Celje. 27. junija 1968 — Leto XXII — št. 24 — Cena 60 par (din) Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJl OSTVA um v mmm \mm Stran 4: Igre ^Bratstva m enotnosti« v Celju Stran 5: Prazruit pobratimskega Siska Stran 6: Celjski komorni zbor spet na poti Stran 7: Kako postaneš pijanec? Stran 9: Praznik za vse — kratke iz Žalca Stran 10: »POLYPEX« in zaposlovanje Stran 11: Kropoletov studenec bo namakal Nazarje Stran 12: V Konjicah pri svojem kruhu Stran 13: Po dveh letih — »ohcet« Stran 15: Za Donadko goro — kažipot Stran 16: V spomin na 3. julij 1934 leta Stran 17: Podražitev vode, odvoza smeti in prevoza? Stran 18: Jubilej Strojne tovarne Trbovlje Stran 19: Neznanec odnesel milijon in zlatnino Stran 21: Predstavljamo vam: Laško občino Stran 22»Olimp« na prelomnici Obveščamo cenjene bralce, da bo naslednja številka CT izšla enajstega julija. DRAGI MLADI GOSTJE! prebivalci našega mesta m naša mladina se iskre- no veseli srečanja mladih tekmovalcev na XIV. mla- dinskih igrah »Bratstvo in enotnost«. Zato toplo pozdravljamo mladinske ekipe Zrenjanina, Vinkov- cev Tuzle, Ohrida in Ti- (ograda, ki prihajajo v Ce- lje. da v plemenitem tek- movanju pomerijo svoje sile na športnem in kul- turnem področju. Igre »Bratstva in enot- nosti« so vzklile na inici- itivo mladih v Zrenjaninu laradi poglabljanja in utrjevanja prijateljstva med mladino narodov Ju- goslavije Samo dejstvo, da so letos v Celju že XIV. mladinske igre potr- juje prepričanost mladine, ia s mojim lastnim pri- spevkom in lastnimi sila- mi gradi in utrjuje ideje bratstva in enotnosti med našimi narodi Pri pleme- nitem delu uživa mladina našo popolno podporo in priznanje. Prepričani smo, da bo- do tudi letošnje XIV. mla- dinske igre »Bratstva in enotnosti« dale nove im- pulze ne samo razvoju ideje iger temveč tudi po- spešenemu uključevanju naie mladine v izgrajeva- nje socialistične samoup- ravne družbe. Ob vašem prihodu v Celje vam izrekam dobro, došlico, da bi bilo vaše bivanje pri nas prijetno 'n lepo ter da bi z dobri- mi spomini na bivanje v Celju odnesli v svoja me- domove in delovne kolektve iskrene pozdrave "t tople simpatije prebi- Wcev našega mesta. OLGA VRABIČ predsednica skupščine občine Celje Delovni ljudje občine Laško praznujejo vsako leto svoj občinski praznik 2. julija v spomin na dan 1942 leta, ko je partizan ska enota napadla in za vzela rudnik Laško ter ga za dalj časa onesposobila za proizvodnjo. Že nekaj let sem spremlja prazno- vanje občinskega praznika in praznika rudarjev ve- lika turistična prireditev »PIVO IN CVETJE«, ter vrsta drugih prireditev, o čemer berite več na 13. in 21. strani. Občina Hrastnik slavi 3. julij, dan, ki je obletni- ca začetka velikega štraj- ka iz leta 1943, kot občin- ski praznik. Razumljivo je, da je s tem praznikom povezan tudi praznik ru- darjev, saj ga proslavlja- mo ravno tako zaradi do- godka iz leta 1943. Letos slavi skupaj z občani in rudarji svoj jubilej tudi rudarska godba — no več o vsem tem preberite na 16. strani. Ob osmem kongresu ZMS Nemogoče je na kratko strniti izredno širok splet družbeno kritičnih in časov- no aktualnih misli, ki so dva dni prevevale najvišjo parlamentarno in resnično demokratično razpravo slo- venske mladine na njenem osmem kongresu v Velenju, če bi skušali povzeti nekate- re bistvene značilnosti bi mo- rali predvsem reči. da je bila beseda mladih pretehta- na in neprizanesljiva, raz- bremenjena * vsakršnih parol in špekulacij, to pa je zane- sljivo jamstvo, da imamo v mladi generaciji tisto ustvar- jalno silo. ki hoče tudi dela- ti tako kot govori in misli. Značilno je bilo prav tako, da je razprava zelo konkret- no in brezkompromisno se- gla na vsa področja naše družbe in časa, pri čemer seveda ni bilo pomislekov, ki bi morda načelno naspro- tovali sistemu, za kakršnega smo se odločili in ga gradi- mo. Takšna najširša priza- detost slovenske mladine je tudi povsem razumljiva, saj je izšla iz spoznanja, da si mora v okoliščinah mnogih družbenih protislovij, nedo- pustnih ekscesov in defor- macij sama izbojevati svoj »prostor pod soncem« in po- stati nosilec napredka Splošen družbeni položaj mladine, v katerem izstopa zapostavljanje mladih stro- kovnjakov v gospodarstvu, nezaposlenost in po drugi plati kadrovski monopoli, problemi socialistične vzgo- je, šolstva in izobraževanja, visokošolskih ustanov, pa pretirano zaslužkarstvo in bogatenje, ki nima nobene zveze z ustvarjalnim delom in tudi ne s socialistično eti- ko, kakor po drugi pla- ti zopet socialno prizadete strukture — vse to je bilo samo nekaj tem. o katerih je tekla živa beseda. Ti in drugi problemi, ki so se v zadnjem času čedalje bolj kopičili, reševali pa smo jih. kolikor smo jih sploh, vse prepočasi, so nujno pripelja- li do zaostrenih konfliktov. Zato so mladi na kongresu predvsem zahtevali, da je vse anomalije čimprej odstrani- ti iz naše družbe, za kar no- sijo vso odgovornost družbe- no politične organizacije. V akcijskem načrtu, ki ga je poleg drugih dokumentov sprejel kongres, je v strnje- ni obliki zajeta vsebina in program ZMS, pa seveda po- bude in zahteve za rešitev vseh odprtih vprašanj, zlasti tistih, ki se nanašajo na hi- trejše in učinkovitejše uve- ljavljanje mlade generacije v našem samoupravnem siste- mu. ZMS se bo odločno bo- rila za spoštovanje in hi- trejše dograjevanje temelj- nih določil ustave SFRJ in ustave SR Slovenije, je med drugim rečeno v akcijskem načrtu. Vsa delovna mesta morajo biti izpostavljena konkurenci sposobnosti in znanja; vodilne funkcije naj dobijo sposobni strokovnjaki; mladi strokovnjaki morajo dobiti ustrezna mesta v pro- izvodnem procesu; podjetja morajo izdelati dolgoročne programe kadrovske politi- ke; zakon o obveznem spre- jemanju pripravnikov mora zagotoviti delovna mesta strokovnjakom po končanem stažu; ker prevelike in ne- utemeljene socialne razlike razkrajajo družbo, se ZMS zavzema za učinkovito ob- davčenje vseh dohodkov in ustrezno davčno politiko; ZMS se nadalje zavzema za racionalizacijo šolske mreže v Sloveniji in za ukrepe, ki bodo spremenili neustrezni položaj študentov in dija- kov. ki morajo imeti pravi- co soodločati o vseh po- membnih vprašanjih dela na šoli in univerzi itd. Zahteve niso prav nič pre- tirane; so celo zelo tehtne in se zdi, da z njihovim iz- polnjevanjem in izpolnitvijo ne bo mogoče zavlačevati. Velenjski kongres pomeni mejnik v razvoju slovenske mladinske organizacije, mor- da pa tudi kažipot do ure- ditve odnosov v našem sa- moupravnem družh<*nem si- stemu. D. Hribar Financiranje je treba urediti Na zadnji konferenci predsednikov Občinskih kon- ferenc Socialistične zveze delovnih ljudi nekdanjega celjskega okraja so poleg obravnave aktualnih družbe- no političnih dogodkov, analizirali tudi mesto, vlogo in družbeni položaj lokalnih sredstev obveščanja, to je Radia Celja in C TEDNIKA. Navzoči so bili mnenja, da opravlja C TEDNIK na področju okraja pomembno družbenopolitično vlogo, zato je tem manj razumljivo, da je ostalo vprašanje financiranja C TEDNIKA še do danes popolnoma od- prto. Predsedniki Občinskih konferenc SZDL so skle- nili, da je potrebno v vseh občinah to vprašanje analizirati ter sprejeti ustrezne sklepe do zadnjega julija, tako bo situacija glede materialnega položaja C TEDNIKA v prihodnjem letu popolnoma jasna. Upamo, da bodo razgovori v komunah obrodili pozitivne zaključke, kajti obratnem primeru bo nujno potrebno ustrezno ukrepati, kajti stanje takšno, kakor trenutno je, je nevzdržno. Odborniki zoper podražitev cen kruhu v Hrastniku Obrat pekarn Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik je predlagal višje cene kru- ha. Po tem predlogu bi mo- rali potrošniki odšteti za kg belega kruha 2,20, namesto sedanjih 2 din, za kg polhe- lega kruha 2, namesto 1,66 din in za kg črnega kruha 1,50 din. Medtem ko je svet za tržišče osvojil njihov pre- dlog. so bili odborniki na minuli seji občinske skup- ščine drugačnega mnenja. V razpravi so. odborniki si- cer soglašali z ugotovitvijo obrata pekarn o tem. da imajo nekatere dodatne ob- veznosti, kot višje cene elek- tričnega toka, večje prispev- ke in podobno, opozorili pa so, da imajo podobne teža- ve tudi drugod. Predvsem pa so odborniki menili, da bi moral obrat pekarn nekoli- ko bolj podrobno obrazloži- ti predlog za povečanje cen kruhu in prikazati splošen položaj obrata, vključno s stanjem osebnih dohodkov. Mimogrede naj omenimo, da v tej revirski občini že deJj časa iščejo možnosti in po- goje za rekonstrukcijo ob- stoječih pekarn, saj so na- prave v njih precej dotraja- ne. V zvezi s tem so imeli že nekatere predloge, in si- cer da bi s pomočjo obči- ne najeli kredit za obnovo ali novogradnjo pekarne. Čeprav za zdaj hrastniški potrošniki ne bodo plačevali dražje to osnovno živilo, ni nobenega dvoma, da bodo morali odborniki na eni pri- hodnjih sej ugrizniti v kislo jabolko in priznati, da obrat pekarn ob povečanih stro- ških ne bo uspel prodajati kruh po sedanjih cenah. — a PODROBNA ANALIZA KADROV Žalski komunisti so imeli ninuli teden sejo III. konfe- rence Občinske organizacije Zveze komunistov, na kate- ri so v glavni točki dnev- nega reda obravnavali ka- drovsko problematiko na po- dročju občine z vseh njenih najpomembnejših vidikov. Kvalitetna analiza, ki je bila izdelana kot osnovno gradi- vo za tokratno sejo, je omo- gočala, da so delegati vse- stransko proučili kadrovsko problematiko na področju >bčine. Beseda je tekla tu- di o reelekciji, ki gre ravno v teh dneh h koncu, saj je končana že v skoraj vseh de- lovnih organizacijah, kjer je bilo potrebno opraviti po- novno izvolitev direktorjev. Konferenca je še sprejela sklep o ustanovitvi območne- ga komiteja ter izvolila tudi svojega predstavnika, ki bo delal v tem koordinacijskem telesu. Izvolili so tudi dele- gate za VI. kongres ZK Slo- venije, ter opravili nadome- stne volitve za enega člana komiteja. Obvestilo sklepu izvršnega od- v?ra Občinske konference Celje, bo redna se- * konference napovedana a ta mesec šele v jeseni. TEDENSKI MOZAIK Poročajo, da se je po več mesecih politične nedejavno- sti spet vrnila v politično are- no na Kitajskem Maocetungo- va žena čiang čin. Spet se je vrgla v kulturno revolu- cijo in ima baje večjo besedo od premiera cu En Laja. Vča- sih je kazalo, kakor da ima celo večjo besedo od Mao Ce Tunga... Po umoru senator- ja Kennedyja so vsem pred- sedniškim kandidatom dode- lili po petnajst detektivov kot telesno stražo. Toda ameriški pregovor lepo pravi: »Kaj po- maga zapirati leso, če so ti konja že ukradli?« . .. Golisti so v prvem krogu parlamen- tarnih volitev v Franciji po- brali skoraj vse sedeže. Le- vica se izgovarja, da je de Ganile tako prestrašil Franco- ze z možnostjo državljanske vojne, da zdaj v strahu gla- sujejo zanj. Toda voditelji le- vice od komunistične do ne- komunistične ne povedo, za- kaj se niso znali združiti in enotni predlagati Franciji svoj program Britanska lord- ska zbornica je zavrnila vlad- ni zakonski osnutek o po- ostrenih sankcijah proti Ro- deziji. Vlada je besna in gro- zi, da bo pometala vse »ded- ne« lorde, ki sj člani zgornje zbornice, iz parlamenta. Kon- servativni lordi pa odgovar- jajo, da bodo na prihodnjih volitvah laburisti tako in Ja- ko izgubili m da zato ne bo- do mogli nikogar metati iz lordske zbornice . . . Alžirski predsednik Bumedien je de- jal, da Alžirija potrebuje trd- no oblast in čvrsto roko, ne pa delavskega samoupravlja- nja. Sicer pa — je dejal Bu- medien — mar ni Moskva obsodila jugoslovanskega sa- moupravljanja kot revizioni- zem? .. . Zahodnonemška vla- da je opozorila voditelje grš- kih delavcev v ZR Nemčiji, da jim grozi smrt od tajne organizacije, ki jo financira polkovniška vlada v Atenah. Ta organizacija ima na vesti že več umorov in ugrabitev. Uradna reakcija v Atenah: Takih metod nikoli ne upo- rabljamo . . . Družbeni sistem in narodna obramba Pripravljajo nov zakon o narodni obrambi - Odgo- vornost delovne organizacije in občine v pripra- vah - Obramba dežele ne bo več izključna na- loga armade Uspešno obrambo dežele je mogoče uresničiti tudi v de- centralizirani samoupravni družbi. Tak samoupravni, družbeni sistem pravzaprav omogoča, da vse človeške in materialne sile najučinkovi- teje organiziramo za vodenje vojne. Na tem bo bržkone utemeljen novi zakon o na- rodni obrambi, katerega načrt bo kmalu izdelan. Geslo: »Pripravljamo se za vojno kot da bo izbruhnila jutri, delamo pa, kot da je nikoli ne bo«, bo pravno po trjeno z novim zakonom o narodni obrambi. Z drugimi besedami: treba je ustvarjati pogoje, da bodo vsi deli.druž- be skrajno pripravljeni za obrambo od morebitnega na- pada in da bodo labko kos sleherni kritični situaciji, in nato, da splošnonarodna voj- na pripelje do končne zma- ge. Drugi del omenjenega ge- sla pomeni, da razvoj družbe ne bo podrejen potrebam voj- ne, kot je to v nekaterih dru gih deželah. NI IZBIRE Pripravljajoč novi zakon, naši vojaški voditelji pou- darjajo, da so se nepreneho- ma srečavali z vprašanjem od- nosa narodne obrambe in družbenega sistema. Tako so prišli do sklepa, da ravno sa- moupravni družbeni sistem, ki se izgrajuje pri nas, daje najširše možnosti za uspešna obrambne priprave. Te pri- prave bodo seveda temeljile na mirnedebskem razvoju družbe, v vendar tega nikakor ni treba razumeti tako, kot da je naše pasivno stališče do vojne nevarnosti. Gre za to, da se ravno z izpopolnitvijo dru žbenega sistema in s krepit- vijo materialnih 'moči druž- be os.tva.rja glavni pogoj dobre priprave za vojno. Vprašanje, ali centralizira- no ali decentralizirano vod stvo v vojni, ni bistveno. Naj- važnejše je, da bo vsa družba pripravljena na vojno, skladno z vodnimi za- htevami pa bo lahko najti najboljšo rešitev. KOLEKTIV IN OBČINA Krepitev vlage delovna or- ganizacije in občine v pripra- vah za vojno je med glavnimi novostmi v zakonu o narodni obrambi. Odgovornost teh osnovn:h celic družbe, ko gre za obrambo, je logična in ob- vezna, ker je tudi njun po- ložaj v naši skupnosti čedalje važnejši. Njima ostane na raz- polago vse večji del nacional- nera bogSstva. To, vsaj na- čelno, jasneje pokaže tudi na- čin financiranja tistih »voj- nih nalog«, ki bodo postale obveznost komun in delovnih organizacij oziroma kolekti- vov. Vendar bo vsekakor po- trebno to vprašanje na- tančneje obdelati z zakonski- mi odredbami ali drugimi oblikami družbenega dogovo- ra. V zadnjem času pogosto po- navljamo načelo, da je obram- ba dežele zadeva vseh druž- benih dejavnikov, ne samo rednih oboroženih sil, sedaj pa bo to tudi uzakonjeno. Z zakonom bodo urejene pravi- ce in dolžnosti državljanov, delovnih organizacij, občin, pokrajin, republik in zveze glede narodne obrambe. To pomeni, da bo vsak od teh imel svoje delo v pripravah za obrambo, in da to ne bo več izključna naloga armade. Š. V. REYKJAVIK: V ponedeljek se je tu začelo zasedanje severnoatlantskega pakta (NATO). Na sliki: ameriški državni sekretar Dean Rusk vstopa v univerzitetno gledališče, kjer je bila otvoritvena svečanost; v ozadju zastave držav članic, poli. eija in demonstranti proti NATO ter proti ZDA. Telefoto: UPI TELEGRAMI NEW YORK — Generalni sekre- tar OZN U Tant je sporoči], da bo julija obiskal Romunijo, Bolgari- jo, Avstrijo, Švico in Irsko. WASHINGTON — Župan glavne- ga mesta ZDA je razglasil začasno izredno stanje zaradi nemirov po aretaciji črnskih voditeljev in uni- čenja »mesta vstajenja«, to je šo- tprov, v katerih so bivali udele- ženci »pohoda revnih«. ISTANBUL — Carigrajsko uni- verzo so zaprli za nedoločen čas, ker študenti bojkotirajo pouk in so zasedli nekatere fakultete. Za htevajo splošno reformo univerz tetnega študija. MONTREAL — Dan pred kanad skimi volitvami je prišlo v Mont- rea'u do hudih spopadov med po- licijo in francosko govorečimi se- paratisti, ki zahtevajo samostojno državo v Kanadi. Nad sto ljudi so prepeljali v bolnišnico. BASEL — V baselskem kantonu v Švici so volilci (moški) prvič glasovali za to da dobijo ženske volilno pravico na kantonalnih vo- litvah. V Švici je še dvajset kanto- nov in pot do splošne ženske vo- lilne pravice po vsej Švici bo še zelo dolga. MADRID — španskega študent skega voditelja Alberta Martina de Hijasa. ki je pred štirinajstimi dnevi v Londonu sodeloval pri te- levizijski razpravi »Uporni študen ti«, so po vrnitvi domov zaprli in ga obtožili »nezakonite propagan de«. tedenski zunanjepolitični pregled Prvi krog francoskih voli- tev v parlament je izjavil voditelj federacije demokra- tične in socialistične levice Fran^ois Mitterrand — »po- meni razočaranje, toda še ne poraz«. Ta ocena je zelo bla- ga spričo dejstva, da so izmed 154 poslancev, ki so bili v ne- deljo 23. junija izvoljeni v pr- vem krogu volitev, degolistič- na unija za obrambo republi- ke in njeni zavezniki dobili nič manj kot 142 sedežev v Burbonski palači — parla- mentu. To pomeni, da je vseh 142 degolističnih kandidatov že v nedeljo dobilo nad 50 odstotkov glasov. V Franciji so parlamentarne volitve v dveh »krogih«. V pr- vem krogu so izvoljeni kan- didati, ki dobijo absolutno ve- čino glasov, to je nad 50 od- stotkov. V naslednjem krogu — teden dni pozneje — so vsi preostali kandidati izvoljeni z navadno večino. Ker je vseh sedežev v par- lamentu 487, mora dobiti stranka, ki hoče imeti abso- lutno večino v zbornici, vsaj 244 sedežev. In natanko toliko — en sedež večine — je imela degolistična unija do- slej v parlamentu. Na prejš- njih volitvah je v prvem kro- gu dobila skoraj polovico manj glasov in je šele v dru- gem krogu volitev s težavo dobila absolutno večino v parlamentu. Zdaj je položaj popolnoma drugačen in vse kaže na ve- liko volilno zmago degolistov, čeprav bo treba za končno oceno položaja počakati še te- den dni. Degolisti so doži- veli večji uspeh, kakor so ga lani pričakovali. Njihov ta- bor je odščipnil največ gla- sov nekomunistični federaciji demokratične in socialistične levice in nekaj glasov celo KPF. Zanimivo je tudi to, da je premier Pompidou dobil se- dem tisoč glasov več kot na prejšnjih volitvah in da je bil že v prvem krogu izvoljen tudi finančni minister Couve de Murville, čeprav je lani na vlitvah propadel. Med opo- zicijskimi voditelji je v pr- vem krogu zmagal samo ge- neralni sekretar KPF Wal- deck Rochet, medtem ko so vsi po vrsti — Mitterrand, Guy Mollet, Pierre Mendes- France in drugi dobili prema- lo glasov. De Gaullu se je potemta- kem spet posrečilo prekrižati načrte nasprotnikov. Mesec dni po neredih, ki so Fran- cijo pripeljali skoraj do ro- ba kaosa, je položaj popol- noma obrnjen. Vsi opozicijski voditelji soglašajo, da je de Gaulle to dosegel s strahom. Očitno je, da so se številni Francozi — prav tak.) kot pred desetimi leti ustrašili — da bi brez de Gaulla na kr- milu nastala v Franciji zme- da — morda celo državljan- ska vojna. Med številnimi poročili o spopadih in nasilju po svetu je vsekakor spodbudna novi- ca, da so se na Cipru začela pogajanja med delegacijama Grkov in Turkov, ki živijo na otoku. To je po petih letih nasilja in prelivanja krvi na Cipru prvi resni poskus po- ložiti nove temelje za skupno življenje in sožitje med obe- ma narodnostima. Predhodni razgovori o za- četku pogajanj so bili v Bej- rutu v Libanonu. Tam so predstavniki ene in druge na- rodnosti sklenili, da je prišel čas za začetek sprave. To o* pomeni, da bodo pogajanja lahka. V zadnjih letih se je nabralo toliko sovraštva 'n maščevanje ne more tako lah- ko ugasniti v človeških srcih' Toda vsi so spoznali, da ko ne more naprej. Morda je pri Grkih po"13- galo to, da so se zbali seda- njega diktatorskega režima * Atenah. Nekdanji glasni kl'cl po »enosisu« — zdx-užitvi » Grčijo so precej potihnili ** komur pač ni do tega, da zaradi svojih političnih naz°" rov ali zamere padel v roke policiji atenskih p.)lkoviiik°v' Zato je bilo potrebno na pogajanja. Upati j«"- bo iz teh pogajanj izšel tr* jen mir na otoku, o katere1® je bilo v zadnjih letih ^ pisanih več knjig, med tudi ena z naslovom »TrP^ limone«. Pravzaprav imajo mone zmeraj isti okus, kost pa je le v ljudeh, ginejo, ne da bi vedeli kaj. Zmaga golistov tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m KONGRES SLOVENSKE MLA- DINE — V Velenju je bil v petek in soboto VIII. kongres Zveze mla- dine Slovenije. Na kongresu so med drugim govorili predsednik CK ZMS Milan Kučan, predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in sekretar izvršnega komi- teja CK ZKS Franc Popit. Kongre. su je prisostvoval tudi član pred- sedstva centralnega komiteja ZKJ Miha Marinko. Na kongresu so se med drugim še posebno zavzeli za hitrejše za- poslovanje mladih strokovnih lju- di, za ustreznejšo štipendijsko po- litiko, za močnejše vključevanje mladih v samoupravljanje oziroma odločanje, za odločnejše prepreče. vanje neupravičenih bogatitev ter drugih nepravilnosti. Poudarili so, da se mladi ne opredeljujejo samo do proklamiranih načel, marveč hkrati tudi do prakse. Kongres je sprejel resolucijo o. vlogi in nadaljnjem razvoju mla- dinske organizacije, nov statut ter akcijski program in izvolil novo predsedstvo ZMS. Za predsednika so izvolili še naprej Milana Kučana. m TITO BO GOVORIL — 26. ju nija se bo začel v Beogradu VI. kongres jugoslovanskih sindikatov. Pričakujejo, da bo na kongresu govoril tudi predsednik republike Josip Broz Tito. M RAZPRAVA O INFORMACIJ- SKIH SREDSTVIH — V torek je bila v Ljubljani seja republiške konference SZDL, na kateri so ob- ravnavali nekatera vprašanja tiska, radia, televizije in založništva. H »POTRES« ZA VAJO — Štab za varstvo pred naravnimi nesre- čami pri mestnem svetu Ljubljana je v petek preizkusil, kako so usposobljene službe, ki morajo v takih primerih pomagati občanom. Preizkus je v glavnem uspel, poka- zale pa so se tudi nekatere šibkosti, ki jih je treba odpraviti. B PO HITREM POSTOPKU — V zvezni skupščini so konec prej- šnjega tedna sprejeli po hitrem postopku več zakonov, ki naj bi pomagali, da bi zlasti mlajši stro- kovni ljudje hitreje prišli do zapo- slitve. Med temi ukrepi sta zakon o obveznem sprejemanju priprav- nikov in zakon o delovnih razmer, jih. Sprejeli so tudi zakon, po katerem se minimalni osebni do- hodki povečajo od 15.000 na 30.000 Sdin. B PREDČASNA UPOKOJITEV RUDARJEV — V zvezni skupščini bodo julija dokončno sklepali o predlogu, da bi se rudarji lahko upokojili že po 20 letih delovne dobe, če so vsaj 15 let delali pod zemljo. V tem primeru bi znašala pokojnina 65 odst. osebnega do- hodks m MLADINA GRADI NASIP — Blizu Zagreba se je prejšnjo sredo začela največja letošnja mladinska delovna akcija v državi, na kateri bo sodelovalo 4500 mladih ljudi. Gradili bodo nasip, ki bo varoval Zagreb pred poplavami. 