko
mladih nima možnosti, da bi vzeli na svoj dom kolega ali kolegico iz Esslingena ali Schiedama, želeli pa bi na letovanje v Nemčijo ali Holandijo, se obrača komisija za mednarodno izmenjavo mladine pri občinski	konferenci
ZMS Velenje, na vse, ki imate v mesecu juliju prosto sobo ali vsaj posteljo in ste pripravljeni za 14 dni vzeti na vaš dom enega od naših kolegov iz tujine. Seveda vam vse stroške povrnemo.
Morda ima kdo od vas, dragi Velejčani, prostor kar za dva in, če ste pripravljeni nuditi še hrano, nas obvestite. Rade volje sprejmemo vašo pomoč.
Ker upamo, da je med več kot 2000 družinami v Velenju vsaj 12 takšnih, ki imajo v mesecu juliju za 14 dni prostor še za enega, pričakujemo vašo pomoč in sodelovanje.
Sporočite na naslov: ZVEZA MLADINE SLOVENIJE — VELENJE, Titov trg 1.
.............................................................................................................INI...............................................................................................................................................II......I.........I......IM111M111 i 111111 ■ MI! II i 1111:
Tritisoč kilometrov po Jugoslaviji
Impozanten spomenik, ki so ga postavili v spomin graditeljem Mavrova, nas je spodbudil, da smo se tu ustavili. Po krajšem počitku smo preko Djakovice in Tetova prišli v Prizren. To mesto je bilo najmogočnejše v času carja Dušana. Ima krasno mošejo Sinan paše, ki slovi po bogati o-rientalski ornamentiki. Po poti smo obiskali Manastir DECANE. To je odlično o-hranjen samostan, čeprav ga je sezidal že kralj Uroš III. v 14. stoletju. Vsa notranjost cerkve je do zadnjega centimetra prekrita s čudovitimi freskami.
Ob jagnjetini. ki je tu odlična, smo se srečali v bližnjem motelu z nekim starim znacem, ki je izvedenec za turizem in potuje po teh krajih s predstavniki Mednarodne banke in si ogleduje naše turistične lepote. To potovanje naj bi spodbudilo Mednarodno banko za nadaljnja vlaganja v turizem pri nas.
Proti večeru smo prišli v PEC. Mesto je znano kot sedež srbskih patriarhov v časih turškega gospostva. Ogledali smo si pečko pa-triarhijo z znamenitimi freskami. Medtem ko smo si ogledovali cerkev in samostan, nam je »deca« oprala avto brez naročila. Uslugo
Vlado Valenčak
smo jim seveda plačali. Vsekakor nam je bilo to bolj simpatično kot beračenje cigančkov, ki je v tem predelu v navadi. Južna Srbija, posebno Kosovo, ima namreč mnogo ciganov, ki večinoma živijo nomadsko. Srečuješ jih v predmestjih ali pa po cestah na pokritih vozovih. Tu in tam imajo tudi cela naselja iz primitivnih šotorov. Izgleda, da ne delajo in zato pošiljajo svoje otroke v mesta na beračenje. Verjetno bo-1
do morali ta problem še dolgo reševati.
V Peči smo prespali v avtokampu v lepem parku in vzorno urejenem. Verjetno je to eden najlepših kampov na našem potovanju. Tu smo srečali tudi maturante iz Ajdovščine, ki so bili na izletu po Jugoslaviji. Ob kampu je u-rejena gostilna, kjer smo jedli meso na žaru. Zanimivo je, da tukaj s čevapčiči in ražnjiči ne servirajo čebule, kot je običajno, temveč kar neslane, a sol servirajo posebej. Vsak kraj ima svoje navade.
Iz Peči smo nameravali naprej v Črno goro preko Cakora. Cakor je po pripovedovanju najbolj divji in najlepši gorski svet v tem delu Jugoslavije. Preko Cakora vodi 60 kilometrov makadamske ceste. Te namene pa smo morali opustiti, ker se nam je pokvaril termostat v avtomobilu in smo ga morali stalno
hladiti in počivati, da nam ne bi zavrela voda v hladilniku. Zaradi tega smo se odločili za cesto preko RO-ŽAJA. Veliki del te ceste je asfaltiran, samo kakšnih 15 kilometrov je makadama. To je prava planinska cesta, ki se vije pod visokimi planinami in predstavlja pravi kraj za snemanje filmov z divjega zahoda.
Rožaj leži ob Ibru in je že v Črni gori. Tam so postavili lep spomenik padlim borcem iz NOB in tudi leto dni star moderen hotel v alpskem slogu, v obliki dveh trikotnikov. Tu smo se zadržali krajši čas in odžejali. Pot je bila namreč zelo naporna in še posebej zaradi zadnjih kilometrov makadama. To so bili tudi edini makadamski kilometri po vsej 3200 kilometrov dolgi poti z izjemo med Krškim in Sevnico, kjer smo se tudi znašli za finale na zelo slabem makada-mu .. .
Iz Rožaja smo krenili mimo Ivangrada na Kolašin. Kolašin ima v zgodovini NOB Črne gore markantno
vlogo. Med vojno je bil močno bombardiran in je 23-krat menjal gospodarje. To je bilo središče osvobodilne borbe za Črno goro in Boko. V krčmah tu ne prodajajo kave, v slaščičarnah pa je malo prevroče in ne preveč čisto. Od Kolaši-na smo se hitro poslovili in se ustavili šele pri manasti-ru Morača. To je eden od največjih zgodovinskih spomenikov Črne gore iz 13. stoletja z znamenitimi ikonami, freskami in rokopisi. Tu smo srečali mnogo turistov iz Holandije. A-traktivni menihi z dolgo brado in dolgimi lasmi so čuvali zakristijo pred ženskami. Vstop v zakristijo je ženam namreč prepovedan. Tako smo moški tokrat videli več, ker so ravno za oltarjem bile najlepše freske.
