Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVII Št. 1 glasilo delavcev tosame sr Bogatejši za nove izkušnje . y letu 1977 je TOSAMA nabavi-*a linijo za izdelavo netkanega bla-§a- Iz investiicijskega projekta, ki je potrdil DS na 8. redni seji 12. 1976 je razvidno, da so bila Pr* odločitvi izbire tehnološkega Postopka upoštevana načelna stali-_?a t.j. izkorliščanje domačih suro-zmanjševanje uvoza in načrto-yanje povečanega izvoza. Linija, ki Op tli3 .dobavljena od firme HER-'-'EIH je bila tehnološko sestavlje-a. v sikladu z omenjenlimi zahteva- V času poizkusnega obratovanja, smo se srečali s številnimi problema, ki pa so se postopoma uspešno reševali. Dobavitelj opreme se je v čalsu poizkusne proizvodnje pokazal dovolj odgovornega za projekt, saj je linijo na svoje stroške dopolnjeval z novimi tehničnimi rešitvami, ki so se pojavile kot nujne za uspešno usposobitev linije oziroma kot izpolnitev svojih obveznosti po pogodbi. (nadaljevanje na 2. strani) Sodelavci, opogumite se in dopisujte v našo »Tosamo«! Komisija za obveščanje in poli-ično propagando pri občinskem 'ndikalnem svetu Domžale je v ecembru organizirala posvetova-a.ln razpoloženje v kolektivu v obliki anekdot iz lastnega oko-__ lj£n ~~ Večkrat bi morali delati ankete med sodelavci o problemih. • Ha posvetu smo ugotovili, da m •?'Soraj povsod še vedno pre-naJhna zainteresiranost delavcev za glasilo in nismo našli potrebnih zaključkov, kako jih v bodoče bolj pritegniti. Zato tudi člani uredniškega odbora ne moremo sami narediti naše »TOSAME« zanimive za vse, če sodelavci ne boste sodelovali, nam dajali predloge in pisali članke. Marsikdo reče, da ne zna pravilno pisati. Bomo že sami spravili v knjižni jezik, da bi se le premaknili s te točke neaktivnosti. Včasih se sprašujemo zakaj še ni »TOSAME«. Vendar mnogokrat ne vemo kako težko je spraviti skupaj gradivo in pripraviti sodelvace da nam kaj napišejo, da je dovolj za številko našega glasila. Marija Klub upokojencev Odbor kluba upokojencev Tosa-me je imel dne 17. XII. 1980 v prostorih DO Tosama svojo 1. redno s sledečim dnevnim redom: 1. Socialno in materialno stanje upokojencev Tosame 2. Program aktivnosti upokojencev v letu 1981 3. Razno Ad 1 — Po prvi točki dnevnega reda smo ugotavljali socialno in materialno stanje naših upokojencev. Iz pravkar pripravljene kartoteke in podatkov, ki jih imamo, nismo mogli ugootvdti pravega stanja, zato je naloga odbora kluba in socialne službe splošnokadrovskega sektorja in sindikalne konference, da to stalno spremlja in, da pomagamo našim upokojencem v danih možnostih v kolikor se ugotovi slabo socialno in težko materialno stanje. Nadalje je odbor kluba ugotovil, da je večje število upokojencev nepokretnih in, da je ravno tem potrebna večja pozornost, saj se ne morejo udeležiti tovariških srečanj upokojencev Tosame. Člani odbora kluba predlagajo sindikalni konferenci DO, da sprejmejo sklep: »da upokojenci Tosame lahko koristijo počitniške kapacitete pod istimi pogoji kakor člani DO«. Ad 2 — Po drugi točki dnevnega reda je odbor kluba razpravljal o programu aktivnosti v letu 1981. Želja vseh upokojencev je, da se tradicija tovariškega srečanja organizira tudi v letu 1981. Točen datum in kraj bi