9 PODRAŽITEV NA ŽELEZNI- CI — S 1. julijem se bo potniški promet na železnici podražil po- prečno za 6,3 odst. Predvsem se oodo podražile tarife za prtljago Povratne karte za potovanje na dopust do 500 km daleč bodo le neznatno dražje, na brzih in ekspresnih vlakih (do 500 km) pa celo rahlo cenejše. Mesečne delav- ske in dijaške karte se ne bodo podražile. B PISMO KOČEVSKIM RU- DARJEM — Ob brzojavki iz rudni- ka Kočevje, da bo sledil štrajk, kolikor ne prekličejo v treh dneh ukinitev kočevske proge, je republi. ški izvršni svet objavil posebno pismo kolektivu rudnika. V njem obvešča kolektiv o prizadevanjih, da bi uredili položaj te nerentabil- ne proge. Hkrati izvršni svet po- stavlja vprašanje, ali bi rudarji soglašali s takim pritiskom oziro- ma ultimatom, če bi bili dovolj seznanjeni z dejstvi. Izvršni svet smatra, da je prišel čas, ko je treba podpihovalce nemirov in se- jalce nezaupanja poklicati na od- govornost. O vsem tem bodo raz. pravi j ali v republiški skupščini. m PROGA ZA ZDAJ šE OSTA- NE — V petek, 21. t. m. so kočev- ski rudarji prekinili delo in odšli pred občinsko skupščino. Predstav, niki republiškega izvršnega sveta, 2TP Ljubljana, republiškega sindi- kalnega sveta, občine in rudnika so rudarjem sporočili, da bo proga še obratovala, dokler bo delal rudnik. Izgubo na nedonosni progi bodo krili izvršni svet, ŽTp in občine, ki so za progo zainteresirane. B ŽIVINA JE CENEJŠA, MESO PA NE — Letos so se odkupne cene za živino zmanjšale za kakih 25 od. stotkov, meso v prodaji pa se je pocenilo le za kake 3 odst., pone- kod pa niti toliko ne. Poslanci v zvezni skupščini so zato zahtevali, da pristojni zvezni organi to zadevo temeljito proučijo in ustrezno ukrepajo. Vrednotenje po praksi 2 DOLEMSKnJST* TEDNIK* VESTNIK - vsak četrtek 60.000 izvodov! NEW YORK — V enem tednu Je bilo v ZDA s strelnim orožjem ubi- tih 176 oseb. Med njimi je bilo sto ubitih, 26 jih je naredilo samo- mor, 14 pa je bilo ubitih po nesre Cd. SION — Trinajst potnikov je bi- lo ubitih in 108 ranjenih zaradi tr- čenja dveh vlakov blizu vasi Saint Leonard v srednji Švici. To je naj- večja železniška nesreča, ki jo je švica doživela v zadnjih dvajsetih letih. o samoupravljanju (3) družbenih dejavnostih r,rlzadevanja za navedene druge funkcionalne izpo- 1 ni t ve samoupravne sheme področju družbenih de- ,nosti so le del prizadevanj lutrjevanje in razvijanje sa- upravnih odnosov na tem 4rocju. Pozornost vieh su- l^tivnih sil mora namreč \ usmerjena prvenstveno v glcticno akcijo za resnično •egracijo celotnega družbe- na dela, za čim večjo ne- redno povezanost družbe- 1 dejavnosti z delovnimi 1(jtrii in njihovimi potreba- proti idejnim in drugim formacijam (etatizem, anar- sni vplivi neformalnih grup, lovska omejenost, delitev glede na rezultate dela D ter za javnost v delu vseh organov in posamezni- kov. In vedno mora biti pri- sotno spoznanje, da so delov- ne skupnosti družbenih služb uresničevalci posebnega druž- benega interesa, kar vsem delavcem na tem področju na- laga veliko odgovornost yza kvalitetno izvrševanje nalog. Ureditev materialne podlage delovanja družbenih dejavno- sti terja vzporedno in toliko bolj poglobljeno razvijanje sa- moupravnih odnosov v vsaki posamični delovni organizaci- ji oziroma delovni skupnosti. To pa zato, ker ureditev mate- rialne podlage sama po sebi, brez prizadevanj delavcev in njihovih organizacij še ne po- meni uveljavitev samouprav- ljanja. III. Republiški svet Zveze sin- katov Slovenije in republi- j odbor Sindikata delavcev užbenih dejavnosti Sloveni- ugotavljata, da so v zvezi samoupravljanjem na pod- čju družbenih dejavnosti •edvsem tele naloge: _ vsi občinski sindikalni eti, občinska vodstva stro- ivnih sindikatov, podružnice delovnih skupnostih druž- nih dejavnosti in vsi sa- oupravni organi s tega po- očja naj obravnavajo gradi- , te plenarne seje in v du- i tega gradiva opravijo te- eljito analizo uresničevanja moupravljanja (z vidika od- isov družba — služba in z dika odnosov znotraj delov- b skupnosti), ugotove po- anjkljivosti in sprejmejo na- t lastne konkretne aktivno- i v smeri izpopolnjevanja, poglabljanja in nadaljnjega razvoja samoupravnih odno- sov; — organ republiškega sveta Zveze sindikatov in republi- škega odbora Sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti Slovenije naj, upoštevajoč mnenja občinskih vodstev in podružnic glede ureditve ma- terialnega položaja družbenih dejavnosti in v zvezi z dopol- njevanjem sistema smouprav- ljanja na tem področju, pri- pravijo podrobnejše predlo- ge, jih posredujejo pristojnim organom in skrbe za njiho- vo uresničevanje. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Ye bo uvoz spet razbrzdan? Po podatkih zvezne gospor- ;e zbornice b^> letos po od- tku deviz za posebne name- ! na rf*~~1ago za uvocz bla- i za osebno potrošnjo 20,5 ilijona -tolarje" z območja »vertibiliiih valut in okoli i milijonov -a drugi uvoz, i tega 73 milijonov za thodnoevropske dežele, 15 tilijonov za uvoz iz dežel ttoega kliringa (Španija, Turčija. Izrael) in Milijonov za uvoz iz In- — Za udeležbo na de- se je letos prijavilo 300 gospodarskih orga- ®cij za skupne 858 blagov- - skupin. Uvoznikov bo !rsJ še enkrat več kot lani — pri enakem obsegu predvi- denega uvoza! Zato se upravičeno že vna- prej bojimo, da bodo trgov- ska velepodjetja uvozila spet precej nepotrebnega in ta čas nekoristnega oz. docela luksuznega blaga, brez ka- terega bi brez škode potrpe- li še nekaj let, saj smo kon- čno navajeni izhajati tudi brez stvari, ki nam res niso nujno potrebne! Rahel skok cen proizvajalcev indu- strijskega blaga V enem letu (računajoč od marca 1967 do marca 1968) se je v Sloveniji najbolj podra- žil gradbeni material: za 13 odstotkov, izdelki lesne indu- strije za 7,2 odstotka, tobač- ne za 7,4 odstotka, premoga za 5,5 odstotka. Izdelki bar- vaste metalurgije so bili le- tos aprila za 1,1 odstotka dražji kot lani aprila, kovin- ske za 0,1 odstotka, papirne za 1,5 odstotka in usnjarske za 2,7 odstotka. Nižje kot lani aprila pa so bile letos cene izdelkov nekovinske in- dustrije — za 2,8 odstotka, elektroindustrije za 0,6 od- stotka, kemične za 1 odsto- tek, tekstilne za 1,3 odstotka in živilske za 1,7 odstotka. čem je kvadratni ^eter stanovanjske površine? ^ so cene stanovanjskih 0fršm (novih) precej niha- jo din je stal lra! v rJU m 1621 din v Ljubljani, primerjavi s cenami iz 1966 6 so cene najbolj poskočile J" v Celju - kar za 17% . 'Priboru za 10%, na Je- za 6%,v Ljubljani za v Kopru >a so ostale premen j ene.) Lani je bilo ^ovenijj prodanih 3433 sta- Nj. Komu so mladi pokazali roge? Vrenje med študenti in drugo mladino je neprizanesljivo opozo- rilo na praznine v skrbi za mladi rod — Pospravimo že vendar po vseh kotih naše samoupravne hiše in na široko odprimo vrata mladim strokovnim močem! študentje so s svojimi ne- davnimi akcijami pokazali roge. Komu? Odgovor poišči- mo v nekaterih problemih, ki dandanes vznemirjajo ne le študente, marveč bolj ali manj vso našo mladino. Pričnimo pri našem gle- danju na mladi svet! Niso ravno redki med nami, ki oz- načujejo kot iztirjenca in hu- ligana vsakega mladega dol- golasca, ki se hkrati »nemogo- če« oblači in rad posluša »divjaško« glasbo. Vsak hip je v takih primerih pri roki površna, že nekoliko sklero- tična ocena: »To je zato, ker ima dandanašnja mladina vsega na preostajanje! Sita zadnjica pa rada burke uga- nja!« Pa smo krivični, če ocenju- jemo vse te mlade ljudi sa- mo po zunanjih znakih ter jih ne skušamo predvsem ra- zumeti. še toliko bolj pa je narobe, da ob tem spregledu- jemo vse druge, povsem »normalne« dijake, študente, vajence, mlade delavce, mla- de inteligente. Le-ti so med mladino v pretežni večini, ker pa živijo »navadno« živ- ljenje, z ničimer ne vzbujajo naše pozornosti. Resda današnja mladina, v splošnem vzeto, živi nepri- merno bolje kot so pred de- setletji živeli mladi ljudje, zlasti v tistih kmečkih in de lavskih družinah, ki so obi- čajno premogle več otrok kot čevljev, kruha in dinarjev. Toda — ali naj ji to zavida- mo, namesto da bi bil veseli? Razen tega pa moramo vede- ti, da tudi dandanašnji mladi rod ni brez težav. Naštejmo samo nekatere! Začnimo pri pomanjkljivem otroškem varstvu. Mnogi ot- roci, ki nimajo stare mame, tetke ali vsaj ustrežljive so- sede, ostajajo v času, ko so starši na delu, sami, brez nad- zorstva. Nekateri so zaklenje- ni v stanovanje, drugi se po- tikajo okrog. Vemo pa, da bo slaba juha, če se sama kuha! Nismo tako bogati, da, bi lahko zadovoljili vse želje mladih. Toda za asfalt tudi na nepomembnem cestnem odseku ali za novo zidovje že še nekako izbrskamo sred- stva. Prizadevanja, da bi ma- terialno bolj podprli, recimo, taborniško, planinsko, šport- no organizacijo, ki je pri- vlačna za mlade ljudi, pa obi- čajno pomenijo pogovor z gluhimi. Hkrati pa se po- tem jezimo na tuje vplive na mladino, ki jim vendar sami napravljamo prostor! Po zakonu so temeljne izobraževalne skupnosti dol- žne zagotoviti šolanje na srednjih šolah in na univer- zi vsakemu nadarjenemu in uspešnemu dijaku oziroma študentu. Toda kolikim smo to res zagotovili? Kdo naj ver- jame, da v občini, pa naj bo še tako nerazvita, res ne bi mogli spraviti skupaj denar za šolanje nekaj mladih lju- di? Tudi štipendije prej dobi tisti, ki ima vplivnega očeta, sorodnika ali vsaj znanca, kot pa študent, ki se lahko sklicuje le na svojo pridnost in nadarjenost. Utvara bd bila misliti, da je možno hitro zaposliti vse ne- zaposlene. Toda to velja pred- vsem za nekvalificirane. Na- ravnost nujno potrebno pa je, da odpremo vrata mla- dim -strokovnim močem, ki prihajajo iz šol, saj gospodar- stva drugače ne bo moč mo- dernizirati. In vendar mladim ponekod še kar naprej zapi- rajo vrata nekateri nesposob- ni in neprizadevni ljudje na odgovornih mestih v delov- nih organizacijah, ker se bo- jijo konkurence. Pri nas je okostenelo mne- nje, češ da je človek dozorel za odgovornejše mesto šele nekje pri 35 letih starosti. Po svetu so to mejo že zdav- naj potisnili navzdol. Vsemu temu se pridružuje- jo: neurejen materialni in družbeni položaj univerze ter šolstva sploh, odrivanje mla- dih od samoupravnega odlo- čanja, neupravičena bogate- nja posameznikov in še ne- kateri drugi problemi, ki smo jih doslej prepočasi urejali. To je tisto, kar vnaša ne- mir v našo družbo, zlasti v mladi rod. Po vsem tem je tudi jasno, komu so mladi pokazali roge: vsem tistim, ki hočejo, da bo današnja mladina »rod pred zaprtimi vrati«. Zahteve mladine pod- pira Zveza komunistov in pretežni del naših delovnih ljudi, ki smatrajo, da je se- danje vrenje med mladimi v marsičem podobno majski ne- vihti, ki osvežuje ozračje. Očit- no je, da moramo predvsem pospraviti po vseh kotih naše samoupravne hiše. Pri tem pa seveda nikakor ne pusti- mo, da bi nam to našo hišo kdorkoli smetil s tujim so- vražnim vplivom, kajti taki poskusi so! Tem vplivom gre- do na roko tudi metode ulič- nega, nesamoupravnega pri- tiska na razrešavanje proble- mov. Vendar pa so študen- tje, mladina, delavci v teh dneh dokazali, da znajo prav tako pokazati roge tudi vsem tistim, ki bi radi obrnili naš razvoj nazaj in v svoje vode. MIRO ZAKRAJŠEK Ukrepi ZIS glede zaposlovanja Zvezni izvršni svet je pred- lagal zvezni skupščini spre- membe ustreznih zakonov, da bi se zagotovilo zaposlova- nje pripravnikov in sploh mladih strokovnjakov. Pred- viden je zakonski odlok o pre- stavitvi zaposlenega na drugo delovno mesto, ki ustreza nje- govim kvalifikacijam. Izi- gravanje konkurzov bo pre- prečeno s tem, da bodo imeli prednost kandidati z večjo kvalifikacijo. ZIS proučuje tudi predlo- ge o prepovedi dopolnilnega dela upokojencev, o obvezni upokojitvi po dopolnjenem delovnem stažu im o popob- lastilu republikam, da nalože obrtnikom dolžnost sprejema- nja vajencev za priučitev obrti. Predlagano bo tudi, da se minimalni osebni dohodki povečajo od 150 na 300 novih dinarjev in da se izplačujejo avtomatsko iz skladov skup- nih rezerv občine in repub- like, če delovna organizacija nima sredstev. TRETJE LETO REFORME Kako poživiti gospodarstvo O gospodarskih gibanjih se govori v zadnjem času na vseh ravneh: v zvezni skup- ščini, v izvršnem komiteju CK ZKJ, v centralnem svetu sindikatov, na sejah zvezne- ga izvšnega sveta, v zborni- cah, v republiških organih, občinah in v kolektivih. Kot odmev vseh teh razprav pa je slišati le eno samo vpra- šanje: Kako poživiti gospo- darstvo, ne da bi rušili te- meljna načela gospodarske reforme? Odgovor je za sedaj še te žak, toda na temelju tistega, kar je v zvezni skupščini re- čeno o gospodarskih gibanjih v prvem letošnjem četrtletju i- na osnovi napovedi posa- meznih članov ZIS, si ven- dar moremo ogledati seda- nje mesto našega gospodar- stva in pota njegove nadalj- nje poživitve. Brez iluzij Danes, tri leta po gospodarski reformi, postajajo povsem očitne nekatere iluzije, s katerimi smo šli v reformo, in jasno je, da se moramo tem iluzijam odpovedati. Pristojni činitelji in ljudje, ki so ustvarjali načela gospodarske re- forme, so bili prepričani, da bo sprememba gospodarske struktu. re potekala hitreje in z manj te- žav, in da bo tri leta dovolj dolga doba, da se gospodarstvo prila- godi tržišču. Prav tako se je upalo, da se bo gospodarstvo laž. je vključilo v mednarodno delitev dela in v svetovni trg. To je bila druga iluzija. So pa tudi iluzije v samem gospodarstvu. To je prepričanje, da bo na tržišču prostora za vse, z drugo besedo, da je treba ustaviti procese dife- renciranja med sposobnimi in ne- sposobnimi, med tistimi, za ka- tere ni mesta na tržišču, in tisti, mi, ki so perspektivni. Velika iluzija je tudi to, da veliko števi- lo podjetij še zmeraj verjame, da bo težave lahko prebroditi s sprotnimi ekonomskimi ukrepi in predpisi. Če vse to upoštevamo, kakor tudi dejstvo, da se v prvih štirih mesecih letošnjega leta niso ure- sničile postavke resolucije o eko- nomski politiki za to leto, je zvezni izvršni svet napovedal večje število ukrepov, ki bi imeli tekoč in ne sistemski značaj. Glavne smeri »udara« ■ Namen ukrepov, ki jih pred laga ZIS, je, da se uresniči pet temeljnih nalog na področju te. kočih gospodarskih gibanj. Seve. da ne gre za nič novega, ampak le za ukrepe, s pomočjo katerih naj bi uresničili cilje, ki so bili postavljeni že na začetku reforme. B Glavno je, da se poveča iz- voz, ki se je na začetku letošnje- ga leta znižal. Zlasti se bo pospe. ševal izvoz pol jedel jskih pro'z vodov na zahodno tržišče, in da bo več zanimanja in uspeha bo. do znova vpeljane izvozne premi, je in regresi. Da se ta cilj ures- niči, bo vlada porabla vse ukre. pe s katerimi razpolaga. ■ Kreditna politika bo taka. da bo prišlo do večjega krediti, ranja gospodarstva, vendar v ok. viru razpoložljivih sredstev in upoštevajoč selektivnost. Zaloge Podvzeti bodo tudi odločni ukrepi za osvoboditev gospo- darstva od zalog. Pri vseh teh ukrepih pa bo šlo priza- devanje tudi za tem, da osta- nejo cene uravnovešene. Z novimi ukrepi bodo vplivali zlasti na to, da se poveča re- produkcijska sposobnost go- spodarstva oziroma, da se gospodarstvu pusti dovolj sredstev za razširjeno repro- dukcijo. Računajo, da bo s temi ukrepi gospodarstvo pridobilo letno dve milijardi novih dinarjev več. V prvih skupščinskih de- batah je tudi rečeno, in to je najvažnejše, da vlada jam- či, da bo resolucija o eko- nomski politiki uresničena, če se bodo vsi ti ukrepi res izvajali. Pri tem ne srne bita nobe- nih »če« in »ali«. Kajti kot je rekel eden izmed poslan- cev je stvar vlade, da se ti ukrepi uveljavljajo, zato naj poskrbi, da se res bodo. BORA LALIC Kmetijski nasveti Spravilo krme za zimo Sto in večkrat je treba ponoviti, da pri nas travnati svet hudo zapostavljamo, saj travnik že stoletja redi njivo. Naše neznanje je krivo, da je izguba še večja — zaradi slabega spravila tistega, kar je zraslo. ■ Dobra zelena krma je in bo najcenejša krma za govedo. Pašo je treba kar se da podaljšati, ali vsaj kar največ krmiti s svežo krmo. Kljub temu pa moramo v naših podnebnih razmerah pripraviti tudi krmo za zimo. Nestalno in nenaklonjeno vreme pri nas je vzrok, da je pri sušenju na tleh neverjetno velika izguba hranilnih snovi, kar se pozna šele pri živini v hlevu. Kozolci, ostrvi, stožje, kozli in žični kozolci, naprave za prevetravanje sena na skednju, umetne sušilnice, vse to je poskušal pri- delovalec, da bi zmanjšal izgubo in bil neodvisen od vre- mena. Skupna slabost večine teh načinov je velika potreba po delovni sili, zato za velike obrate vsi ne pridejo v po- štev. V svetu, pa tudi že pri nas se vse bolj uveljavlja siliranje, pri katerem nismo odvisni od vremena, krma ima manjše izgube hranilnih snovi, razen tega pa jo je mogoče spraviti na manjši prostor. ■ Pri siliranju je potrebno že več strokovnega znanja. Osnovno pravilo je enostavno: krmo je treba kar najbolj stlačiti, da izrinemo iz nje zrak in ustvarimo razmere za mlečnokislinsko vrenje. Kakšen je silos, že ni več tako pomembno, seveda je najbolje, da je tak, da zahteva kar najmanj težaškega dela (npr. silos harvestor). Siliranje je odvisno od vrste krme. Najbolje se d£ ski- sati koruza v mlečni do voščeni zrelosti. Težje je s travo, posebno če je mokra, še težje z deteljo. Dokazano je, da je siliranje uvele trave najbolj smotrn način spravila trave za zimo. Vrednost silaže ocenjujemo najpreprosteje po tem, kako jo živina žre. . Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK« VESTNIH• vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 MLADINA ŠESTIH MEST simbol za vso jugoslovansko mladino Pred štirinajstimi leti je bil položen temelj sedanjim igram »Bratstvo in enot- nost«. Pred štirinajstimi leti so bile prvikrat organizirane igre, ki so uspele zbrati na športnih igriščih predstavni- ke treh jugoslovanskih mest. Pobudo za vsakoletna prija- teljska srečanja med mladi- no različnih jugoslovanskih mest so dali mladinci v Zre- njaninu, kjer so tudi bile prve igre. Kmalu se je pokazalo, da je ideja o igrah »Bratstvo in enotnost« padla na plod- na tla. Igre so postajale iz leta v leto obsežnejše, šport kot primarna oblika srečanj se je vse bolj umikal zna- nju, ki si prav na zadnjih igrah pridobiva vse večji ugled in položaj. Tako se športni del vsako leto občut- no zmanjšuje, vse večje me- sto pa si pridobivajo določe- ne panoge, v katerih mladin- ci iz posameznih mest tek- mujejo v znanju, ki so si ga pridobili v šoli. na delovnih mestih, v krožkih, specializi- ranih organizacijah . .. Najpomembnejše pa je vse- kakor to, da se bodo prav v Celju prvič v zgodovini iger zbrali predstavniki vseh še- stih republik: Ohrid zasto- pa mladino Makedonije, Ti- tograd Črne gore, Tuzla Bo- sne in Hercegovine, Vinkov- ci Hrvatske. Zrenjanin Srbi- je in domačin Celje Slove- nije. Šest mest predstavlja mo- gočen venec jugoslovanskega prijateljstva. Preko 300 mla- dih ljudi bo v štirih dneh poskušalo upravičiti osnovno misel iger: »Bratstvo in aenotnost« vseh jugoslovan- skih narodov. Vsako od šestih nastopajo- čih mest je v povojnem ob- dobju naredilo velik korak naprej. Povsod so zrastla ve- lika nova naselja, nove to- varne, šole, gledališča, kul- turni domovi, rekreacijski prostori... Povsod je prav mladina eden izmed tistih de- javnikov, ki je v marsičem pripomogla, da so sodelujo- ča mesta danes takšna, kot so. Z mnogimi delovnimi ak- cijami in drugimi oblikami udejstvovanja so pripomogli, da lahko vsako mesto danes s ponosom govori o svoji mladini. Del teh prizadevanj, is- kanj in načrtov bodo mladi izmenjali tudi v Celju. Vsa srečanja bodo enkratni do- godek, ki bodo še bolj okre- pili prijateljstvo med posa- meznimi mesti vseh šestih jugoslovanskih republik. Prav mladina je tisti faktor, ki je za podobne oblike srečanj in izmenjave mnenj najbolj dovzetna. Prav mladina bo te oblike in osnovno misel ce- lotnih iger najbolj varno va- rovala in posredovala naprej. Verjamemo tudi v dejstvo, da bodo igre vsako leto pri- dobivale na kvaliteti; da bo vsako leto več intenzivnega dela, manj športa. Štirinaj- sto srečanje mladih iz Ohri- da, Titograda, Tuzle, Vinkov- cev, Zrenjanina in Celja bo — vse to potrdilo. Potrdilo bo ponovno, da .je mladina iz šestih jugoslovanskih mest resnično simbol za vso jugoslovansko mladino. To je resnični venec prija- teljstva, ki posamezne mlade ljudi povezuje v trdo in ne- uničljivo celoto, ki je tako značilna za vse jugoslovan- ske državljane. Mej ni. So samo razdalje, ki ob podobnih srečanjih po- polnoma izginejo. TONE VRABL Program prireditev ČETRTEK, 27. JUNIJA: 19.00: otoritev iger na Trgu V. kongresa 19.30: ples s tekmovanjem mladih pevcev za- bavne glasbe na ko- pališču ob Ljubljan- ski cesti PETEK, 28. JUNIJA: 9.00: odbojka — (igrišče gimnazije) otvoritev razstave mladinskih fotogra- fij (Foyer SLG Ce- lje) 15.30: odbojka — (igrišče gimnazije) 16.00: tekmovanje tabor- nikov (pred gimna- zijo) tekmovanje v atleti- ki (stadion AD' Kla, diveir) 19.00: večer narodnih pe- smi, folklore in tek- movanj — (dvorana Narodnega doma) 20.00: javna oddaja tabor- nikov v Domu JLA SOBOTA, 29. JUNIJA: 9.00: streljanje (strelišče na »Gričku«) 16.00: plavanje (bazen ob Ljubljanski cesti) 18.00: zaključek iger in podelitev priznanj 19.00 srečanje udeležencev iger ob tabornem ognju na »Gričku« ( v primeru slabega vremena bo zaključ- no srečanje v haili AD Kladivar) ŠTIRJE DNEVI IGER BO- DO EN SAM PESTER ŠO- PEK ROŽ, KJER BO ENA PRIREDITEV DOPOLNJE- VALA DRUGO IN TAKO DA- JALA SMISEL CELOTNIM IGRAM. TO NISO SAMO TRDITVE, AMPAK OPRIJEMLJIVA DEJSTVA, KI JIH JE PO- TREBNO ' POGLABLJATI, DOPOLNJEVATI IN OHRA NJE VATI. POGLABLJATI V SMISLU KREPITVE PRIJATELJST- VA. DOPOLNJEVATI V SMIS- LU ZNANJA. OHRANJEVATI V SMIS- LU OSNOVNIH CILJEV IGER. VSAK TO POČENJA V DA- NIH MOŽNOSTIH. ČE POD VSA TA PLODNA IN ISKRE- NA PRIZADEVANJA POTEG- NEMO ŠE ČRTO PA VIDI- MO, DA SE VSA TA PRIZA- DEVANJA IN REZULTATI MED SEBOJ ČUDOVITO DO- POLNJUJEJO IN USTVAR- JAJO NOVO PODOBO. ŽELIMO SAMO, DA BI SE LEPA TRADICIJA MLADIN- SKIH SREČANJ NADALJE- VALA MLADINA ŠESTIH MEST JE POROK ZA TO. RAZGOVOR Z ZVONKOM FERLIČEM Pripravljeni smo Zvonko Perlič, dolgoletni mladinski delavec je predsednik organizacijskega odbora letošnjih iger Bratstva in enotnosti, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj. »Zvonko, v čem se razlikujejo letoš- nje igre od prejšnjih? »Razlikujejo se predvsem po vsebini, ker smo dali več poudarka svobodnim aktivnostim mladih in manj športu. Po- leg tega pa letos že drugič končno na igrah le sodeluje mladina iz šestih mest iz šestih republik.