Morača je ob magistrali, ki vodi v Titograd iz Beograda. To je najmodernejša cesta, ki se vije po čudovitem gorskem predelu. Na eni strani pripravljajo traso za železnico Beograd —Bar, po drugi pa teče na-
ša cesta skozi trideset tunelov, ki se zajedajo v živo skalo. To je bila verjetno tudi naša najdražja cesta in tudi železnica ne bo poceni. Po tej pravi avtocesti smo kaj kmalu pridrveli v Titograd, kjer smo se uta-borili v avtokampu.
Avto nam še vedno nagaja in zato smo šli naslednji dan v servis Izvršnega sveta Črne gore. Bili so zelo uslužni in so nam za res malo denarja vstavili nov termostat in sedaj je bil naš železni konjiček spet zdrav za nadaljnjo pot.
Titograd je bil vroč. V taki vročini človek res ni razpoložen do dela in zaradi tega Črnogorcem ne zamerimo, če jih tolče v tem pogledu slab glas.
DALJE PRIHODNJIČ
Podjetje za distribucijo toplote
TOPLOVOD Velenje
razpisuje prosto delovno mesto za
• 2 KV ključavničar j a-varilca za plainensko varjenje
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Stanovanja ni!
nove oblike idejnopolitične-ga usposabljanja in obveščanja. Prizadevali si bomo tudi, da bomo v samoupravne organe vključevali čimveč mladih, zavzemali se bomo tudi za to, da se bodo samoupravni odnosi še naprej krepili. Ugotovili smo tudi, da smo premalo naredili na kulturno-pro-svetnem področju. V aktivu moramo organizirati razne proslave ter razne zabavne in druge prireditve. Med pomembnimi dejavnostmi, s katerimi se moramo u-kvarjati je tudi športna. Zato se moramo v čimveč-jem števili vključiti v razna športna tekmovanja. Sami moramo biti nosilci tekmovanj v našem kolektivu.
Med vsemi temi nalogami pa bodo mladinci Vegrada še posebno nalogo posvetili seznanjanju mladih z vlogo zveze komunistov, njenemu „
IVAN VIDOVIC
V usnjarni že delavska kontrola
Tovarna usnja Šoštanj je prva delovna organizacija v naši občini, ki je pripravila začasni pravilnik o nalogah delavske kontrole. Prav zato sem se namenil v tovarno ter postavil predsedniku komisije Stanku Navodniku nekaj vprašanj. Nameraval sem se pogovoriti tudi z nekaterimi dlani komisije, vendar jih nisem hotel motiti pri delu. Pa tudi Stanko Navodnik je dan pred obiskom obljubil, da se bo na najino srečanje čim bolje pripravil in mi skušal čim več povedati.
NČ: Kako ste se lotili u-stanavljanja delavske kontrole?
•	STANKO NAVODNIK:
Vodstvo podjetja je po predhodnih razgovorih in še posebno po objavi gradiva komisije CKZKS za samoupravljanje v združenem delu ter o delavski kontroli, takoj spoznalo možnost delovanja delavskega nadzora; da delavci iz neposredne proizvodnje nadzorujejo samoupravne in izvršilne naloge ter na ta način sodelujejo pri zaščiti samoupravnega sistema in samoupravnih pravic, ki izhajajo iz ustavnih dopolnil.
Nč: Koliko članov šteje vaša komisija?
•	STANKO NAVODNIK:
Po sestanku družbenopolitičnih organizacij je bila delavskemu svetu predlagana lista petih kandidatov, ki jih je ta izvolil v organ delavske kontrole. Mladinska organizacija je pa še posebej izvolila svojega predstavnika. Komisija tako šteje šest članov. Člani so Jakob Pečnik, Ivan Hudej, Iva Jesenšek, Antonija Gradnik, predstavnica mladine Olga Jo-vičič in jaz kot predsednik.
NČ: Kaj ste storili, da bo komisija lahko delala?
•	STANKO NAVODNIK:
Izdelali smo že predlog začasnega pravilnika o nalogah in delu organa delavske kontrole. Pravilnik je zdaj v razpravi. Ko se bodo o njem izrekli vsi člani kolektiva, ga bo obravnaval delavski svet podjetja in ga sprejel.
Nč: Ste doslej že kaj storili? Morda ste se že kdaj sešli?
V SPOMIN FRANCU CEPINU
•	STANKO NAVODNIK:
Da. Imeli smo že eno sejo, na kateri smo obravnavali izplačilo osebnih dohodkov delavcem, ki so v letu 1968 prejeli minimalni osebni dohodek. Sprejeli smo sklep, da kolektiv o tem razpravlja na samoupravnih jedrih. Na podlagi teh predlogov pa bo dokončni sklep sprejel delavski svet.
NČ: Kako pa se bo komisija sestajala?
•	STANKO NAVODNIK:
Dogovorili smo se, da bomo imeli sestanke enkrat na mesec. Glede na to, da imamo široke pristojnosti, pa se bomo zbrali takoj, ko bo to potrebno.
Nč: Člane komisije sva že spoznala. Ker vemo, da opravljajo pomembno in odgovorno družbeno nalogo je prav gotovo pomembno, kakšni ljudje so to. Ali uživajo v kolektivu ugled?
•	STANKO NAVODNIK:
V delovni organizaciji vlada naklonjenost in zaupanje v nas, organe delavske kontrole. Komisija je prepričana, da bo lahko v redu izvrševala poverjene naloge. Prežeta pa je tudi z upanjem, da ji glede na dosedanje zakonito in samoupravno delovanje, kakšnih posebnih in nasprotujočih si interesov ne bo potrebno reševati.
Na koncu sva s Stankom Navodnikom prelistala še začasni pravilnik. V njem je med drugim zahteva, da mora biti v komisijo izvoljenih najmanj tri četrtine delavcev iz neposredne proizvodnje. V komisiji morajo biti zastopane vse organizacijske enote, upoštevana pa mora biti tudi zastopanost po spolu in članstvu iz vseh družbenopolitičnih organizacij v tovarni.