določili pozneje. Kaj pomeni tovariško srečanje upokojencev menimo, da ni potrebno posebno opisovati. Že vsa dosedanja tovariška srečahja so nam potrdila upravičenost in nujno potrebo povezovanja in poznanja med delavci ki so pustili del svojega življenja z minulim delom v Tosami, z delavci, ki nadaljujejo njihova dela in naloge. Tovariško srečanje upokojencev, kakor tudi obiski na domu nepo-kretnih bivših sodelavcev, pa je povezano s finančnimi stroški, zato predlagamo SDS (skupni delavski svet) in zborom delavcev, da odobrijo potrebna finančna sredstva, kakor tudi enkratno letno nagrado za minulo delo, ob priliki razporejanja in delitve dohodka in čistega dohodka za leto 1980/1981. Za realizacijo tega sklepa bo odbor poslal pismeno vlogo SDS in sindikalni konferenci. Ad 3 — Razno. Člani odbora kluba spodbujajo aktiv Zveze borcev Tosame da tudi oni pripravijo svoj program aktivnosti v letu 1981. Do Itovariškega srečanja v letu 1981 pripraviti pravilnik o delu in nalogah kluba upokojencev Tosame. Za odbor KU Slavko Bajec S sej samoupravnih organov V mesecu decembru so imeli seje naslednji samoupravni organi: — Skupni delavski svet — 3 krat — DS DSSS — DS TOZD Saniteta — DS TOZD Filtri Važnejše zadeve, ki so jih delavci v decembru obravnavali na sa-mouipravnilh organih: Prehrana na delu Vsi trije delavski sveti so na svojih sejah Obravnavali primanjkljaj, ki je nastal v obratu družbene prehrane in so sprejeli naslednje sklepe: — TOZD Saniteta in TOZD Filtri naj do 31. 12. 1980 pokrijeta v kuhinji nastali primanjkljaj (TOZD Saniteta predvidoma 150.000 din, TOZD Filtri predvidoma 75.000 din) iz čistega dohodka po ZR za leto 1980. — TOZD Saniteta in TOZD Filtri naj nerazporejena sredstva, ki so bila namenjena regresu za letni dopust in odpravninam (TOZD Saniteta okoli 48.000 din, TOZD Filtri okoli 61.000 din) združita v Sklad Skupne porabe — združena sredstva. — DSSS bo primanjkljaj, ki bo nastal v sredstvlih Sklada skupne porabe za pokrivanje stroškov toplega obroka do konca poslovnega leta pokril s sredstvi svobodne menjave dela iz programa za leto 1980. Investicije Delavski svet TOZD Saniteta je v zvezi z nakupom osnovnih sredstev sprejel naslednje sklepe: — odobri se nakup avtomata za rezanje papirja v znesku 748.238 din. Novi stroj bo zamenjal dotrajani nož za rezanje papirja v otroški konfekciji; — odobri se nabava navedene opreme v skupnem znesku 130.000 din: 1. Pripravljalnica: računski stroj 2. Mikalnica: 2 računska stroja, 3 omare, 3 stole, pisalno mizo 3. Vlaknovinski oddelek: pisalno mizo, omaro, stol 4. Sanitetna konfekcija: računski stroj 5. Otroška konfekdija: garderobno omaro, 3 stole 6. Vodstvo TOZD Saniteta: omaro, 2 žepna kalkulatorja Poslovni odbor TOZD Saniteta pa je sprejel naslednje sklepe: — odobri se uporaba sredstev za izdelavo voza za snemanje blagovnih valjev v skupnem znesku 6.000 din za oddelek tkalnice širokih tkanin; — oodbri se uporaba sredstev za izdelavo omare v skupni vrednosti cca 7.000 din; — odobri se nakup 4 pnevmatskih pištol in ročni brusilni aparat za potrebe mikalnice. Samoupravno sporazumevanje Skupni delavski svet in delavski svet TOZD Saniteta sta sprejela naslednje samoupravne sporazume: — SS o temeljih