« »Kako se konkretno odražajo te vse- binske spremembe?« »V športu smo zmanjšali število di- sciplin in bodo udeleženci tekmovali v odbojki, še tu samo ženske, atletiki, plavanju in streljanju. Tako sta od- padla rokomet in košarka. V svobod- nih aktivnostih pa lahko omenim sre- čanje matematikov in več drugih po- dobnih tekmovanj, kar kaže, da smo posvetili največ pozornosti tistim pod- ročjem, ki dajejo možnosti za uveljav- ljanje tudi tistim ki niso športniki in da se lahko udeležijo takšne manifesta- cije kot so naše igre.« »Kako ste uredili, sprejem, prehrano in prenočišča?« »Udeležence in predstavnike družbe- no političnih organizacij iz vseh šestih mest bomo sprejeli danes popoldne na železniški postaji. Dogovorili smo se z dijaškimi domovi v Celju, da bodo spre- jeli udeležence iger, hranili pa se bodo v gostiščih Pošta in Branibor.« »Kakšna je bila pomoč organizacij in občinske skupščine pri organizaciji iger?« »Občinska skupščina je prispevala 30.000 dinarjev, pomoč pa so nam nu- dile tudi družbeno politične organiza- cije v občini in društva, še posebna za- hvala gre pa delovnim organizacijam v Celju, ki so pokazale veliko razumeva- nje za naše igre. Naj omenim tovarno EMO, ki je pokrovitelj iger in je pri- spevala zanje 10.000 dinarjev. Tudi naša želja za v prihodnje je, da bi delovne organizacije Celja vedno prevzele pokro- viteljstvo nad igrami.« »AU bo sprejem v Celju prav tako prisrčen kot je bil v mestih udeležen- cev iger v drugih republikah?« »Celje se je dobro pripravilo na igre in lahko rečem da smo vsi pripravljeni na to, da bo naš sprejem gostov čim- bolj prisrčen in topel. Želimo si, da bi udeleženci iger na vsakem koraku lah- ko čutili da so dobrodošli v našem me- stu.« M. SENIČAR MALA ANKETA Kdor goste čaka, ima skrbi Vsaka večja prireditev potrebuje v organizacijskem od- boru čimveč sposobnih in delovnih ljudi. Dobra organiza- cija je odvisna od ljudi, ki več ali manj časa posvetijo organiziranju nečesa, kar kasneje zadovoljuje tudi in pred- vsem vse ostale. Marsikdaj ali skoraj vedno se o teh ljudeh, ki prizadevno pripravljajo in izpeljejo neko prireditev, vse premalo govori. Vse premalo je zahvale za vse tiste žrtvo- vane ure, ki jih pustijo ob pripravljanju določene pri- reditve. Močan in obsežen organizacijski odbor je pripravljal tudi letošnje mladinske igre »Bratstvo in enotnost«, ki se prav danes pričenjajo v mestu ob Savinji. Pet članov od- bora smo naprosili, da povejo, kako so se skupaj s svo- jimi komisijami pripravljali na igre. Tone GORŠ1Č — šport: »V programu letošnjih iger je nekoliko manj športa kot na prejšnjih igrah. V atleti- ki bo tekmovanje na stadio- nu AD Kladivar, streljanje na »Gričku«, odbojka pri gim- naziji in plavanje na bazenu Neptuna. Organizacijo tekmo- vanj so prevzela posamezna športna društva. Letos se pr- vikrat ne bo proglašal zma- govalec v skupnem plasma- nu, ampak samo po posa- meznih disciplinah.« Irena STOPINŠEK — tehnič- ni sekretar: »Letcs prvikrat sodelujem na igrah. Res je, da vsak dan redno oprav- ljam administrativno delo, vendar toliko dopisov, kot jih gre zdaj v posamezna me- sta Jugoslavije, že dolgo ni šlo. Potem pa še pisanje matric, raznih propozicij itd. Poleg rednega dela je vsega skupaj kar dovolj. Upam pa vseeno, da bodo igre uspele, saj smo se na njih dovolj ve- stno pripravljali.« Rade PLAUŠTAJNER — in- formativna skupina: »Naš osnovni namen je, da čim- bolje informiramo celjsko in širšo javnost o samih igrah, hkrati pa moramo zagotoviti, da bodo tudi udeleženci že pred začetkom iger seznanje- ni s celotnim potekom iger. Izdali smo Zbornik, objavili številne članke v tisku, ra- diu in ostalih informativnih sredstvih, med igrami pa bo vsak dan izhajal poseben bil- ten.« Jože KREBS-taborniki: »Sre- čanje tabornikov je razdelje- no v tri dele. 1. Taborniki bodo med igrami živeli pod šotori v parku pred gimnazi- jo. 2. Vsi bodo tekmovali v orintacijskem pohodu, postav- ljanju in podiranju šotorov ter v signalizaciji. 3. Pri- pravili smo posebno javno oddajo, kjer bodo taborniki odgovarjali na vprašanja iz zgodovine NOB. Organizirali bomo tudi zaključni večer na »Gričku« ob tabornem ognju.« Dušan DOBERŠEK — pro- pagandno-tehnična skupina: »Informacijska pisarna bo v prostorih tabornikov, Gledali- ška 2. Za vsakega udeležen- ca smo pripravili poseben propagandni material: Zbor- nik, prospekte Celja, vodič, po Celju, razglednice, re- klamne svinčnike tovarne EMO ter značko iger. V pi- sarni bodo udeleženci in osta- li gostje dobili vse potrebne informacije o samih igrah o mestu Celju ter njegovi oko- lici.« Tako pet ljudi o svojem delu. V njihovem govorjenju je bilo čutiti samo eno: da bi igre uspele in da njihovo delo ne bi bilo zaman, želijo tudi, da bi vsi Celjani udeleženci iger odnesli s tega srečanja najlepše spomine. Priprave so bile dolgotrajne in obsežne. Vsi so želeli, da bo ob današnjem začetku iger vse na svojem mestu. P°* skrbeli so za vsak detajl, ki prireditev dopolni in olepša- Po njihovem se igre lahko začnejo. Naredili so vse, kar ie bilo potrebno. Štiri dni bo organizacijski odbor kot ne- viden stroj spremljal in usmerjal igre mladih ljudi iz v s« Jugoslavije. 22. junij praznik bratskega Siska glSAK, središče Banije, zgo- jjovinsko mesto, zibelka revo- Iucionarnega gibanja in pri- zorišče nezadržne rasti, praz- nuje svoj občinski praznik 22. junija. Sisak je pobratim j^estu Celju, zato je njihov praznik tudi naš. Kdo ve, kdaj je človek iz- bral kraj, kjer se Kupa izli- va v Savo za svoje bivališče. £elti so tu osnovali svojo SEGESTICO, Rimljani COLO- jjlO FLAVIO SISCIO. Sisak je bil poprišče veli- kih in hudih bitk. 1593 leta so bili tu poraženi Turki, 1653 pa je kapitolska gosipo- da zadrgetala od strahu pred kmečkimi uporniki. Prestol- nica -Ljudevita Posavskega no- si uporni in svobodoljubni duh skozi zgodovino . ., XXX 22. JUNIJA 1941 so se v šikari ob Savi zbrali komu- nisti. Ustaška grozodejstva po Baniji so klicala k obo- roženemu uporu. Peščica ko- munistov je ustanovila * par- tizanski odred, prvi na Hr- vatskem. Med ustanovitelji je bil tudi Mika špiljak, sedan- ji predsednik Izvršnega sve- ta Jugoslavije. Iz ravnine ob sotočju dveh rek so se par- tizani premaknili globlje v gričevnato Banijo. Ko je z one strani Une vzplamtela Kozara, je bilo to področje, vse do predmestij Siska eno samo bojišče. Kaj je Sisak s svojo okolico prispeval NOV pove samo to, da sta Sisak in Banija dala 41 narodnih herojev ... XXX SISAK JE STARO DELAV- SKO SREDIŠČE. Stari žele- zarni in prehrambeni indu- striji se je pridružila moder- na petrokemija; na obali ob Savi je eno od največjih reč- nih pristanišč ... Delavsko gibanje je v teh krajih sta- V Sisku je hiša podobna ostalim v isti ulici, vendar dosti pomembnejša. Spodaj v kletnih prostorih je muzej- ska zbirka predmetov iz de- lavnice, v kateri se je Josip Broz izučil ključavničarske obrti. (Foto: J. Kr.) ro, tradicionalno ... Uporne kmete so nasledili prvi soci- alisti, le-te prvi komunisti. XXX JOSIP BROZ se je v Sisku učil ključavničarske obrti. Hiša, v kateri je v kleti bila delavnica, so spremenili v muzej, s prizidkom so prido- bili še galerijo za razstave, zgornji prostori pa muzej NOV. Dvorišče je tudi mu- zej, muzej parizanskega že- lezarstva, od »part-topa« do tanka ... XXX Po vojni so prešteli v Sis- ku 8.000 prebivalcev. Danes jih ima mesto čez 30.000. Da se je mesto tako razširilo, je bilo treba ustanoviti pogoje — delovna mesta, železarna v Sisku je eno najstarejših, vendar povsem obnovljenih podjetih. Povojni razvoj pet- rokemije je v Sisku dal ra- zmaha rafineriji, ki je pod imenom INA znana po vsej državi. In kdo ne pozna zna- nih proizvodov »Segestice«, kdo ne specialitet »Gavrilo- vič«. Jeklarna, tovarna brez- šivnih cevi, tovarna tanina, kvasa, pivovarna ... Kdo bi vse naštel. In ravno zdaj si lahko v Sisku ogledate pri- mer »levitve«. Nekdanja to- varna klobukov in tulcev se ob stari proizvodnji spremi- nja v sodobno tovarno pla- stične embalaže. Ko v isti ha- ii še proizvajajo tulce, se med delavke ob stari proiz- vodnji mešajo monterji no- vih strojev. XXX V SISKU JE ŽIVAHNO KULTURNO ŽIVLJENJE. Mimo vseh srednjih šol sta tu še dva oddelka zagrebške tehnološke fakultete. Kultur- na društva se napajajo iz neusahljivih virov ljudske kulture v Posavini in Baniji. Vse kaže, da znajo bolje kot mi čuvati kulturne spomeni- ke. Mi se na primer ne mora- mo pohvaliti z ohranjenimi in vzdrževanimi primerki kmečke arhitekture, kakršno imajo v Sisku, kjer ob stari trdnjavi stojijo tri posav- ske enonadstropne brunari- ce. Sisak ima tudi svoj etno- grafski muzej, muzej rečne- ga ladjarstva, vrsto drugih kulturnih ustanov in možno- sti za bistritev duha in du- hovno rekreacijo občanov. XXX SISAK IMA CELJSKO ULICO, ki je ena najlepših. No v Celju še nimamo ulice z imenom pobratimskega me- sta. Zakaj? Bojda so nasto- pili lingvistični (jezikovni) problemi, češ, Sisak je nero- den za sklanjatev. Hud- pro- blem?! Saj bi vendar lahko rekli; Ulica mesta Sisak, ka- kor ne rečemo »štirinajsto- divizijska ulica«. MESTO OB SOTOČJU KU- PE IN SAVE je lepo in pri- jazno. Zasluži, da ga vnese- mo v seznam mest, ki jih želimo obiskati, želimo in spodobi se —■ pobratimsko mesto je. Ne vemo, kako dolgo vel- jajo čestitke za mesta — re- cimo tako dolgo kot za lju- di — Torej najlepše želje in iskrene čestitke delovnim ljudem pobratimskega Siska. Jure KRAŠOVEC Pri stari trdnjavi na sotočju Kupe in Save je livada, na njej pa tri stare posavske hiše iz lesa. Da siravno je po okoliških vaseh še polno takih hiš v posavskem slogu, so vendar že poskrbeli, da se bodo poznejšim rodovom ohranili vsaj trije muzej- ski primerki. Čeravno kot etnografski objekti so hiše opremljene in služijo kot vikend hiše. (Foto:J. Kr.) Zaključna akademija na Dobrni V nabito polni zdraviliški dvorani na Dobrni, so imeli učenci tamkajšnje osnovne šole svojo redno zaključno akademijo, ki je na splošno zadovoljstvo vseh, zelo lepo uspela. Med obiskovalci so bili tudi številni gostje do- brniškega zdravilišča, ki so navdušeni nad nastopi učen- cev zapuščali dvorano po končanem programu. Program je bil zelo pester in kar težko bi bilo zapisa- ti katera točka je občinstvo bolj pritegnila. Nedvomno sta h kvalitetnemu progra- mu prispevala največ oba pevska zbora, za pestrost pa so poskrbeli mladi recita- torji, folklorna skupina in te- lovadci. Zaključna akademi- ja je bila že trinajsta prire- ditev v prekeklem šolskem letu, ki so jo pripravili do- brnski učitelji. Za toliko na- stopov, saj so imeli povpreč- no več kot vsak mesec ene- ga, je bilo potrebno žrtvova- ti veliko prostega časa, po- trebna je bila požrtvovalnost in volja do tovrstnega dela, ki je vse prej kot lahko. Učenci so prihajali v šolo že zgodaj zjutraj, čestokrat pa so ostajali še po pouku, da so lahko vadili posamez- ne točke za svoje nastope. Največje priznanje pa gre še posameznim požrtvovalnim učiteljem, ki so vložili v to tlelo največ truda: HKLA STRMČNIK, vodi pevska zbora že vrsto let, recitator- je je vadila ROŠER HER- TA, folklorna skupina se je pripravljala pod vodstvom AMBROŽ MAJDE, telovadne točke pa so učenci naštudira- li pod strokovnim vodstvom tovariša JOŽETA SLUGE. Takšnih prireditev si Do- hrčani še želijo. I. S. SOSED SOSEDU... Ko bi bili vsaj trije... Lep dan je bil in sonce je pripekalo kot le redko v teh deževnih dJieh. Marsikdo je željno pogledoval v nebo in upal, da se bo vreme obdr- žalo tudi naslednji dan, kaj- ti tistega dne je bila sobota, čisto navadna, delovna sobo- ta, ko ljudje opravljajo svo- ie redno delo, pri tem pa že te in tam pomislijo na za- služeni počitek, ki jih čaka naslednji dan. Sredi tovarniškega dvori- je stal tovornjak, skoraj nedoločne barve in močno So se mu že poznala leta. Pri stroju sta manjkala stranska Pokrova, pa tudi stranice so že bogvedi kdaj sneli. Bil je eden tistih »TAMOV«, ki so Prvi zagledali luč sveta v na- ši mariborski tovarni, takoj v prvih povojnih letih. Mojo Pozornost je pritegnila ugo- tovitev, da ni imel registrs- kih stablic, bil je torej iz Mvnega prometa že zdavnaj Kločen in namenjen samo notranjemu transportu v ok- VlJ"u tovarniških dvorišč. Iz skladišč do proizvodnih hal ln nazaj je tekla njegova 'Pot na »kratke relacije« že VrUo let. Ogledujem ga in Pomislim — glej, glej, v tej tovarni pa vedo kaj je šted- se vidi, da smo sredi re- žo rrne, ko je potrebno sleher- n° stvar izkoristiti do mak- Hlrnuma. Tako kot od ljudi, jj0htevajo tudi odstrojev, da ^/o od sebe čimveč. Ni kaj res je potrebno v teh ac,našnjih dneh, da sleherni stvari čimveč, pa ni čudno, a še tudi stari »Pionir« pre- važa tovor po tovarniškem dvorišču. čakal sem prijatelja, ki je imel opravka v upravnem poslopju, pa sem opazoval delavca, ki sta kmalu prišla in začela z delom .. . kO£» tovornjaku je stal ve- lik kup pločevinastih sodov, takšnih, v kakršnih običajno spravljajo bitumen in druge podobne stvari. Mislil sem, da so sodi prazni, pa sem1 kaj kinalu ugotovil, da so bili polni in težki, težki kot svinec, kakor radi pravimo. »Prisloni hlode in začniva, rad bi, da hitro končava, imam še drugo delo, pa še sobota je danes,« je dejal pr- vi delavec in že je brez več- jega napora prevrnil sod in ga pripravil za strmo kota- Ijenje na čakajoči tovornjak. Pristopila sta k sodu, vsak s svoje strani in pričela po- tiskati težak tovor na meter in pol visok tovornjak. Na licih se jima je videlo in dr- ža njunega telesa jih je iz- dajala, da delo ni lahko. Tri- krat, štirikrat sta težko pre- prijela in prvi sod je našel svoje mesto na tovornjaku. Eden od njiju, tisti, ki je pre- je prigovarjal k hitremu de- lu, se je zavihtel na kamion, prekucnil sod v pokončno lego, ga zavijugal po tovor- njaku in postavil ob zadnjo steno kabine. Drugi je med tem že pripravil nov tovor in ko je prvi skočil k njemu sta pričela potiskati drugi sod v višino ... Potne srage so jima moči- le čelo in srajci sta kmalu premočeni obviseli na bližnji ograji. Zroč v njenu ožgane hrbte sem videl kako so se jima napenjale mišice, sle- herna kita se je napela kot struna, ko sta neumorno po- tiskala sod za sodom na to- vornjak. »Ti, tole je pa sakramen- sko težko, kdo bi si mislil, le kaj neki more biti v tej težki pločevini«, de prvi, ko je že petič zapored lezel na avtomobil, da je naravnal sod. ki sta ga malo pred tem potisnila nanj. »Bi malo po- čila, saj se mi bodo roke na- tegnile do kolen, tako je to- 'le težko? »Kar gohitiva, saj tudi me- ni ni ravno najlažje, pa bo že šlo«, mu je odgovoril to- variš. Ko sem ju takole opazoval, sem pomislil, ko bi bili vsaj trije; dva bi potiskala s stra- ni, tretji pa vmes med nji- ma, pa bi bilo mnogo lažje. Ali pa, ko bi bil vsaj eden na tovornjaku; v zadnji ja- zi bi lahko poprijel, narav- naval bi sode ter prihranil nenehno skakanje gor in dol ki sta ga delavca, kot sem opazil, začela upravljati iz- menično. Gledam ju in šte- jem sode; približno polovi- co sta jih že natovorila, osta- li še čakajo ... Opazila sta me in postalo mi je nerodno. Obrnil sem se v drugo smer, kakor, da je mojo pozornost pritegnilo kaj drugega. Tisti trenutek, se je vrnil tudi prijatelj in ■ krenila sva proti izhodu. »Si videl ta dva, kako ga- rata. Vse kar je prav, če že takole štedijo pri avtomobi- lih, pri ljudeh pa vendarle ne gre.. .!« Ozrla sva se in glej presenečenje: v kabini starega tovornjaka je sedel voznik, okoli trideset jih je imel, kadil cigareto in je bil na veliko zaverovan v pre- biranje zadnje številke TT ... B. STRMČNIK V Celju bo obrtni sejem Po razgovorih med pred- stavniki celjskega poslovnega združenja za obrt, gostinstvo in komunalo ter republiške gospodarske zbornice je pad- ia odločitev, da naj bo Celje organizator obrtnega sejma Če bo imela ta prireditev letos samo republiški značaj, pa to ne pomeni, da bi se po- zneje ne razvila v jugoslovan- sko in mednarodno srečanje obrtnikov. Sicer pa to ni sa- mo tiha želja, marveč suge- stija, ki jo bodo organizator- ji sejma skušali uveljavljati čimprej. Letošnji obrtni sejem bo od 28. septembra do 6. oktob- ra na atletskem stadionu Bo- risa Kidriča, kjer bodo zla- sti pod tribuno urejeni raz- stavni prostori. Hkrati z odločitvijo, da naj bo Celje organizator obrtne- ga sejma je znova zaživela misel o čimprejšnji gradnji strehe na umetnem drsališču v celjskem mestnem parku. Gre namreč za pridobitev ve- likega pokritega prostora, ki ne bo služil samo športni- kom, marveč predvsem naj- različnejšim razstavam, go- spodarskim, kulturnim, za- bavnim in političnim prire- ditvam ter manifestacijam. To misel so pozdravili tudi predstavniki republiške go- spodarske zbornice, saj bi Celje tako v resnici prišlo do izredno pomembnega in vsestransko uporabljivega ob- jekta. Celjski obrtni sejem pa ne bo ostal samo v mejah obrtne dejavnosti. Organiza- torji mu bodo skušali dati širši značaj in povabiti k so- delovanju tudi trgovce in go- stince. Letošnjemu pa se bodo bržčas pridružile tra- dicionalne gostinsko turistič- ne prireditve. M. B. Veliko za turistično propagando Sklad za pospeševanje tu- rizma na območju celjske ob- čine bo letos predvidoma raz- polagal z blizu 27 milijoni starih dinarjev. Tako je za dejavnost Celjske turistične zveze i« turističnih društev namenjenih 10 milijonov, po- leg tega pa še 900.000 starih dinarjev za dotacijo tu- rističnim društvom Strmec (200.000), Vojnik (300.000) in Frankolovo (400.000). Gre na- mreč za dejstvo, da ta druš- tva ne ustvarjajo toliko la- stnih sredstev, da bi z njimi krila vse izdatke. Zato jim je družbena pomoč še ved- no potrebna. Glede na težak položaj zdravilišča Dobrna, ki si uti- ra novo pot v turistično smer, je nujno okrepiti propagan- dno dejavnost. Tako bo sklad prispeval dva milijona sta- rih dinarjev kot delež k stro- škom za izdajo novega pro- spekta tega zdraviliškega kraja. Lep pa bo tudi prispevek, ki ga sklad namenja celjske- mu turističnemu društvu za njegovo propagandno dejav- nost. V celoti gre za 5.600.000 starih dinarjev. Od tega znes- ka so štirje milijoni predvi- deni za prve stroške za iz- dajo novega barvnega pros- pekta Celja. Ta propagandna publikacija bo izšla šele pri- hodnje leto in bo zato sklad namenil zanjo določen delež tudi v finančnem načrtu nas- lednjega leta. Ostala sred- stva, namenjena celjskemu društvu, pa so^ predvidena za ponatis nemšk*e izdaje male- ga vodnika po Celju, za obno- vo propagandnih tabel, za le- tak ftobrne, za gostinsko tu ristične prireditve in drugo. Poleg obvezne rezerve, je v skladu še nekaj nad 7 mi- lijonov starih dinarjev dolo- čenih za sofinanciranje pro- grama izgradnje rekreacij- skih središč v občini. M B. 27. junija 1968 cvlje tednik*** 5 TURISTIČNI TVTFWMFZZO Ni skrivala navdušenja DOBRNA, lepega sobot- nega popoldneva, lahko pa tudi kak drug dan. Dobrna je še vedno tak- šna, kakršna je bila, če jo gledamo geografsko, sicer pa je — seveda njen zdra- viliški del — precej omrt- vičen. Takšen površen vtis se vsili bežnemu obisko- valcu v tem času, tako re- koč na pragu turistične sezone. Seveda pa tisti, ki so tudi stacionirani po zdraviliški plati, v žgočem popoldnevu, ki ga hladijo krošnje bujnih dreves in bogastvo zelenja, verjetno počivajo, medtem ko so si priložnostni gosti izbrali višje lege, klopi ali ležišča na travi. O njihovi prisot- nosti pričajo le avtomobili z registrskimi tablicami različnih jugoslovanskih (in le redkih slovenskih) mest, med katerimi je tu- di precej avstrijskih. Do- brna je na videz prazna. In v to negibno prazni- no, v katero se neutrudno oglaša le ptičji zbor, ne- nadoma zažgoli glas pri- letne gospe v nekakšnem zgornje štajerskem dialek- tu: »O, kako čudovito!« Vsi trije starejši ljudje ob njej dodajo še nekaj izrazov navdušenja, globo- ko zajamejo zrak, kakor da bi hoteli svojim občut- kom dati praktično velja- vo in stopijo zopet nekaj korakov po poti navzdol. Priroda jih je očitno ga- nila in ne morejo si kaj, da ne bi z rokami kazali na najlepše eksponate ve- getacije. »Dobrna je prekrasna,« mi je kasneje rekla gospa Gertrude Ohmann iz Lin za, pri čemer ni mogla dovolj izraziti obžalovanja da so se tu le bežno usta- vili na poti na morje. »Pa !je vedno tak rajnki mir?« je vprašala in fne skoraj spravila v rahlo zadrego, kajti o kakem rajskem miru nimam pojma. »V sezoni je seveda ži- vahneje.« sem rekel. »Veliko naših,« je dodal njen mož. »Pravi biser, ti, semle bova pa prišla poleti za nekaj dni...« In v tem stilu dalje f da kljub praznemu p04 voru je nekaj vendarle sno: poleti bo Dobrna J1 štela k tistim, ki tudi namen priti, vsaj $ če že ne štiri nove g0J M 870 novih dinarjev v povprečju V aprilu letos so bili v celj- ski občini izplačani višji osebni dohodki kot v marcu. Navzlic temu pa so povprečni osebni dohodki v prvih šti- rih mesecih letos še vedno za malenkost (0.9 odst.) niž- ji kot so znašali povprečni dohodki lani. V posameznih mesecih so se osebni dohodki v povpreč- ju gibali takole: januar 843 novih dinarjev, februar 857, marec 875 in april 905. Dose- žem povprečni osebni dota ki na zaposlenega v apr' letos so v celjski občini "j presegli lanskoletno povp^ je. To velja tako za g0sJ darstvo kot negospodarstvo Posamezna gospodarska po, ročja pa so v aprilu doseg naslednja povprečja osebr dohodkov: industrija 871 B vih dinarjev, kmetijstvo (g gozdarstvo 853, gradbeni*;- 725, promet 941, trgovina l os gostinstvo 840, obrt 8! komunala 984. V aprilu so se pov&j povprečni osebni dohodk; vseh panogah razen v krt tijstvu, kjer so več izplafe v marcu, ter v gozdarstv kjer so ostali na ravni pci prečja doseženega v marcu Sicer pa je znašal povp: ček osebnega dohodka na s poslenega v prvih štirih me« cih letos v celjski občini f! novih dinarje, od tega v p spodarstvu 851, v negospo bila taka odločitev več kot ametna. Letošnje osrednje rireditve bodo za občinski raznik, 7. julij, v šempet- Predsednik Krajevnega dbora SZDL STANKO CO- AN je predsednik priprav- ainega odbora za letošnje rireditve v okviru prazno- inj, pa smo ga naprosili za rajši razgovor. Zanima nas, kako se je ripravljalni odbor lotil svo- iga obsežnega in odgovor- na dela za pripravo letoš- jih prireditev?