Stanko Navodnik
Komisija odgovarja za svoje delo samoupravnim jedrom, kontrolira pa delo kolektivnih izvršilnih organov in delo posameznih delavcev. Prav tako nadzoruje tudi izvajanje sklepov delavskega sveta, točnost informacij, objavljenih v internem glasilu, skladnost izdanih odločb o določitvi višine osebnega dohodka s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov in s samoupravnim sporazumom, vse vrste konfliktnih situacij v podjetju, izvajanje nalog vodilnih in vodstvenih delavcev ter delavcev v posameznih oddelkih, način dodeljevanja stanovanja delavcem, smotrnost in pra-vilnst stroškov za službena potovanja, dnevnice, reprezentanco, reklamo, honorarje in nagrade idr. Komisija pa nima pravice odločanja. Ker ima komisija le predlagalno pravico, s svojimi sklepi ne more spreminjati in drugače odločati o zadevah kot jih je sprejel delavski svet ali izvršilni odbor in komisije ter posamezni delavci iz svojega službenega delokroga. Lahko pa pristojnemu organu predlaga, da se o neki nepravilnosti ponovno razpravlja in odloča.
Ni bilo majhno presenečenje, ko smo zvedeli za nenadno smrt, do zadnjih minut aktivnega občana Franca Cepina iz Velenja. Le dobrih 60 let star je klonil. Zasluženi pokoj je užival slabi dve leti, toda miroval ni. Našli smo ga v raznih organizacijah in društvih v Velenju, povsod je delal z dobro voljo in čutom odgovornosti. Redki so bili, ki ga niso poznali, poznali po njegovi vedrini in humorju. Čeprav bolan, svojih težav ni pokazal, izživljal se je v delu in stikih z ljudmi.
Trdega dela je bil vajen od mladih nog, saj je mladost preživel na kmetih, na Kozjanskem. Majhna kmetija ni mogla preživeti številne družine, zato je Franc
odšel od doma. Preživljal se je kakor je vedel in znal. Imel je močno željo po študiju, toda gmotnih sredstev ni bilo. Z različnimi deli se je pretolkel do leta 1934, ko je odšel v vojsko in v aktivni službi ostal do izbruha druge svetovne vojne. 2e v prvih spopadih z okupatorji je bil ujet in poslan v taborišče globoko v Nemčijo. Prestal je vse trpljenje vojnega ujetnika, toda dočakal je osvoboditev. Takoj po končani vojni ga najdemo na domačem Kozjanskem, kjer se je takoj vključil v izgradnjo požganih domačij, v politično delo aktivista in tudi prevzel določene odgovorne dolžnosti. Pot ga je vodila v šmarski okraj, v Lisično in Poljčane, kjer je delal v državni upravi.
V naši dolini ga srečamo po letu 1948 kot občinskega
uslužbenca, šefa davčne u-prave ter funkcionarja v sindikatih in gasilstvu. Pred dobrimi 15 leti je prevzel posredovalnico za delo in pozneje občinski zavod. Tu je izpeljal reorganizacijo tedanjega zavoda in pomagal pri ustanovitvi novega, ki danes dela za 6 občin savinjsko-koroškega področja. Na čelu združenega zavoda je bil vse do svoje upokojitve pred dve-mi leti.
Ves ta čas srečamo Franca Cepina tudi na vodstvenih mesti v ZK Velenja, v občinski Zvezi prijateljev mladine, skratka povsod tam, kamor so ga klicali ali vabili. Bil je predan aktivist, delaven in discipliniran, vse do svoje prerane smrti.
Vsi, ki smo ga poznali, smo ga cenili kot komunista in poštenega človeka.
VELIK ODZIV
V Velenju je prejšnji teden zelo dobro uspela krvodajalska akcija. Kri je darovalo kar 1402 krvodajalcev Na rudarskem šolskem centru je prišlo na odvzem
208 krvodajalcev, v šošta nju pa 301. Velenjsko Gorenje je letos dalo izdredno veliko število krvodajalcev, 821 v dveh dneh.
Zgodovinska pot gasilstva v Mislinji
Te dni slavijo svoj praznik mislinjski gasilci, saj letos mineva 70 let, odkar je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Mislinja. Pred dnevi sem v Slovenj Gradcu srečal sedanjega tajnika društva Antona Flogija. V aktovki je nosil značke, ki jih bo društvo ob tem jubileju izdalo. Urediti pa je moral še cel kup stvari, ki so potrebne, da bodo svoj praznik čim bolj dostojno proslavili. Kljub temu si je Anton, ki je med gasilci že od leta 1946, vzel trenutek predaiia in mi izpovedal zgodovinsko pot gasilstva v Mislinji.
•	Ob kakšni priložnosti je bilo ustanovljeno vaše društvo?
— Pisalo se je leto 1903. Točno 10. maja pred sedemdesetimi leti je Slovenj Gradec zajel velik požar. V zgodnjih jutranjih urah je začela goreti takratna cerkvena ulica. Pri gašenju mislinjska požarna obramba takratnega industrialca dr. Arturja Pergarja. Takoj požara je sodelovala tudi po požaru je takratni odbornik »župe« Franc Pla-ninšek ustanovil Gasilsko društvo Mislinje.
Povezal se je s srenjskim načelstvom, ter začel zbirati člane, ki naj bi sestavljali požarno obrambo Mislinja.
•	Glede na to, da je od ustanovitve vašega društva preteklo skoraj že tričetrt stoletja, bo prav gotovo zanimivo zvedeti, kako so bili gasilci v tistem času opremljeni.
Blizu sedanjega gasilskega doma so postavili skromno leseno orodišče. V njem je bila spravljena ročna batna črpalka ter nekaj cevi. To je bilo vse, kar je imela takratna požarna o-
bramba, ki je štela okrog deset gasilcev. Leta so tekla in izbruhnila je prva svetovna vojna. Dejavnost društva je med vojno zamrla, ker so morali vsi fantje na fronto. Gasilski dom in o-rodišče pa je prevzel indu-strialec Perger.