srednjeročnega plana industrijske rizične skupnosti za obdobje 1981-1985; — SS z Vetpromom iz Beograda; — SS z UPI iz Sarajeva; — SS s Cinkarno Celje; — SS z Makotexom iz Skopja; — SS s Kartonažno tovarno iz Ljubljane. Nada Skulbi Sindikalne vesti NEKAJ AKTUELENIH SKLEPOV S SEJ KOOS TOSAMA Obravnava opomnika aktivnosti občinskega sindikanlega sveta — KOOS je določila tov. Kosmač Albino ob seminarju samouprav-Ijalcev za vez med občinskim sindikalnim svetom in našimi sindikalnimi organizacijami. — Večji poudarek mora biti na kulturni dejavnosti in prireditvah, zato moramo prispevati del denarja k vstopnicam. — SKS naj se pozanima za bone za prehrano diabetikov, če se nanaša tudi na našo DO. — O sklepu izdelave vitrine za shranitev športnih in gasilskih priznanj odloča Skupni delavski svet. Komisija za športno dejavnost naj predlaga velikost omenjene vitrine in bo tudi morala skrbeti za shranjevanje priznanj. Za gospodarja se določi tov. Janeza Limonija. Vitrina naj bi stala na vidnem mestu (v hodniku upravne stavbe). — Volitve delegatov v samoupravne organe v TOZD Saniteta ni- so bile uspešno izvedene. — V zvetzi s problematiko glede kvalitete malice in samega organiziranja in nadzorovanja poslovanja v obratu družbene prehrane so bila postavljena vprašanja, zakaj imenovana komisija več ne deluje in kdaj je bila razrešena. — Poslovnik o poslovanju Obrata družbene prehrane mora hiti izdelan pred Zaključnim računom. — KOOS sproti spremlja stroške, ki nastajajo ob raznih akcijah posameznih komisij in sicer: — potrjeni so bili nastali stro-(nadaljevanje na naslednji strani) Kratko poročilo s seminarja Na predlog KOOS TOSAMA sem se udeležila seminarja, ki ga je organiziral RO ZSšS. Seminar je potekal v Dolenjskih Toplicah in si-CerD0d 4. — 6. decembra 1980. Prva tema, ki smo jo obravnavah na seminarju je bila: Zunanje-trgoviinski odnosi s tujino. Preda-vatelj je bil tov. Štante Slavko — j^Htočnik guvernerja narodne ban- Tov. štante nam je skušal ob-razložiti sedanjo težko svetovno situacijo, ki jo krepko čutimo tudi v JUGOSLAViIJI. Povedal je, da se uasa država v tem trenutku bori a novo mednarodno ekonomsko ureditev. Zaradi tečajnih razlik so n banke trenutno v bankrotnem Položaju. Na svetovnem trgu se vedno bolj odraža, da so tisti, ki ° tehnološko bolje razviti, v pre-hl boljšem položaju kot tisti, ki ^ttajo zelo nizko tehnološko raven, odoben kapitalistični sistem bazi-a na blagovni proizvodnji. Pred-sem je treba spoštovati 43. člen stave, ki pravi, da so zelo pomem-ui dolgoročni odnosi s tujino in n? ,m?ra devizni dohodek priti do ujaterialne proizvodnje. Tisti, ki u-tvarja devize se stimulira, zato je Potrebno izvoz stimulirati. Y diskusiji, ki je sledila preda-je bilo zastavljenih veliko Prasanj, saj smo bili zbrani sin-iKalni delavci — predstavniki teik-utne, usnjarske industrije ter obr-i tirgclviae Oz ivse Slovenije. Med mnogimi vprašanji je bilo zastav-.,’eno tudi vprašanje plinovoda, ki &a dobivamo iz Sovjetske Zveze in cer, zakaj je tako drag. Plin je Popolnoma druga struktura kot sindikalne vesti nadaljevanje s 4. strani) ški šp>ortnih tekmovanj ob prazniku republike v znesku 3.600,00 din Komisija za športno dejavnost uuj sestavi program športnih