, . . . , f ^ : gospodarske, obrtniške in narodne: Izhajajo vsako sredo po celi poli. "Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 1. aprila 1868. Cffospodarske stvari. Vee živine kakor klaje je velika napaka Smeli bi reči, da to je ena največih napak vse razstave, vsi zbori itd. ne hasnijo nič poljedeljstvu dokler kmetneprid poznanj da ima za da svoje gnojnišče toliko skrbi, kakor za svojo ženo in za svoje otroke. Saj vam mora znan biti pregovor, ki pravi: marsikter gospodar več živine ima v hlevu, kakor klaj „Kjer gnoja Tam Krista v hramih >jih ces, da ljudje vidijo, koliko ima Pri nekterih je to zgolj le baharij drugi mislij y 9 to je ,,Wo nicht ist Mistus Dort ist nicht Kristus Kristusovi nauki izbujajo vse v člověku kar h\j J*;, luioiuouvx u ci. u iv x lauujoju vse v cluvtJKU, Kar je dobrega in žlahnega v njem, — rodovitnost poljá pa je da tam jesti i, kjer se ena kravica nažré, imate tudi dve kaj Al sam sebi je sovražnik, kdor tako misli. stvar ? ki polj dohaj po umnem gospodarju Naj to dokažemo prav jasno Vsaka živina en del klaje ki , IVI jO UVUl , kar čez to potrebo v-se dobi potřebuj za-se, da živi, in še to ? dobi, obrne na meso, mleko, gnoj * Postavimo daj 7 7 JLU JL V LX. V y ^ AJL VJ • da dve kravi skupaj dobivate vsak Gospodarske skušnje. Lopatika (aloe) pokončuj 7 uši na gosen: tlinah dan 58 funtov sená ali pa kake druge piče, ktera jej toliko zaleže kolikor 58 funtov sená, in Ako reči da vsaka teh dveh krav za-se potřebuj 14 funtov, da živi. * ill cklav ^a'ovž ^utigwujv j- a iwaíwv? ^ ^^ j —• zraven teh dveh krav gospodar redil še tretj bolhe Mnogo ljivega škodo delà, gotovo je ta, da smo prenemarni v tem, da mrčesa in druge m se priporoča v pokončavanje rastlinam škod- paka, da nam ta mrčes veliko Prva bi krbeli za o hranjenje t di zraven it;ii uvea lvrttv ^uo^uutu i^u.** ov ~ v/«j v/ ki so gospodarstvu ktera bi z unima dvema si delila omenjenih 58 funtov največi prijatelji s tem, da pobirajo z dreves in zelišč klaj 7 tedaj bi iz teh 58 funtov vsaka, da more živeti, vzela po 14 funtov, in bo znašala skupaj 3krat 14 gosenice in drugo škodlj 7 Je 42 funtov. Ko je gospodar kravi imel to ste bomo zmiraj bojevali s temi škodlj žival. In za tega del se pa vendar zdat nega malo opravili. Med temi sredstvi so „Novice" že za ohranjenje življenja svojega potrebovale 28 funtov, večkrat priporočale kamnoolj e (petrolej), in to po ostajalo jima je tedaj vsak dan še 30 funtov za pravici; naj pa svojim bralcem še povedó drugo pomoč Zdaj pa, ko z istimi 58 funti hrani in ta je po dr. Schroderjevih skušnjah (Landw. Zeitg mleko, meso, gnoj 3 krave, ostaja vsem trem (po odbitih 42 funtih za življenje) le 16 funtov za mleko, meso, gnoj. fur Hanover) 1 o p a t i k tako-le : Vzemi lopatike ali lote 1 Kdor računiti zná, naj računi! in pomešaj jo s 100 funti vode polij dvakrat ali trikrat prav močno rastline, na kteri On jo priporoča raztopi jo v vreli vodi to lopatično vodo Prislovica 9 naj si . „. . SO gosenice itd. Ce tudi je rastlina zeló občutliiv«,, zapomnijo kmetiskl vendar jej ne škoduje ta poliv, pa tudi sad, ki ga rast- gospodarji lina rodi, ne dobi nobenega zopernega okusa Nekdaj je nek nemšk knez bival vec dni v Re gensburgu na Parskem. Nekega jutra zgodaj se spre * Kak s e dnega drevj li? To drevesno bolezen poznajo vrtnarji tako dobro da haj po mestu in okolici njegovi ter pride na ondašnj Je ni treba V se kamenem most vidi 7 so delavci pometali cesto 7 da smeti in živinsko blato, ki Ie Knez ležalo na mostu 7 w ^ v v y jl> v * i i j x C4/v/ v i • : ^/ JL ^ vi c ^i popisavati. Oni pa tudi vedó, da se tako bolnemu drevesu začne muzga izcejati in da se od sape in moče tako skazi, da se gnjiloba po drevesu reko Donavo, namesti da bi ga bili Cez malo dni kneza mečejo čez most v vkup držali in odpeljali na polj obišče predsednik ondašnje kmetijske družbe grof W., prav umen in bogat grajščak. Knez suče govor nalašč tako. razšin 7 ako se mu kmalu ne pomaga Po čilu vrtnarja Valent pnporo na grajščini Isenburg naj se da pride beseda do tega, kar je unidan pazil na kamenênem mostu. Knez vpraša grofa, ali imajo tamošnji gospodarji res toliko gnojá, da ta poljski blagoslov Božji tako nemarno zametavajo? To vpra tako drevó tako-le ozdravlja: Izreži z nožem ali izdolbi z dletom ves gnjili in bolni les iz debla noter do zdra- (Saueram vega in rano drgni prav močno s kisl pfer) potem pa jo zamaži in zaveži z mazilom se naredi zmešaš. 7 da P ) 1 in kravjek 7 ktero skupaj sanje osupne predsednika kmetijske družbe tako, da ni vedel, kaj bi odgovoril. Knez poprime spet besedo in pravi: Dragi moj grof W.Î Vse kmetijske slovesnosti, Imenovani vrtnar trdi, da mu je to že ve-likrat raka pregnalo in da je tudi taka drevesa zacelil ktera so bila že zeló bolna. Da ima kisl veliko zdravilno moč zoper raka, je časnik „Frauendorf. BI." že večkrat omenil. Da se goveja živina pri življe nj i ohrani, potřebuje za vsaki cent svoje žive teže 3 funte in pol sená ali pa kake druge klaje* ktera zaleže toliko kolikor ti 3 funtje in pol. 108 - Novi davki. Komaj je potihnii preširni vrisk nekterih ljudi, da je zbornica gospôska državnega zbora po sprejeti novi zakonski postavi razrušila konkordat, je — kakor sama stara „Pressa" pravi — finanční minister dr. Bre-stel s svojimi davkovskimi predlogi kakor „z mrzlo vodo polil srca, ki so ravno pred vročega veselja kipela." Na milijone in milijone druzih ljudi, ki s svojimi žulji plačujejo davek, so željno čakali: ali bode res, kar nekteri norčavi svobodnjaki trdijo, da po odpravlje-nem konkordatu nastopi v Avstriji izvelicavni čas, po kterem bode hipoma vse bolje? Al glejte čudno na-ključbo ! — 3 dni po tistem dnevu (21. sušca), ki so ga omenjeni svobodnjaki sè zlatimi črkami pisali v pratiko državno, stopi minister dr. Brestl na oder državnega zbora in, kakor sam pravi, težkega srca zbornici poslancev podaja 5 tabélj, to je, 5 novih postav, na kterih so napisani novi davki in še drugi pomocki, s kterimi minister misli državo saj začasno rešiti denarnih zadrég. Prva postava zadeva davek na kupóne državnih obligacij in pa predelek nekterih državnih obligacij v eno novo obligacij o, da se po tej poti doseže enost (unification) državnega dolgá. Druga postava zadeva davek na premoženje. Tretja: po-višanje davka od vsakoršnih loterijnih djobitkov (razun male loterije) od 5 na 15 od sto. Cetrta: izdavanje novih bankovcev za 20 milijonov. Peta: prodaj nekterih državnih grajščin, rudnikov itd. Poslušajmo zdaj samega ministra, kako teh 5 postav izročuje zbornici poslancev