• Kako pa jc bilo potem po končani vojni? Ali je gasilstvo znova zaživelo?
O, Seveda. Franc Planin-šek je skupaj s še nekaterimi domačini znova ustanovil društvo. Perger pa jim je odstopil celotno opremo in orodje. Društvo je zelo poživelo svoje delo, saj je od leta 1922 do 1935 postalo devetkrat prvak takratne okrajne župe. Leta 1938 je društvo dobilo nov gasilski dom ter brizgalno.
Z drugo svetovno vojno so se tudi za društvo začele težave. Vendar so bili gasilci kljub temu aktivni in več čas kljubovali sovražniku. Po vojni je dejanost še bolj zaživela in ob 50-letnici smo razvili tudi društveni prapor. Leta 1958 in 1965 smo dobili za svoje marljivo delo odlikovanje I. in III. stopnje. V tem času pa smo že začeli razmišljati o novi opremi. Zelo
smo si želeli, da bi naše vprežno vozilo zamenjal avtomobil. Želja se nam je izpolnila pred sedmimi leti, ko smo dobili gasilski avtomobil TAM-2000. Leta 1969 pa smo kupili še najmodernejšo brizgalno, ki jo imamo še danes. Lani smo dom še razširili. Sezidali smo stolp, predtem pa smo z u-darniškim delom napravili garažo za naše vozilo.
Tako nam je opisal delovanje gasilskega društva Mislinja njihov tajnik Anton Flogi. Pri tem se tudi ni pozabil zahvaliti LIP Slovenj Gradec, ki jih oskrbuje z opremo. Na koncu pa je še dejal, da bi zelo radi razširili dom. Z dvorano, v kateri bi se sestajali, služila pa bi lahko tudi družbenopolitičnim in drugim organizacijam oziroma društvom. Saj takšne dvorane v Mislinji ni. Izrekel je tudi željo, ki tli v vsakem gasilcu, da bi imeli čim manj opravka z rdečim petelinom.
Anton Flogl
Posnemanja vredna zamisel
Stanovalci Tavčarjeve u-lice v Velenju so prišli na lepo in zanimivo idejo. Odločili so se, da obiščejo dom našega pisatelja Ivana Tavčarja, katerega ime nosi njihova ulica. Vse so organizirali sami. Imeli so tudi svojega vodiča in na sploh, pripravili so se.
Tako so se v lepem nedeljskem jutru podali na pot v Skofjo Loko. V dopoldanskem času so si ogle-
dali znamenitosti v Škof j i Loki, popoldan pa so obiskali Tavčarjev dom na Visokem. Odšli so tudi na njegov grob, kjer je imel Maks Mavec iz Tavčarjeve ulice spominski govor. Ko so si vse ogledali, so svoj nedeljski popoldan nadaljevali s piknikom. Pa ne mislite, da so bili kar tako. S sabo so namreč imeli svojega kuharja, ki je poskrbel za njihove prazne že-
lodce. Zatem pa so se razvedrili z različnimi zabavnimi in športnimi igrami. Tako so kulturo povezali z veselim in zabavnim. Na izletu so sodelovali vsi prebivalci Tavčarjeve ulice, razen nekaterih, ki so bili zadržani.
Lep izlet, ki je vreden posnemanja. Saj v Velenju, pa verjetno tudi drugje, še niso doživeli, da bi se na izlet podala cela ulica.
SEMINAR ZA SINDIKALISTE
V Velenju je bil 29. in 30. maja seminar za predsednike občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije, politične in strokovne delavce republiških odborov sindikatov. Prvi dan so na seminarju, ki ga je organiziral republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, razpravljali o temeljnih značilnostih samoupravnih sporazumov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Drugi dan pa so imeli na dnevnem redu med drugim tudi dogovor o uresničevanju sklepov republiškega sveta o uvajanju samoupravne delavske kontrole.
Rokometaši Šoštanja — Štefan Kac, Miran Požun, Ivan Vačovnik, Roman Kac, Marjan Stvarnik, Kari Kočcvar, Roman Javornik, Dominik Pcjovnik, Matjaž Klemenčič
in Slavko Slatinšek.
15 let rokometa v Šoštanju
Tednik Naš čas pokrovitelj slovesnosti v Šoštanju
V soboto bo v Šoštanju veliko športno slavje. Uradno bodo proglasili rokometaše Šoštanja za republiške prvake 1973. To bo najlepša počastitev 15-letnice obstoja rokometne sekcije, ki jo bodo proslavili pod pokroviteljstvom tednika NAŠ CAS.
Pot do najvišjega naslova v republiki ni bila lahka. Za to mesto se je potegovalo kar 12 ekip, ki sodelujejo v republiški ligi. Šo-štanjčani so že v prvem delu napovedali, da so resen kandidat za vrh, ko so s prednostjo 5 točk postali jesenski prvaki. Kmalu so postali kar trije resni kandidati za vrh — Šoštanj, Rudar in Slovenj Gradec. Medsebojni obračun je pokazal, da so Šoštanjčani letos najbolje pripravljeni. V odločilnih srečanjih so premagali Slovenj Gradec, Tr-
žič, z Rudarjem pa so igrali neodločeno.
Za ekipo republiškega prvaka 1973 so igrali Štefan Kac, star 28 let, varilec v Polypexu, rokomet igra 15 let; trener ekipe Miro Požun — 29 let učitelj na osnovni šoli Biba Ročk, igra 15 let (5 let za Šoštanj) ; Karel Kočevar — 32 let. mizar v termoelektrarni, igra 14 let; Roman Kac — 24 let, avtomehanik na RLV, igra 10 let; Dominik Pejovnik — 28 let, delavec v termoelektrani Šoštanj; Ivan Vačovnik — 22 let,
V KEGLJANJU GORENJE
V zaključnem delu tekmovanja v kegljanju je nastopilo 14 moških in 9 ženskih ekip. V moški in ženski konkurenci so bili najboljši tekmovalci iz Gorenja.