tekmovanj oziroma tečajev, ki p želela organizirati in na pod-*agi predloženega programa se bo KOOS odločila, kaj je pripravljena sofinanoirati. ~~ Gjude podelitve priznanj zasluž-Pim sindikalnim delavcem, je mio poudarjeno, da mora biti '"sak delavec najprej odlikovan nm, kjer deluje, torej v matič-Uj delovni organizaciji. Slovesnost ob podelitvi priznanj Paj bi bila vsako leto v septembru. Potrebno je voditi točno evidenco, kdo je res zaslužen, da prejme priznanje. Zapisala: Urbanija Mantina nafta, saj je svetovna zaloga gotovo še za 50 let vnaprej, vendar je drag zato, ker je drago vzdrževanje in pa premajhna razvejanost. Tov. Štante je odgovoril tudi glede deviznih špekulacij. Poudaril je, da bi morala biti ostrejša kontrola s strani delavcev — samoupravi j al-cev, da se problemi ne bi reševali v zaprtih krogih s pomočjo inšpek-aij. Za nas bo gotovo najbolj zanimivo vprašanje glede izvoza preje. Trenutno ni administrativnega u-krepa, ki bi ukinil izvoz preje. Toda v nekaj mesecih se bo to spremenilo. Glede uporabe deviznih pravic je bilo rečeno, da je devizne pravice treba likvidirati, ker niso medrepubliško izenačene. V petek smo imeli zelo zanimivo predavanje o nalogah sindikatov na področju stabilizacije. Predaval je tov. Hafner Vinko — predsednik slovenskih sindikatov. Naloge sindikata nam je podal v točkah in sicer: 1. Krepitev samoupravljanja 2. Prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo 3. Načela delitve po delu 4. Zaposlovanje in izraba delovnega časa 5. Organizacija in kadrovska krepitev ZSS Cilj komunizma, je dejal tov. Vinko Hafner, je osvoboditev dela in delavca. Delavec mora obvladati celoto dohodka, zato mora biti delitev dela svobodna, tako med delavci v materialni proizvodnji kot med delavci v družbeni dejavnosti. Trenutno se borimo za znižanje inflacije, saj to povečuje socialne razlike med delavci in devalvira vrednost dela. Proizvodnjo je treba usmerjati na izdelavo bolj zahtevnih proizvodov. Naš cilj je, da bi v petih letih prišli v Sloveniji na 30 % izvoz. Pred leti, ko je bilo pri nas delo še poceni, smo lažje nastopali na tujem trgu. Sedaj pa smo zaradi visoke cene dela prišli v razvojno krizo. Ker je udeležba investicij v družbenem proizvodu zelo visoka, to zmanjšuje rentabilnost naložb. Glede nagrajevanja je tov. Hafner Vinko poudaril, da se proizvodno in izumiteljsko delo premalo nagrajujeta. Kvalificiran delavec v proizvodnji mora biti prav tako nagrajen kot delavec v administraciji. Preprečiti moramo preseljevanje delavcev iz proizvodnje v pisarne, zato je treba proizvodnjo primerno nagraditi. Na tem seminarju je Hafner predlagal, da bi bilo potrebno izvesti anketo med delavci po vsej Sloveniji in ugotoviti realno stanje, koliko delavcev je zavestno v članstvu sindikatov in če so pripravljeni plačevati članarino. V razpravi, ki je sledila, je bilo omnejeno tudi tako imenovano »fuš« delo. Tov. Hafner je poudaril, da je koristno delo. Ce bo delavec dobil dovolj visok osebni dohodek pri opravljanju osemurnega delavnika, se mu bo zmanjšala želja po popoldanskem delu. Osebni dohodki v prihodnjem letu naj bi se gibali tako kot letos, ne smejo pa biti nižji. Rast OD naj bi v prihodnjem letu za 5 % zaostajal od rasti