« STANKO COKAN: »Skupšči- i je že lani imenovala šir- i pripravljalni odbor v ka- irem so predstavniki vseh 3(istev družbenopolitičnih rganizacij občine in našega raja. Imenovali smo tri pod- pore in sicer pododbor za Ureditve, za gospodarska, aroma komunalna vpraša- nja in poseben koordinacij- ski odbor. Vsi so poslali svo- je programe, ki smo jih ures- ničevali v minulem obdobju. Največ dela je nedvomno od- padlo na odbor za omunal- na vprašanja, ki je skoraj v celoti uspel uresničiti postav- ljene naloge. Uredili smo jav- no razsvetljavo in asfaltira- li skoraj 10 km krajevnih cest. Naše delovne organizacije so prispevale 124- milijonov SD, medtem ko so celotni stro- ški znašali 150 milijonov sta- rih dinarjev; razliko smo do- bili iz sklada za urejanje me- stnih zemljišč. Veliko mero razumevanja so pokazali tu- di občani našega kraja, saj so nesebično pomagali pov- sod, kjer je bila njihova pomoč potrebna. V okviru priprav so aktivno sodelova- la vsa društva in vse družbe- nopolitične organizacije, brez izjeme.« »Ali ste imeli pri organi- zaciji osrednjih prireditev tu- di kakšne težave in, če so bile, kako ste jih reševali?« STANKO COKAN: »Mo- ram reči, da posebnih težav ni bilo, saj smo povsod, ka- mor smo se obrnili nalete- li na veliko mero razumeva- nja. Omenil bi le težave, ki so nastale v zvezi z tisto sta- ro hišo, ki stoji sredi Šem- petra in za katero je priprav- ljalni odbor na osnovi ute- meljenih razlogov predlagal, da se poruši. Z rušenjem te hiše, bi dosegli velik zuna- nji efekt, saj stavba takšna kakršna je ni v ponos kra- ju in bo potrebno to vpraša- nje itak prej ali slej rešiti. Našemu predlogu so se upr- li nekateri ljubitelji starin, češ, da ima zgradba takšne in takšne vrednosti ter po- men. Njihova mnenja izhaja- jo bolj iz ljubezni do sta- rih objektov, kakor pa iz strokovnih ugotovitev o de- janskem stanju, oziroma ar- hitektonski vrednosti zgrad- be. Imeli smo zagotovljena tudi stanovanja, da bi lah- ko preselili stranke, pa smo jih tudi že izgubili, ker je prvotni načrt šel po vodi. Po- svet predstavnikov univerze in Zavoda za spomeniško varstvo je sicer nakazal strokovne rešitve, nihče pa ne more zagotoviti za take rešitve potrebnih denarnih sredstev. To je bila edina resna težava, ki pa je žal ni- smo uspeli razrešiti; morda kdaj kasneje! »Kako daleč ste s priprava- mi in kaj je še potrebno stcriti?« STANKO COKAN: »Pripra- ve so v zaključni fazi. Vse zadolžitve so v glavnem že uresničene, razen tistih seve- da, ki so vezane za sam pro- gram. Naša društva in orga- nizacije, ki bodo sodelovala v izvajanju programa se in- tenzivno pripravljajo, da bi njihov delež k celotnemu praznovanju doprinesel ka.r največ. V kraju se urejuje- jo še zadnje fasade, posipa- va j o se poti in' stranske ce- ste ter urejujejo cvetlične grede ter nasadi.« »Kakšen bo program prire- ditev in kakšne želje imate kot predsednik pripravljal- nega odbora?« STANKO. COKAN: »V zve- zi s programom prireditev vam svetujem, da ga objavi- te posebej, saj je skoraj mal- ce predolg, da bi ga spravi- la v tale najin razgovor. Kar pa se želja tiče, čisto na kratko, imam samo dve: prva je v tem, da si želim, da bi bili šempetrčani ved- no tako prizadevni in složni pri skupnih akcijah, kakor smo bili tokrat, kajti tako složni bomo uspeli urediti še marsikaj kar nas žuli in dru- ga želja, upam na vse naj- boljše kar se tiče vre- mena ...« * Lepega vremena želimo prizadevnim občanom Šem- petra tudi mi. Vsem obča- nom občine Žalec pa česti- tamo k njihovemu prazniku z željo, da bi tudi v bodoče doživljali tako hiter in uspe- šen razvoj na vseli področjih, kakor so ga v preteklem ob- dobju. B. STRMČNIK Za boljšo ureditev cest V torek je zasedal svet za notranje in splošne zadeve, ki je obravnaval med dru- gim tudi stanje na cestah na področju občine, kar se tiče prometnih znakov in varno- sti sploh. Ugotovili so, (vse ceste je pregledala posebna komisija) da manjka na ce- stah občine 151 prometnih znakov, ki jih bo potrebno v najkrajšem času postaviti. Ceste, ki so bile asfaltirane v zadnjem obdobju nimajo ustrezalo urejenih bankin kra- jevne skupnosti pa se bodo morale pozanimati za uredi- tev avtobusnih postajališč, kajti nekatera predstavljajo resno nevarnost za potnike in druge občane. V Taboru bo po vsej verjetnosti potreb- no podreti kapelico, ki z obeh strani ovira pogled na križišče, pa lahko zaradi te- ga pride do težkih promet- nih nesreč. Svet je razpravljal tudi o predlogih za podelitev nagra- de občine in o tem kje naj bi bila drugo leto osrednja proslava občinskega prazni- ka. Družbeno politične orga- nizacije PETROVC so pred- lagale, da naj bi bila osred- nja slavja prihodnje leto v njihovem kraju. Izobraževanje odraslih Na minuli seji Izvršnega odbora Občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi v Žalcu so med dru- gim razpravljali tudi o neka- terih problemih s področja izobraževanja in vzgoje odra- slih. Na isti seji so anali- zirali tudi potek reelekcije v občini in predlog kandidatov za podelitev občinske nagra- de, ki se podeljujejo vsako leto ob občinskem prazniku. Narodna obramba Minuli četrtek je bila se- ja koordinacijskega odbora .pri občinski konferenci SZDL za narodno obrambo, na kateri so obravnavali kon- kreten program akcije za usposabljanje prebivalstva za primere, ko bi bilo potreb- no organizirati obrambo pred eventualnim agresorjem. Izo- braževalne akcije bodo tek- le v vseh krajevnih skupno- stih. Obisk v Palanki Osem članska delegaci- ja uslužbencev občinske upra- ve je minuli teden obiskala svoje delovne tovariše v upra- vi skupščine Bačka Palanka. Obisk delegacije sodi v okvir rednih izmenjav med dvema sodelujočima mesto- ma. Prvi delegaciji bo sledi- la druga, ko bodo Bačko Pa- lansko obiskali predstavniki občinskih vodstev družbeno- političnih organizacij in skup- ščine občine Žalec, štiričlan- ska delegacija bo odpotovala še ta teden. Nove štipendije Upravni odbor sklada za štipendiranje mladih talentov je sklenil na svoji četrtkovi seji, da bo razpisal še štiri nove, dodatne štipendije za nadarjene študente. Podeli- tev štipendij bo opravljena na podlagi javnega razpisa. Sklad računa, da bo od ko- lektiva »LASTOVKE« v Pol- zeli prejel še en milijon sta- rih dinarjev, s katerimi bi še lažje uresničil vsa svoja pri- zadevanja pri uresničevanju štipendijske politike. Obisk čeških mladincev Jutri bo prispela v Žalec deset članska delegacija mla- dincev iz ŽATCA na Češ- kem. V Žalcu bodo imeli raz- govore s svojimi vrstniki, na- to pa si bodo ogledali še JU- TEKS in LASTOVKO ter enega izmed obratov Kemij- skega kombinata. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji deset dni, od tega v samem Žalcu samo dva dni. Reelekcija gre h koneu Mošnja ponovna izvolitev .•-ktorjev na področju ob- C.gre h koncu. Od 24 de- s^h skupnosti v katerih . volili direktorje je v 12 vb°Pek že zaključen, v pe- (jJ^zpisni roki še niso po- v?1' medtem ko je v sed- i, . Potrebno opraviti samo ^ Snovanja. Zanimivo je, v vseh delovnih skup- jj Prijavili na razpise tu- h ^edanji direktorji in da k lli v petnajstih prime- u .j^i izvoljeni za nasled- j^riletno obdobje, fc kandidatov, ki so na razpise je re- t skromno, saj je bil C knf varani nrimomir samo eden reflektant na to delovno mesto. V dveh pri- merih sta bila dva kandida- ta, v naslednjih dveh trije, v enem primeru pa štirje oziroma pet kandidatov. Po- stopki so bili povsod v redu in zakonito opravljeni; pri- tožb na razpise ni bilo. Do ponovnega razpisa je prišlo na osnovni šoli v Braslov- čah, kjer delovna skupnost ni izvolila po razpisni ko- misiji predlaganega kandida- ta. Za razpisano delovno me- sto je kandidat tudi doseda- nji direktor, vendar pa je da- la komisija prednost druge- mu kandidatu, ki tudi je iz- polnjeval vse pogoje. h .- . • Junija 1968 šalec tednih*** 9 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK ZA VELIKO IZBIRO NAJ- NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE Volna CELJE Letovali bodo v Kovin ju Ob likvidaciji okraja je ob- Žalec skupaj s štirimi Nimi občinami bivšega %kega okraja, pridobila lrayico nad delom letovišča 1 Rovinju. Ob sodelovanju ^ občin, so letos letovišče lepo uredili in ga funk- ^naino še bolj usposobili, j denarjem, ki so ga zbra- ' vs&ka občina je prispeva- la 400.000 starih dinarjev, so obnovili jedilnico in nape- ljali elektriko v vse hišice. Dokupili so tudi yogi vlož- ke, tako da jih imajo sku- paj že preko devetdeset. V tem obmorskem letovišču bo- do tudi letos letovali social- no ogroženi otroci s področ- ja celotne žalske občine. Iz- bor otrok bo pripravilo Dru- štvo prijateljev mladine, ki najbolje pozna resnične so- cialne razmere v katerih ži- ve otroci posameznih slabo situiranih družin. Vsi otroci bodo v Rovinju letovali brezplačno, s čemer je resnično omogočeno, da bodo šli na morje resnično tisti, ki so tega potrebni in katerih starši jim tega žal ne morejo omogočiti. Politi- ka občine je nedvomno po- hvale vredna in kazalo bi, če bi jo posnemali tudi dru- god! Šola v Grižah S pomočjo sredstev, ki se natekajo na osnovi samopri- spevka občanov se bo v juli- ju pričela gradnja šole v Gri- žah. Načrti in predračun so že gotovi. Predvidoma bodo celotni stroški znašali okoli 250 milijonov SD. Do zime bo nova šola pod streho, celot- na gradnja pa bo dograjena prihodnje leto avgusta. Odgo- vorni si prizadevajo, da bi bil nov šolski objekt gotov v predvidenem roku, ker bi bila otvoritev šole ravno v ča- su, ko v Grižah praznujejo 130 letnico tamkajšnje šole. NA KRATKO Proslave za dan borca Letošnje praznovanje ob Dnevu borcev bo tudi v ša- leški dolini zajelo več krajev. Osrednje proslave sicer ne bo, zato pa bodo krajevne organizacije zveze združenj borcev organizirale proslave s programi v vseh večjih kra- jih. V teh dneh se na pro- slave najbolj pripravljajo v Šoštanju in šaleku. -ez Praznovanje gasilcev Gasilsko društvo iz šaleka bo 21. julija priredilo osred- njo proslavo ob 35. letnici obstoja društva. Ob tej pri- ložnosti bodo pod pokrovi- teljstvom Franca Leskoška -Luke in družbenopolitičnih organizacij iz Velenja orga- nizirali tudi tekmovanje mla- dinskih in članskih gasilskih ekip iz vse Slovenije. Naj- boljšim ekipam bodo izroči- li pokale. Domači gasilci bo- do pripravili gasilsko razsta- vo, sodeloval pa bo tudi an- sambel »Fužinar«. -ez Suhe prhe Kopalna sezona v velenj- skem jezeru se je že začela, čeprav še vse ob jezeru ni urejeno. Tako kopalce moti to, da so prhe, ki so že tako redke ob jezeru — suhe. Ko- palci zastonj stopajo pod njih in odvijajo vijake — iz prh voda noče in noče pri- teči. Tako~ po kopanju osta- jajo vseeno umazani od je- zerske vode. Kaže pa, da to turističnih delavcev in ljudi, ki skrbe za jezero — ne moti. -ez šoštanjski bazen čeprav so plavalni bazen v Šoštanju odprli že v dru- gi polovici prejšnjega mese- ca, je prav zaživel šele te dni. Zaradi slabega vreme- na ni bilo obiskovalcev. Te dni. pa so se že zglasili pr- vi plavalci, po večini otroci. Zanimivo je, da se je voda kmalu ogrela in da je več kot primerna za kopanje. šoštanjski bazen je okras mesta, zato ni naključje, da ima veliko obiskovalcev tu- di iz drugih krajev. Gotovo pa je, da jih bo imel še več, če bodo enkrat uredili tudi dovod tople vode iz bližnje termoelektrarne. —ms Koncert domače godbe Godba na pihala društva Zarja tovarne usnja v Šošta- nju je imela pred odhodom na turnejo v tujino svoj kon- cert. Godbo vodi kapelnik Zdravko Zupančič. Kot vse kaže, se bo ta ansambel predstavil vsaj še enkrat v turistični sezoni domačim poslušalcem. Svoje koncerte ima na vrtu hotela Kajuh. -ms Želijo si kolesarnico Ker v Šoštanju ni nobene javne kolesarnice, so si je ljudje kar sami naredili in to na vrtu hotela Kajuh. To kolektivu. hotela ni všeč, saj prostor na vrtu res ni pri- meren za takšno shranjeval- nico. Zato bi bilo več kot umestno, da bi krajevna skup- nost mislila tudi na to in uredila prostor za shranjeva- nje koles, mopedov in dru- gih podobnih vozil. -ms Nasmejana iz šole Vesela in v živahnem pogovoru sta jo mahala po cesti, ki bo čez nekaj dni dobila asfaltno prevleko in bo vodila do novega velenjskega pokopališča v Podkra- ju. Tokrat sta v rokah nosila več kot sicerr kadar se vračata iz šole domov. Nič čudnega — pred nekaj mi- nutami sta se poslovila od šole, tovarišic in prijate- ljev. Bil je zadnji dan letošnjega šolskega leta in pred njima težko pričakovane počitnice. Poleg aktovke sta imela zdaj še polne roke zvezkov, risb in drugega Dovolite, da vam ju predstavim: Justa Plešnik in Alojz Obu. Drugošolska učenost je zdaj za njima, pred njima pa je tretji razred velenjske osnovne šole. — Kaj bosta počenjala med počitnicami9 Čudno vprašanje! — Vse mogočet med drugim bova tudi pomagala staršem pri delih na travniku! — Pa na igro ne pozabita! — Ne bova! Da bi Justa in Alojz in vsi drugi otroci lepo pre- živeli počitnice! M. B Iznajdljivi zdravnik Ne bodite v skrbeh, kadar bo- ste v Šoštanju iskali zdravnika dr. Bogdana Meniha, ki stanuje v stolpnici ob Aškerčevi ulici. Ne bodite v skrbeh zaradi tega, ker je na vrata napisal vljudno obve- stilo, s katerim paciente prosi, da v primeru njegove odsotnosti vpi- šejo naslov, kamor se naj zglasi, v beležnico.. In prav zato visi ob vratih tudi majhna beležnica, ki si je doslej še ni sposodil noben »hudomušnež«. Primer je vreden posebne po- zornosti. saj je zdravnik zaradi obiskovanja bolnikov velikokrat izven doma in marsikdo bi se ne znašel, če bi zaman trkal na nje- gova vrata. Tako je položaj rešil zdravnik sam in gotovo so mu pacienti hvaležni za to iznajdlji- vost. m POT YPEX Preveč delovnih mesi ? Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala slabi proizvodnja V Polypexu, industriji plastike iz Šoštanja je v prvi polovici letošnjega leta proizvodnja sicer za 30 odstotkov večja od lanske, vendar še kljub temu niso izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Zaradi pomanjkanja surovin je bilo v marcu izkoriščenih le 63 odst., v aprilu 83 odst. in v maju 97 odst. proizvodnih kapacitet. Prav zategadelj je kolektiv postavljen v nezavidljiv položaj. Decembrski ukrepi in predpisi Narodne banke o deviznem režimu so v živo zadeli kolektiv Industrije in plastike iz Šoštanja Kot je znano, si je kolektiv komaj opomogel, saj je preti leti zašel v nepremostljive teža- ve in dobil celo prisilno upravo. Novo vodstvo je uspelo kolektiv izvleči in ga prestaviti z majavih nog. Ka- zalo je že, da so zapluli v mirne vode. saj je proizvod- nja lepo napredovala, ob njej so rasli osebni dohodki, povečalo se je število zapo- slenih, prav tako se je mno- žil tudi denar v skladih. Za- čeli so misliti že na rekon- strukcijo. Toda sprememba devizne- ga režima jim je odvzela možnost nemotene in spro- ščene nabave surovin, ki jiii morajo uvažati. Zdaj so pri- morani te surovine nakupo- vati z dolarji, ki jih kupuje- jo na prostem "trgu, tudi do 16 odstotkov dražje. Če k temu dodamo, da 80 odstot- kov njihove proizvodnje pre- vzemajo konfekcionarji, ^s tem pa je kolektiv primoran, da kupce kreditira tudi do 90 dni. in da mora kolektiv 30 dni vnaprej vplačati de- nar za nabavo surovin je ja- sno, da je breme veliko. Prav zaradi tega tudi njiho- va proizvodnja niha iz me- seca v mesec, saj imajo su- rovin, če se preprosto izra zimo — le od roke do — ust. Zaradi uspešne proizvod- nje so lani povečali število zaposlenih, kot rečeno, pa so rasli tudi osebni dohod- ki. Po dosedanjih rezultatih pa kaže, da so zaradi takš- nih proizvodnih pogojev za- čeli močno zažirati v skia,. osebni dohodki so se šali na lansko raven, •)., * vodstvom podjetja in nim kolektivom je zdaj šotna dilema: ali ohdrjj. nizke osebne dohodke ali 0J pustiti nekaj zaposlenih. za približno dvajset lj^. predvsem delavcev v režj-i in nekaterih iz proizvodnji' lektiv. žal kaže, da se de vizni režim ne bo * hitro sprf menil, s tem pa tudi n proizvodni pogoji, zato (,, postala današnja dilema odpustitvi najverjetneje že tri — stvarnost. To je tembolj boleče, ^ vzroki niso v podjetju, tem. več zunaj njega, torej jih ^ lektiv sam ne more niti o<|. praviti. Vodstvo podjetjj meni, da sicer še ne bijf plat zvona, računa namreč da mu bo uspelo obiti nekj. tere težave s preusmeritvijo proizvodnje na kooperacij^ dela z bližnjim podjetjem Toda to so šele načrti, ki n, bodo realizirani v kratkem kar pa je bistveno za njihovt težave. J. Sevet Šaleške marginalije Čeprav brez vode v hladil- niku je najin šestnajstletni opel krepko požiral kilome- tre in ovinke proti Velenju in naprej proti Šoštanju. — No, ta pa je lepa, se je naenkrat oglasil Janez. To se pa res ne vidi vsak dan, da bi prevoznik z mariborsko registracijo peljal na kamio- nu premog v Velenje! Je to spet kak čudež? Kdo ve? Morda za preizkus? Velenje je bilo v zname- nju mladinskega kongresa Zastave na vsakem kande- labru. Tu in tam nekaj transparentov. Upajmo, da ni ostalo samo pri zunanjem sijaju in da so mladi posta vili besedo na pravo mesto! Okoli jezera polno otrok. Zabaviščni park je požiral de narce. Za zaključek šolske- ga leta pač še en izlet k je- zeru, ki vedno privablja. Upajmo, da letos ne bo po- žrešno in da bo tudi stalna nadzorna služba, ki so jo mo- rali organizirati po odločit- vi občinskih mož, opravila svoje. V Pesju cesto spet poprav- ljajo. Kdo ve kolikokrat že? Cesta se sicer pogreza, na- njo pa nanašajo čedalje de- belejši sloj ogaskov in dru- gega materiala. Bo po vsem tem v redu? Najbrž se bo za- radi teže še bolj pogreznila in takrat bo treba misliti na dokončanje začete ceste iz Ve- lenja proti Šoštanju na dru- gi strani železniške proge. Za- četek veliko obeta, konec pa ne. Bolj kot tu hitijo z grad. njo in modernizacijo cest« proti novemu pokopališču i Podkraju. Ob novi cesti re- gulirajo tudi potok VerižeL Pri odcepu glavne ceste t Podkraj pa je zrasel prije- ten gostinski objekt. Nekdo je dobro ocenil lokacijo in na vidiku je novi velenjski oziroma podkrajski »toten- brit« Vse kaže, da bo v tem svojstvu zaživel že prve dn; julija. Otvoritev pokopališča je najavljena, upajmo pa, da bo ta slavnost vsaj prvič opravljena samo pri živih pričah. M. BG2IC Bazen v Topolšici Turistično društvo v So stanju se zavzema, da bi t Topolšici uredili plavalni ba- zen tako, da bi ga lahko od- prli tudi-za druge obiskoval- ce, turiste in podobno. Se- veda bi pred tem mora!: urediti sanitarije in gardero- be, razen tega pa uveljaviti poseben red kopanja. Vpraša- nje je le, kako na ta pred- log gleda zdraviliška uprava. -m Novo velenjsko in šoštanjsko pokopališče v Podkraju je pripravljeno. D*13 na samem pokopališču so pravzaprav končana, prav tako na mrtvašnici. G« za izredno lep in funkcionalno smotrno urejen objekt, v katerem je pet nirtv* ških vežic ter vsi drugi potrebni prostori. Mrtvašnica je tudi ozvočena in hotl" v primeru, če pri pogrebu ne bo godbe ali pevskega zbora, zavrteli z ma!^ tofona primerno žalostinko. Dela hitro napredujejo tudi pri gradnji ceste do Podkraja. To bo širok* asfaltirana pot, ob kateri so poskrbeli tudi za regulacijo potoka Verižel. . Na novem pokopališču bodo začeli pokopavati prve dni julija, s tem * bosta 1. julija opuščeni pokopališči v Velenju in Šoštanju. 10 »»»tednih velenje 27. junija Krapeletov studenec bo namakal Nazarje Kokrška vodovodna zadruga je investirala 21 starih milijonov v gradnjo novega vodovoda • NAJVEČJA INVESTICIJA, S KATERO BODO REŠILI PROBLEM S PRESKRBO VODE. • DELA BODO OPRAVILI V LASTNI REŽIJI, Z DENARJEM OD VODARINE IN PA S KREDITOM CELJSKE KREDITNE BANKE. ® ZACELI SO PRED DOBRIMI DESETIMI 0NEVI, KONČALI PA BI NAJ DO 15. AVGUSTA. preskrba z vodo je v spodnjem delu Zadreške doline in v naseljih okoli ^azarij že dolgo predstav- ljala problem. Stari vodo- vod, ki je bil grajen le za potrebe nekajkrat manjše- ga števila prebivalcev je gjl preslaboten, da bi še danes uspel odžejati vse. j?edkokje, v Gornje Sa- vinjski dolini pa, so obča- Dj združeni v vodovodne zadruge z uspehom sami reševali probleme z vodo. Zaradi povečanega šte- vila prebivalcev in potreb so tudi predstavniki vo- dovodne zadruge v Kokar- jih začeli razmišljati o tem, kako dobiti več pitne vode. Ta zadruga združuje vasi Kokarje, Pusto polje, Potok, Lačjo vas, Zg. in Sp. Pobrežje, Trnovec, Sp. Rečico, Nazarje, Dobletino, Prihovo in Žlabor. Obsto- ječi vodovod je dajal le 4 litre vode v sekundi, Z izvorom v Creti, ki bo za- hteval 2500 metrov izko- pov po svetu, ki je izred- no strm in skalnat, bodo vodo potegnili v že obsto- ječe omrežje. S tem zajetjem se bo količina vode toliko pove- čala, ali bodo toliko pove- li črpališče v Nazarju, ki je na zemljišču, kjer bo- do stale stanovanjske hiše. Na tem področju je Krap- letov studenec, torej za- jetje na čreti zadnje, ki bi prišlo v poštev za upo- rabo. če bo potrošnja še večja, bodo morali ostale potrošnike priključiti na obstoječi vodovod Bočna — Celje. Na ta vodovod bo priključen tudi tisti del, ki ga s čreta zaradi višinske razlike ne bodo mogli napajati. Denar za gradnjo vodo- voda je bil zbran v okviru zadruge od vodarine. Toda tega je bilo premalo, po- magala jim je Celjska kreditna zadruga s kredi- tom. Tako bodo zbrali za ta potrebna dela 21 mili- jonov starih dinarjev. To pa je vsota, ki razločno pove, kolikšen obseg dela bo opravljen. Z delom so že začeli pred dobrimi de- setimi dnevi, končali pa bi naj do 15. avgusta. Ta delovna akcija je letos ena izmed največjih tako organiziranih in financira- nih na področju nekdanje- ga celjskega okraja. Kajti tudi kredite bo zadruga sama odplačala, brez po- moči širše družbe. Na tak primer pa v zadnjih letih ne naletimo prepogosto J. Sever Dela na cesti lepo napredujejo Delavci celjskega cestnega podjetja v teh dneh že utrjujejo zgornji ustroj ceste, ki jo rekonstru irajo do Strmca do Luč v Gornji Savinjski dolini. Z delom lepo napredujejo, kaže, da bodo res izvr- šena v pogodbenem roku. To pa je za Gornje Sa- vinjčane najbistvenejše. Foto J. Sever Nova smer v Planjavi pred dnevi so trije mladi kamniški alpinisti Marjan perčič, Janez Humar in Blaž Slapnik preplezali novo smer r Planjavi. Nova smer je ne- koliko desno od Visiakove jrape. Imenovali so jo »pri- pravniško smer«. Vzpon jim je klub slabemu vremenu, med dežjem je začelo tudi snežiti, uspel. —er OBISKALI so JIH MLADI V ponedeljek 17. t. m. je v do- movih onemoglih v Grmovju in v Polzeli zazvenela pesem mladih ljudi. Obiskati so jih mladi pevci prve osnovne šoie iz Celja, ki so pod vodstvom zborovodje Koresa in tov. Lahove izvedli pevski in folklorni program. Mladi pevci in izvajalci baleta so želi nedeljen in hvaležen aplavz, kar je dokaz, da so našli slik s svojimi gledalci in poslušalci. Skromna darila, ki Jih je poklonila komisija za soci- «lnn varstvo pri občinskem odbo ru RK v Celju za svoje varovance 'beli domov, pa so dokaz nenehn.