Med posamezniki je zmagala Majda Koren (hotel Paka), ki je bila daleč najboljša z rezultatom 334 kegljev. Pri moških je prvo mesto osvojil Vlado Križnik (TGO) s 372 keglji.
Končni rezultat — ekipno: moški: 1. TGO Gorenje 1797, 2. termoelektrarna Šoštanj 1740,
3.	rudnik lignita Velenje 1703,
4.	SGP Vegrad 1668, 5. rudarski šolski center 1654, 6. dru-
štvo telesnih invalidov Velenje 1581; ženske: 1. TGO Gorenje 921, 2. SGP Vegrad 884, 3. rudnik lignita Velenje 850, 4. Ljubljanska banka 744, 5. NAMA Velenje 667, 6. rudarski šolski center 652; posamezniki: moški: 1. Vlado Križnik (TGO) 372, 2. Mišo Ivančič (TE) 360, 3. Ivan Godec (TGO) 352, 4. Mišo Skornšek (TE) 349, 5. Marjan Mastnak (TGO) 348, 6. Herman Rauter (RSC) 346; ženske: 1. Majda Koren (hotel Paka) 334, 2. Cveta Zibolt (RLV) 297, 3. Mira Vrhovnik (VEG) 295, 4. Silva Silovšek (LB) 293, 5. Marija Tuš (TGO) 289 in 6. Milena Tisnikar (VEG) 285.
PRIZNANJE A. JEVŠENAKU
Ob 50. obletnici Smučarske zveze Jugoslavije je dobil inž. Alojz Jevšenak zlato plaketo SZJ za delo pri izgradnji smučarskih skakalnic in razvoj
skakalnega športa v Šaleški in Mislinjski dolini.
Enako priznanje sta prejela tudi dr. Stanko Stoporko iz Mislinje in inž. Janez Koželj iz Slovenj Gradca.
DESETI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Pred dnevi je bilo v Beogradu ekipno in posamezno državno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Pionirji Rudar-
ja — RSC iz Velenja so kot republiški prvaki zavzeli 10. mesto med 22. ekipami. Pri posameznikih je bil Rudi Ramšak 13.
ključavničar v TGO Gorenje igra 6 let; Jože Hajsek
—	28 let, elektrikar v termoelektrani. igra 12 let; Roman Javornik — 21 let, varilec na RLV, igra 5 let; Matjaž Klemenčič 23 let, rudarski tehnik na RŠC, i-gra 8 let; Zoran Kompan — 18 let, dijak tehnične srednje šole, igra 3 leta; Anton Skornšek — 19 let. dijak tehn. srednje šole, igra 3 leta; Adi Hudarin — 25 let, ključavničar v TGO Gorenje igra 1 leto (prej Rudar Trbovlje); Slavko Slatinšek
—	19 let, učenec kovin, poki. šole na RŠC, igra 3 leta, Marjan Stvarnik — 24 let. elektrikar v termoelektrarni, igra 9 let.
Veliko zaslug ima tudi vodstvo kluba — predsednik Franc Plaskan, podpredsednik Avgust Vohar, tehnični vodja Alojz Kem-perle in Vili Poznič.
Svoj delež k uspehu pa so prispevali tudi številni ljubitelji rokometa in zvesti navijači Šoštanjčanov.
SAVINJSKO-
ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
razpisuje
v šolskem letu 1973/4 naslednje štipendije
•	tri na Medicinski fakulteti (splošna smer)
•	dve na Višji šoli za zdravstvene delavce (odd. za medicinske sestre)
•	dve na Srednji šoli za zdravstvene delavce (med. sestre splošne smeri)
Kandidati naj k prošnji za štipendijo priložijo:
1.	potrdilo o premoženjskem stanju
2.	potrdilo o zaslužku staršev
3.	potrdilo o vpisu v šolo
ODLOČITEV V ŠMARTNEM
21. kolo je bilo v znamenju prve odločitve v borbi za naslov prvaka v SCNL — vzhod. V Mariboru so Šmarčani odvzeli točko Braniku (1:1) in taT ko so Mariborčani odpadli v borbi za najvišje mesto. Rudar je zmagal proti Dravinji z rezultatom 3:1. Pred odločil-* nim obračunom, ki bo 17. junija ob 16.30 v Smartnem ob Paki, ima Rudar točko prednosti.
Kakšen bo razplet v zadnjem kolu? Velenjčanom zadostuje
polovičen uspeh, da osvojijo prvo mesto. Šmarčani pa morajo zmagati, da prehitijo Rudarja. v primeru, da zmagajo Velenjčani in Branik premaga Olimp, zdrknejo Šmarčani na 3. mesto.
Torej zanimive borbe za u-vrstitev v slovensko ligo in za drugo mesto, ki daje možnost za pridobitev mesta med slovenskimi ligami v kvalifikacijah.
Steklar : Olimp 2:0 (0:0), Beltinci : Kovinar 8:2 (4:1), Ba-
kovci : Rakičan 1:2 (1:1), Slivnica : Opekar 1:1 (0:0).
1.	Rudar
2.	Šmartno
3.	Branik
4.	Beltinci
5.	Steklar
6.	Olimp
7.	Bakovci
8.	Dravinja
9.	Slivnica
10.	Rakičan
11.	Opekar
12.	Kovinar
2115 4 21 15 3 21 14 3 21 11 2 21 9 3
21 21 21 21 21 21 21
8 4
2	44
3	53
4	54
8	59
9	32 9 35
8 2 11 34 5 8 8 29 7 3 11 34
5	3 13 24
6	1 14 18 4 2 15 22
18 34 :26 33 :19 31 :40 24 :33 21 :31 20 :41 18 42 18 48 17 :40 13 :45 13 :55 10
V počastitev dneva mladosti so učenci rudarskega šolskega centra priredili vrsto športnih tekmovanj.
Učenci poklicnih šol so se pomerili v medrazrednih srečanjih. Obe tehniški šoli pa sta tekmovali v košarki in v rokometu.