sè željo, naj jih potrdi. Minister začenja svoj govor s tem, da pravi, da državni (cesarski) kasi primanjkuje za letošnje leto 52 milijonov goldinarjev. Dozdaj — pravi —smo leto za letom delali nove dolgove in s tem si čedalje bolj podkopavali kredit. Temu mora enkrat konec biti, sicer gremo čedalje bolj rakovo pot. Skrbeti pa moramo ne le za letos, temuč tudi za prihodnost. Ogerska dežela ni vzela toliko državnega dolgá na-se, kakor bi ga bila imela vzeti (rajski sad dvalizma!). Vlada bo si, govori minister na dalje, stroške zmanjšala, da bo uradnikov iz službe izpustila ; al oni morajo vendar mirovino (penzijo) dobivati, družim pa, kterim se bode zdaj več delà naložilo, se mora dati viša plača. Ce dobro gré, prihranimo prvo leto 2 milij ona, m v drugem 4 milijone. Na vsaki način bode za prihodnja 3 leta z m a nj k a 1 o 150 milijonov gld. — Na pósodo vzeti teh 150 milijonov — pravi — to ne gré, ker bi si s takim posojilom nakopali 10 milijonov novih obresti (činžev) na leto. Tudi to, da bi za 150 milijonov novih bankovcev izdali, ne gré, kajti ažijo srebernega denarja bi s tem še bolj povišali. Izdajo novih bankovcev si moramo prihraniti do onega časa sile, ako bi se nam kaka nova v oj ska vn e 1 a. Sicer se zdaj še nikjer ne vidi, da bi vojsko dobili; al stanovit-nega mirú za prihodnja leta tudi težko moremo upati. Ogri plačajo blizo 12 milijonov manj k državnemu dolgu, kakor bi imeli plačati. Teh 12 milijonov moremo si pridobiti, ako pri državnih ob-ligacijah (kamor pa, na priliko, obligacije zemljiščine odveze in še nektere druge ne spadajo) pri kupónih namesti 7 od sto odbijemo 12 od sto, in tedaj namesti 5 gld. plača država le 4 gld. 40 kr., sicer pa tudi nektere obligacije prenaredi v nove tako, da bi se od njih za vse prihodnje čase le obresti plačevale, obligacije pa lastnikom ne povrnile več nazaj. — Vrh vsega tega naj se prodá državnih grajščin, rudnikov, fužin itd. za 21 milijonov gold. Po vsem tem bi se za prihodnja 3 leta državna prima nj kava znižala na 70 milijonov gld. — Kako pa — vpraša minister dalje — te dobiti? Ako tišti, ki imajo obligacije, morajo za- dovoljni biti z manj šimi obresti, treba — pravi minister — da tudi drugi, ki imajo zemljišča (grunt), hiše ali drugo premak lj ivo premoženje, svoj del plačajo, in to za 3 leta (1868. 1869. 1870.) tako, da 6. del tega davka plačajo meseca rožnika in grudna vsako leto skozi 3 leta. Od vrednosti zemljišč bi plačali za ta 3 leta po 1 gold. 20 kr. od 100 gold., od vrednosti hiš po 90 krajcarjev od 100 gold., od vrednosti premakljivega premoženja (premoženja, ki ga ima kdo v kupcii, obrtnii, fužinarstvu, v izposoje-nem denarji) pa 1 gold. 50 kr. od 100 gold. Čegar premoženje ne presega 1500 gold., ne plača nič, pa tudi od višega premoženja se odbije 1500 gold. Ves ta davek od premoženja bi utegnil v 3 letih do-našati blizo 65 milijonov gld., in tako bi se primanjkava zeló pobotala. — Minister sam pripoznava, kako težko bojo zadeli ti davki ljudstvo; al kar naravnost reče, da sila kola lomi. Potem pa si še sam stavi vprašanje: ali čez 3 leta ne bo davkov od premoženja več treba? — a na to vprašanje si sam ne vé gotovega odgovora, ker dandanes nobena živa duša ne vidi v prihodnost. — ako minister. Dozdaj še nismo brali nobenega neodvisnega časnika in nismo slišali še nobenega Člověka, ki ima srce za kmetiške in hišne gospodarje, da bi pritrdil predlogu ministrovemu, kteri zemljiščem in hišam, ki že tako komaj dihajo pod bremenom davka, še nove davke naklada. Kaj minister, ko je izdelaval svoj načrt, nikakor ni premislil tega, da državo hoče rešiti s pogubo kmetovalcev, obrtnikov in hišnikov ? Saj sta že dva ministra pred njim sama očitno rekla, da zemljiščni davek se ne dá nikakor više napeti! Kaj neki je država potem, ako državljani pridejo celó na beraško palico? Zeló hudo bi tudi marsikoga zadelo to, da se obrestim, ki jih donašajo obligacije, odbije po 12 od 100 gold. Mislimo si le kako vdovo ali pa kakega siroteka, ki s to mrvico premoženja, ki ga jej je v obligacijah zapustil mož ali so mu ga zapustili stariši, zdaj komaj izhaj a, ko le 7 od 100 pušča državi, v prihodnje pa se bi jej moralo puščati 12. To je gotovo, da je država v denarni stiski in zavoljo trdovratnosti Ogrov še v huji, in da res potřebuje denarja; al vzame naj se tam, kjer so veliki kupi; davek naj se naloži na lišp — kakor v nekterih druzih državah — in na potrato, na cigare in tobak, znižajo naj se visoke plače velikašem in mnogi nepotrebni stroški. Nadjamo se za trdno, da poslanci, kteri poznajo reve posamnih dežel, bojo z odkritosrčno besedo in kar naravnost — saj kar se zemljišč in hiš tiče — ministru rekli: „ne moremo!" Socijalno-cerkvene »tvari. 0 praznovanji nedelj in praznikov. Kadar kruha manjka, skušajo ga ljudjé iskati po vseh kotih, nekteri prav po čudnih potih. In tako je prišlo dandanes tudi to vprašanje na vrsto: ali bi se ne dalo delavcem pomagati, aa bi se izbrisali praz-niki in nedelje iz pratike in bi se smelo delati vsaki dan v letu, ki ga je Bog dal? Tište baže ljudje, ki so jim dandanes cerkvene postave hud trn v pêti, merijo tudi na praznike, kakor so „Novice" že enkrat omenile v obšírném sestavku. Te dni nam je přišel v roke^ zvezek časnika „ Reform", kteri tudi to rec pretresa. S uz elk a gotovo stoji v prvi vrsti svobodoIjubnih mož, vendar njemu svobodoljubje ni še možganov zmešalo, zato tudi s pre-pričavno besedo pobija nasprotnike praznikov. Berite, kaj pravi: 109 „V obravnavo, da se odpravijo postave o odrtiji, vplelo se je tudi vprašanje o praznikih, in zanimivo je to, da baron Beust je prvi udaril na ta zvon. Tožba, da preveliko praznikov škoduje gospodarstvu, je že stara. Dandanašnje gibanje v Avstriji pa veliko dalje men ; ono sega po vseh praznikih, torej tudi po ne-del ji. To se vidi iz tega, ker se sila visoko ceni škoda, ktero prazniki vzrokujejo gospodarstvu; kajti če se odpravijo sami prazniki, škoda je tako majhena, da skoro ni vredno z gospodarskega ozira govoriti o njej. V Avstrii namreč imamo le 13 splošnih praznikov *), in ce prištejemo še praznike deželnih patronov, štejemo jih še enega ali dva več. — Morda je ktera dežela, da bi opustila praznik svojega patrona;^ gotovo si pa ne bodo dali vzeti Magjari praznika sv. Stefana, Cehi svojega Venceslava in Ivana Nepomučana ne itd. Izmed 15 splošnih praznikov menda vendar ne bo nikdo hotel izbrisati božičnega praznika in obrezovanja Go-spodovega ali novega leta dné; ostalo bi toraj le še 13 splošnih praznikov; če se ti odpravijo in se ljudjé res sploh poprimejo