- 'krlii za občane, ki so socialno prizadeti. Skrb za naše ostarele d), avljane pa bo našla svoje potrdi- lu v izletu za socialne podpirance ' juliju — tokrat v Logarsko do O tem pa bomo še poročali OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA Zelo živa je skrb za higieno po taredih, imeli so predavanja o Moholfemu, zbrali so preko 500 •tov sadnega soka kot dodatek ob klicah, stari ženici so pomagali spravilu poljskih pridelkov in Pfi obiranju jabolk, pomagali so tojevni organizaciji Rdečega kri- " Pn razdelitvi starih oblek. S Prostovoljnimi prispevki, ki so jih ?°i»ili ob akademiji Rdečega kri. \ so omogočili udeležbo v kolo potrebnim podmladkar.jem. . 'i so filmske predstave o zdrav- Sodelovali pri akciji za zbira- * sredstev za onkološki institut. _NA KRATKO Rekonstrukcija ceste v Logarsko dolino V teh dneh so začeli delav- ci cestnega podjetja iz Celja z delom na rekonstrukciji ceste od slapa Rinke do Lo- garjevih sestra v Logarski do- lini. Rekonstruirano cestišče bo speljano večidel po sta- rem cestišču. Bo le nekoli- ko široko, utrjeno in prevle- čeno z asfaltom. Z delom bi naj končali pred praznova- njem 75. obletnice Planinske zveze Slovenije, ki bo letos v Logarski dolini. Enosmerni promet Zaradi rekonstrukcijskih del na cesti od Strmca do Luč je uveden na Gornje Savinj- ski magistrali od Ljubnega do Luč enosmerni promet. Promet je usmerjen tako, da ne pride do daljših postan- kov, žal pa se vozniki ne dr- že predpisov in vozijo — v obe smeri. Malo ali mnogo izletov? V Gornje Savinjsko dolino je v teh dneh krenilo veliko število avtobusov z izletniki. To so bili večidel šolski iz- leti ob koncu pouka. Turi- stični delavci na tem pod- ročju ugotavljajo, da je po ukinitvi K-15 in regresov mnogo manj izletov iz delov- nih kolektivov. Kaže, da je čez noč zamrla skrb za re- kreacijo delovnih ljudi. —er Kopališče v Mozirju nared V prihodnjih dneh bodo končali z delom pri urejeva- nju kopališča v Mozirju. Kot je znano, je kopališče pre- vzelo v upravo gostinsko podjetje Turist iz Mozirja. Po napovedih o vremenu so- deč, te so sila optimistične, se bodo Mozirjani in turisti lahko začeli kopati že takoj po otvoritvi, saj napoveduje- jo lepo vreme. er Mednarodni alpinistični tabor Udeleženci prvega alpinistič- nega tabora so pred dnevi prispeli v Logarsko dolino in od tam izvršili več vzpo- nov na Ojstrico, Planjavo in v štajerske Rinke. Tujim al- pinistom so se pridružili tu- di plezalci, člani celjskega alpinističnega odseka. Iz Lo- garske so odpotovali v Julij- ce. —ez Na obisku v GLINU Društvo inženirjev in tehni- kov v nazarski lesni industri- ji je povabilo na obisk nem- ške lesne strokovnjake iz po- krajine Baden-Wurtenberg. Pred nekaj tedni so bili na- ši lesni strokovnjaki na obi- sku v Nemčiji. Po prihodu v Gornje Savinjsko dolino je goste in gostitelje sprejel tu- di Jože Deberšek, predsed- nik skupščine občine Mozir- je. Nemški strokovnjaki so si ogledali gozdove v Savinj- ski in šaleški dolini, obiska- li več turističnih zanimivo- sti in bili gostje tudi v pri- vatni galeriji slikarja Jožeta Horvata — Jakija. Nato so odpotovali v Krakovo na ogled znanih hrastovih goz- dov, ogledali so si tudi Ko- stanjevico in dolino Krke, obisk pa so zaključili s po- čitkom v Crikvenici. -er Praznovanje borcev Tudi letošnje praznovanje Dneva borcev bo na področ- ju Mozirske občine zajelo več krajev. Posamezne kra- jevne organizacije Zveze združenj borcev NOV bodo namreč v svojem kraju orga- nizirale proslave. Na prosla- vah bo poleg kulturnih pro- gramov tudi več srečanj z borci in aktivisti, ki so se borili na tistih področjih. ar Pridelek ribeza ni presenetil V mozirski zadrugi so začeli obirati črni ribez Letošnji pridelek črnega ribeza je na mozirskem pod- ročju močno prizadela po- mladna slana. Zategadelj ka- že, da bo letošnji pridelek le povprečen. Na tem območ- ju je z ribezom zasajenih 15 hektarov v družbeni in 8 hektarov v privatni lasti. Predvidevajo, da bodo na- sadi dali po 2.500 kilogra- mov ribeza na hektar. Pred dnevi so začeli s prvim obi- ranjem sorte Rosental ter češkega in holandskega Bo- skopa. V teh dneh bodo obi- ralci še dvakrat krenili v na- sade. Ves pridelek črnega ribe za s tega področja je name- njen za izvoz. Po 500 Sdi- narjev za kilogram ga odku- puje Gornje Savinjska kme- tijska zadruga. Po napovedih bi ga naj letos obrali za pri- bližno 57 ton. V teh dneh bodo začeli tu- di na področju Zadreške do- line prodajati ranejše sorte krompirja. Po lanskih teža- vah s prodajo krompirja je letos nekoliko manj koope- rantov sklenilo pogodbe za prodajo s kmetijsko zadru- go. Po predvidevanjih bi naj zadruga na svojih površinah letos pridelala okrog 400.000 kilogramov krompirja, v ko- operaciji s kmetovalci pa bi naj pridobila še približno 250.000 kilogramov. Letos je v celoti zasajeno več krompirja, kooperacijskih pogodb pa je manj. Kmetoval- ci v Zadreški dolini so si s svojim kvalitetnim krompir- jem preskrbeli že stalne kup- ce v večjih industrijskih kra- jih, zato jih ne muči proda- ja in pa bojazen, da bi jim krompir ostal v shrambah. —ez V teh dneh so v nasade črnega ribeza na mozirskem področju krenili pr vi obiralci. Zaradi pomladne slane bo kot kaže letošnji pridelek le povprečen. En raztežaj pod steno Neuporaben list v beležnici J- avtobusa sta najprej iz- !:°Pila nahrbtnika. Zatem pa * onadva. Visoka mladeniča '•tonu od sonca in vetra, ton je bil suhljat, drugemu r khko dejal, da na njego- telesu ni niti grama od- ;c ali premalo. Nahrbtnik je ® svoje zanimiva zadeva. Ta ,'a sfa bila lepa primerka ^e9a rodu. Bila sta kot ^'Wska stebra, vsak mili- \Jer je bil napet. Nato sem pozabil. Bilo je na W>nem. {Jfreti samopostrežno v Lu- ^ s° bili že štirje. Enega jJ Po videzu poznal. Bil je j,are- Ne Jodl, oni drugi, ki v ^išel od vojakov. Tretji 1,,'^ei montekristovske za- ki so bili razredčeni, •,,/. bi jih hudič s pračo Dvignili so roko. Pia je drsala, da je t0 si tisti, ki po ces- tni plati skrbijo za razvoj našega turizma. Kaj če bi priredili recimo simpozij o jamastih cestah, na katerem bi vsako jamo posebej obde- lali v posebnem referatu?! Cestar junija 19(»X Šmarje tednih *»» 15 NA KRATKO Sprejet osnutek priznanja Občinska skupščina Hrastnik je pred kratkim razpisala natečaj za izdelavo posebne plakete, ki bi jo vsako leto ob občinskem prazniku podeljevali zaslužnim občanom, na osnovi posebnega odloka, ki ga bodo sprejeli ob letošnjem ob- činskem prazniku. Natečaja se je udeležilo več domačinov. Posebna komisija je že obravnavalačpzaSi.i komisija je že odbrala osnutek, vendar do zaključka redakcije še nismo uspeli zvedeti za ime avtor- ja. Omenimo naj, da je občinska skupščina razpisala več nagrad, med drugim naj bi prva nagrada znašala 2000 din. Ostale nagrade znašajo 1500, 1000 in 750 din. Pla- kete bodo vlili v bron, zasluzni občani pa jih bodo sprejeli hkra- ti s posebno pismeno diplomo. Prva priznanja bodo podelili 2. ju- lija letos na velikem zborovanju na malem igrišču na Logu. Gasilsko slavje v Turju Občinska gasilska zveza v Hrast- niku je letošnjo osrednjo proslavo priredila v Turju nad Hrastni- •hom. Tamkajšnje gasilsko društvo je namreč praznovalo 15-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so razvili svojo društveno zastavo. V programu so sodelovali otroci iz podružnične šole in drugi. Na prireditvi so podelili gasilska pri- znanja in pohvale številnim aktiv- nim gasilcem in društvenim de- lavcem v znamenja zahvale za nji- hovo požrtvovalno in uspešno delo. Gasilskega slavja v Turju se je udeležilo veliko število domačinov in občanov Hrastnika, zlasti čla- nov gasilskih društev iz Hrastnika in okolice. Sklep o ustanovitvi mehanografskega središča Revirske občinske skupščine so sklenile kupiti stroj »Adrema«, s čemer bodo znatno olajšale in po- spešile obdelavo najrazličnejših statističnih in drugih podatkov. O nakupu stroja in ustanovitvi skupnega mehanografskega centra so sklepali tudi na občinski skup- ščini Hrastnik. Odborniki so pred- lagali podpis skupnega dogovora z občinama Trbovlje in Zagorje ob Savi in Hrastnik o nakupu stroja in koriščenju uslug v pri- merni organizaciji. Vse tri skup- ščine se nadalje obvezujejo, da bo- do v treh letih zagotovile potreben denar po ključu, ki izhaja iz števila prebivalcev. Predlagali so še, naj se omogoči optimalna uporaba stroja. Za organizacijo, nakup ter aktiviranje mehano- grafskegga centra so imenovali tričlansko komisijo. Vso športno dejavnost vključiti v društvo V občini Hrastnik še venomer deluje precej raznih športnih in telesnovzgojnih skupin, ki niso vključene v novoustanovljeno eno- tno športno društvo. Zato je upra- vni odbor društva sklenil povabiti vse te skupine, naj se vključijo v njihovo organizacijo. V kolikor bi kateri kola skupina ne ravnala po teh pripomočkih, ima društvo pravico zahtevati prenehanje nji- hove dejavnosti, saj je znano, da mora biti vsaka društvena de- javnost registrirana. Hkrati so predlagali, naj bi v prihodnje bolj sistematično urejali pereča vpra- šanja finansiranje celotne telesno- vzgojne aktivnosti. Zavzemajo se tudi za zmanjšanje funkcionalnih izdatkov občinske zveze za telesno kulturo pa tudi ol)činske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Prihranjen denar naj bi namenili za redno dejavnost obeh dejav- nosti. Priprave na nadaljnjo racionalizacijo V tovarni kemičnih izdelkov se pripravljajo na nadaljnje poveča- nje proizvodnje nekaterih vrst iz- delkov. Z novimi investicijskimi vlaganji pa nameravajo doseči tudi večjo racionalizacijo proiz- vodnje, zlasti zmanjševanje iz- datkov. V drugi etapi rekonstruk- cije se bodo lotili tudi finalizacije nekaterih vrst izdelkov. Čeprav po- djetje nekoliko zaostaja za izva- janjem letošnjega finančnega ozi- roma proizvodnega načrta (do konca maja znaša zaostanek okoli 6 procentov) so z vrsto ukrepov dosegli boljšo proizvodnjo in raču- najo, da bodo letošnje obveznosti, ki so znatno višje kot leta 1967 v celoti dosegli. Izpiti na glasbeni šoli Pred dnevi je okoli sto gojen- cev te vzgojno-izobraževalne usta- nove pokazalo svoje znanje na izpitih. Vodstvo šole je v glav- nem zadovoljno z rezultati, ki so jih pokazali učenci. Obencim so na tej ustanovi izvolili novega di- rektorja. Dosedanji predstojnik za- voda Viktor Malovrh namreč od- haja na novo dolžnost. M. Vidic, Zagorje V KMETIJSKI ZADRUGI DOL-HRASTNIK NAJ BI ČIMPREJ IZDELALI SANACIJSKI NAČRT V prejšnji številki našega časnika smo poročali o ugotovitvah komisije in sveta za kmetijstvo ter gozdarstvo občinske skupščine o sedanjih težavah kmetijske zadruge Dol-Hrastnik. — Ugotovitve je na minuli seji pretresala tudi občinska skupščina. — Odborniki so bili različnih mnenj predvsem o tem ali kaže polagoma zmanjševati proizvodnjo živine ali pa jo obdržati na sedanji višini, pa čeprav so proizvodni stroški višji, kot prodajna cena. — Slednjič so predlagali naj bi vodstvo te delovne organiza- cije ob podpori kmetijskih strokovnjakov izdelalo sana- cijski program, v katerem bi upoštevali še nekatere druge možnosti boljšega gospodarjenja zadruge. Nekdo je na seji upraviče- no menil, da bodo namesto praznovanja 50-obletnice ob- stoja kmetijske zadruge mo- rali misliti na njen razpust. Dejansko bo ta delovna or- ganizacija v jeseni praznova- la pol stoletja delovanja. Za- druga je v tem obdobju odi- grala zelo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva zato kmetovalcem ni vseeno, da bi morali namesto proslave tega jubileja priti na sed- mino. Osnovno vprašanje nadalj- njega obstoja zadruge obsto- ja v dilemi ali se bodo raz- mere na tržišču z živino spre- menile ali ne? Ali: kdo bo pobral presežno vrednost pro- izvajalec ali posrednik? čla- ni vodstva kmetijske zadru- ge so namreč na seji dokaj nazorno obrazložili seda- nje stanje, ko odkupne cene živini padajo, potrošniki pa plačujejo meso po starih ce- nah. Torej kmetovalec-živino- rejec izgublja, pridobiva pa posrednik, ne da bi potroš- nik kar koli imel od pocenit- ve živine. V zvezi s tem se je razvi- la zelo živahna razprava tu- di o tem ali kaže spričo se- danjega stanja počasi omeje- vati pitanje živine ali pa na- daljevati proizvodnjo v istem obsegu. Stroški, zlasti fiksni, so namreč enaki neglede na to ali obrat zmanjšuje ali po- večuje proizvodnjo. Vendar so kmetovalci pojasnili, da ne gre toliko za vprašanje kon- stantnih stroškov, kot za iz- datke pri nakupu umetne hrane za pitanje živine. Iz teh ugotovitev je moč napra- viti zaključek, da zadruga vsaj za zdaj ne bo smela ob- držati enak nivo proizvodnje, ker se bodo izdatki povečeva- li in s tem seveda izguba. Kdo bo pokril večjo izgubo? Zadruga sama temu ni kos. Občinska skupščina verjetno ne bo tvegala in v nedogled izločala sredstva iz sklada skupnih rezerv delovnih orga- nizacij, saj predvidevajo, da bi zbran denar namenili za nadaljnjo povečevanje proiz- vodnje v nekaterih podjetjih. Kmetijska zadruga bo sicer dosegla približno leta 1973 polno rodnost na svojem no- vem nasadu. S tem se bo njen finančni položaj verjet- no dokaj izboljšal. Vprašanje pa je ali bo sadovnjak kos kriti izgubo v pitališču? Ra- zen tega so zadružniki upra- vičeno opozorili na to, da bo treba misliti na izgradnjo primernih skladišč za spravi- lo sadja. Zadruga pa nima možnosti dobiti kreditov. Ne gre tudi pozabiti, da bo mo- rala zadruga počenši z letoš- njim letom odplačevati anui- tete za kredite za investicij- ska dela pri novem nasadu. Tedaj, ko so začeli urejati sadovnjak, so zadrugi oblju- bili zvezni in republiški kre- dit. Ker pa so se v tistem le- tu spremenili pogoji gospo- darjenja, zadruga iz teh vi- rov ni dobila niti enega di- narja. Zato so bili prisiljeni obrniti se na rezervni sklad občine oziroma sklad skup- nih rezerv delovnih organiza- cij. Skratka: zadruga je resda v hudih škripcih. To so ugo- tovili tudi odborniki. Vendar niso imeli pri roki nobene- ga konkretnejšega predloga. Pač pa so sodili, naj bi vod- stvo zadruge ob podpo- ri kmetijskih strokovnjakov izdelalo sanacijski načrt, v katerem bi upoštevali še ne- katere druge možnosti olajša- nja sedanjega stanja in izbolj- šanja gospodarjenja v tej de- lovni organizaciji. —n— Hrastniški praznik V SPOMIN NA 3. JULIJ 1934 OBČANI REVIRSKE OB- ČINE HRASTNIK PRAZ- NUJEJO VSAKO LETO SVOJ OBČINSKI PRAZ- NIK SKUPAJ Z RUDAR- SKIM PRAZNIKOM 3. JU. LIJEM BOGATA REVO- LUCIONARNA PRETE- KLOST HRASTNIŠKE RUDARSKE DOLINE NU- DI OBILO DATUMOV IN DOGODKOV ZA PRAZNO. VANJE. VENDAR JE 3. JULIJ DAN, KI JE ŠE ZLASTI POMEMBEN. NA TA DAN SO HRASTNIŠKI RUDARJI LETA 1934 ZA- ČELI SPLOŠNO STAVKO PROTI TEDANJEMU RE- ŽIMU, KRIVICAM IN ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE PRO- LETARIATA. STAVKA JE MOČNO ODJEKNILA IN SE HITRO RAZŠIRILA TUDI NA OSTALE RUD- NIKE V ZASAVSKEM PREMOGOVNEM BAZE- NU. Program prireditve Na predvečer praznika, dne 22. julija 1968: Ob 17. uri in 30 minut bo na rokometnem ig*rišču na rudniku SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK z naslednjim dnevnim redom: % podelitev domicila Kamniško-zasavskemu odredu 0 sprejem odloka o podeljevanju priznanj za- služnemu občanu 9 izročitev odlikovanja rudarski godbi »Svo- bode I«. Pred slavnostno sejo bo komemoracija pred spominsko ploščo padlim godbenikom, vzidano v dom rudarske godbe, istočasno pa bo posebna de- legacija položila venec pred centralni spomenik NOV. Po slavnostni seji bosta izvedli koncertni pro- gram £ rudarska godba »Svoboda I« iz Hrastnika m 0 gostujoča rudarska godba iz Oberdorfa iz Avstrije. iNaši dosežki in cilji Ni naključje, da so se tudi v hrastniški ob- čini odločili za družbeno akcijo pri reševanju skupnih problemov. Zanjo so se lahko odlo- čili, saj so našli v delovnih organizacijah in neposrednih proizvajalcih vso podporo in ra- zumevanje. Tako se je znova in kdo ve koli- kokrat že uveljavila solidarnost, ki je za to rudarsko in industrijsko občino močno zna- čilna. Ko so na drugem splošnem zboru občine Hrastnik spremljali program negospodarskih investicij in ga vsklajevali s srednjeročnim programom razvoja gospodarstva v občini za čas od 1966. do 1970. leta, so svojo zasnovo postavili na izredno močno rast akumulacije in na novo ustvarjenih sredstev ter se dogo- vorili, da bodo vse do 1970. leta od ustvarje- nih bruto osebnih dohodkov odvajali za neka- tere negospodarske investicije 2,5 odstotka. Po vsem tem naj bi do 1970. leta zbrali pri- bližno milijardo starih dinarjev in jih anga- žirali za nekatere negospodarske investicije. Kljub zelo težkim pogojem gospodarjenja, težavam in problemom, s katerimi se sreču- jejo naše delovne organizacije, je na tretjem splošnem zboru občine Hrastnik dejal pred- sednik občinske skupščine, so delovni kolek- tivi in njihovi samoupravni organi pokazali v preteklem letu polno razumevanje do realiza- cije postavljenih nalog. Tako je bil prvi del programa uresničen že lani in namesto 140 se je nateklo 177 milijonov starih dinarjev. Iz- vršena investicija, to je cesta Hrastnik—Čer- denec, predstavlja danes v občini važno ko- munikacijo in zagotavlja boljše počutje ob- čanov na tem območju. Njena izgradnja je bistveno pripomogla k odločitvi za izgradnjo ceste od Dola do šmarjete. Ta dela so v teku in bodo predvidoma končana do konca leta. Vse to dokazuje, da je bila programska za- snova pravilna in investicijska naložba upra- vičena. Poleg tega so bile izvršene še nekatere druge investicije, na hatere ne kaže pozablja- ti, saj so tudi pri njih sodelovale delovne or- ganizacije. Zgrajena je bila prepotrebna ben- cinska črpalka, urejen del hudournika Boben in Brnica, modernizirana cesta Trbovlje— Hrastnik, urejena je bila varstvena ustanova pri rudniku in še marsikaj. Gotovo je, da je bil prvotni program nego- spodarskih investicij široko zastavljen in tudi v skladu z predvideno gospodarsko ra- stjo. Nekateri ukrepi, praksa in omejitve, ki so v zadnjem letu povzročile bistvene premi- ke tudi na področju negospodarstva, je pou- daril predsednik občinske skupščine, pa nuj- no zahtevajo določene korekture v naših pro. gramih. Skratka gre za to, da tudi ta pro- gram vskladimo s sedanjimi pogoji in mož- nostmi. To pa seveda ne pomeni, da v na- čelu odstopamo od prvotno zastavljenih sta- lišč. Ne, toda spričo okoliščin bomo realizaci- jo programa raztegnili na daljše obdobje in tako omilili trenutni gospodarski položaj v občini. Predsednik občinske skupščine je v nada- ljevanju konkretiziral določene predloge in jih tudi utemeljil. Zato ni slučaj, da so jih člani tretjega zasedanja splošnega zbora v celoti sprejeli. Tako bodo v nadaljnjem ures- ničevanju programa negospodarskih investi- cij posvetili prvo pozornost izgradnji novih šolskih prostorov v Hrastniku, zatem adapta- ciji šole na Dolu in Turju in na drugem me- stu gradnji novega kopališča. To pa pomeni, da so iz programa črtali drugo etapo izgrad- nje in financiranja zdravstvenega doma v Hrastniku z utemeljitvijo, da so trenutne ka- pacitete ob polnem izkoriščanju doma zado- voljive. Razen tega se je zbor strinjal, da se sofinanciranje ljubljanskih bolnišnic prenese v breme občinskega proračuna. Splošni zbor je sprejel tudi predlog o spre- membi financiranja teh del v tem smislu, da namesto dosedanjega načina (2,5 odst. od bru- to osebnih dohodkov) uveljavijo 1 odstotni prispevek od ustvarjenega narodnega dohod- ka vseh delovnih in drugih organizacij. Po vsem tem bodo namesto dosedanjih 180 zbrali vsako leto približno 105 milijonov starih di- narjev. Zaradi zmanjšanja letnega prispevka se bo tudi rok za izvršitev predvidenih inve- sticij podajšal do 1972. leta, plačevanje pri- spevkov pa do 1973. leta. Kot splošni zbor, tako je te spremembe sprejela tudi skupščina občine Hrastnik, ven- dar s priporočilom, da vsa ta stališča in za- ključke posredujejo delovnim in drugim or- ganizacijam v obravnavo, saj gre na koncu koncev za skupne naloge in skupne obvezno- sti. M. B. 27. junija 1968 16 *** lednih h rastnih POD ČRTO NA 4. KONFERENCI KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZKS V ZAGORJU SAMO ENA PETINA /a nedavno 4. konferenco največje krajevne organiza- ■jf, ZKS, ki združuje nad 250 komunistov, je njeno vod- 'J o pripravilo aktualen dnevni red. Zato je bilo pričako- > ,j polnoštevilno udeležbo. Vendar je bilo navzočih ko- 50 komunistov. Vsled tega razprava ni dala tistega. |)j morala, namreč konkreten delovni dogovor o pri- * ,„ji aktivnosti komunistov vsepovsod tam, kjer so ali hi morali biti še posetbej angažirani. ' poudarimo naj, da je vodstvo te krajevne organizacije -t v minulem obdobju storilo vrsto izdatnih ukrepov za _f(jinsko preosnovo ZK, za boljše in učinkovitejše delo !o0uinistov. Sekretariat se je odločno lotil tudi vseh or- ganizacijskih ukrepov, s čemer je ugotovil, kje in kako izvajaj0 člani ZK svojo idejnopolitično vlogo. Naposled nj,j ne preseneča ugotovitev, da skoraj tretjina komuni- stov sploh ni aktivna. Kljub temu je konferenca delno uspela. Navzoči člani 0 soglasno podprli izjavo tovariša Tita in smernice skup- ne seje predsedstva in IK CK ZKJ o najvažnejših nalogah 0 v prihodnjem obdobju, kot so poudarili, da je komu- njke IK CK ZKS o nujnosti hitrejšega odpravljanja neka- kih deformacij v naši ožji družbeni skupnosti neposred- na obveznost vsakega posameznega člana ZK. V zvezi s so konkretno ugotavljali nekatere deformacije v po- stnieznih delovnih kolektivih v Zagorju ob Savi in pozvali jlitive ZK, naj store vse za njihovo odpravo. Na konferenci so soglasno osvojili predlog sekretaria- ta občinske konference ZKS o kandidatih za delegate VI. kongresa ZKS. Iz Zagorja ob Savi bo sodelovalo na tem prednjem slovenskem delovnem dogovoru pet delegatov. Doklej so predlagani: ekonomist Tone Čebin, strugar Mir- ko Govejšek, rudar Dragoljub Jovičič, učiteljica Meta Od- iazkova in študent ekonomije Emil Štern. V kratkem bo- jo imele konference še druge zagorske krajevne organi- zacije ZKS. -a Bera slabša, kot lani Nabiranje gob, borovnic in drugih gozdnih sadežev je v Zagorju ob Savi tradicija, kot vsepovsod drugod na Slo- venskem. Za ene je to izdaten vir postranskega zaslužka, za druge pomemben del rekreacije. Z razliko od prejšnjih let pa se letos ne obeta tako bogata letina kot so ljudje pričakovali. Izredno slabo vreme, premalo sonca, pač ni omogočilo zorenje borovnic, pa še drobne so ... Stari gobarji v Zagorju ob lavi najdejo zajetnega goba- a ob vsakem času. Njihovi slajši vrstniki pa včasih pre lerijo gozdove in jase po dol- pt. in počez ne da bi ime- najmanjšo srečo in vsaj Pšili svojo čast. Stari gobar- i pravijo: »Kdor ne ceni Pzdov, kdor ne zna prisluh- to šumenju narave, in zla- ti, kdor ne ?,na rabiti oči, »j ostane doma!