družbenega dohodka. Glede sistema obveščanja je bilo rečeno, da morata imeti na to vpliv predvsem sindikat in partija in da bi moral vsak od nas biti pripravljen sprejemati tudi kritiko. Istega dne popoldne smo imeli tudi predavanje o kadrovski politiki in usmerjenem izobraževanju. Kako potekajo zadnje priprave na usmerjeno izobraževanje je skušal obrazložiti tov. Pogačnik. Število tekstilnih šolskih centrov se bo povečalo, študij bo potekal vertikalno, tako, da tisti, ki slučajno omaga, na neki stopnji, ne bi ostal brez službe. Ob koncu seminarja se je tov. Klofutar — sekretar RO ZSS dotaknil tudi same strukture sindikalnih delavcev. Poudaril je, da moramo imeti v vrstah sindikalnih delavcev primeren in strokoven kader. V razpravi je bilo med drugimi povedano tudi, da so sindikalni delavci v materialni proizvodnji preobremenj eni. Mogoče bi bilo za konec zanimivo tudi to, kar je povedala predstavnica »Dekorativne«, da so v letošnjem oktobru dvignili osebne dohodke v obratnem sorazmerju kot ponavadi in sicer: vodilnim delavcem za 10 °/o, srednjemu kadru za 20 °/o in proizvodnji m delavcem za 30 °/o — to je po sistemu uravnilovke. Predstavnik Tekstilindusa iz Kranja pa je povedal, da bi sindikalne skupine morale reševati tudi disciplinske probleme in da je potrebno izboljšati delo delegacij. To naj bi bilo na kratko vse o seminarju. Upam, da sem bila v svojem referatu dovolj razumljiva in jasna in da ste tudi vi sedaj bolj natančno seznanjeni s temami, ki so bile obravnavane na seminarju. Urbanija Martina ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOZD FILTRI, se zahvaljujem za obislke na domu. Rozka BERNOT Gripa - gripa (nadaljevanje s 1. strani) v decembru in januarju, včasih pa tudi novembra ali pa še marca. Javnost je običajno še pravočasno obveščena, da prihaja gripa. Virus gripe je zelo muhast, zoper njega pa je najbolj učinkovito cepljenje. Še do nedavnega so se epidemije gripe pojavljale približno vsake 2 do 3 leta in zajele vse kontinente. Zadnja leta pa opazujemo, da se gripa, v Evropi in pri nas, pojavlja kar vsako leto. Res je, da epidemije niso tako obsežne, kar je vsekakor posledica rednega cepljenja prebivalstva in s tem manjše sprejemljivosti, oziroma večje odpornosti ljudi. Virusov gripe je več vrst. Najbolj razširjeni so sevi virusa A in B. Virus, ki med človeštvom kroži več let, postane sčasoma prešibak v spopadu s protitelesi, ki jih ustvarja organizem. Vendar pa se virus tipa A približno vsakih 10 let pojavlja v tako spremenjeni obliki, da se mu človeški organizem ne more zoperstaviti. V takih primerih se lahko bolezen širi bliskovito in v dokaj hudi obliki (Španska gripa je v letih 1918 in 1919 terjala več kot 20 miljonov človeških življenj v svetu). Izdelava u-činkovitega cepiva, ki bi varovalo organizem brez bolezni, je v veliki meri odvisna od hitrosti izoliranja pravega virusa v laboratoriju. Za usnešno kolektivno zaščito pa je potrebno, da se hitro cepi vsaj 80 odstotkov prebivalstva v nekem kraju ali delatvcev v kolektivu. Zaradi preventive pred boleznijo si oglejmo poenostavljen mehanizem okužbe z gripo: S hladnimi dnevi in vroče zakurjenimi prostori smo izpostavljeni dolgotrajnejšim ohladitvam in velikim temperaturnim