delà o teh dneh, spravi se res mnogo zaslužka **) na dan, gotovo pa ne toliko, da bi bilo Avstriji pomagano v njeni denarni stiski, ali celó da bi se, kakor je poslanec Skene rekel, poplaćali državni dolgovi. Naj tù le mimogredé opomnimo, da so to pac čudni ljudstveni prijatelj i, ki zahtevajo, naj delavci s svojim potom poplačajo državni dolg! Mnogo sovraž-nikov imajo prazniki sv. Stefana, velikonoční in bin-koštni pondeljek. Toda, ljubi Bog! ali naj bi naši delavci nikdar ne imeli dveh praznikov zapored? — Največ protivnikov imajo pa štirje Marijini prazniki. Toda katoličani, zlasti pa ženski spol si teh praznikov nikakor ne bode dal vzeti, in da bi si jih tudi dali, ubogo malo je s 4 dnevi pomagano národnemu gospodarstvu; prav taka je tudi s prazniki: sv. 3 treh kraljev, darovanja , vnebohoda, sv. Rešnjega telesa, sv. Petra in Pavla in vseh Svetnikov. — Vse to kaže, da protivniki praznikov dalje merijo, na to namreč, da se odpravijo tudi nedelje. Mi smo tega prepričanja, da si ne more nobena pravična vlada, naj stoji na kterem koli ver-skem stališču, predrzniti, ljudstvu odpraviti dan Gospodov. Vsi verski ustanovitelji in vsi modri postavodajavci vseh časov so spoznali, da vsaki teden je en dan korišten in potreben za duševno povzdigo, za počitek in čisto človeško prostost. Skoda, ki se z nedeljami delà gospodarstvu , dá se res skoro do solda preračuniti ; a kdo more preračuniti visoko korist prazniških počitnih dni v fizičnem, duševnem in nravnem obziru? Kdor ne pozná te koristi, ta sploh ne pozná človeškega rodú. Ozrimo se na narode, kteri se nam stavijo na izgled. Angleži, kterim je gotovo jako mar za materijalen dobiček, nedeljo jako oštro praznujejo, še bolj pa severní Amerikáni. Kolikor bi se pa tudi zaslužilo v 52 nedeljah, to nas vendar ne resi nevarnosti, ki žuga iz socijalnega obzira. Na Francozkem nobenega praznika oštro ne praznujejo, še celó ob nedeljah očitno delajo, in vendar se je prav na Francozkem bati naj veče nevarnosti iz družinskega obzira. Vrh tega, če se tudi odpravijo prazniki, se menda vendar ne bode dalje seglo, kakor *) Šuzelka jih šteje le 13, pa jih je 15, namreč: 1. Čistega spoČetja M. D.j 2. BožiČ; .3. sv. Stefana; 4. Obrezovanja (novega leta dan); 5. Sv. 3 kraljev; 6. Svečnica; 7. Mar. oznanjenje ; 8. Vé-likonočni pondeljek; 9. Vnebohod; 10. Binkostni pondeljek; 11. Sv. ReŠnje telo; 12. Sv. Petra in Pavla; 13. Mariino vnebovzetje; 14. Mar. rojstvo in 15. Vseh svetnikov; 16. deželni patron. **) „P. Lloyd" in dr. Klunov „Volkswirth" sta preračunila, da si le rokodelci in kmetje zaslužijo 10 milijonov goldinarjev na dan. Ali je pa tudi res, to naj nam dokažeta. Mi ozir tega zaslužka bralce zavracamo na 10. stran letošnjih „Novic." Pis. da ne bode več prepovedano delati ob nedeljah, kajti svobodomiselna vlada menda vendar ne bo ljudi silila delati, kakor baron Beust menda tudi ne misii Avstri-jancev celó tako prenarediti, da bi si sreče iskali v tem, da bi tako úborno živeli, kakor živijo Saksonci. Določno pa se mora krinka z obraza potegniti hlimbi, češ, da se imajo prazniki odpraviti z demokra-tičnega stališča, to je, iz ljubezni do delajočega ljudstva. Grozovito je pa to, da se za odpravo praznikov pote-gujejo prav oni, ki so tako srečni, da sami imajo praznikov, kolikor jih le hočejo; oni, ki ne zgre-šijo nobenega lepega dneva, da ne bi peljali se kam; oni, ki se vsak dan lepo sprehajajo, kolikor se jim poljubi; oni, ki vsako leto cele tedne ali mesce počitka iščejo na popotovanji ali v toplicah, oni, ki jim malo ur mine, da ne bi bili v gostilnicah ali kavarnah; oni, ki se dan na dan razveseljujejo v glediščih in v družbah. Prav taki hočejo, da bi ljudstvo skozi celo leto dan na dan od zore do mraka težko dělalo v zatuhlih delav-nicah; prav oni hočejo, da bi ljudstvo imelo veselje le nad delom, da ne bi imelo nobenega počitka, razun po noči in v grobu!" — To so pač „preeartani" ljudstveni prijatelji!? Bog varuj ljudstva takih osrečnjakov. Driižbine stvari. 0 zadevah slovenske Matice. Nacrt novih Matičinih pravil. Namen. §. 1. Matici slovenski, ki ima sedež v Ljubljani, je namen, slovenskemu narodu pripomoći do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daje ali vsaj podpira, da se izdadé. Udje. * §. 2. Ud slovenske Matice je, kdor naznanivši društvenemu odboru svoj pristop a) kot ustanovnik plača 50 gold. a. v. precej ali v petletnih obrokih, ali pa b) kot 1 etnik se zaveže, da bode Matici plače val po 2 gold. a. v. na leto. c) G as tne ude izvoli véliki zbor. §. 3. Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v prvi polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se po odborovém sklepu sme izbrisati izmed družbenikov. §. 4. Vsak ud ima pravico: a) podajati društvu nasvete po odboru; b) priti na veliki zbor, udeleževati se v njem razgo- vorov, glasovati in voliti odbornike, pa tudi sam biti izvoljen; c) přejeti vsako leto poročilo o tem, kaj je storilo društvo, kako je gospodarilo z novci, in dobiti tudi imenik vseh družabnikov. §. 5. Vsak častni ud in vsak ustanovnik dobiva po en iztisek vsake knjige, kolikor jih društvo dá na svitlo. — Letniki pa dobivajo po odborovém sklepu na leto vsaj po toliko tacih ob Matičinih stroških natisnje-nih knjig, da bodo te knjige po prodalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, kar jih društvo dá tisto leto na svitlo. §. 6. Ali udje dobodo, ali ne, po niži ceni knjige, ktere so prišle z Matičino pomočjo na svitlo, to mora za vsako priliko posebej odbor odločiti in razglasiti. §. 7. Knjižnice in družbe so nesmrtne; če se torej hočejo zagotoviti, da bodo prejemale vse knjige, kolikor jih na svitlo dá Matica, morajo plačati po 100 gld. a. v. ali precej, ali pa v petletnih obrokih. 110 §. 8. Stroške za pošiljanje društvenih knjig placa vsak sam. Veliki zbor. §. 9. Odbor vsako leto vsaj enkrat in sicer navadno poleti povabi družbenike v Ljubljano na véliki zbor, in mora vsaj 14 dni poprej oznaniti, kaj pride v njem na vrsto. p- ; §. 10. Sam véliki zbor ima pravico: a) da izbere izmed udov tri možé, kteri presodijo in potrdijo odborov letni račun o novčnem gospodarstvu. Ta račun mora vsaj 14 dni pred vélikim zborom v društvenem stanovanji pripravljen biti, vsakemu družbeniku na ogled; b) da določuje o proračunu, kterega odbor predloži za prihodnje leto; c) da voli odbornike, častne ude ; in ako hoče, društvu pokrovitelja ; d) da sklene o opravilnem redu, kterega je odbor iz- delal in předložil; e) da razsoja prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med odborom in med drugimi udi; f) da, če je treba, prenaredi ta pravila. Nasveti o tacih prenaredbah morajo biti v povabilu od besede do besede razglašeni; g) da sklene, ako ima društvo nehati. §. 