« Ali pa: Kdor ne zna utrgati jurčka, 'jinvčka ali drugih gob, ta »j ostane dvakrat doma!« 'Vsaj škode ne bo delal na- ivi!« Pa ne da bi bili starejši [obarii egoisti. Narobe: zelo svetujejo, prav radi po- dajo, nejevoljni pa so, če a* nespretnež utrga gobana da na tistem mestu nik- j?r več ne zrase nov sadež. ,e ?lede na to pa pravi go- K najraje zahaja na svoje ^nte«, kot temu pravijo v "°jem žargonu. Narava jih ^oli ne pusti na cedilu in 1!n včasih postreže s pravi- 151 Pravcatimi gobani-velikani. Pred kratkim se je tudi v ^°rju začela sezona nabira- li* gob in drugih gozdnih "ežev. Resnična sezona pa se je letos nekoliko zavlekla, ker je izredno slabo, dežev- no vreme, pomanjkanje son- ca, onemogočila siceršni za- četek obiskov gozdov na šir- šem zagorskem področju. Go- barji tožijo, da bo letos slab- ša bera, kot druge krati. Na- biralci borovnic pa tarnajo nad drobnimi sadeži. Ne gle- de na to pa bodo resnični obiralci borovnic zagotovo- prišli na svoj račun. Spretne roke naberejo v enem dnevu tudi po dvajset in več litrov tega cenjenega gozdnega sa- deža. Največ borovnic osta- ne doma, za sprotno porabo ali pa jih vkuhajo bodisi za sok ali marmelado ali kom- pot. Precej borovnic pa na- biralci prodajo na trgu ali po domovih. Za nekatere stal- ne obiralce je to velika pri- ložnost za postranski zaslu- žek, saj so borovnice letos dokaj drage. Seveda pa je za največ-ob- čanov nabiranje gozdnih sa- dežev prijetna rekreacija. Ho- ja po gozdovih, po livadah in travnikih, ob parobkih goz- dov je pač svojevrstno doži- vetje, ki se mu ni moč upi- rati. — če ne gre drugače, vsaj enkrat na teden. Podražitev vode, odvoza smeti in prevozov ? Ko so letos pomladi odborniki občinske skupščine razpravljali o predlogih komunalnega podjetja za podra- žitev vode in odvoza smeti, so izrazili mnenje, da ta de- lovna organizacija ni dovolj utemeljila potrebo po večjih cenah na tem področju. Tokrat so dobili odborniki neko- liko podrobnejšo analizo, z vsemi podatki o sedanji po- rabi vode, dotrajanosti vodovodnega omrežja na posamez- nih področjih, cene vode v sosednjih občinah pa tudi bolj argumentirane predloge za podražitev smeti. Razen tega bodo morali sklepati še o podražitvi prevozov z avtobusi v lokalnem prometu. Vse kaže, da se obeta zelo vroča razprava, saj ni nobe- nega dvoma, da je trenutno vsakršna podražitev bodisi na tem ali onem področju stvar, za katero je težko pre- vzeti odgovornost. Odborniki bodo torej morali, če se bo- do odločili za višje cene zna- ti pojasniti svojim volivcem poglavitne razloge za te ukrepe. Poznavalci komunalnih na- prav v Zagorju ob Savi sodi- jo, da ne bi smeli odlašati s temeljito rekonstrukcijo vo- dovodnega omrežja niti za en mesec. Gre za preskrbo z vodo velikega števila obča- nov, ki že lep čas opozarjajo na nevzdržnost sedanjih raz- mer na tem področju. Doda- jajo še, da sedanji predlog za podražitev od 30 na 45 SD ne bo omogočil temeljitejše pač pa samo delno sanacijo obnove vodovodnega omrežja, tega perečega problema. V zvezi s tem opozarjajo na to, da imajo vsepovsod bodisi v sosednjih ali bolj oddalje- nih občinah že lep čas uve- ljavljene znatno višje cene za vodarino, pa kljub temu ne uspevajo vzdrževati vodovo- dov tako, kot bi morali. Kajpak so potrošniki v Za- gorju drugačnega mnenja. Namreč predvsem tisti, ki ne občutijo pomanjkanje vo- de. Ti pravijo, da smo ob za- četku uvajanja gospodarske reforme, potem, ko smo po- dražili vrsto izdelkov blaga za ?iroko potrošnjo, življenj- ske potrebščine in drugo bla- go, poudarjali, da ne bi sme- li več dovoljevati kakršnih koli podražitev in doseči sta- bilnost dinarja. Praksa je se- ve demantirala tedanje trdit- ve, saj smo priča nenehne- mu, čeprav samo rahlemu po- večevanju cen posameznih vrst blaga Eno z drugim: predlagana podražitev ni tolikšna, da bi jo odborniki pred svojimi vo- livci ne mogli opravičevati. Najmočnejši argument je za- gotovo potreba po ureditvi vodovodnega omrežja, da bi vsi občani imeli urejeno pre- skrbo. Enako za odvoz smeti. Sedanji stroški odvoza so bi- li večji, kot so te usluge zara- čunavali občanom. Razen teh, bodo seveda morali odborni- ki razpravljati še o tretjem predlogu — podražitvi cen v lokalnem avtobusnem prome- tu. Vse kaže, da se bo tudi o tem predlogu razvila široka izmenjava mnenj in pogle- dov. —a— Za nedavno drugo srečanje kamniško-zasavskega odreda so zagorski tabor- niki založili zanimivo fotografijo, na kateri so obeležili spomenik žrtvam v Orehovicl pri Izlakah in prikazali lepote zagorskih hribov. NA KRATKO Praznik kotredežkih gasilcev Pred kratkim je prostovolj- no gasilsko društvo Kotre- dež pri Zagorju praznovalo 60-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti se je šte- vilnim članom tega društva izpolnila velika želja-dobili so novo motorno brizgalno, s pomočjo katere bodo dosti lažje pa tudi učinkoviteje po- sredovali v primeru najhuj- šega-požarov. Na slovesnosti ob jubileja se je zbralo ve- liko število članov tega dru- štva, domačinov pa tudi predstavnikov in zastopnikov občinske gasilske zveze in sosednjih gasilskih društev iz občine Zagorje. Popoldan je dobro razpoložene gasilce pri- šel obiskat tudi predsednik Glavnega odbora Zveze zdru- ženj borcev NOV Slovenije Franc Leskovšek Luka, ki je dopoldan prisostvoval druge- mu srečanju kamniško-zasav- skega partizanskega odreda. Navzoči vaščani so ga prisrč- no pozdravili. Uspela razstava iz Aleksinca V foyerju Delavskega do- ma je bila pred dnevi zani- miva razstava risb učencev šole iz Aleksinca iz SR Sr- bije in likovna dela dijakov in učencev zagorske osnovne šole ter vzgojno-varstvene u- stanove. Učenci šole iz Alek- sinca že dve leti uspešno so- delujejo s svojimi vrstniki iz osnovne šole heroja Ivana Skvarča v Zagorju ob Savi. Pobudo za to je dal občinski odbor RK v Zagorju, ki ima prav tako stalne stike s so- rodno organizacijo v tem več- jem rudarskem mestu v SR Srbiji. Razstava je privabila precejšnje število mladine pa tudi odraslih, ki so si z za- nimanjem ogledali delo na tean področju otrok iz Ale- ksinca pa tudi mladih Zagor- ja;nov. Ustanovljena skupnost otroškega varstva Na nedavni ustanovni skupščini temeljne skupnosti otroškega varstva so najprej poslušali poročilo iniciativne- ga odbora, govorili o pred- logu statuta in izvolili pred- sednika skupščine in Izvršne- ga odbora ter člane tega od- bora pa tudi predstavnika v Republiško skupnost otroške- ga varstva. Do sprejetja de- lovnega programa bo skup- ščina delovala kot začasen organ. Na skupščini so med drugim poudarili, da so se odločili za samostojno skup- nost otroškega varstva pred- vsem zato, ker bodo morali v Zagorju ob Savi najprej poskrbeti za osnovo — to je za izgradnjo novih otroško- varstvenih ustanov, ker seda- nje sploh ne ustrezajo več potrebam. To pa pomeni, da bo morala skupnost poskrbe- ti in najti razen rednih tudi dodatne vire denarja za čim- prejšnjo dograditev novih ustanov. Povabilo za gostovanje Mladinski pevski zbor Ves- na je pred kratkim dobil pi- smeno vabilo za gostovanje v Belgiji, in sicer znanega mladinskega vokalnega an- sambla iz Bruesa. Vodstvo »Vesne« bo o povabilu v krat- kem razpravljalo na poseb- ni seji. Razen tega imajo mladi pevci letos še drugo obveznost. Julija se odprav- ljajo na krajše gostovanje v Aleksinac v SR Srbiji, kjer bodo gostje dijaške kulturne skupine, ki je lani gostovala v zagorskem delavskem do- mu. Verjetno pa bodo vrnili tudi obisk svojim novim pri- jateljem iz Budimpešte, se- veda če bodo zibrali dovolj denarja za pen. -a— ZA POLETNO RAZVEDRILO SLABO PRESKRBLJENO ZAKAJ ZATIŠJE ? Nobenega dvoma ni, da ljudje poleti močno pogreša- jo stalnejših oblik razvedri- la in zabave. Zlasti na pro- stem. V Zagorju ob Savi so prejšnja leta znali poskrbeti za resnično dobre oblike raz- vedrila in zabavnega življe- nja, ki so privabljali celo tu- riste iz sosednjih občin in drugod. Najbolj so se uvelja- vile velike turistične priredit- ve na gamberškem gradu, na Valvasorjevem gradu na Iz- lakah, furmanska romanca v Kolovratu in nekateri drugi nastopi gostujočih skupin. Ko smo pred dnevi po- vpraševali, na kakšne turi- stične ali druge prireditve utegnemo računati v prihod- njih dveh, treh mesecih, je bil odgovor negativen. Torej letos ne bo nit-i turističnih prireditev, niti kakršnih koli drugih oblik razvedrila in za- bave. Edino, na kar v Zagor- ju še mislijo, bodo sobotni ali nedeljski plesi v Medij- skih toplicah na Izlakah in občasne zabave z godbo v posameznih zasebnih gostil- nah. Vse kaže, da bodo pole- ti prenehali celo s sobotni- mi klubskimi večeri v zagor- skem delavskem domu, ki so bili ena izmed prijetnih oblik razvedrila dobršnega dela zagorske mladine in mladih iz sosednjih občin. Ljudem bo na voljo samo kinematograf. Poleti pa niti najbolj vnetim in stalnim pri- jateljem filmov ni kdo ve koliko za posedanje v zapr- tih prostorih. Vendar bo to edina oblika razvedrila, ki se ljudem niti v poletnih mese- cih ne bo izneverila. Zares škoda je, da so opustili or- ganizacijo že kar tradicional- nih piknikov bodisi na Izla- kah ali v Gamberku. če smo pravilno seznanjeni, v čem- šeniku, Rzišah in v neposred- ni okolici ne bi bili toliko v zadregi dobiti dela voljne ljudi, kot pa se kmetje boje pohojenih njiv in travnikov. Kmetovalci namreč trdijo, da so imeli doslej zmeraj pre- cejšnjo škodo na posevkih in travnikih, ki si jo ne mo- rejo več privoščiti niti za ce- no množičnih turističnih pri- reditev, ki so jim vrgle do- kaj lepe vsote izkupička. Edi- na sreča in uteha bodo to- rej Medijske toplice na Izla- kah kjer se bo ob toplem vremenu moč okopati ZAČETEK LETOVANJA ZAGORSKIH PROIZVAJALCEV Sezona — dolga največ pet, šest tednov junija je občinska sin- ,^'na počitniška skupnost . Pria wekend hiše v Savu- J1 ob istrski obali. Obe- P1 so prvi delavci nekate-, jji gorskih kolektivov od- zaslužen, deset dnevni '^k in oddih. Za njimi se j^0 konca avgusta, ali do Polovice septembra zvr- ^e nekaj sto proizvajal- ko s svojimi družinami, ta- Savudriji, kot v Crikve- lri na Rabu, kjer imajo JJ počitniška domova za- rudarji. ^ 2°na bo trajala torej sa- P&lih pet, šest tednov. In to ne glede na to, da so skraja predvidevali, da bodo odprli počitniške domove že po 15. maju. Slabo, celo mrz- lo vreme pač ni nikogar nav- dušilo za dopust v pred se- zoni. Sicer pa po dosedanjih podatkih ni pričakovati tolikš- nega odziva za letovanje, kot prejšnja leta. Medtem ko so nekateri zagorski kolektivi tudi letos namenili za letova- nje svojih članov precej de- narja, so drugod kljub naj- boljši volji morali ugotoviti, da jim njihov finančni polo- žaj ne dovoljuje nikakršnih regresov za te namene. V iz- laški Tovarni elektro-porcela- na, kjer je zaposlenih skoraj 500 ljudi niso za letovanje na- menili nobenega denarja. Pač pa so ugotovili, da imajo na voljo samo okrog 3000 din ki pa jih bodo razdelili med socialno ogrožene delavce in jim omogočili skoraj brez- plačno letovanje. Seveda pa teh delavcev ne bo več kot 15, v najboljšem primeru 20. Regresov za letovanja ne bo- do dale niti osnovne šole. Nji- hove materialne prilike jim tega ne dovoljujejo. Ponekod so delavcem omo- gočili res cenen oddih. V In- dustriji gradbenega materiala bo vsak zaposleni plačal dnev- no -samo 5 din za letovanje v Savudriji, regres pa so na- menili tudi za njihove družin- ske člane. Podobno tudi v Gradbenem podjetju, kjer bodo delavci prispevali za de- setdnevni oddih zelo malo svojega denarja. Veliko zani- manje za letovanje je. tudi v podjetju »Varnost«, kjer so za zdaj oddane vse sobe nji- hove počitniške hišice v Sa- vudriji tja do prvih dni sep- tembra. —a— h . Junija 1968 liediiii»itl NA KRATKO Pionirska odredna konferenca Pionirski odreci na osnovni šoli Alojza Hohkrauta v Tr- bovljah je imel zadnjo sre- do popoldan pionirsko odred- no konferenco, potem pa so odprli razstavo likovnih del učencev iz te trboveljske os- novne šole. Množično rentgensko slikanje pljuč V sredo, 19. junija, so za- čeli v Trbovljah s fluorograf- sko akcijo, ki bo trajala do 27. junija. Fluorografirali bo- do vse občane, rojene do 1. junija 1944. leta. Množično rentgensko slikanje pljuč bo v Trbovljah tokrat že tretjič; pri zadnjem, ki je bilo 1964. let>a, so na novo odkrili 89 pljučnih obolenj. Hotel »Rudar« tik pred dograditvijo Gradnja novega hotela na trgu Revolucije v Trbovljah je tik pred zaključkom. Ho- tel »Rudar« bo B kategorije in bo pomembno vplival še posebej na razvoj poslovne- ga turizma v zasavskih re- virjih. V hotelu bo mogoče naenkrat prenočiti 68 gostov, restavracija bo imela 120 se- dežev, dnevni bar bo lahko sprejel 100 gostov, v poseb- nem salonu pa bo prostora za 35 oseb. Proizvedli nad 34 ton izdelkov Prejšnji mesec so v trbo- veljski mehaniki izdelali nad 34 ton izdelkov, največ insta- lacijskega materiala ter pri- bora za vode in kable. Me- sečni proizvodni načrt so presegli skorajda za četrti- no, za prav toliko pa tudi petmesečni načrt proizvodnje, V tej trboveljski delovni or- ganizaciji povečujejo proiz vodnjo iz meseca v mesec in to na podlagi zahtev trži šča, računajo pa tudi na po večanje izvoza v naslednji! mesecih, ko imajo v načrti, izvoz varovalk v Sovjetske zvezo. GRADAR S PRIKLJUČNIMI NAPRAVAMI, izdelek strojne tovarne Trbov- lje, ki je bil razstavljen na mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu. Jubilej strojne tovarne Trbovlje Tovarna je edina pri nas specializirana tako, da izvaja izgradnjo kompletnih rudarskih objektov. V uvoz so se vključili že leta 1954 Letos slavi 20-letnico delovanja strojna tovarna Trbov- lje, ki se je razvila iz prejšnjih rudniških delavnic za popravilo jamske mehanizacije. Tovrstna tradicija pa je v Trbovljah stara že kar celih devet desetletij. Proizvodni program trbo- veljske strojne tovarne teme- lji na tradiciji kraja in na potencialni usmeritvi prebival- stva na rudarstvo, nadalje na izkušnjah kadrov s pod- ročja rudarstva in končno tudi na pogojih, ki jih ima- jo Trbovlje spričo osrednje lege v Sloveniji, upoštevaje pri tem tako premogovnike kot tudi dobavitelje repro- dukcijskega materiala. Sicer pa obsega proizvodni pro- gram, kar zadeva rudarstvo, proizvodnjo strojev in naprav za rudarstvo, jeklenega jam- skega podporja, odkopnih in nakladalnih strojev ter na- prav za oplemenitenje rud. Strojna tovarna Trbovlje je zdaj pravzaprav edini po- membnejši proizvajalec rudar- ske opreme in strojev v naši državi in pa edini proizvaja- lec, ki je tako specializiran, da izvaja izgradnjo komplet- nih rudarskih objektov, in to od montantehnoloških študij, projektiranja, konstruiranja in izdelave opreme do izgrad- nje in puščanja objektov v redno obratovanje. Navzlic precejšnjemu priza- devanju kolektiva trboveljske strojne tovarne morajo rud- niki še zmeraj uvažati pre- težni del jamske mehanizaci- je. Da bi lahko v celoti zado- voljili potrebe po jamski me- hanizaciji z domačo opremo, so se v Trbovljah odločili, da povečajo proizvodne zmoglji- vosti tovarne od sedanjih 7000 ton izdelkov na več kot 10.500 ton v letu 1970. Strojna tovarna Trbovlje se je sorazmerno dokaj hitro vključila v nova gospodar- ska gibanja. Omeniti je zla- sti treba, da je deloma pre- usmerila proizvodnjo ter za- čela proizvajati opremo za potrebe rudnikov kovin oz. barvne metalurgije. To opre- mo je bilo treba doslej uva- žati, vse pa kaže, da bo po- stala proizvajalec tovrstne opreme prav trboveljska strojna tovarna. V Trbovljah so v večji meri prešli tudi na proizvodnjo opreme in strojev za potrebe rudnikov nekovin. Vendar pa poudar- jajo, da bo še vedno na pr- vem mestu proizvodnja stro- jev in mehanizacije za potre- be premogovnikov. Kakovost izdelkov -strojne tovarne Trbovlje je znana, za- to se kolektiv tudi dokaj uspešno vključuje v izvoz. 2e leta 1954. so začeli izvažati . drobilce, pet let pozneje pa še jeklene jamske stojke. Iz- reden uspeh so dosegli pred- vsem še z izvozom jeklenih jamskih stojk tipa »Valent«, ki jih poznajo na tržiščih Jor- danije, Združene arabske re- publike, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Romunije. Lani so iz strojne tovarne Trbov- lje izvozili 23,5 ton izdelkov, letos pa bodo izvozili, kot računajo, 24 ton rudarske opreme in 1 tono strojev in opreme za potrebe gradbe- ništva. V prihodnje želijo iz strojne tovarne Trbovlje po- večati zlasti izvoz opreme za pridobivanje rud, fosfatov in podobno, prav tako pa tudi izvoz opreme, namenjene gradbeništvu. — N— Začetek podpisovanja pogodb Samoupravni organi zainte- resiranih delovnih organizacij so te dni začeli razprave o podpisu pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju podje- tij industrije gradbenega materiala in gradbene opera- tive Zasavja, s katero bi zlasti še zagotovili izdelavo celovite- ga programa razvoja indu- strije gradbenega materiala. Med prvimi je osrednji de- lavski svet Zasavskih premo- govnikov odobril sodelovanje te največje revirske delovne organizacije v konzorciju pod- jetij industrije gradbenega materiala in gradbene opera- tive Zasavia Razprava o dejavnosti poslancev in kluba poslanem Izvršni odbor občinske konference SZD^ Trbovlje je na zadnji seji razpravljal o te«^ o dejavnosti poslancev in kluba poslancev Sklenjeno je bilo, da bo organizacija SZDL v tej revir- ski občini pobudnik za sklic sestanka, na katerem bodo razpravljali o tezah, na ses- tanek pa bodo povabili pos- lance republiške in zvezne skupsčine, ki so jih bili izvo- lili v Trbovljah, nadalje pred- stavnike družbeno političnih organizacij, odbornike občin- ske skupščine ter predstav- nike samoupravnih organov iz večjih trboveljskih delov- nih organizacij. Zavzeli so se tudi za tesnejšo povezavo med poslanci in odborniki občinske skupščine; to bi bi- lo mogoče doseči skozi klub odbornikov, v okviru katere- ga bi bilo treba uveljaviti nove oblike in metode dela, sicer pa bi kazalo čimprej ustanoviti v Trbovljah tudi dokumentacijsko informativ- ni center. Zraven tega pa je na zad- nji seji izvršni odbor občin- ske konference SZDL Trbov- lje obravnaval še predlog stališč republiške konferen- ce SZDL Sovenije o proble- mih tiska, radia in založni- štva, v tej zvezi pa tudi prob- lematiko lokalne radijsko postaje Trbovlje. Izvršni od- bor občinske konference SZDL Trbovlje je sprejel dodatno stališče, po katerem naj bi del naročnine za ra- dijske sprejemnike namenili za financiranje lokalnih ra- dijskih postaj. Govora pa je bilo v tej zvezi še o deja,. sti programskega sveta ' roma sploh o problem^ lokalne radijske postaje r bovlje. člani izvršnega bora občinske konferJ/ SZDL Trbovlje so poimJJj da se je moral iz objekti;^ razlogov programski svet h lej bolj vbadati z vpra^ v zvezi s financiranjem mesto da bi se s samitu J. gramom. Zato naj bi v hodnje postal progratr,^ svet dejanski oblikoval programa lokalne radija postaje Trbovlje. združ^,' pa bi kazalo v prihodnja l di sredstva lokalne radij.-., postaje in ustanoviteljev „ izboljšanje tehnične opr^ Ijenosti lokalne radijske p^ taje Trbovlje. - nk . Dopisujte v vaš Tednik Težave pri zaposlovanju otrok z motnjami v razvoju Premalo delovnih mest Socialna služba v Trbovljah v zadnjem času vse pojo šteje opozarja na težave, ki se porajajo pri razreševanji problemov otrok z motnjami v telesnem in duševnem rat voju. Teh otrok imajo y Trbovljah kategoriziranih kar 130, od katerih jih 75 še obiskuje osnovno šolo, 55 pa jil je starih že več kot 15 let. Komisija za kategorizacijo ugotavlja, da pogosto sprem- lja otroke, motene v dušev- nem in telesnem razvoju, tu- di vzgojna zanemarjenost, saj jih je kar 32 iz takih dru- žin, kjer starši vzgojo otrok popolnoma zanemarjajo. Ta kategorija otrok predstavlja iz leta v leto vedno večji problem. Nezaposleni se čutijo manjvredne, ker so pač pri- zadeti že zaradi telesne oziro- ma duševne okvare, čutijo pa se manjvredne tudi zate- gadelj, ker jih v delovnih or- ganizacijah odklanjajo oziro- ma ker ni delovnih mest za- nje; če pa še najdejo zapo- slitev, pa so prizadeti zavo- ljo tega, ker spoznavajo, da iuso ia.K.u proauKtiviu. w so drugi delavci. V trboveljskih delovnih m ganizacijah delovnih mest a zaposlovanje oseb z motni mi v telesnem in duševne! razvoju nimajo, se pravi, t" je malo možnosti, da bi tals osebe opravičile lažje - manj odgovorno delo. Le » vod TIKA zaposluje invalid in druge osebe( vendar pa a vsa delovna mesta zasedeni Zaradi tega bi kazalo raafc sliti o možnostih za povečt nje števila delovnih mest' okviru zavoda TIKA, če * to ne bi bilo mogoče pa * ustanovitev posebne nove # lovne enote, ki bi zaposloval osebe z manjšo delovt* zmožnostjo. (S DEJAVNOST ORGANIZACIJ IN ČLANOV ZK V DELOVNIH ORGANIZACIJAH V ZASAVSKIH RUDARSKIH REVIRJIH V novo fazo reforme Z reorganizacijo Zveze komunistov v zasavskih rudar- skih revirjih nismo želeli omejiti aktivnosti Zveze komuni- stov v delovnih organizacijah, ker je ZK v večji meri or- ganizirana po teritorialnem načelu, pač pa smo hoteli zlasti še razširiti odgovornost komunistov za dogajanje iz- ven delovne organizacije, težišče delovanja pa prenesti v neposredno dejavnost samoupravnih organov in sindikal- nih podružnic v delovnih organizacijah, zunaj njih pa po- sebej še v Socialistično zvezo delovnih ljudi. Prvi uspehi teh prizadevanj so že vidni, čeprav je mogoče govoriti tudi o slabostih. To je bila ena od ugotovi- tev z zadnjega sestanka se- kretarjev organizacij in akti- vov ZK iz delovnih organiza- cij iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi, ki ga je skli- cal komite revirske konferen- ce ZKS prejšnji ponedeljek, 17. junija. Na sestanku so raz- pravljali o oblikah in meto- dah dela organizacij in akti- vov ZK v delovnih organiza- cijah v revirjih, posebej pa še o aktualnih nalogah ZK v delovnih organizacijah v pri- hodnje. Osnovno izhodišče za dejav- nost članov in organizacij ZK v revirskih delovnih organiza- cijah bodo v naslednjem raz- dobju Smernice o najvažnej- ših nalogah Zveze komuni- stov pri razvijanju družbeno- ekonomskih in političnih od- nosov, ki sta jih sprejela na skupni seji predsedstvo in iz- vršni komite CK ZKJ. Takš- nega dokumenta že dolgo ni- smo imeli, saj v celoti izra- ža težnje in interese delov- nih ljudi ozirohia delavskega razreda. Smernice predstavlja- jo osnovo za odpravljanje na- pak v dosedanjem delu, pred- vsem pa pomenijo nadaljnji revolucionarni korak v gra- ditvi našega družbeno poli- tičnega, samoupravnega in ekonomskega sistema na vseh ravneh v smeri poglabljanja samoupravljanja in socialistič- ne demokracije pri nas. Ne bo odveč posebej pod- črtati, da prehajamo v novo fazo reforme, katere značil- nost je, da začenjamo z ure- sničevanjem stališč in načel, ki smo jih sprejeli ob direkt- ni oslonitvi Zveze komuni- stov Jugoslavije na delavski razred. Zato lahko pomemb- no prispevajo k uresničeva- nju nalog posebej še komu- nisti v bazi, to je v delov- nih organizacijah. Kar najhi- trejše in najbolj dosledno iz- vajanje teh nalog pa terja iz- delavo konkretnih akcijskih programov, v katere bi vklju- čili vsa tista vprašanja ozi- roma probleme, ki bi jih ka- zalo v prihodnje pospešeno in učinkovito razreševati. Ak- cijske programe bo treba da- ti v razpravo delovnim ko- lektivom; tako bo dana pri- lika, da neposredni proizva- jalci spoznajo, kaj menijo člani ZK o posameznih pro- blemih in kaj mislijo storiti za njihovo razrešitev. Po- vsem razumljivo je, da bodo akcijski programi odraz sta- nja v posameznih delovnih organizacijah. Komuniste v delovnih or- ganizacijah v vseh treh revir- skih občinah čaka v prihod- nje dokaj odgovorno in za- htevno delo. S tem pa se bo- do lahko revirski komunisti ponovno politično uveljavili. V gradnji 54 zasebnih stanovanjskih hiš Samoupravni organi Zasav- skih premogovnikov so letos namenili za individualno sta- novanjsko izgradnjo članov delovnega kolektiva skupaj 470.000 novih din. V tem le- tu je v gradnji skupaj 54 za- sebnih stanovanjskih hiš, ki jih gradijo člani delovnega kolektiva Zasavskih premogov- nikov, in sicer v Trbovljah 17, v Hrastniku 15, v Zagorju ob Savi pa 22. 