spremembam. V mrazu se žile in žilice v občutljivi sluznici nosu in grla samodejno krčijo. To pa povzroči, da je sluznica slabše oskrbovana s krvjo in s tem tudi s protitelesi. S protitelesi namreč organizem preprečuje bolezenskim klicam, da bi se v njem začele razmnoževati. Ko zmanjka protiteles, začnejo bolezenske kali napadati, vdrejo globje v telo in infekcija je tu. Preventivni ukrepi — izdatno gfibanjo po svežem zraku, da se ohrani močan krvni obtok, — kadar se ohlajeni vrnemo domov, si skuhajmo čaj, ki vzpodbuja potenje (lipov čaj), vanj iztisnemo čim več limone in čim-prej k počitku. Limono iztisnemo v že delno ohlajen čaj, sicer se C vitamin uniči. Nekateri strokovnjaki svetujejo v jesenisko-spo- mladanskem obdobju uživati C vitamin tablete, lahko tudi do 8 tablet dnevno. — na mrazu, posebno v vlažnih dneh, zunaj ne dihajmo z odprtimi usti — presuha in vroča stanovanja redno zračimo in vlažimo — izogibajmo se prenapolnjenih javnih prostorov v času epidemije — izogibajmo se kolikor je mogoče vseh, ki kihajo in smrkajo. Gripa najhuje prizadene majhne otroke in stare ljudi, zato smo na nje še posebno pozorni in naj bodo po možnosti čim več doma — v zadnjem času se priporoajo tudi čebelji proizvodi. Če se želimo zaiščititi pred gripoznimi obolenji, je najbolj učinkovit Apikompleks. To je zmes pro-polisa, matičnega mlečka, cvetnega prahu in medu. Uspešno je prestal vse klinične preizkuse, saj so v njem sestavine, ki zavirajo rast virusa. Kot preventiva ob nevarnosti obolelosti za gripo, zadostuje ena žlička Apa-kompleksa zjutraj in zvečer. Zjutraj in zvečer se jemlje Apiikom-pleks zato, da porazdelimo njegovo zaščitno delovanje. Zdravljenje gripe 1. Ko začne vročina nihati med 37,5 — 38 stopinj Celzija ali več, je potrebno brez odlašanja čim več pdčivati v postelji. 2. Pijte veliko čaja z limono, oslajenega z medom. Jemljite C vitamin. Tudi jejte, čeprav zaradi bolezni nimate teka. 3. Če močno kašljate, je priporočljiv sirup proti kašlju. V nos si lahko kapljate tudi Benil kapljice, vendar ne prepogosto. Da-jeti jih lahko tudi majhnim otrokom, vendar le tiste, ki so označene, da so za otroke. Najbolje je, da jih vkapljate le pred spanjem, da jim omogočite dihanje skozi nos. Če imate vročino nad 37,5 jemljite tudi Aspirin, posebno tisti bolniki s slabim srcem. Otrokom dajajte polovičko tablete Aspirina. Tudi v času bolezni je priporočljivo jemati Apikompleks po 3 žličke dnevno. Pri bolj trdovratnem in dalj časa tratjajočem katarju dihal je primeren čebelji izdelek Apifit 2 Timijan in sicer 3 krat dnevno 1 do 2 žlički skupaj s slezovim (ajbiš) čajem. Apikompleks uživamo še nekaj časa po navideznem ozdravljenju. 4. Ne jemljite antibiotikov, ker virusov ne uničijo. Pozorni pa moramo biti na pljučne in druge posledice gripe, ki se včasih pojavijo po več dnevnem vročinskem stanju, običajno 3 — 4 dni odkar se je bolezen začela. V takem primeru je nujno iskati zdravniško pomoč. NAHOD Povzročitelji nahoda so rinovirn-si. Najdemo jih le v nosu in grlo človeka. Od virusa gripe se razlikuje tudi po tem, da ostajajo dokaj nespremenjeni, medtem, ko Ji' nisi influence približno vsakih 4-5 let popolnoma spremenijo svoje lastnosti kot smo že omenili v prejšnjem