11. Véliki zbor odločuje tudi o vseh druzih matičinih rečéh, ktere mu odbor predloži. §. 12. Praviloma glasujejo le tisti udje, kteri sami pridejo na veliki zbor. Le pri volitvah (§. 10. a in c se vštevajo tudi volilni listki tacih družbenikov, kteri sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad kake prevare. — Da sklepi obveljajo, mora biti v velikem shodu zbranih saj 45 družbenikov in pritrditi mora nadpolovična večina, v primerljejih §. 10. f in g pa dve tretjini glasov. Pri volitvah zadostuje pod-polovična večina glasov. Odbor. §. 13. Veliki shod izvoli 40 odbornikov, da oskr- bujejo društvena opravila, da konečno sklepaj o o vseh matičinih zadevah, ktere po §. 10 ne spadajo občnemu zboru ali kar po §. 11. odbor sam njemu ne predlaga. Tudi raz s oj aj o prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med družbeniki. Izmed le-teh 40 odbornikov jih mora vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani. Vsako leto izstopi deset po volitvi naj starej ših odbornikov, ki se pa smejo zopet voliti. §. 14. Odbor izmed sebe izvoli prvosednika, njegova dva namestnika, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. Odbor tuđi za vsako priliko posebej ali pa za vso dobo izmed sebe izbere tište poročevalce, kterih je treba poprašati, kakošen se jim zdi rokopis, ki se društvu ponuja. On izvoli tudi tajnika in druge potrebne pomoćnike. §. 15. Prvosednik ali eden njegovih namestnikov zastopa društvo in podpisuje z enim odbornikom vred vsa društvena pisma in oznanila. §. 16. Da obveljà odborov sklep, je dovolj, da se o pravém času pred sejo vsem odbornikom pošljejo pisma, v kterih se naznanijo najvažnejše reči, ki bodo v seji na vrsti, in đa je potem s prvosednikom ali njegovim namestnikom vred vsaj 11 odbornikov pričujočih, pa da dve tretjini teh odbornikov pritrdite. Društveni imetek. §. 17. Društvena glavnica so: a) plačila ustanovnikov (§. 2), knjižnic in družeb (§. 7) ; b) darila, dedovine in volila (legati), ako presežejo 30 gold.4a. v.; §. 18. Matičina glavnica mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotinskemu imétku, in dati se mora precej v take roke, da tekó od nje obresti. Javna in zasobna dolžna pisma morajo biti pod tremi ključi, in sicer pod blagajnikovim in pod ključema dveh odbornikov. §. 19. Letni stroški se plačujejo: a) iz obrestih Matičine glavnice, b) iz novcev, ktere na leto plačujejo letniki, c) iz daril in dedovin izpod 30 gold. a. v., d) iz dohodkov od razprodanih knjig, ktere dá društvo na svitlo. Dokler pa društvo nima 40.000 gold. a. v. glavnice, letni stroški ne smejo presegati 3000 gold. a. v.; vse drugo se prišteje Matičini glavnici. §. 20. Ko bi društvo nehalo, mora poslednji véliki zbor z nadpolovično večino glasov skleniti, v kakošen občnokoristen namen se obrne društveni imétek. Slovstvene stvari. Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz Ritter von Miklosich. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Martius. Nsl. a) s u š e c (1466), Trub., Meg., ev.-tirn., Jambr., strsl. suhyj (měsecb), hrv. sušac martius, po dr. Miklošiči morda zato, ka se ta mesec zemlja osuši za oranije. Moj dostavek: nekoliko, a ne mnogo drugače sem uže poprej slišal soditi o tem imeni, da je namreč „martius" za tega delj sušec imenovan, ka ima tako sušilne vetrove, da po snegu ali dežji hitro zopet osahne zemlja i cesta; b) nsl. brězen (poleg: sušec po Gorenjskem), čšk. březen, mlrus. berezozot, rus. zola martius, — strsl. brězBnt, brězen^, brězok-B, brězozota aprilis, mlrus. berezen martius, aprilis, ker ob tem času teče iz breze mezga, katera se tudi imenuje mlrus. zola: tečet zola iz berezy, lit. sulte-kis aprilis, uprav: birkensaftfliessen (sula birken-saft, tek: teku fliesse). Nekateri so mislili, da je imenu brězen itd. ta vzrok: „quia tunc animalia ad coitum moventur", a gosp. dr. Miklošič se po pravici ustavlja, opominjaje, da beseda brěza (birke) i prilog: brěj strsl. brěždb praegnans nejsta jedne korenike. Moj dostavek : prilog : brěždi. je iz glagolske korenike : brd tragen (prim. brěme last) ter iz prilépka: j kakor strsl. bolěždb adj. krankiz: bolěd-ji*), i če torej Gorénjec veli: mačke se brěznajo, mačke je brězen napél (coitum appetunt), nej pozabiti, kar govori Elze v svojej knjižici: „Gotschee und die Got-schewer" na 57. strani: „im kárntn. Lesachthale wird merzn von der begattung der katzen gesagt", da torej *) Kaže , da v prilogu : b r č ž d i> trachtig, zóbnik d, kateri je odletel v besedi: bremç, spada res h koreniki, kajti z drugim zóbnikom (t) je strsl.: prat-ežfc m. sarcinae, nsl. (v Laščah) : o p r t - a f. tragband, hosentráger, oprt-iti, naprt-iti, na hrbtu breme na oprte naložiti, srb. prt-iti, auf den riicken heben, naprt-iti aufladen, prt-ljag m. gebáck. Da d tudi v besedi: boleždb spada h koreniki, priča strsl. bolëd-ina m. aegrotus, boled-Bni adj. laborio-sus, boled-ovati aegrotare, kateremu glagolu po obliki ustreza no vsi. . m oie d-o vati unausgesetzt bitten. Kakor brčždfc, tako so narej eni tudi strsl. prilogi : věždfc peritus, iz : věd- wissen ; raždb lubens, iz: radi; stuždb, štuždB, Čuždjb, tuž db, nsl. tuj alienus, iz: stud itd. Pis. Ill brěznati se izvira iz mesečnega imena a ne naopako Imate tedaj vzroka dovolj, žalovati nad grobom c) nsl. martius ciatio behtnik Meg., Gutsm., obahtnik o. Mark, dvojih src, ki ste jih s svojo neznačaj nostjo pred časom _ L _ l 1_ - 1— TVJ ^ « />bclltM'/>n nmmi.n uman li in nolinîlî tt klorlna lrvil A ni»r> a tram li a l( 1 bahtnik eg prilis 7 annun- umorili in pahnili v hladno krilo crne zemlje. M. 25. martii Meg., o. Mark. To mesečno a ime je tujega rodu: strvisn., sredvisn. ebennaht tag- sunljivo. Peljite me Milici!" prosi me Ljudevit pre- chtgleiche. Moj dostavek: beseda ebennaht und je torej naravnost prelože iz lat q uinoctium i ako jo poprej na vas prihod polagoma ne pripravim. Pa kaj jej čem tudi povedati? Vedite, „Ne smem, menda nej lehko dvomiti, da ima Device Marije praznik da ona še ne vé, da jo mislite za vselej zapustiti. a ebeht ime iz nem. besede ebennaht, ker ta ker je tudi tirolski bnachten fest der verkiindigungMariae, Schopf 100 krat sta noč i dan res enólika i i j> 7) U Nikdar! — nikdar več se ne bom ločil od nje Gospod! prekasno je", mu rečem. Morebiti vendar še ni — Bog se me bo usmilil" 7 Nsl. ime kakor s behtnik besedi beht čnik (februarius) Meg. besedi