Šolsko športno društvo je bilo tokrat prireditelj tradicionalnega srečanja ob dnevu
Atletska sezona je v polnem teku. V preteklih dneh so se vrstila številna tekmovanja, tako za občinska in področna prvenstva osnovnih in srednjih šol.
Velenjski šolarji so letos pokazali lep napredek, saj so dosegli nekaj dobrih rezultatov, kar predvsem velja za tekmovalce, ki so člani AK Velenje.
V Ravnah na Koroškem so se

•	Iskreno se zahvaljujemo bratom Mirku, Tonetu in Ivanu Šalamon, ki so v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč svojemu bratu JOŽETU in darovali kožo.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu rudnika, za darovano kri in obisk pri njemu ter kolektivu elektrarne Šoštanj za darilo.
Žena s sinovoma.
•	BARVNI TV, eno leto star, brezhiben, prodam zaradi gradnje. Vzamem tudi banč-' ni ček. Naslov v upravi lista.
•	ODDAM GRADNJO enodružinske hiše do III. faze v naselju Bevče. Naslov v upravi lista.
UČENCI RŠC ZA DAN MLADOSTI
mladosti med RSC Zagorje in RSC Velenje. Telovadili so v sedmih panogah. Rezultat dvoboja pa je bil 5:2 za učence poklicnih šol RSC Velenje.
Zmagovalci po panogah: no-
gomet: — Zagorje 4:3, odbojka — Velenje 2:0, rokomet — Velenje 20:6, košarka — Zagorje 37:33, namizni tenis — Velenje 5:4, šah — Velenje 5:0, streljanje — Velenje 218:205.
SREDNJEŠOLCI V ATLETIKI
srečali srednješolci Velenja, Slovenj Gradca in Raven. E-Kipno so bili najboljši domačini, med posamezniki pa so večino prvih mest zavzeli atleti velenjske gimnazije in RSC.
Rezultati najboljših — mladinci: 100 m Delopst (RSC) 12,0, 300 m Fiirst (G. V.) 40,8, 1000 m Hojan (RSC) 2:37,0, višina: Stepic (GV) 170, daljina: Selič
(GR) 600), krogla: Ceh (GR) 12,30, troboj: Pistotnik (GV) 111, štafeta 4 x 100 m: RSC Velenje 49,4; mladinke — 100 m: Sober (GR) 13,3, 600 m Svere (GV) 1:40,0, višina: Cemivnik (GV) 135, daljina: Dermol (GV) 539, krogla: Pesjak (GV) 9,72, troboj: Korošec (GV) 71, štafeta 4 X 100 m: gimnazija Velenje 56,2.
Sporočamo žalostno vest, da smo se v torek, 5. junija 1973 ob 16. uri na pokopališču v Pod-kraju poslovili od našega dolgoletnega sodelavca in nekdanjega tajnika Občinskega sindikalnega sveta Velenje
FRANCA ČEPINA
Dobrega tovariša in zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Občinski sindikalni svet Velenje
iifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifi]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiii(i»	i:iiiiiiiiiiiififiiiiri(iiiiiiHtiii(iifii(iiirfiiiH(i(ri((iiitinitiiiiiiin(iiiiiiiii(ifi(iiiiiiitiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiM
Spomini športnika JAKOBA GROŠLA
Deseti maj 1959. leta — od takrat je minilo štirinajst let, vendar se dobro spominjam tega dne, ki še kako vpliva na moje življenje. Bilo je lepo, sončno nedeljsko dopoldne. Na velenjskem stadionu je bilo občinsko prvenstvo osnovnih šol v krosu. Zapomnil sem si zlasti tek starejših pionirjev: startali so na nasipu nad tribunami, tekli po nasipu, po stopnicah na cesto, po stezi v gozdu nad rokometnim igriščem, na stadion so pritekli skozi podhod. Zmagala sta sošolca. Sam takrat še mislil nisem, da bi tekmoval; obupno slab sem bil pri šolski telovadbi, svoj čas sem imel celo opomin.
Po poti domov sem razmišljal o krosu. Navdušila me je zmagovalčeva približno 30-me-
trska prednost. Zanimalo me je, kako bi sam tekel. Na cesti blizu doma sem izmeril 400-metrsko razdaljo. Tekmovala sva s setro, drug drugemu sva merila čas. Vprašanje je, koliko je bilo najino merjenje časa točno; dejstvo pa je, da mi jc tri leta mlajša sestra namerila 5 sekund slabši čas kot jaz njej. 400 metrov je kljub padcu pretekla v 90, jaz v 95 sekundah. Ob porazu sem pomislil na najine teke v jeseni 1956. leta. Takrat sem 100 metrov pretekel v 20 sekundah. Računal sem: štirikrat dvajset je osemdeset. Potrebna mi je vzdržljivost, da bom hitrost na 100 metrov izpred treh let obdržal vseh 400 m, z doseženim časom pa bom premagal sestro! Ta izračun in misel sta začetek mojega treninga.
Začel sem tekati, največ na poti v šolo. Začele so se težave, doma in z okolico. Mislili so, da se mi je zmešalo; svarili so me pred škodljivimi posledicami za srce, pljuča, noge. Kljub vsem takim težavam sem tek v kratkem vzljubil, da ga nisem mogel več pustiti.
Po slabem mesecu treninga, sem na 15. rojstni dan zjutraj, pred uro šolske telovadbe, startal na 5.000 m. Za sedanje razmere sem tekel res počasi, zato tudi utrujen nisem bil, vendar sem pod vplivom miselnosti, nasprotne teku, iz previdnosti nehal teči po desetem krogu. To je tudi doslej moj edini odstop.
Moje tekanje v šolo iz Šentilja v Velenje in po opravkih je bilo kaj slab trening. V šolo sem seveda tekel obreme-
njen s šolskimi stvarmi; o športni opremi sploh ne morem govoriti, največ sem imel navadne gumijaste copate.