18 ***tednih trbovlje 27. junija 19^8 401 občan plača! prispevek iz skupnih dohodkov y preteklem letu je Imel 401 občan iz Trbovelj več kot rtOO ^in skupnih letnih dohodkov. Najvišji letni .ipni dohodek je lani v Trbovljah znašal nad 58.000 no- ti din- Prispevek iz skupnega dohodka je plačalo 125 ^anov z višjo oz. visoko izobrazbo ter 276 občanov s 7°ednj° izobrazbo oz. visokokvalificiranih in kvalificiranih \elftvcev. Med tistimi, ki so plačali za leto 1967 prispevek iz pnega dohodka je v Trbovljah 26 zdravnikov, 67 inže- rjev, 19 pravnikov in ekonomistov, 6 profesorjev in "Ldmetnih učiteljev ter 7 drugih občanov z višjo oz. vi- ?.jj0 izobrazbo, nadalje 5 zdravstvenih tehnikov, 52 indu- 'mjskih tehnikov, 21 ekonomskih tehnikov, 4 učitelji, 25 Llovodij, 104 visokokvalificirani oz. kvalificirani delavci, g uslužbencev ter 27 ostalih občanov. * „ (š) GOSPOI1AR1FN.TF ZASAVSKIH RUDNIKOV V LETOŠNJEM I.^TU 760.000 ton premoga PRODAJA DEBELEJŠIH VRST PREMOGA NAVZLIC ZNIŽANIM CENAM ZA ŠIROKO POTROŠNJO NI VEČJA, KOT JE BILO PREDVIDENO S POGODBAMI. V prvih petih mesecih letos so zasavski rudarji skupaj nakopali skoraj 760.000 ton rjavega premoga, samo v maju pa 138.600 ton, ali nekaj manj., kot je določal plan. Dose- žena vrednost proizvodnje je bila ob koncu maja nad predvideno, v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta pa se je povečala skorajda za desetino. Po posameznih rudnikih je izpolnjevanje planskih nalog dokaj različno. Na trbovelj- skem rudniku, na primer, je proizvodnja nižja, ker za ko- tlovec razen termoelektrarne Trbovlje ni kupcev, v stari termoelektrarni pa traja že dalj časa remont. Tudi v za- gorskem rudniku so težave, problemi nastopajo predvsem v kotredežki jami zaradi tež- kih klimatskih in transport- nih prilik. Pa tudi na hrast- niškem področju niso brez problemov; na odkopih v ja- mah Ojstro in Dol so bili vo- dni vdori, v jami Hrastnik pa prehajajo odkopi na nove etaže. Vse to, povsem razum- ljivo, vpliva na odkop pre- moga. Tako so na rudniku Hrastnik prejšnji mesec na- kopali skoraj 56.000 ton rja- vega premoga, s čimer so pre- segli planske naloge, za pred- videvanji pa zaostajajo na obeh drugih rudnikih, saj so na rudniku Trbovlje nakopa- li le nekaj nad 35.000 ton rja- vega premoga, na zagorskem rudniku pa 47.500 ton rjave- ga premoga. Zaradi zmanjša- nja obsega proizvodnje be- ležijo tudi nižjo rudniško sto- ritev. Zapisati je treba, da so se v mesecu maju dolgovi kup- cev spet povečali in da so se pojavile precejšnje težave pri prodaji debelejših vrst pre- moga. Prodaja drobnih vrst zasavskega premoga je pote- kala v redu, prodaja debe- lejših vrst premoga pa na- vzlic znižanim cenam za ši- roko potrošnjo ni večja, kot je bila predvidena že na za- četku leta s pogodbami. Navzlic problemom, pred- vsem zaradi pomanjkanja de- narja, poteka investicijska de- javnost za zdaj še po pred- videnem programu; remont jaška Ojstro dobro napredu- je, oddelek za specialna ru- darska dela pa je prejšnji mesec začel z deli na še- stem obzorju jame Kotredež zagorskega rudnika. Prejšnji mesec so uspeli Zasavski premogovniki izvozi- ti v Italijo 60 ton kockovca, v razdobju januar — maj pa so izvozili na tuja tržišča pre- mog v skupni vrednosti sko- raj 43.000 dolarjev, celoletni izvoz pa je predviden v viši- ni 46.000 dolarjev. —N— ŽRTVE' PROMETA Izsiljevanje prednosti Voznik tovornega avtomobi- la JURIJ DROFENIK je pri- peljal s stranske ceste na Teharsko, ne da bi se pre- pričal, če je ta prosta. Iz smeri Pošte je tedaj pripe- ljal mopedist JOŽE KOVAČ in se zaradi izsiljevanja pred- nosti tovornjaka zaletel v prednji del avtomobila. Neza- vestnega, s težjimi poškodba- mi so prepeljali v celjsko bolnišnico. Štirje poškodovani Voznik osebnega avtomobi- la DANIJEL MAUER je vozil iz Celja proti Teharju in pred nepreglednim ovinkom prehi- teval osebni avtomobil, ko je privozil iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom ŠTE- FAN GRAJZEL. Vozili sta močno trčili. Oba voznika in ADELA GRAJŽEL so dobili težje poškodbe, sopotnik ŠTEFAN REDNAK pa je bil laže poškodovan, škodo na vozilih so ocenili na 25.000 di- narjev. Zaprl pot mopedistu Mopedist DRAGO ČELAN jeje pripeljal. Po Gregorčičevi ulici proti Ljubljanski cesti v križišče z Vodnikovo uli- co. V tem je po Vodnikovi uli- ci pripeljal z osebnim avto- mobilom VJEKOSLAV HOH- NJEC in zapeljal v križišče ter tako zaprl pot mopedi- stu. Ta se je zaletel v pred- nji del avtomobila in dobil kompliciran zlom desne noge ter pretres možganov. V RUDARSKIH REVIRJIH PREDLAGAJO: Zaposliti več delovnih invalidov Delovne organizacije v zasavskih revirjih zaposlujejo precejšnje število delovnih invalidov; samo Zasavski pre- mogvniki, na primer, zaposlujejo okrog 550 delovnih in- validov s kategorijo. Zato je razumljivo, da so na tem področju živo zainteresirani, da bi čimprej primerno re- šili probleme v zvezi z zaposlovanjem delovnih invalidov, oziroma, da bi odgovornost za rešitev te problematike prenesli tudi na druge dejavnike. položaj delovnih invalidov je v delovnih organizacijah dokaj svojstven; tako mora- jo uveljavljati pravico do ustreznega dela, kar je pose- bej aktualno zdaj, ko vse bolj dosledno uveljavljamo načela gospodarske in družbene re- forme, negotovo pa je tudi materialno stanje delovnih invalidov. Res je sicer, da je treba da- ti pri reševanju problemati- ke delovnih invalidov pred- nost preventivni dejavno- sti kot osnovnemu elementu za varno delo in kot regula torju zdravstvene strukture zaposlenih v delovnih organi zacijah. Vendar pa je treba zlasti še v revirjih upošteva- ti tudi svojstven položaj pre- mogovništva; v zadnjih letih so zaposlovali v rudnikih le tako delovno silo, ki ni na šla zaposlitve drugje, v pre- mogovništvu pa se je zapo- slila zaradi ekonomske nuj- nosti. Zato je, povsem razum- ljivo, naraščalo število bol- nih in delovnih invalidov, na to pa je prav gotovo po svo- je vplivala tudi slaba orga- niziranost in specializiranost zdravstvene službe. V premogovništvu, podobno pa tudi v nekaterih drugih panogah bazične industrije, ne bo mogoče nikoli tako uredi- ti delovne pogoje, da bi na minimum zmanjšali možnosti za nesreče pri delu oz. celo odpravili nesreče pri delu in bolezni, kot npr. obolenja hrbtenice in želodca. Sicer pa že samo delo pod zem- ljo predstavlja izrazito mož- nost za nesreče in obolenja. Teh in podobnih nevarnosti drugod ni oz. jih lahko od- pravijo. Sicer pa je preventivna de javnost v delovnih organiza cijah v sedanjem času zlasti še odvisna od položaja, v ka- terem se nahajajo, se pravi od razpoložljivih sredstev. V revirjih zlasti menijo, da bi, morala širša družbena skup- nost z ustreznim delitvenim sistemom spodbujati delovne organizacije za zaposlovanje delovnih invalidov. Delov- ne invalide moramo po reha- bilitaciji produktivno zaposli- ti. Težnje, da bi delovne in- valide predčasno upokojeva- li, so nesmotrne, saj od te- ga nimata koristi ne posa- meznik ne družba. Intencije gospodarske re- forme pogojujejo povečano produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Zaradi tega bi bilo treba po mnenju, ki se je v zadnjem času izobli- kovalo v zasavskih revirjih, tiste delovne organizacije, ki imajo svojstvene delovne po- goje in zaposlujejo nadpov- prečno število delovnih inva- lidov, oprostiti dela družbe- nih obveznosti oz. z ustrez- nim delitvenim sistemom za- interesirati delovne organiza- cije, kjer so delovni pogoji m varnost pri delu laže do- segljivi, za zaposlovanje de- lovnih invalidov. Se pravi, da bi bilo treba ustrezno menjati sistem delit- ve dohodka med družbo in tistimi delovnimi organizacija- mi, ki zaposlujejo delovne in- valide. Posebnih oprosti- tev naj bi bile deležne, na primer, tiste delovne organi- zacije, ki zaposlujejo nad 50 odstotkov delovnih invalidov. S to in drugimi oprostitva- mi delovnih organizacij, ki bi zaposlovale delovne invalide, bi hitreje in celoviteje reše- vali probleme v zvezi z zapo- slovanjem delovnih invalidov. (š) Zaneslo ga je Voznik osebnega avtomobi- la MATIJA GROM je peljal iz Arje vasi proti Velenju. Ko je pripeljal čez most po- toka Ložnica, je vozilo zara- di prevelike hitrosti zaneslo na ovinku pod cesto in ga obrnilo v kotu 90 stopinj. Vozilo je treščilo v telefon- ski drog. Poškodovala sta se voznik in njegova žena. Oba so odpeljali v celjsko bolniš- nico. škode na avtomobilu je za 3.000 dinarjev. Naročite svoj list na domači naslov f m Neznanec je gostilničarki Savini Sulcer odnesel milijon in zlatnino Ostala so le na stežaj odprta vrata »Z mamo sva popoldne de- lali na vrtu, natakarica pa je stregla v gostilni. Vse je bilo tako, kot že leta nazaj. pri nas ni bilo tatvin, če od- štejem tiste manjše, ko so odnesli nekaj drobiža iz pre- dala v točilni mizi. Pred voj- 110. ko smo imeli tudi trgovi- n°, so vanjo sicer vlomili, v stanovanje pa nikoli,« nam je Povedala oškodovanka. Po opravljenem delu sta &upaj z natakarico rdšli v stanovanjski del zgradbe, last- na je pozaprla vsa vrata, večer j ali so in se odprav- jali spat. Na dvorišču ima pstnica veliko češnjo, ki je letos dobro obrodila. Istega ^e je ugotovila, da češnjo °°iskujejo vaški pobalini, za- 10 je hotela pred spanjem Ogledati še k češnji. Tako je Ugotovila, da so vežna vrata ^Prta. Ko je stopila v dnev- n° sobo, je presenečena ugo- dila, da so tudi ta in pa vra- ® v spalnico odprta. Presenetilo me je, ker Vet*i, da sem vsa vrata imela J^Prta. Ko sem zagledala od- ^ predal v kredenci in noč- F omarici, sem vedela, da je ^ tujec v hiši. Začela sem piti, ugotovili smo, da je iz j*redala odnesel okrog mili- jo11 starih dinarjev. Pobral je j^i zlato moško uro, drag Potnin na očeta in drugo ^tnino.« ženske so odhitele pred vež- ^ '•Tata, saj so bile prepri- čane, da je lopov še v hiši. Toda temu je uspelo, da ga je pogoltnila noč... že dva dni pred tem se je v Letušu potikal mladenič, katerega su- mijo, da je izvršil to drzno tatvino. Toda mladenič je za- pustil starše že pred dnevi in ga tudi zdaj ni, Po tej uspeli tatvini je verjetno pobegnil neznano kam, da bi najhitre- je zapravil ukradeni denar. Lastnica je imela denar pri- pravljen za nakup pijače in plačilo davka. Kaže, da se je lopovu mu- dilo, kajti le nekaj predalov naprej je bilo še nekaj de- narja, ki ga je pustil. Zato je verjetno, da ga je prihod last- nice vznemiril. Varnostni or- gani so storilcu na sledi. —ez NAJLEPŠE DARILO ZA SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK Že tretje leto toča že tretje leto zapovrstjo je toča zdesetkala pridelek kme- tovalcev in kmetijskemu kom- binatu na področju Savinjske doline. Tudi letos je bila ško- da največja na področju obrata Šempeter v vaseh: Sp. in Zg. Roje, šešče, Go- tovlje, Vrbje, Kal, št. An- draž Ponikve ter Grušovlje. Najhuje pa je prizadela ob- močje v naseljih Šempeter, Spodnje Grušovlje, Podlog, Za- log in Založe. Čeprav še komisija za oce- nitev škode ni končala z de- lom, je jasno, da je toča po- vsem uničila ali močno po- škodovala 250 hektarov hmeljskih nasadov, okrog 140 hektarov pšenice in približno 40 hektarov površin, zasaje- nih s krompirjem. Močno po- škodovana je tudi koruza in travniške kulture, ki jih kme- tovalci še niso uspeli spraviti. Največja škoda je prav v teh hmeljiščih. Ponekod je toča, ki je bila debela tudi v ve- likosti kokošjega jajca, tako oklestila hmelj, da je ostala samo trta. škoda ni povsod enaka. Ponekod je toča po- vzročila manj škode. Po izja- vah predstavnikov Kmetijske- ga kombinata iz Žalca je mi- nulo neurje prišlo v naj- kritičnejšem obdobju, v ča- su, ko hmelju povzroči največ škode. Malo je namreč ver- jetno, da si bodo poškodova- na hmeljišča opomogla, in da bi hmelj zrasel do vrha, ker je okleščen. Kmetovalci, ki so bili pred to nesrečo nemočni, imajo k sreči večidel pridelkov zava- rovanih. Tako bodo dobili verjetno večidel povzročene škode povrnjene, toda vse ne. Tu mislimo predvsem na tiste kulture, ki jih niso za- varovali, vendar je šltoda pre cejšnja. Celotno škodo oce- njujejo na več sto milijonov starih dinarjev. Slika bo po- polnejša in jasnejša po zbra- nih ugotovitvah komisije, ki je takoj po katastrofi začela z delom. —ez ŽALEC Seja kadrovske komisije Kadrovska komisija pri ko- miteju občinske organizacije Zveze komunistov je imela svojo redno sejo p°d pred- sedstvom predsednika komi- sije IVA DEBELAKA, na ka- teri so obravnavali predlog delegatov za VI. kongres Zve- ze komunistov Slovenije. Jav- na razprava po osnovnih or- ganizacijah in aktivih je po- kazala, da k podanemu pred- logu ni nobenih bistvenih pripomb, zato bodo vsi pred- lagani kandidati predloženi v izvolitev na seji občinske konference. Komisija je raz- pravljala tudi o predlogu za nadomestne volitve v ob- činski komite ZKS občine Žalec. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« Celje Skočil pred motor Iz Zidanega mostu je pro- ti Rimskim toplicam vozil z motornim kolesom FRANC STOPINŠEK s hitrostjo 70 ki- lometrov na uro. Pred križi- ščem v Rimskih toplicah sta stala ob cesti otroka AV- GUST AŠKERC in njegov pri- jatelj HORJAK. Ko je moto- rist pripeljal do njiju, je otrok Avgust nenadoma sko- čil pred motorno kolo. Mo- torist je otroka zadel s pred- njim delom in ga potiskal po cesti 20 metrov. Otrok je dobil hude telesne poškodbe. 27. junija 1968 šport m kronika - trbovlje lednih*** 19 MALI OGLASI Vsaka oeseda v malem * oglasu stane U.50 Ndin (za , naročnike) m 0,60 Ndin (za vse druge) Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema mo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v soboto Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregor- čičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM POSESTVO 3,5 ha z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem pro- dam. Vinko Vidmar, Prekorje, škofja vas. DOBRO ohranjeno motorno kolo vespa NSU prima in moped pro- dam Naslov v upravi lista. AVTO taunus 12 m letnik 1963 pro- dam. Milan Završnik Zidanško- va 9. Celje. KOŠNJO višinske trave prodam. Vprašajte pri Mariji Dolenc, Zg. Košnica 46. POPOLNOMA nov gumi voz, no- silnost 3 tone, prodam po zelo ugodni ceni. Anton Modic, Sploš- no kovaštvo, Primož 23, Šentjur pri Celju. KOSILNICO nemške znamke do- bro ohranjeno prodam. Anton Si- tar, Andraž 71. Polzela. NSU primo prodam zaradi bolez- ni, ali zamenjam za moped. An- ton Kukovič Zg. trg 200. Šent- jur pri Celju. VESPO 1953 prodam ugodno. Po- izvedbe ix) 14. uri dalje. Jošt, Ljubljanska cesta 31 — Celje. OB CESTI v Zadobrovi prodam ali zamenjam za osebni avto dve gradbeni parceli po 6C0 kv. m. Cena ene parcele je 330.000 din. Informacije pri vratarju KLAV- NICE v Celju. NSU pretiš 150 ccm prevoženih 5000 km prodam. Naslov v up- ravi lista. DOBRO ohranjeno otroško košari- co prodam. Žalec, Savinjska c. 10. ENOSTANOVANJSKO hišo na Hu d in j i prodam. Naslov v upravi lista. OD TREH kobil — starost 4, 7 in 9 let prodam eno. tudi na ček, ali zamenjam za bikce. Anton Ri- bič, Dol 7 — Šmarje pri Jelšah. DOBRO ohranjen fiat 600 letnik 1960 z generalno popravljenim motorjem prodam. Veber, Koče- varjeva 9, Celje. MOTORNO žago stihi kontra in gnojnični sod 400 1 prodam. Jože Velenšek. Celje Ostrožno 59. LEPO gradbeno parcelo za enosta- novanjski objekt prodam. Pisme- ne ponudbe na upravo lista pod »Lokacija 6000 kv. m.«. BENCINSKI stabilni motor 7-8 KM prodam. Jože Bezgovšek, Do- bletina 13 — Laško. DOBRO ohranjen moped — tri brzine, letnik 1964, neregistriran — enosedežni, preurejen za dvo- sedežnega prodam. Benedikt, Se- - niča, GIP Ingrad, Medlog. FIAT 600 z novim motorjem 750 ccm prodam ugodno. Ogled od 16.—20. ure. Zadobrova 46 — Škofja vas. ZARADI bolezni prodam ugodno moped T 12, brezhiben. Ivan Jakob. Dobojska 29 — Hudinja — blizu opekarne. KUHINJSKO pohištvo prodam po- ceni. Korošec. Celje, Cesta na Dobravo 49. DOBRO ohranjen moped T 12 pro- dam. Zglasite se v bolnici Novo Celje pri vrtnarju do 14. ure. NEDOGRAJENO dvostanovanjsko novo hišo, vseljivo takoj, z vino- gradom, njivo, sadovnjakom, go- zdom prodam. Cena po dogo- voru. Franc Pere, Lisce 15 — Celje. HIŠO prodam. Vojnik 54. KOPALNO kombinirano peč, sko- raj novo in tri lončene peči po- ceni prodam. Naslov v upravi li- sta. POSTELJO s trodelnimi žimnicami prodam. Vprašati v Žalcu. Celj- ska c. 4. DIATONIČNO harmoniko prodam ugodno. Trnovlje 20 — poleg gasilskega doma. TAKOJ vseljivo komfortno štiri- sobno stanovanje, etažna kurja- va (110 kv. m.) in posebno dvo- sobno stanovanje 47 kv. m. v Celju, Cuprijska ulica 8/II nad- stropje (bivša Razlagova) — na- prodaj. Ogled mogoč vsako ne- deljo od 10. do 13. ure. Ostale informacije: Koračin, Solovljeva 12, Zagreb, tel. 411-869. KUPIM STAR pianino (klavir ne pride v poštev) lahko neuporaben, raz- glašen kupim. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Pia- nino«. ZAPOSLITEV NATAKARICO zaposlim za stalno v bifeju v Celju. Pismene po- nudbe pošljite na upravo lista pod »Bife«. OBRTNIŠKA družina išče samo- stojno gospodinjsko pomočnico. Vprašati v salonu »Magda« Slom- škov trg. STANOVANJE NA STANOVANJE sprejmem pošte- no dekle kot sostanovalko. Na- slov v upravi lista. SOSTANOVALKO sprejmem. Na- slov v upravi lista. SOBO v bližini bolnice oddam to- varišici. Iščem snažilko za 6 ur tedensko. Vprašati — Celje, Jenkova 5. TEHNIK išče opremljeno ali ne- opremjleno sobo — čimprej! Na- slov v upravi lista. MLADA zakonca iščeta neoprem- Ijeno večjo sobo. Naslov v up- ravi lista. SOBO, delno hrano in nagrado nu- dim ženski za popoldansko var- stvo otrok. Zglasite se Celje, Ce- sta na grad 11. DVE opremljeni sobi s posebnim vhodom oddam. Celje, Popoviče- va 43. INTELIGENTNEMU samskemu moškemu od 50 let starosti od- dam opremljeno sobo. Ostalo po dogovoru. Vprašati: Oblako- va 3. UPOKOJENKI nudim hrano in sta- novanje za varstvo dveh otrok Po dogovoru. Anica Oglajner, re- stavracija Pošta, Celje! RAZNO IVAN iz Velenja — dvignite pismo »Planine vabijo«. INŠTRUIRAM matematiko za os- novno šolo in srednje šole ter višjo matematiko I. in II. Albin Repše, Sedraž 22 — Laško. ELEKTRIČNI stroj vibratorski za izdelavo betonske opeke forma- ta 40x30x20. 40x20x20 in 40x12x12 posodim. Jože Kočevar Ločica Polzela. GARAŽO oddam. Vprašati pri ing. Nikolič, Drapšinova 17 — od 20. 7. dalje. DOM OSKRBOVANCEV NA POL- ZELI objavlja, kot delodajalec, SPLOŠNO PLESKANJE IN SLI- KANJE DOMSKIH PROSTOROV. Zainteresirani delojemalci naj se zglasijo na upravi zavoda na Pol- zeli. DOM DUŠANA FINZGARJA vpi- suje gojence in gojenke za šolsko leto 1968-69, vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. Vpišejo se lahko dijaki in dija kinje vseh srednjih in strokov- nih šol. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri vpisu. POLJE »OMEGA« V ladji je postalo temačno. Nad oknom so se gnetli napadalci. Na stropu je zazijala razpoka. Ostra čeljust črnega bojevnika je odkrhnila del pločevine. Iz razpoke se je pocedila jedka tekočina. Zadušljiv, pekoč duh je napolnil ves prostor. Duh .je bil po- doben duhu mravljinčne kisline. No. ni bilo časa ugi bat", ali je to res ta kislina in ali so napadalci samo orjaške mravlje ali pa so inteligentna bitja nezna- nega planeta. Eno je bilo jasno: dihati v ladji ni bilo mogoče! Morala sta ven kakorkoli! Oprtala sta si nahrbtna reaktivna vozila. Peter je narahlo odmaknil pokrov. Curki smrdeče tekočine so ga porinili nazaj v ladjo. Na strehi se .je trlo sovražnih klešč. Postalo je očitno, da bi vsak korak iz Jadje pomenil smrt... Nataknila sta čeladi skafandrov in dihala posled- nje zaloge kisika. Kazalo je, da so pred njima zad- nji trenutki nesrečne odisejade po vsemirju. Razen, seveda, če se ne zgodi čudež ...! In prav čudež se je zgodil! Ropot in škrtanje po strehi je pričelo nepričakovano pojenjavati. Raz- Pf maknila se je tudi stena črnili teles ob oknU- f( vojščaki so zapuščali ujeto ladjo. Drugi, ki so ■ , vov v hribu drveli v napad, so se neodločno us..1|l ljali in odhajali v drugo smer. Očitno se je dogaJ nedaleč od tod nekaj važnejšega. . • l)i' Nič nista ugibala naša vesoljea. Saj tudi ni ,y več časa za to! Jean je sunil pokrov. Dva črnU"1'1^ odletela vstran s pokrova. Zapele so rakete ^ tih kozmonavtov in iz ladje sta v svobodno 1 zletela vesoljca . .. RAZPIS UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA KREDITIRANJE ŠOLANJA OBČINE ŽALEC razpisuje 5 kreditov za šolanje na visokih, višjih in srednjih šolah za šolsko leto 1968-69 za študente oziroma dijake s stalnim prebivališčem na območju občine Žalec. Pismeni prošnji, iz katere mora biti poleg socialnih razmer prosilca razvidna tudi višina zaprošenega kredita je treba priložiti: 1. pismeno izjavo staršev, skrbnikov ali določenih organizacij ter organov, da so pripfavljeni pre- vzeti obvezo vrnitve kredita, če koristnik neupra- vičeno ne bi izpolnil določb pogodbe; 2. zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o vpisu v šolo; 3. potrdilo o premoženjskem stanju oz. potrdilo o višini osebnega dohodka ali drugih rednih do- hodkov staršev oz. samega prosilca. Prošnje pošljite upravnemu odboru sklada za kredi- tiranje šolanja občine Žalec. Kolkovane morajo biti s kolekom za 0,50 din Razpis velja 15 dni po objavi. Naročite si svoj lokalni list na DOMAČI NASLOV OGLAŠUJTE V CELJSKEM TEDNIKU OBVESTILO Veterinarska postaja Celje obvešča, da je od 28. 