tako ustreza, zavrne Ljudevit. „Prosim vas, pojdite hitro do nje, in čni ca. P°vejte jej, da meje od nje odpeljal nek skriven vzrok, Ker obe nsl. besedi: ebeht mo behtnik imata pri kterem je šlo za moje poštenje, pa da je zdaj vse svoj pravi i prvi rod v iz početka znači samo aequinoctium besedi: ebennaht, katera vredjeno in poravnano. Povejte jej dalje ____•____x '__________x____• 1* __ 1™« Ttí „o onAr,nofA U ebehtnik morda pravilnej vrstil torej bi se kar vi za najbolje spoznate 7 povejte 7 mesecem kateri Na to milo prošnjo se mi vkljub moje mržnje začne ÇI1 lili & Luui ua a v iiucj c vioui n. ui^o^v/^iu , uab^ii — • " -----~ ^----j « ~ — —- J J » J imenujo po velikih naravskih prikaznih; č) nsl. mali smiliti nesrečni Ljudevit. Zaukažem nasedljati najbr- trave Jambr vilnej 7 poleg nepravilnej Jez. martius oblike: malo-t nsl ovi-jez. maruus; uj nsi. gregurščak (pra- "-^«j * ovuv íuuiwuu , w u« gregorščak) martius, sv. Gregorja mesec; vsa od hrepenenja zavzeta bolnica nasprot zastoka : zejšega konja, in v urnem teku odjaham proti grajščini svoje sosede. Komaj stopim v sobo Miličino že mi čas za strsl. l^žujeki martius > iz glag ltgat 7 (lugen), v _ m _ _ _ # _ služilo Raz obličje vaše vam berem veselo novico. Prosim Oh moj Bog! srce mi pravi, da se je Ljudevit vrnil. ležnjivega vremena, nego za „martius", prilis a da bi torej to ime bolj ali nikdar nej pozabiti, peljite mi ga urno, da ga še enkrat vidim." > £n: Koj kar o tej stvari gosp. dr. Miklošič govori tekój v za- med durmi se vrnem, zajaham zopet čilega vranca ter četku svojega spisa. Nsl. Aprilis. mali traven (1466), Trub. tim. hrv. mali travan, srb. travanj aprilis Meg. oddrôim proti svojem domu, kjer me je Ljudevit že komaj čakal. Hitro zasedem druzega konja, kakor tudi Ljudevit svojega, in skokoma jo vlijeva kar naravnost 7 ev.- čez travnike proti sosedini grajščini. Al — prepozno f 7 Habd ., stol.-prat., véliki t r a v e n novi-Jez., Na prag Miličine sobe stopivšima nama na ušesa zadoni srce presunljivi jok vse grajske družine, ki se je bila v pobožni molitvi zbrala krog smrtne postelje od vseh strsl. travbnfc trěvbnB, tráveni., tráven®, hrv. travan, mlrus. traven starorus. tráveni., čšk. tráven majus, Moravljanom 7 i 7 i družinčet neskončno ljubljene Milice. sobo stopivša Slovakom: junius. To ime kaže mesec, v katerem raste našla sva M i lie o mrtvo! Sladki smehljaj zibal se jej i zeleni trava nsl. ebahtnik Meg. aprilis; X ZJVŠltŠULl vi Cm Y C4 • KJ J UQ1# JLUVg* U^lJllJLU j KJ J gjurgevsôak (pravilno: ^ur^evščak, jurijevščak) tim. aprilis sv. J ur ij a mesec ; strsl. brězfcn® 7 nsl. ev.-brě- Je kakor k slovesu na njenih bledih ustnicah oko zen i, brězok®, brězozolt, aprili, aprilis,. o čemer se je uže govorilo. (Dal. prih.) njeno pa — ono je gledalo že cvetne livade srečnejše domovine, kakor je naša zemeljska solzna dolina. Teta se za Ljudevita kar změnila ni, kakor bi ga ne bilo; meni pa je djala: Ko ste odšli Naznanilo družbe sv. Mohora. poklicala me je Milica ** o< */KJL y XU Uli O OlaUIVllU ^ jJ7 77 Zabavno berilo. Zenitnina. v Crtice iz življenja, poslovenil po hrvaščini J. Levičnik. (Konec.) a grenko je umreti take radosti!" pogrebu Miličinem molčim!" Kmalu za Milico šla je v grob tudi teta njena, stara moja soseda in prijatlica. Ljudevit je prodal ne dolgo potem svojo grajščinico in zapustivši domovino šel je iskat po ptujem svetu hladila svojim srčnim Potrošivši tako kmalu svojo obilno očetovsko dedšino se ni vedel zdaj kam obrniti. Izneveril se je poslednjič rodu svojemu in veri očetovi ter stopil v turško vojsko. Ni dolgo, kar sem izvedel, da je umrl ranam. Dobrih štirinajst dni potem stopi v mojo sobo čio- v neki bolnišnici na jutrovem za hudo kužno boleznijo. vek, enak nočni prikazni. Gledam ga, in kmalu me Tako je končal, akoravno po ljubezni toliko srečni Lju- ga bilo o svitlem dnevu groza. Ako ne bi bil sprego- devit življenje svoje, zapuščen od vseh, neobžalovan od voril. nikdar ga ne bi bil spoznal po obrazu, tako se nikogar, bil spremenil. Bilje Ljudevit. ne bo. ii kakor tudi za mano ne živa duša začivkala Razun moje ranjce matere me ni nikoli nobena Gospod! je li še rešenje za-njo?" — vpraša me ženska rada imela; mislim pa, da ga ni člověka pod kakor brez duše. Hvala Bogu, da ga ni na tem lažnjivem svetu", solncem, ki bi više cenil dar ljubezni ter bil srečnejši od „JLXVČM.Ž* JJUgU, Utt UI —— 11«» tCJLli, X&ZillJÍV Clil svetli", mene, UČI Ui 1111 Uli 1C CU ZáOiLWlS. IJ UUCZiUl UUOIJčtl ICUUUV odgovorim mu z mrzlim ledenim glasom. „Kmalu se pot življenja mojega. Al — mati narava ni mi podarila bo preselila na boljši dom da bi mi bil le en žarček ljubezni obsijal temno 17 9 roditeljem svojim, ne bodo sramotno zavrgli, tako kakor ste jo vi." ki „Tedaj naj se me jDog usmni!" zastoce v soizan ruKaj je Koncai pnjatei moj povest svojo. Ljudevit. „Glejte ! přišel sem neposredno od groba sem mu na srce in tolažil ga, kar koli sem mogel se me Bog usmili!" zastoče v solzah epote telesne — s tem pa je podpisala osodo življenju mojemu." Tukaj je končal prijatel moj povest svojo. Govoril 7 Julijinega. Predvčeranjem smo jo zakopali." vse - zastonj. Le majal je z glavo ter na vse moje 112 besede odgovarjal: „Zvezda moja je zatonila — zato-nila za vselej !" In resnico je govoril moj prijatel. Žalostěn — kakor v predčutkih svoje bližnje smrti me ob slovesu zadnjič poljubi. Kmalu zatem sem izvedel, da tudi on se je preselil za Milico v milejšo domovino unkraj groba! Iz Belega grada 24. marca. — Tukaj nas je nemilo dirnola beseda barona Falka v ogerskej delegaciji, da Avstrija ne more ravnodušno gledati, ako bi se v zemljah turškega carstva dogodil kak vstanek. Od davno že zoamo, da Avstrija nije prijateljica narodom iztočnim, tim bolje pa čuva vkupnost otomanskega carstva; ali drugihkratov vendar je zagotavljala, da jej je na srcu blagostanje sosednih narodov, ki so ž njenimi po veri i narodnosti i zajednej prošlosti skopčani. To nam pokazuje i depeša Nr. 77 barona Beusta knezu Metternihu v Parizu. No ali da se okolnosti tako brzo menjajo ali da je g. kancelář dobil nova uverenja, nova načela v pogledu na istok, — istina je to, da poslednja izjava je zeló iznenadila vse istočane. Oni sicer niso se mnogo nadali od Avstrije; ali tega niso ni zaslužili. Kakove vzroke more imeti Avstrija za tako postopanje, prav za prav mi ne znamo; ali dozdeva nam se, da bi rada oplašila kristijanske narode na istoku, da přestaň ej o o svojem nezadovoljstvu, i da izčekujejo od same milosti portine poboljšanja svojega stanja. Ako Avstrija