S podobnim treningom sem nadaljeval tudi, ko sem hodil v ekonomsko šolo v Celje. Tu smo lantje vsako leto enkrat tekli na 1000 m. Prvo leto sem bil popolnoma nepripravljen.
razreda in celo dva letnika skupaj. Veliko truda je bilo zaman, do izraza so prišli spočiti fantje, ki niso bili na izletu — sam se se tolažil z izboljšanim osebnim rekordom. V tretjem razredu sicer nisem imel tolikšne smole, spet sem znatno izboljšal osebni rekord, zmagal pa še vedno nisem.
RADOST MLADOSTI
V drugem razredu sem v spomladanskih mesecih kar dosti tekel, toda kaj. Naš razred je bil na trodnevnem izletu na Gorenjskem. Zadnji dan smo si ogledali Vintgar, Bled, Vrbo, zvečer Ljubljano — vse peš. Domov sem prišel zjutraj, po eni uri spanja sem moral v šolo. Prvo uro smo imeli telovadbo in — tek na 1000 m. Na šoli je malo fantov, zato smo takrat imeli telovadbo po dva
V četrtem razredu sein presenetil z zmago na 1500 metrov. Dvesto metrov pred ciljem sva bila s tekmecem, s katerim sva se menjavala v vodstvu, še skupaj. Poslušal sem njegovo dihanje, kazalo je na veliko izčrpanost. Krenil sem v vodstvo, toda po sto metrih ie zmanjkalo tudi mene. V ciljni ravnini sem vijugal po dveh stezah. Čuden je moral biti najin boj — z metri — na koncu
proge; tega sem se zavedel ob rezultatu, imel sem prednosti 9,7 sekunde. Takrat je bilo prvo leto tekmovanje za atletski pokal srednjih šol Slovenije. Zanimivo: v razredu sva bila le dva fanta, vendar sva zmagala v polovici disciplin ^ 100 m, daljini in 1500 m. Drugi so zmagali v skoku v višino, metu krogle in teku na 400 m. Razumljivo, da ob majhnem številu fantov nismo bili kdo-ve kako kvalitetni in sc še zdaleč nismo mogli uvrstiti v finale. (Popolnoma drugače je bilo pri dekletih, za kar sta bili najbolj zaslužni bodoči državni reprezentantki Lubejeva in Urbančičeva).
Laže je naslov osvajati kot braniti, zmaga na 1500 m me je vzpodbudila še k večji vnemi za trening. Bil sem tudi v zadnjem letniku, bližalo se je slovo od šole; bil je torej čas poslednjih prilik, da se izka-žem. V tem letniku sem imel pouk dopoldne, zgodaj sem moral vstajati, mnogokrat sem bil bitko s časom proti postaji.
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • I.ist izide vsak petek • Cena je 1 dinar
• Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo «5 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična In grafična Industrija Celje • Llat Je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto In kulturo (št. 421-2/72)
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
STANKA BRGLEZA
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami čustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala govornikom, pevcem in godbi. Posebna zahvala kolektivu rudnika in obratom JZ OMKT, JŠ OMKT, Jg RgC, JZ OMKT, 3. tretjina, ESO, študijski oddelek za vence in pomoč.
Žalujoči: Zena Anica z otrokoma Stanko in Otom.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, strica, tasta in svaka
ANTONA ŠVARCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo, se tudi zdravnikom, ki so mu ob težki bolezni nudili pomoč.
Posebna zahvala velja godbi na pihala RLV, pevskemu zboru in govornikom Jožetu Medvedu in Milošu Volku ter duhovniku Vinku Zemljiču.
Žalujoči: žena Elizabeta, hčerke Anica in Albina z družinama, sin Valter z družino in sin Anton ter ostalo sorodstvo.
Miličnik velenjske postaje milice Franc čerček je prekinil tatvinske podvige 19-letnega Dušana Goltnika iz Topolšice 142. Ta je že večkrat vlomil v parkirane osebne avtomobile in iz njih odnašal najrazličnejše stvari.
Zadnjikrat se je s svojim neregistriranim avtomobilom pripeljal v Velenje ponoči, 17. maja letos. Na šaleški cesti, pred stanovanjskim blokom št. 22, je pustil avtomobil in se napotil do sosednje zgradbe. Nasilno je s kuhinjskim nožem odprl trikotno oken-
MILIČNIK
ce na avtomobilu z reg. št. CE 693-05, last Z. L. in iz njega odnesel avtomobilski radijski sprejemnik. To pa je bilo za Goltnika usodno. Ko se je vrnil z ukradenim sprejemnikom k svojemu avtomobilu, ga je pričakal miličnik Franc čerček. Storilec se je iztrgal in zbežal. Med begom je na Kidričevi cesti zmaknil dvokolo (lastnika tega dvokolesa Rog še iščejo) in se z njim odpeljal proti Šoštanju. V
PRIJEL TATU
Družmirju ga je miličnik dohitel in odpeljal. Dušan Goltnik zdaj čaka na roko pravice v celjskem preiskovalnem zaporu.
Predtem je Goltnik, ki je bil sicer redno zaposlen pri podjetju Gorenje-Les-na, vlomil neke noči v osebni avtomobil pred delavskim klubom in iz prtljažnika odnesel rezervno kolo ter druge malenkosti. Enako je storil tudi pred trgovino Tržnica.
Fluorografi-ranje
prebivalcev
ROKOMETAŠICE GORENJA
ŠESTE
ZLATO ZA
V hotelu Paka v Velenju je bila v nedeljo, 3. junija privlačna revija sodobnih pričesk, ki so jo priredili frizerski saloni Komunalno obrtnega centra Velenje v sodelovanju z NARTA studiem tovarne Ilirija iz Ljubljane. Na reviji, ki je bila že tretjič zapored v Velenju, je 25 frizerskih delavcev pokazalo 30 modelov najrazličnejših pričesk. Poleg tega so predstavniki NARTA studia pokazali nekaj uspelih lasulj. Še zlasti z velikim zanimanjem so si
gostje ogledali pričeske, ki jih danes lahko opazimo na ulicah Dunaja in Pariza.