poglavju. Okužba z rinovirusi sodi med najlažje vrste infekcij. Povzroča vnetje nosne sluznice ter sluznice grla. Včasih naraste telesna temperatura, zabolijo glava in grlo, ter v težjem primeru ušesa. Vendar te okužbe ne groze človeku s tolik; šnimi možnimi zapleti kot je to pn gripi. Zdravila, ki bi vplivala na vintse ni. To velja tudi za rinpvi-ruse. Kapljice, tablete in razpršalne tekočine so le sredstva, ki blažijo posledico nahoda. Za nahod en obstaja niti cepivo, ker je rinoviru-kov več kot 50 različnih vrst in tudi organizem običajno napade vec vrst. Zato ni nič nenavadnega, da se nas v kratkem času loti večkrat, kar pa se pri gripi to ne dogaja-Enako kot za virus gripe velja, da nahod vzpodbujajo nagle temperaturne razlike okolja, ki prizadenejo nosno sluznico, da postane manj odporna proti napadalcu-Znanstveniki so ugotovili, da na P0-gostost nahoda vplivajo celo oblika nosu, nedvomno pa tudi duševna m splošna utrujenost. Preventivni ukrepi in zdravljenje je podobno, kot smo ga opisali pri infekciji z gripo. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega moža in očeta Andreja VLAHINJA, se iskreno zahvaljujeva sodelavcem iz konfekcije za denarno pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Oktetu Tosama se zahvaljujeva za častno spremstyo rio njegovi zadnji poti in sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Še posebej pa se zahvaljujeva vsem, ki ste se udeležili pogreba lin se zadnjič poslovili od njega. žena Pepca Vlahinja hči Zlata Mežnar Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 1. “o H. 2. 1981 DSSS Pomožni obrati tozd saniteta Mikalnica • 9. 2 Oglede Viljem, 15. 1. Gorjup Tončka, 16. 1. Habjanič Minka, .• 2. Iglič Pavla, 21. 1. Kos Dorica, r,' 1- Luthar Nežka, 24. 1. Lavrinc uvla, 27. 1. Morela Ivanka, 13. 1. fever Tanja, 29. 1. Pavlič Martina, Pavli Slavka, 31. 1. Pirnat Du- Otroška konfekcija v.,^; 2. Gaberšek Marija, 2. 2. Klopic Nada, 17. 1. Kotnik Metka, 5. 2. Marolt Marta, 7. 2. Urbanija Franc-16. 1. Vrečar Slavka Sanitetna konfekcija 20 l, Bratun Pavla, 30. 1. Brino-ec Majda, 28. 1. Cerar Angelca, L Furlan Marjeta, 16. 1. Keržan Marta, 25. 1. Klopčič Ivanka (Kos), L Kamertšek Marjeta, 28. 1. Ko-rant Draga, 16. 1. Novak Joži, 14. 1. jaltska Tončka, 9. 2. Prašnikar Miri 1I> 27. 2. Ručigaj Ani, 14. 1. Rems . arjana, 30. 1. Razboršek Dani, rt, 2. Rahne Marija, 17. 1. Toman Iga, 28. 1. žavbi Zvone Tkalnica ovojev p. J2. 1. Klemenc Tončka, 24. 1. P1* Francka, 12. 1. Pirc Marija, 2. Sever Tilka, 25. 1. Vrtar Joži Pripravljalnica 1?. L Miketič Mira, 26. 1. Osolin anrika, 25. 1. Vrhovnik Pavla Avtomatska tkalnica Tatjana, 6. 2. Pod- Vlaknovinski oddelek 2. Orehek Marjan tozd filtri L Orehek ^‘Ijšak Pe)pi L Pervinšek Tone, 22. 1. Vol-r Pavla, 31. 1. Zamik Anton 7. 2. Bernot Janez, 14. 1. Križnar Peter Skupne službe 18. 1. Arnuš Franc, 1. 2. Cerar Anton, 2. 2. Hribar Joži, 23. 1. Hribar Tončka, 7. 2. Kralj Tončka, dipl. ing., 28. 1. Podboršek Polona, 9. 2. Urbanija Marinka, 25. 1. Urafi-kar Franc, 14. 1. Velkavrh Janko, dipl. ing. Komerciala 24. 1. Drolc Ivan, 18. 1. Grujič Peter, 15. 1. Jerman Gverino, 2. 2. Kerc Francka, 1. 2. Krašovec Franc, 31. 1. Lokvenec Vasilka, 29. 1. Poljanšek Joži, 18. 