tako demonstrira proti pravičnim i prirodnim zahtevam kristijanov iztočnih, na čast jej to; ali vspeha bo imela s takimi izjavami malo, i preporodjenje iztoka, i ako ga sprečava, svršilo se bo vse jednako. — Drugi vzrok tej izjavi mogel bi i ta biti, da vpipa razpolo-ženje evropskih vlad, kako da mislijo, ako bi se ona vpletla v istočne stvari, pa zdaj čaka, kaj bodo časniki na to odgovorili. — I tretji vzrok mogel bi se vzeti še rivalstvo proti Rusiji, ki je s svojo politiko na iz-toku pridobila srca vseh plemen. — Kakor jej drago! narodi na istoku naučeni so že oddavna samo zlemu, pa niso izgubili srca, kako li da bi ga zdaj gubili! Oni ne zahtevajo ni več ni manje od porte (turske vlade), nego da se izvrši hatihumajum, koji jim jemči samoupravo, i kojega so sile same garantovale kristijanom v Turskej , i kojega je porta obnarodovala, a žalostno ga izvršuje. Potem so kristijani istoka povse na zákonitém potu, v čemur bi trebalo, da jih vse vlade, ki so pod-pisale ugovor parižki, podpirajo i porti odrešeno nalo-žijo, da ravnopravnost jim ne bode samo gola beseda, nego resnica. Edina Rusija moško brani pri vsakej priliki avtonomijo kristijansko, i zato od nje samo nada , se istok bolje bodočnosti. Politika avstrijska s svojo izjavo pokazala je, da jej nije stalo do tega, da se istok uredi, ker očitno postopa proti interesom vseh iztočnih narodov; zato pa si s tem škoduje sama sebi i preprečava si, da jej ni jedno pleme turskega carstva ne veruje, — a Bogme ne more se kazati tako postopanje, da je koristno njej sami. Dogodilo se je, kar mu drago ! vtikanje Avstrije v iztočne stvari ali njeno orožano posredovanje povzdignilo bi vse stihije na istoku za odbrano, i prouzrokovalo bi obči rat, kteremu kraja dogledati ne moremo. Zato „videant consules austriaci, ne quid detrimenti capiat respublica!" Iz Dunaja 27. marca. (Še nekaj zastran §. 19. osnovnih drzavljanskih pravic). Od nekaj časa imajo neki slovenski časniki in njih dopisniki, kedar razgla-šajo primérljaje, da se §. 19. osnovnih državljanskih pravic, to je §. zarad narodne ravnopravnosti, ne spol- njuje, navado, da na koncu moje ime pristavljajo in za njim po nekoliko klicajev! Večkrat sem že premišljeval, kaj to pomeni; ali po pravici rečem, da prave še zdaj ne vem. Da bi se meni krivica připisovala, da se omenjeni §. ne spolnuje, tega si ne morem misliti, ker vsak dobro vé, da jaz nimam zvršilne oblasti v rokah. i Da bi se mi hotela zmota očitati, ker sem rekel, daje omenjeni §. dober, tega spet ne verjamem, ker vsak previđen vé, đa postava samo zato, da j o ta ali oni prestopi, še ni slaba. Krasti je, na pr., tudi prepo-vedano po božji in človeški postavi, pa nekteri vendar kradejo. Ali kdo bi se predrznil zavolj teh maloprid-nežev postavo dolžiti, da ni za nič. Pa tudi tega si ne morem misliti, da bi me hoteli na pomoč klicati proti krivicam, ki se godé ; ker to naj večkrat ni pravi način. Pritožba, ako hoče res kaj zdati, mora priti od tistega, komur se krivica stori, in podati se viši gosposki tistega, ki jo stori. To je ná-vadni pot. Ali ne rečem, da bi se krivica ob enem ne razglaševala tudi po časnikih. Prav je, naj je razglasi, da tudi drugi svet izvé, kdo je pošten, postavi in svoji prisegi z vest, in kdo ni. Le to je moja misel, da samo razglaševanje po časnikih brez dotičnikove pritožbe do više oblasti ni vselej zadosti. Meni bi se to ravno tako zdelo, kakor ko bi okradeni, namesti da bi šel do sod-nika, kraj o in tatu oglasit, raji šel v krčmo in bi ondi širokoustno postavi in sodniku zabavljal; tatii pa pri miru pustih Naj bi tedaj časniki in dopisniki in sploh vsi domorodci , kedar zvedó, da se krivica godi, nikdar ne opustili, dotičnike podučiti, naj se pritožijo pristojni viši oblasti, in naj ženo pritožbo, ako je treba, čez vse stopinje gori do ministerstva. Potlej se bo videlo, ali je §. 19. kaj vreden ali ne. „Politika" je unidan pisala, da je Jezerski obcini na Koroškem po deželnem odboru pod kaznijo 5 gold, ukazano, da mora nemški zapisnik predložiti namesti slovenskega. Jaz mislim, ako se občina pritoži, da ta kazen nikakor ne bo obveljala. Pa če tudi obveljá, tega po moji misli ne bo postava kriva, ampak tišti, ki so od cesarja postavljeni, da čujejo nad postavo, pa bi, pozabivši svojo dolžnost in svojo prisego, nje izda-jalci postali. Svetec. Iz Gradca. (Nasa asekuracija proti škodi ognja), ktera pod imenom „vzájemná notranjo-avstrijska asekuracija" obsega štajarsko, koroško in kranjsko deželo, je lansko leto šla rakovo pot. To potrjuje sporočilo direkcije same za 1867. leto, rekoč, da se je to leto število deležnikov zmanjšalo za 1863, število zava-rovanih pohištev za 4016 in znesek zavarovane vrednosti za 1 milijon in 977.910 gold. Asekuracija ta šteje že 39 let, in nobeno prejšnje leto ni šla ritinske poti kakor lansko. Direkcija pravi, da je res mnogo prej-šnjih deležnikov prosto volj no slovó dalo graški asekura-ciji, — da pa še več jih je vsled §. 75. direkcija sama izključila, ker so že večkrat s svojimi plačili zaostali. Po našem mnenji pa je glavni vzrok, da se število za-varovancev pri tej asekuraciji zmanjšuje, gotovo ta, da je zavarovalna tarifa (letos 40 kr.) z ozirom na druge asekuracije veliko previsoka, in da po takem ni čuda, da jo deležniki čedalje bolj popuščajo. Te visoke tarife pa so krivi preveliki gospodarski stroški te asekuracije; tako na priliko seje plaćalo lansko leto 15.561 gold, plače uradnikom direkcijnim v Gradcu in inšpekcijama v Celovcu in Ljubljani, za pobiranje za-varovine in remuneracije distriktnim komisarjem 22.328 gold., in za druge pisarniške stroške tudi veliko, tako, da stroški gospodarstva iznašajo čez 51.000 gold. , zraven tega se je za pota pri preiskovanji pogorišč pla- čalo še 4161 gld. To so silni stroški, ki jih prizadeva režija. Po takem ni čuda, ako se zuianjšuje število deležnikov; ker pa je sèm ter tjè požarov veliko, zato deležnikom prihajajo veča plačila, to je, veča letna tarifa. Nekdaj je graška družba imela malo konkurencije, zdaj pa je asekuracij veliko, in graški asekuraciji bode čedalje teži stan, ako ne zniža previsoke tarife. Iz Istre 28. sušca. — V 81. seji državnega zbora seje brala prošnja isterskih mest, da se preustroji nemška gimnazija v Paznu v gimnazijo laško. S tem isterski Lahi hočejo zadati novo rano nam Slovanom. Prošnja se je izkuhala v isterskih mestih, kjer Lah gospodari; vasi pa i druge občine niso o tem ničesa znale. Lahi bi vendar morali pomisliti, da jih je v Istri le tretjina, vsi drugi (t. j. dve tretjini) smo Slovani. Oni bi