Nedeljska prireditev je zelo uspela in pokazala, da tudi naš nežni spol želi seči po najvišji evropski modi. Zato si takšnih prireditev Velenjčanke prav gotovo še želijo. Velenjski frizerji so nam zagotovili, da bo podobna prireditev tudi prihodnje leto. Seveda, če jim bo uspelo zbrati denar za kritje stroškov, ki jih terja takšna revija.
V Celju je bil v torek svečan zaključek mladinskega mednarodnega pevskega festivala. Naše mlade pevke iz Velenja so se kljub ostri in močni konkurenci zelo dobro odrezale. Dekliški pevski zbor velenjske gimnazije pod vodstvom Ivana Marina, si je namreč priboril z najvišjo oceno 92 točk od 100 možnih, zlato plaketo. To je tem bolj presenetljivo, ker je dekliški zbor velenjske gimnazije sorazmeroma mlad v primerjavi z drugimi zbori, ki so nastopili. Toda njihova kvalileta petja je zelo dobra in čeprav je bila konkurenca močna, se je naše mlade pevke niso ustrašile.
Mravljak in I. Verdev 3 ter Vrdoljak 2.
Končna lestvica:
1.	Alples	16
2.	Steklar	16
3.	Slovan	16
4.	Koper	16
5.	Borec	16
6.	Gorenje	16
7.	IMP	16
8.	Usnjar	16
9.	Sava (—1) 15
16 0 0 282:133 32 11 1 4 203:150 23 11 0 5 195:161 22 9 0 7 169:163 18 8 0 7 179:147 115 6 2 8 189:199 14 4 1 11 138:196 9 3 2 11 143:198 8 0 0 15 98:223 0
Manekenke nestrpno pričakujejo, da jih bo uradni napovedovalec poklical pred gledalce.
V Velenju je bilo od 28. maja do 8. junija množično fluorografiranje. V tej akciji so pregledali okoli 17 tisoč naših občanov. Kako je fluorografiranje potrebno, vidimo že po tem, ker so pri prejšnji lluoro-grafski akciji v občini Velenje odkrili 66 tuberkuloznih obolenj, 10 tumorjev, 1.883 obolenj srca in ožilja ter 335 drugih obolenj. Zdravstvena služba z rentgenskim slikanjem dobi sliko o zdravstvenem stanju prsnega koša prebivalcev, ki so stari nad 24 let. Tako s fluorografiranjem odkrijejo in že v žarišču zatre-jo veliko bolezni, ki bi pri običajnih pregledih ostale morda skrite in zato tembolj nevarne za človeka, ki se počuti zdrav.
V Goltnikovem neregistriranem avtomobilu so ukradene stvari
Na tem mestu pred velenjsko pošto je nekoč stala obcestna svetilka, ki pa so jo menda ob pluženju snega po nerodnosti podrli. Kaj je ostalo cd svetilke, vidite na sliki. Morda bo tudi ta »ostanek« kdo po nerodnosti podrl. Saj takšnih spomenikov ne potrebujemo.
Končano je letošnje republiško prvenstvo v rokometu za ženske. Ekipa Gorenja je zavzela šesto mesto. Prvo mesto so dosegle igralke ALPLESA z 10 točkami prednosti pred dru-gouvrščenimi Hrastničankami.
V zadnji tekmi prvenstva so Gorenjčanke igrale zelo dobro, posebno so se odlikovale z lepimi streli na gol. Rezultat srečanja je bil 14:4 (6:1). Gole so dosegle N. Zavolovšek 6,
»Le poglejte me, kako lepo pričesko imam,« si je prav gotovo mislila manekenka na sliki.
SPOMENIK PRED POŠTO
150 veienjčanov
na Triglav
Letošnjega pohoda na Triglav se bo udeležilo tudi 15 bralcev Našega časa
Rudarski šolski center in Planinsko društvo Velenje organizirata 18. in 19. avgusta letos doslej najbolj množičen vzpon prebivalcev šaleške doline na vrh Triglava.
Ker za izlet vlada že sedaj precejšnje zanimanje, posredujemo vsem tistim, ki bi se ga ob 80-letnici slovenskega planinstva želeli udeležiti, naslednjo informacijo:
Pogoji za udeležbo: za u-
deležence je zaželjeno, da so člani PZS, stari nad 10 let, primerno opremljeni in trenirani.
Okviren program izleta
pa je naslednji: odhod iz Velenja v soboto, dne 18. 8. 1973 ob 4. uri zjutraj izpred uprave RCC. Del udeležencev se bo z avtobusi peljal na Rudno polje (1340 m), drugi v Vrata (1010 m). Po 5—6-urni hoji ter vmesnih postankih za oddih in okrepčilo, se bosta obe skupini ob 16. uri srečali na vrhu Triglava. Sledil bo krajši program, nato sestop in namestitev
v planinskih kočah na Kredarici, Planiki in Doliču. V nedeljo bo potekala pot po dolini Sedmerih triglavskih jezer in dalje čez Ko-marčo v Bohinj, »Pod skal-co« pa bo posebna ekipa pripravila piknik in poskrbela za dobro počutje udeležencev. Povratek v Velenje je predviden zvečer.
Prijave s kavcijo 50 din sprejemajo do 4. avgusta 1973: na RŠC Velenje tajništvo, Hela Oštir in Jožica Borovšah na upravi RLV Stane Jamnikar in Miroslav Žolnir. Navedeni posredujejo tudi vse ostale informacije.
Organizator po poskrbel za prevoz, namestitev v kočah, enolončnico in piknik; z gorskimi reševalci, vodniki in zdravnikom pa tudi za varnost udeležencev pri vzponu in sestopu. Zaposlenim bo del stroškov kril sindikat!
Ne zamudite ugodne priložnosti za obisk »očaka« Triglava, ki že skoraj 200 let privablja gornike in o katerem je Tone Svetina napisal roman »Stena«!