1. Urbanija Martina, 18. 1. Vodnik Vencelj ODŠEL IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: Novak Andrej — samovoljno PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO: Kosmač Milan Nakrst Peter Strehar Pavla Šraj Bogomir Cerar Božidar * S k k 1 k k k { t k k k k k k k k k k Valeriji Hafner — sin Ivanki Novak — sin ZAMUDNIKI V DECEMBRU V mesecu decembru 1980 so naslednji delavci zamudili dvakrat ali večkrat na delo: — Julka BURJA (KS), 2., 3. in 6. — Nada PIŠEK (KS), 2. in 29. — Marjan PETERKA (KS), 10. in 29. LD IZ »TOSAMINEGA« NABIRALNIKA! >< V sled želja, potreb in v smislu osnovnih varstvenih Ukrepov (Zakon o VD, Razvoj športa dm kulture v OZD) vam toplo priporočamo, da nam nabavite osnovne rekvizite za rekreacijsko drsanje. Kajti osnovni objekt smo si pridobili s sedaj večnamensko kolesarnico, če pa hi za to hoteli graditi dislociran objekt se to ne bi skladalo s stabilizaaijlškiimi ukrepi.« Šifra: »Zlomiti nogo ni nikoli prepozno!« 8 Št. 12 — december 1980 TONE HOČmR SE£W® KASTE. IRAU. ■POLITIK 3AHI ANTON ČERNE VELIKO HAUE 0 K.z. PIJAČA STARIH SLOVAN- OlflMJ. ZA sruuH- DA VETRNI JOPIČ/ TRINOG STOT BODEČ PLEVEL v*% M r W\ TREH- TZAriB- IZDELEK EDVARD OSVEA. VIJAČA ISLAM-51/- KNJIGA H | SOCjlAS- OČE nesro 2/H iozanj-SM ... LJU&LI. VRTNAR. PODJETJI URN KOKE IVICA HORVEŠr KA MINEM, VODA BALETKA "Pavlova skand. DROBIŽ Šampion TUJP Ž IME mooM v VORTUC). PISATEL HEGR! 3.0S.N&. BITI ■EECjlS- teatobj/ umv. BOZDblA žival % OS. ZAIMEK ZNANA znanka KAVBOJK fjl.UOAH' KAČJI C:LAS 3U0 Zi IUHSH Jone žankar ŠPANIJA SPRHNI OPEL- 70VME. V V0H1AIM NETAN NAPAD OČRTATI ZHArKA JETIL. OLJA MIKI- JA sloveh- podjetje stanei NOVAH HRUSL- ST&H1-. ZDPAV ESŽ&T SLOV- SVJ.AD. KAVOL 60ZPAV ORODJE PRIBL IZ. TUJA IN NA&A CB SiSAK EMltA sosus Fivma JAR MDT01 TAJSKA NOVO MESTO TJAKAJ RAZGllD anus. SPOJ rVPiu&L SKA JUŽNO t\T. HEP. CIGAH KISIK HA ONI STRANI OZNAKA Z HVTOŠON SAMOG,!- DEŽAVA V ZDA 1Č£M- OZ. CA DUŠIK IHDUS. Bwo KDAJ PEILJUK toha£ tfcčcjz FOUJA *A UVuCCkOL AHtoh VtUMOTA IOOO Lg /MSPC. OD STAR KAZAL. ZAIMEE 1 TANI J. irrv OB^AN VIDA HA TOMOC z. IMS T- ČRKA ADECECe ŽIVNJ. TEKOČIH muAVILC MPBPU drkra ZAČUDEN OZNAKA EAmOVAC. SOLMI* *i-oq DOMAČA ŽIVAL KAZKL. ZAIM6H $OUAV ŠVICI 014A Tzrnž os vež tijača NAGVtoA ZA J>EUQ ZVEZDA REPATI- CA T2IMSEA -PET StPNO Živ; SAMOSU JATON- MESTO N A G R A D N A Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Marjana Lubi-nič, dipl. iur., Zdenka Kokalj — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, I Jože Podpeskar, dipl. ing., Malija Presekar — korektor. Tone Stare — fotograf, Vladka Berlec — glavni urednik. Tisk: Papirkonfekcija Krško Naklada: 1.300 izvodov. NAGRADE ŽREBANJE NAGRADNIH KRIŽANK 11. in 12. številke TO-SAME 11. številka Prejeli smo 46 rešitev, izžrebani so naslednji reševalci: 1. nagrada, din 90.— ROKAVC Albina, iz mikalnice 2. nagrada, v višini din 50.— ULČAR Ani, iz tkalnice ovojev 3. nagrada, v višini din 30.— KOSMAČ Albina, iz konfekcije 2 12. številka Križanko je oddallo 32 reševalcev, žreb pa je bil naklonjen: 1. nagrada, din 90.— PIRC Breda, iz računovodstva 2. nagrada, din 50.— , PEČNIK Marica, iz računovodstva 3. nagrada, din 30.— KRALJ Tone, upokojenec ČESTITA — UREDNIŠKI ODBOR >XZ>N<— 30*