morali želeti v miru z nami živeti, ne pa preganjati nas i zatirati pri vsaki priložnosti. Gosp. Luka Svetec se je v zboru za nas potegnil i stavil pravični predlog: da pri preustrojenji pazinske gimnazije naj se po členu 19. temeljnih postav dá tudi isterskim Slovanom, kar jim gré. — Al čudite se dragi Istrani, ta predlog je bil — — zavržení! Od davna znamo, da isterski Lahi nam ne bodo pravični ; da nam pa tudi državni zbor vkljub določni postavi tako hude rane zadava, tega mi isterski Slovani nismo mogli misliti. Kaj nam je storiti? Čakati, da bi nam kdo po-magal? Ne, dragi rojaci, nego delati moramo i to hitro hitro. Vsaka plovanija (fara), vsaka občina naj hitro napiše prošnjo državnemu zboru, da se vpelje v isterskih gimnazijah slovanski jezik ravnopravno z laškim, in ako se odpravi nemška gimnazija v Paznu, ker nima nobene praktične koristi, naj pri preustrojenji njenem se ne gleda samo na Lahe, nego tudi na nas Slovane. Ako je državni zbor zavrgel Svetčev pravični predlog, naših prošenj nikakor zavreči ne more, ne sme! Posebno naj se poprimejo tega imenitnega delà Slovenci koperskega okraja i Slovani v Liburniji. Liburnjani! pomislite, da niste še nikoli zatajili svoje narodnosti, da ste si ohranili pošteno lice i čisto vest. Kastav! pomisli, da si tudi ti slavni isterski grad, ki talijanske prošnje gotovo nisi podpisal, osvitljaj si lice! I vi prebivalci kvarnarskih otokov, bote li molčali na prošnjo laško , ki hoče zatreti vaš materinski jezik v isterskih gimnazijah?! Slovenska stran Istre i Liburnija, ve ste ljube sestrice, vašej pomoči se pripo-ročuje s solznim okom tretja sestrica, to je, notranja Istra, ki je tako okovana, da se ganiti ne more. Podajte jej darežljivo i krepko svojo roko! Vsako prošnjo morajo podpisati: plovan in župan z županijskimi odborniki. Na noge tedaj s peticijo, da ne trpi škode pravična naša narodna reč! Iz Poddrage 25. marca. — Slovesno se odpre poddraška kmetiška čitalnica na belo nedeljo, to je, 19. dne aprila. Program besede, ki se začne ob 7. uri zvečer, je sledeči: „Domovina", možki zbor, besede A. Praprotnik-ove , napev A. Nedved-ov ; Pozdrav predsednikov; Popotnikova pesem, možki zbor, besedove J. Strelove, napev A. Nedvedov ; Govor : N a-rod i domovina; „Slavček", zbor, besede J. Gra-brijanove, napev A. Hribarjev ; Govor v spomin Matiju Vrtovcu; „Strunám", čveterospev; Deklamacija: „Raj z gublj en" od Koseskega; Lov-čeva pesem, možki zbor, besede J. Marnove, napev A. Nedvedov. — Po besedi je skupna večerja ; kdor se je želi udeležiti, naj to naznani odboru, če le mogoče do 6. aprila t. 1. — K tej slovesnosti uljudno vabi vse čestite domoljube iz okolice in od drugod odbor. Iz Ljubljane. (Iz deželnega odboraV poslednji seji je odbor sprejel pismo, po kterem mu c. k. deželno 13 - predsedništvo naznanja, da se vsled sklepa Njih Veličanstva od 3. marca t. m. tudi kranjskemu odboru v gospodarstvo izroči zaklad za obdelovanja zemljišč (Landeskulturfond) in naj deželni odbor od svoje straní v ta namen imenuje komisijo, ktera bode 31. marca t. m. iz vladinih rok prevzela ta denar. Deželni odbor je izročil to opravilstvo odborniku dr. Jan. Blei-weisu, ki bode z deželnim blagajnikom in enim urad-nikom deželnega računarstva prevzel ta denar, ki se je nabral iz glob (kazenskega denarja) prestopkov gozdne postave in poljske varstvene postave, ter iznaša v obli- gacijah 9917 gold., v gotovini 37 gold. 49 kr. — Na neko vprašanje deželnega odbora je odgovorila c. kr. deželna vlada, da vsled določnih pravil ces. 1 o v s k e postave gré c. kr. okrajnim (kantonskim) gospósk am oblast, v najemščino dajati lov (jago), ki spada na korist občinam (soseskam). — Prošnjo županije v Loki, da bi se nekterim zemljiščem na mahu dovolilo požiganje saj do konca aprila, je deželni odbor vsled §. 5. dotične postave izročil c. k. komisiji, ktera z dogovorom deželnega odbora odločuje požiganje mahú. — Ker seje dosedanji župan Janez Hauptmann županstvu v Polšniku odpovedal, bil je na njegovo mesto za župana gospodár Anton Zavrl izvoljen. — Na poziv nekega „komité" v „Laibacherici", čegar oséb nihče ne pozná, je preteklo soboto tudi v Ljubljani imela komedija mestne osvečave biti zato, ker je zbornica gosposka na Dunaji sprejela novo zakonsko postavo, ktera razrušuje konkordat. Al ta osve-čava je tako bila kilová, da izmed 980 hiš, ki jih šteje Ljubljana, so lučce brlele le v 64 hišah, pa še v teh ne v vseh stanovališčih. Vse deželne in mestne hiše, kakor tudi hiša c. k. deželnega predsednika, c. k. generala itd. itd. bile so temne. Pa še med mrvico tistih, ki so na svoja okna lue postavili, je bilo več tacih, ki niso vedéli, zakaj so razsvetili, in pa tacih, ki so cincali in cincali blizo do devetih ne vedoč, kaj bi storili. Ob desetih so tudi ti šli spat. Kaj se jim je sanjalo ono noč, tega ne vémo; al to vemo, da se je „resnicoljubnemu" poročevalcu „Laibacherice" sanjalo to, da je osvečava našla „allgemeinen Anklang", in da „wie mit einem Zauberschlag" je bila Ljubljana razsvit-Ijena. Ne vemo: ali bi se bolj čudili temu, da se je poročevalcu vse to sanjalo, ali da je „Laibacherica" tako predrzna, Ljubljančanom v obraz povedati take lažnjive sanje! Dobro je kritikoval osvečavo nekdo, ki ne stoji niti v vrsti „ultramontancev" niti „fevdal-cev", rekši: „Nein, nein, wir beleuchten nicht, Wir seh'n unser Elend ohne Licht!" Ravnokar nam je došel dopis iz Ipave, ki nam na-znanuje streljanje, ki je 23. dne t. m. trajalo od 4. ure dopoldne do 11. ponoči. Sosed je soseda popra-ševal: kaj pomeni grom? ali se je cesarju rodil sinek? ali so davki znižani? Nič od tega — „konkordat so pokopali!" To pa je hudo nevoljo izbudilo, in ko smo popraševali, kdo je izprožii to burko, osupnjeni so bili střelci tako, daje drug na druzega izvračal krivdo! Žalibog, da župan ni imel volje ali moči prepovedati to srboritost, ki po velikem aelu trudnému kmetu ni dala mirno spati. — Dunajski časnik „Reibeisen", ki na vse kriplje napada konkordat z besedo in podobami, je v poslednjem svojem listu prinesel podobo z napisom „novi vitez Juri." Kakor se sv. Juri sploh mala, tako je narisana tudi ta podoba s tem razločkom, da na konji sedi vitez, ki okoli pasa ima imé „Ant. grof Auersperg" in s kopjem (sulico, na kteri se bere napis „Anastasius Griin") drega v drakona, kteri znak leži in na vampu ima napis „concordat." Ako bi v Ljubljani imeli čas- nik s podobami, gotovo bi vstregli „Reibeisen-u" še to da v bi njegovi sliki dodali vse polno lešrb, s kterimi „novega viteza > ako dopoldansko véliko opravilo. Za to blago pomoč se pri- Kosti, fajmošter. namalamo srčno zahvaljuje urija raz- Od občecenjenega našega rojaka gosp. Fr. Bra- svetljuje navdušena množica, izmed ktere se bliščijo daške, profesorja na veliki gimnaziji zagrebški došla imena : Kraschovitz, Terpin, Mahr. v* iJU vj viv/ovijc« uu» ▼ vAiiAi giuiua^jiji ^agi^uoai ^ uuoia nam je ravnokar krasna knjiga, ki jo je po nalogi vla- v Beseda" v nedeljo se je zopet izvršila v občno dim spisal pod naslovom: „Sravnj i vaj u ci zemljo- Drugi pohvalo vsem, ki so gled je udeležili s petjem, godbo in P*s više razrede srednjih učionah." igro Slišali smo tri možk b kterimi sta Glinkov gi „Urá" in Prohazkov „Gl y > med naš " navdušeno bila sprej eta Jer ta J elovš ek Mlada gospodič pl. Fichtenau-ova je s petjem re- citativa in arije iz opere Flotowe „Alessandro Stradella' si pridobila občno pohvalo in to ne samo iz kurtoazije, ki se podobi krásnému polu y temuc tudi zato y ker njen glas v vseh razmerahčisto poje kot zvonček, inje trdna v vsem, kar poje Ko bodo dalj tudij in vaje v petji in še veča zaupljivost v sebe oprostile srce in grlo tište naravne boječnosti, ki je izprva na javnih odrih navadna, se bode sreberno-čisti njen glas razlegal tudi m o č n e j njen glas gospodičina Jerta bo potem izvrstna pevka zahvalno znamenje přejela je ličen venec. Bel in F or st so z Gospodje Pregl, Bučar, izvrstno zvršbo klasičnegaMozartovega čveteroglasj jako vstregli vsem prijatlom umetne godbe Melk Gosp odó prelj ubij eni basist tukajšnje glediščine opere, Poljski knez v prognanstvu." kako pel Waidovo pesem „ bi nosili v Savo, ako bi hteli pripovedovat y je pel Gotovo bo vsak, kogar je gosp. Melk š raz- veselil v nedeljo v čitalnici, tudi danes v gledišče šel se opera „Ballnacht" poje njemu na korist y gledišč cala današnj igro Na kosilu bom pri materi" Je kon beseda , in to res v občno zadovoljnost po gosp. prof. Mandeljcu poslovenjena po fran cozki, ni navadna burka, ampak ena onih duhovito oli Igra kanih šaloiger , v kterih je Francoz moj ster Kar se tiče njene izpelj v čitalnici naši, čestitamo prav iz srca gospodičini G o r j u p y ki je prvikrat oder uuci, pa je obširno prvo UMIlUgU p«» V1.V7WAV Ifl V i ona, poleg nje pa tudi gosp. Nolli-ju. Pohvaliti moramo alog topila na prav dobro izvršila tudi gospod Kremžarj y ki tudi je prvikrat í ^«í«.___~ • grala in manjšo nalogo „sobarice" prav primerno jz-peljala, kakor tudi gospoda Tišen in Valenta svoji. Čeravno m i učenj igralki in igralci še teden niso časa imeli za in vaje, je vendar igra od konca do kraj; 4-l tako gladko, da skrivněmu voditelju igre v meljski kolibici" nikoli ni bilo treba napo veda vati besed tekla podze tako glasov, «« kakor igralca. Ko je zagrinjalo da bi poslušalci suflera že popred slišali padlo, so živahni dobro klici doneli teljem igre po vsej čitalnici > ki Je bila v vseh prostorih polna. Tudi visokorodni gospod deželni predsednik je počastil besedo sè svojo nazočostjo. , ktero konec delo hvali"! to besedo bila je dovršena zimska sezóna zadovoljni sklenemo s pregovorom: , (NaznaniloDramatično društvo napravi v či- talničini dvorani^ svoj prvi zabavni večer prihodnj ne- delj Moor Severj pelo prila Čitala se bode žalostna igra „Tom y pisal Sil Peliko, poslovenil Križaj potem se bo tudi nekoliko deklamovalo in A» __— * A A - * A m. m -m. Vablj so tej zabavi vsi čestiti udj dra rnatičnega društva, čitalnice in Sokola. Začetek je ob poli zvečer Gosp. dr. Tancer , je po svoji y zdravnik za zobé in ustne povedi že přišel v Ljublj bolezni _ stanuje v gostilnici „zum wilden Mann in (Zahvala.) Na praznik nj enj a Mar ij (C pri tukajšnji tridnevnici se je pri cerkveni godbi tudi vdeleževal pevskizb árod tal ter je z milim domačim petjem prav ganljivo poveličeval pot kaj več o njej Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Kar naenkrat je omolknilo ukanje dunajskih čas- nikov , ki o ,,liberalizmu" zvonec nosijo jih tlači y in huda mora y in zakaj to ? zato y ker nektera zna- menja kažejo, da cesar odlaša potrjenje nove zakon da se to utegne odložiti za ske in šolske postave, m Razno vrstni glasi so za tega del pokali po naj meseca. časnikih; taje rekel, da je papež cesarju pisal, brez dogovora ž njim nikakor ne vniči konkordata; um da kardinal Rauscher podpiran po močni stranki na dunajském dvoru, tiši na vso moc v cesarja, naj ne hodi nevarni poti, ki mu jo svetujejo protivniki katoliške cerkve itd. Vendar nobeden nič pravega ne vé. To pa je bilo unidan v zbornici poslancev, ko ji jej zarad nekterih malih različnosti zakonska postava iz zbornice gosposke zopet došla v posvèt, pri glasovanji vendar očitno, da sta ministra Taaffe in Giskra glasovala za to. naj se začasno odloži konečni sklep y ministri pa pa so jo pred glasovanjem potegnili iz zbornice se potem zopet vrnili nazaj , ko je bilo glasovanje pri kraji in v isti seji je državni kancelar Beust glasoval za predlog grofa Ad. Potockega, kterega je minister Herbst na vso moč pobijah Ta in enaka znamenja zeló nepokojne delajo tište Dunajčane, ki so mislili, da cesar mora pripravljen biti, mahoma potrditi vse, kar sklenete zbornici. Med tem je zbornica gospóska začela posveto vanje o novi šolski postavi, kakor jo je osnovala zbornica poslancev. Nadvojvode cesarski in škofie niso prišli v zbornico; prvaki tište stranke je glasovala proti zakonski postavi, so v generalni debati spet poprijeli besedo in pobijali šolsko postavo, ktero pa so zagovarjali prvaki nasprotne stranke. Ker pa je celó večina odsekova, ktera je za to postavo, nasvetovala nektere važne prenaredbe po zbornici poslancev osnovane postave, bode celó med „liberalno" stranko samo hud rùk, kadar zbornica pride do specijalne razprave. — 28. sušca je bila za vse avstrij ske in posebno še za naše kranjske, štajarske in koroške fužinarje zeló važna stvar na vrsti v zbornici poslancev. Slo je za to, da bi se smel iz druzih držav (Angležkega, Pruskega itd.) brez cola v naše dežele vpeljevati gro delj (sirovo železo). Tako tehtno in iz-vedensko je dr. Toman pobij al dr. Figulyev nasvet in tako jasno in prepričavno dokazal, da taka svobodna trgovina bi bila dandanes gotov grob našemu fužinar-stvu, da je večino zbornice na svojo stran pridobil in je peticija padla. Več iz dr. Tomanovega govora drugi pot. Listilica vredništva. Gosp. S: Ni bilo več mogoče. Kursi na Dunaji 31. marca. 5% metaliki 56 fl. 60 kr. Narodno posojilo 63 fl. 20 kr. Ažijo srebra 112 fl. 75 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. —Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani. J