6. 1968 dalj^_stalna de- žurna služba v novem poslopju ob Cesti v Tr- novlje, tel. št. 31-64. Z A H V A L \ Ob izgubi našega |ju, moža in očeta ^ Jožeta MaeL se najlepše in iskreno ljujemo dr. Ivanu Šentjurja za njegov t'* njegovo požrtvovalno ' s katerim mu je la jšaj * čine v njegovih ' dneh. — Zahvaljuj^ č. duhovščini za spre. in poslovilne besede, cjj nemu pevskemu z^' vsem sorodnikom, SOs prijateljem in znance^ so darovali vence in ' ter ga spremili na zadnji poti. * Žalujoči; * žena Marija, sin Anton ' hčerke Pavlica, Nadicj : z družinami. Jelka in u - ter drugo sorodstvo 51 Prevorje, dne 19. junija | «' Avtoturistično podjetje IZLETNIK CELJE razpisuje štipendiji 1. ENO ŠTIPENDIJO NA STROJNI FAKULTETI 2. ENO ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI FAKULTETI — štipendiji se podeljujeta po pravilniku podjetji o štipendiranju. — Poleg prošnje za dodelitev štipendije morajo kan didati predložiti spričevalo o končani srednj šoli in potrdilo o premoženjskem stanju. Vloge je treba vložiti pri IZLETNIK Celje, Kersni kova ulica 27. Rok za vložitev prošenj je 15. julija 1968. Kandidati bodo obveščeni o sklepu upravnega od- bora do 1. 8. 1968. 27. junija i!'«8 on ik , • £11 »»♦Tednih "<#'««< Oddelek za gradbene in komunalne zadeve SKUPŠČINE OBČINE CELIt objavlja po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, štev. 16-67) in po sklepu 14. seje Sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Skupščine občine Celje z dne 6. 6. 19® JAVNO RAZGRNITEV osnutka zazidalnega načrta starega dela mesta Celja. Osnutek načrta bo razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Center Celje, v času od 27. 6. do 27. 7. 1968. Vabimo občane, delovne in druge organizacije, da si osnutek načrta ogledajo in vpišejo svoje pripombe v knjig0 pripomb POPOTUJTE Z NAMI... Občina Laško je bolj hribovita kot mozirska. V njej ni dolin in ravnic, le hribi so in ozke doline, gozdovi in v bregove obešena polja, naselja, stisnjena med vznožja hribov, bregove rek, rečic in potokov, med robove cest in železnice. V šali pravijo, da v teh kra- jih dva človeka težko hkrati odpreta dežnike ... In vendar so ljudje v teh krajih našli kruha, če- ravno nimajo smrekovih gozdov, nimajo ravnin za plantaže. Zgrabili so vse, kar nudi narava, kar je pod zemljo, v njej in na njej... Radi bi, da bi iztisnili še več iz zemlje, iz svojih rok, razuma... Popotujte z nami po občini, ki bo naslednje dni slavila svoj praznik... Od Laškega ;aš}co občino pridemo ^•inji navzdol, ob Savi ioni in proti njem, s „ pa ob Gračnici in Re- pojdimo za izjemo od •3 k jugu, od tam kjer erSlci viadukt deli ena- čbo slabo cesto celjski občini. S prvim pod- 0] se srečamo v Debru. pali« se je obratu pre- električne energije Drav- elektrarn pridružil še 3V«. Tu so tisti, ki gra- daljnovode. Pred zdravi- ji in za benzinsko čr- , »INE« čaka prostor na či odprt plavalni bazen It, kakršnega imajo v ča- ji toplicah. Medtem ko 10 tem načrtom hitro to smo že v politično- vnem središču občine — stu LAŠKO. kmetijska \druga laško siravno je po dolinah ;j delovnih organiza- ie dobra polovica ljudi v 11 še vedno preživlja s ijstvom. Njihova proiz- ja prizadevanja povezuje TIJSKA ZADRUGA, ki ia tudi svojo lastno pro- med drugim tudi j, ki je dobre kvalitete, I da ga je premalo. Za- a se ukvarja z odku kmetijskih pridelkov in idenjem uslug svojega nega parka, v katerem so ijski stroji in kamioni revoz. ekarna laško ščanom še ni zbledel lin na leta, ko so vozili kruh še iz Rimskih Toplic. Pred leti so dobili novo pe- karno, ki peče več vrst kru- ha, pa tudi pecivo. Pekarna zalaga s kruhom vse večje potrošne centre v občini. komunalno podjetje laško Sosed pekarni je KOMU- NALNO PODJETJE, ki zdru- žuje vrsto dejavnosti. Klju- čavničarstvo, vodovodno in- stalaterstvo, kleparstvo, elek- stroinstalaterstvo, elektrome- hanika, avtomehanika in zu nanj i obrat zaposluje okoli 60 ljudi. Delovišča ima pod- jetje vse do Maribora, Ljub- ljane in Zagreba. Kolektiv je opravil vsa inštalaterska dela v najvišji laški stavbi — novi pivovarniški sla darni. Ker pa že v La- škem močno računajo na ba- zen, povemo še to, da so vsa, v njihovo stroko spada- joča dela, opravili tudi v Ča- teških Toplicah. Komunal- no podjetje ima hkrati na skrbi tudi vodovod, gospo- darjenje z njim in njegovo vzdrževanje. stanovanjsko podjetje laško Stanovanjsko podjetje v La- škem upravlja s celot- nim stanovanjskim fondom. Sicer pa upravljanje ni edi- na skrb podjetja. Laško je starinsko mesto in kjer so hiše stare, so vedno potreb- na popravila — pa ne samo to, tudi izboljšave za stano- vanje sodobnega tipa. Letos bodo v Laškem začeli gradi- ti nov stanovanjski blok v katerem bo okoli 10 stano- vanj, 16 stanovanj družbene- ga sektorja pa bo letos do- končanih ?v Radečah. mizarsko galanterijsko podjetje »bor« laško Nad 80 ljudi zaposluje Mi- zarsko in galanterijsko pod- jetje »BOR« v Laškem. Pod- jetje v svojih delavnicah, ki so žal dislocirane in utesnje- ne po mestu, proizvaja vse vrste pohištva, tudi stavbne- ga, izredno znani pa so po svojih galanterijskih izdelkih. Kolektiv »Bora« vidi svojo perspektivo v rekonstrukciji, katere bistvo je združiti obra- te pod eno streho, v moder- no urejeno podjetje. Zato je kolektiv podjetja »BOR« eden od iniciatorjev zamisli o po- slovni združitvi treh lesno- industrijskih podjetij v ob- čini. rudnik rjavega premoga laško Nad 400 ljudi zaposlu- je rudnik rjavega premoga v Hudi jami. Laški premog je znan in cenjen daleč na- okrog zaradi svoje visoke ka- loričnosti in zato, ker pu- šča za sabo malo pepela str- dene žlindre. Težave, ki tare- jo vse rudnike ob novih vi- rih energije, so kolektiv rud- nika vzpodbudile k isnanju novih možnosti zaslužka. Ta- ko so pred leti začeli prido- bivati glino kot stranski pro- izvod rudarske proizvodnje, zelo cenjen in iskan pa je tudi pesek iz njihovih pesko- lomov. Laški rudarji se zad- nje čase tudi močno ukvarja- jo z iskanjem nadaljnjih možnosti preusmeritve, da bi jih izčrpanje rodnih zalog ne presenetilo. trgovsko podjetje merx — sektor laško Kaj so dobre strani zdru- ženja majhnih podjetij v močnejša, občani laške obči- ne dobro poznajo na prime- ru trgovine. Združitev trgo- vin »Preskrba« z »MER- XOM« je bila vsestransko koristna. Dve samopostrežni trgovini v Laškem in ureje- nost specializiranih trgovin v mestu so dokaz. V kratkem dobijo svojo samopostrež- nico tudi Rimske Toplice. gostinsko podjetje hotel savinja laško Ker smo že na poti, * pot pa utruja, se je treba okrep- čati. Vše vrste okrepčil, te- kočih in drugačnih ima na zalogi Gostinsko podjetje Ho- tel »Savinja« s svojim gosti- ščem »Hum« na desnem bre- gu Savinje. V obeh objektih so tudi prenočišča, kar je za Laško izredno pomembno, saj je mesto še vedno, oziroma vse bolj priljubljen turistič- ni kraj. Ne pozabite! Kadarkoli po tujete skozi Laško ali v La ško — oglasite se v »Savi- nji« ali v »Humu« — vseeno je. Iz Laškega peljejo poti v več smeri. Ono k rudniku v Rečico smo že omenili. Ce- sta do Spodnje Rečice ja as- faltirana, zato pa si tem bolj želijo asfalta v nasprot- ni smeri, v Marijagrad- cu. Pustimo zdaj stranpoti in nadaljujmo popotova- nje naprej proti jugu. Mi- mo hmeljskih nasadov bo- mo prišli v Rimske Toplice, katerih ime pove, kaj je tu najvažnejše — toplice in se- veda odprt bazen. TOVARNA LESNE GALANTERIJE RIMSKE TOPLICE Industrijsko podjetje imajo v Rimskih Toplicah samo eno, no pa tisto precej za- leže, saj zaposluje nad 160 ljudi, kar je za tak kraj ze- lo pomembno. Proizvodnja Tovarne lesne galanterije ob izlivu Gračnice v Savinjo je večidel namenjena za izvoz. Kolektiv je tovarno skoraj povsem obnovil in moderni- ziral, to pa z lastnimi sred- stvi — kar je bilo še do ne- davnega redkost. Poslovimo se od Rimskih Toplic in se predajmo užit- ku vožnje po cesti, ki svoje ime zasluži. .. kolodvorska restavracija zidani most Po novi asfaltirani cesti smo kmalu v Zidanem mo- stu. Mimo od prahu osivelih hiš in cementarne se pripe- ljemo do železniške postaje, kjer ima svoje prostore Ko- lodvorska restavracija. V mo- derno opremljenih gostinskih prostorih se gost, ki je na poti, lahko okrepča z daleč naokrog znanimi kranjskimi klobasami in ostalimi topli- mi ter mrzlimi jedili, čla- ni kolektiva se zavedajo, da bodo želje gostov lahko za- dovoljili samo s kvalitetnimi jedili in pijačami. Tako so ve- lika sredstva vložil v adapta- cijo gostinskih prostorov saj so poleg novega pohištva v lokalu popolnoma modernizi- rali tudi kuhinjo. V Radečah imajo dva obrata: restavraci- jo Jadran, kjer gostje lahko tudi prenočijo, urejen vrt in ob sobotah ali nedeljah glas- bo in gostilno Svoboda. V bližnji prihodnosti pa bo- do na križišču v Zidanem mostu postavili motel. obrtno podjetje »obnova« radeče Z urejenimi cestami se bo tudi promet skozi sedaj od- maknjene kraje povečal. Ob leno tekoči in umazani Savi nadaljujemo pot proti Rade- čam. Prehod čez most, ki je v zelo kritičnem stanju, in že smo sredi naselja. Vso adaptacijo stanovanjskih po- slopij opravlja Obrtno pod- jetje Obnova, ki izdeluje tu- di stavbno pohištvo in ko- vinske konstrukcije. Podjetje ima svoj kovinski, pleskar- ski in gradbeni obrat ter s kvalitetnim delom olepša- va naselje in njegovo oko- lioo. konfekcija »kora« radeče Marsikdo pred leti še ni vedel za KORO, ki izdeluje otroško konfekcijo. Kot sa- mostojno podjetje obstoja od leta 1965. Predvsem zaradi ve- likega smisla za izdelavo mo- derne in kvalitetne otroške konfekcije, so kmalu uspeli prodreti na celotno jugoslo- vansko tržišče. Da so njiho- vi izdelki res kvalitetni, pri- čajo tudi številne zlate me- dalje, ki so jih dobili na sej- mih mode v Ljubljani. splošno trgovsko podjetje radeče Da Radečani in okoličani ne ostanejo brez kruha, zele- njave in ostalih prepotreb- nih življenjskih artiklov skr- bi Splošno trgovsko podjetje s svojimi devetimi posloval- nicami. V centru Radeč gra- dijo moderno trgovino, kjer bodo prodajali tehnično bla- go in pohištvo Iz Radeč lahko gremo na več strani: zanimiv je pred- vsem izlet v smeri Sopote do bazena, medtem ko proti sev- niški strani še ni urejena ce- sta. Ko bodo urejene promet- ne žile bo tudi ta del Slove- nije bližji, dostopnejši in za- nimivejši za turiste. Na koncu poti smo. Poto- vali smo od Laškega do Ra- deč. Lahko pa bi tudi v obratni smeri... 'NDUSTRIJA volnenih izdelkov Volna Laško najmočnejšimi industrijskimi podjetji v občini Industrija volnenih izdelkov VOLNA, ki °'ŽVil.ia priznano in kvalitetno volneno blago. Med ,^'iimi specialitetami pa so znane He'lanca tkanine. jo sodobnih strojev in s stalnim zasledova- ^ mode v svetu so dosegli, da so njihovi izdelki ^ moderni. Tako je tudi razumljivo veliko povpra- < ini«' kupcev po izdelkih tovarne »Volna«. Ob ob- ^t prazn'ku b°do v svoji trgovini pri železniški ^ " prodajali hlaijo po tovarniških cenah s se po- 1,1,11 popustom. pivovarna laško — mentor prire- ditve »pivo in cvetje« Pivovarna La^ko je eden od pobudnikov in mentor zdaj že tradicionalne turistične prireditve »Pivo in cvetje«. Tovarna proizvaja priznano, kvalitetno in ce- njeno pivo, ki ne nosi zastonj in neopravičeno imena: »cvet med pivi«. Pivovarna iz leta v leto povečuje svo- jo proizvodnjo (letošnji plan je 230 tisoč hI piva). Tudi izvažajo ga največ v Italijo. S pomočjo nove tehnolo- gije bodo v prihodnje po fazah proizvodnjo povečali do 600 tisoč hI. »Cvet med pivi« gasi žejo ljudem v Celju, Mariboru, Poljčanah, Radečah, Krškem, Trbovljah in Varaždinu, kjer imajo tudi največje skladišče. S pomočjo tovarne gradijo v Laškem tudi vodovod, ki bo dal dovolj vode za razvijajoče se mesto. do Radeč Rokometaši pred novimi skrbmi Celjski rokometaši so odločilno tekmo za na- slov republiškega prvaka izbojevali v Ormožu v svo- jo korist. Že rezultat 18:7 pove vse, sicer pa, gostje so bili premočni in so dvo- boj odločili že po petnaj- stih minutah igre. Tako so celjski rokome- taši vnovič osvojili naj- višjo republiško lovoriko. Zdaj pa so na pragu no- vih skrbi. Pred njim so kvalifikacije za zvezno li- go, ki bodo od 5. do 7. julija v Celju. Gre za tek- me, ki naj odločijo, ali bodo Celjani že drugič zve- zni ligaši ali ne. Po vseh predvidevanjih in moči na- sprotnikov, bi jim to ne smelo uiti. Celjani bodo v tem tekmovanju nastopili kot eden naj resnejših kan- didatov za uvrstitev v zve- zno ligo. Kolikor bodo v kvtalifikaoijah uspeli pa se pred njimi postavlja nov problem — finančni. Tu bodo potrebovali po- moč in tako oni sami kot celjska športna javnost pričakujejo, da jo bodo tudi dobili. T. G. Olimp na prelomnici Razgovor s predsednikom Vladom Delakordom Edino športno društvo in- dustrijskega predela Celja se je znašlo v položaju, ki bi ga lahko imenovali slepa ulica iz katerega mora priti, če hoče nadaljevati tradicionalno delo. Društvo životari in le s težavo pre- maguje osnovne naloge. Edi- ni vzrok za to je pomanjka- nje denarja. — Vse kaže, da ne najde- mo razumevanja, je v raz- govoru poudaril predsednik Olimpa, Vlado Delakorda. Kes je, je nadaljeval, da so bila letošnja proračunska sredstva razdeljena med os- novne organizacije po dolo- čenih merilih in da v kvali- teti ne pomenimo veliko. Toda, menim, da bi pri raz- deljevanju sredstev morali upoštevati še druge momen- te. Pri tem mislim zlasti na to, da ni vseeno, ali ima društvo svoj dom. igrišča in podobno ali ne. In končno, to pa je najvažnejše, upošte- vati bi morali vzgojno plat. Ce bi namreč imeli na voljo več sredstev, potem je za- nesljivo, da bi lahko vključi- li v različne dejavnosti ne samo večje število mladih ljudi, ki so zdaj prepuščeni cesti in njenim vplivom, marveč tudi večje število strokovnih delavcev. Zdaj pa, ko vidijo, da nimamo pogo- jev niti za osnovno delo, da težko kupimo eno samo no- gometno žogo, da nas tarejo stari dolgovi v višini okoli 600.000 starih dinarjev in po- dobno, zapuščajo delo in jih ni več blizu. Pa ne samo strokovni delavci, tako je tudi z mladino, ki bi naj tu aktivno delala. V društvu namreč ne vidijo perspek- tive. Letos smo oriroma bomo dobili od sveta za telesno kulturo en milijon starih di- narjev. S tem komaj krije- mo osebne izdatke za oskr- bnika na igrišču in za naj- nujnejše potrebe. Vse ostalo je seveda odprto. Ne glede na izredno težak finančni polo- žaj posvečamo največjo po- zorno«-1 vzdrževanju igrišča. Sicer pa bomo letos za te namene dobili od sveta še 600.000 starih dinarjev. Ta pomoč nam je več kot po- trebna in jo visoko cenimo. — Ali se vam zdi, da bi z rešitvijo finančnega vpraša- nja lahko znova oživili delo v sekcijah, ki so bile nekoč aktivne pa jih danes ni več? — Prav gotovo! To je tudi naša želja. Zaenkrat delata le nogometna in kegljaška sekcija, če pa bi rešili fi- nančni problem, bi lahko spet postavili na noge od- bojkarsko, judo, namiznote- niško in morda še katero. Izredno zanimanje je zlasti za judo sekcijo, pa žal ni- mamo denarja, da bi kupili blazino. — Kako nameravate rešiti nič kaj ugoden položaj? — Četudi zaenkrat še ni- mamo končnega programa, si bomo prizadevali, da bo- mo našli svoje pravo mesto sredi industrijskega Gaberja. Na razgovor o problemih in nalogah športne organizacije v tem delu mesta bomo po- vabili vse tiste, za katere menimo, da bi morali biti zainteresirani in da nam bi morali pomagati. Prepričani smo, da bomo naleteli na polno razumevanje in da bo športno društvo v Gaberjih vnovič polno zaživelo. Dej- stvo je samo eno, tako ne moremo naprej. Zato mora- mo poiskati izhod iz zagate, in prepričan sem da ga tu- di bomo! To je zaenkrat samo želja, toda ta želja mora dobiti materialno osnovo in s tem svojo moč. V tej težnji se skriva skrb za zdravo rast mladega človeka, za njegovo športno in rekreacijsko udej- stvovanje, za to, da bo svo- je proste ure preživel v špor- tu. In končno bo športno razvit in zdrav človek tudi dober proizvajalec! Ne poza- bimo na to staro resnico! M. Božič Srečanje na atletski stezi Bilo je sončno popoldne. Zadrževal sem se na atlet- skem stadionu Borisa Kidri- ča. Zagledal sem Petra Sve- ta, ki se je pravkar vrnil s treninga v gozdu. Ker ga je čakal še trening na stezi, se je moral spočiti. Ta čas sem izkoristil za kratek pome- nek. — Trenirati sem začel pred tremi leti, je odgovoril na vprašanje, kdaj se je pr- vič srečal z atletiko, potem pa nadaljeval: Najprej sem skakal s palico in v daljino. Na klubskem mitingu pa sem poskušal teči tisoč me- trov. Ker je bil rezultat za- dovoljiv, sem se takoj odlo- čil za srednje proge. — No, si zdaj zadovoljen, da si se tako odločil? — Sem! Svoj prvi večji uspeh sem dosegel z uvr- stitvijo v slovens-ko repre- zentanco. To mi je dalo no- vih pobud. Začel sem z re- snejšimi treningi, ki so se mi na krosu Dela v Ljublja- ni že obrestovali. Na tem tekmovanju sem namreč pr- vič premagal vse najboljše slovenske srednjeprograše. Po zimskih treningih so se začeli spomladanski krosi. Nihče me nI premagal. Po zmagi na slovenskem prven- stvu v krosu v Murski So- boti, sem stal pred veliko preizkušnjo. To je bilo le- J tošnje državno prvenstvo i Celju. V teku v mestnem parku sem zasedel tretje mesto in se tako uvrstil v državno ekipo za nastop na balkanskem prvenstvu v ISTANBULU. Na tem- tek- movanju sem dosegel doslej svoj največji uspeh. Zasedel sem tretje mesto in bil s tem najbolje uvrščeni jugo- slovanski mladinec. Po krosih so se pričela tekmovanja na stezi. Tako sem zmagal na mitingu v Velenju, zasedel drugo me- sto v Beogradu in si pribo- ril prvo v Mariboru. Še in še bi se pogovarjala, toda počitka je bilo konec in trener Valter štajner je Petra že poklical na delo, Ob slovesu je zaupal še eno skrivnost: j — Veš, že letos bi rad postal slovenski, če že ne državni mladinski rekorde: na eni od srednjih prog. ^ — želim, da bi se ti ta želja uresničila! Dušan Ilovar Sindikalni šport S tekmovanjem v streljanju je bila zaključena prva polovica tek- movanj v okvira celjskih sindikal- nih športnih iger. Doslej je sode- lovalo 27 sindikalnih podružnic v šahu, namiznem tenisu, nogome- tu, odbojki in streljanju. Na spo- redu je še slavnosten zaključek prvega dela iger, povezan s po- hodom na Svetino, kjer bodo raz- delili tudi vse nagrade. V drugem delu sindikalnih špor- tnih iger bodo plavanje, mali no- gomet rokomet, atletika in keg- ljanje. V skupnem ocenjevanju vodi (neuradno) železarna Štore pred EMO, Libelo, Kovinotehno, Ingra- dom Cinkarno, Klimo, zlatarno itd. XXX V zadnjem kolu prve nogomet- ne lige so bili doseženi naslednji rezultati: železarna : Klima 5:1, Izletnik : železnica 2:2 in zlatar- na : EMO 0:4. S tem je bilo končano eno naj- razburljivejših sindikalnih tekmo- vanj, ki se je odlikovalo po ize. načenosti ekip, saj do zadnjega kola ni bil znan vrstni red. Bilo pa je tudi veliko neljubih zapet- ljajev, ki jih bo treba odpraviti. Kljub vsemu pa je to tekmovanje daleč najbolj priljubljeno in tudi množično. Iz statistike je razvi- dno, da je igralo skupaj okoli štiristo nogometašev. Vsled tega kaže to tekmovanje razvijati in ga izpopolnjevati. In še vrstni red v prvi ligi: že- lezarna 14 točk, EMO 13, Etol— Žična 13, Libela 12, železnica 10, zlatarna 8, Izletnik 7, Kovinoteh- na 6, Klima 5 in Prosveta 2 toč- ki. XXX V finalnem delu strelskega tek- movanja je nastopilo deset moš- kih in tri ženske ekipe. Zmagala je ekipa EMO 981 krogi, druga je bila železarna 965. tretja Libe- la 893. četrti Avto Celje 850. peti Toper 815. šesta Kovinotehna 812. sedma Klima 808. osma občinska uprava 730, deveta uprava javne varnosti 561 in deseti Fiektro 557. Pri posameznikih so nnjholiše rezultate dosegli: Vili Dečman (že- lezarna) 173, Ivo Jordan (EM0I 127, Tone Jager (Libela) 166, Iva" Kočevar (železarna) 166, Robert Merunik (Libela) 166, Sreč« Kranjc (železarna)- 166 itd. V ženski konkurenci je zmasi1' ekipa Topra s 464 krogi P1^ Kovinotehno 456 in železarno krogi. Pri posameznicah je bil3 nV boljša Dobovičnikova s 170 kro?1' s katerimi bi se v moški konku- renči uveljavila na odlično dru?° mesto. Sledijo Majda Želj; K°v1' notehna) 165, Lidija Kavka, ^ zarna, 159 itd. . TONE GORštf '.ciiiiiilflil! ŠAH Ingrad deveti Prejšnji teden je bilo v Fiesi republiško sindikalno prvenstvo v šahu za ekipe, na katerem je so- delovalo 19 vrst, med njimi tudi šahisti Ingrada. EMO in železarne v Štorah. Tekmovanje naj bi imelo pred- vsem rekreacijski značaj pa se žal čedalje bolj izrodeva, saj pri- hajajo nekatera moštva s pravca- timi reprezentancami, ki seveda brez posebnih težav opravijo s pravimi sindikalnimi ekipami. Od celjskih ekip je Ingrad proti pričakovanju dosegel skromno de- veto mesto, EMO je bil štirinaj- sti, ekipa iz Štor pa predzadnja. S.P. Atletski miting Na društvenem mitingu AD Kladivar (sodelovali so tudi trije avstrijski atleti, ki bi na celjskem tekmovanju mo- rali postaviti olimpijske nor- me) je nastopilo okoli 50 večinoma mladih tekmoval- cev. Zaradi lepega vremena in izredno dobre steze so bi- li doseženi nekateri odlični rezultati, med katerimi mo- ram t na prvem mestu ome- niti nov osebni rekord Pe- tra Sveta v teku na 1000 m (2:29,8). Ostali rezultati: člani — 100 m: Medvešek 11,3; 200 m: Medvešek 23,3; 1000 metrov; Svet 2:29,8; kladi- vo: Posch (A) 64,19 m; pali- ca: Horvat 340 cm. članice — 60 m: Marolt 7,8; 200 m: Marolt 26,2; daljina: Marolt 471 cm. tv Plavalne šole Plavalni klub Neptun in občin- ska zveza za telesno kulturo bosta tudi letos organizirala plavalne šole za začetnike. Odvijale se bo- do v treh izmenah in sicer od 1. do 14. julija, zatem od 15. do 29. julija ter od 1. do 14. avgu- sta na ljudskem kopališču v Ce- lju vsak dan med 8. in 11. uru. Prijavnina, v kateri pa je vraču- nana tudi vstopnina, je 20 novih dinarjev. Prijave sprejema občin- ska zveza za telesno kulturo ozi- roma po telefonu na števil. 32-78. Mlajši piomrji iz Rogaške Slatine, ki jih vodi dolgoletni partizanski delavec Rudi Peperko, so na tekmovanju v Celju osvojili drugo mesto. Toikrat, iih ie naša kamera ujela med prostimi vajami. (Foto- M B) Mladi iz mo/irske občine Pred kratkim je bilo v Gronjem gradu občinsko pr- venstvo mladincev mozirske občine v odbojki, namiznem tenisu in streljanju. Tekmo- vanje je organiziral občinski komite Zveze mladine Mo- zirje. V posameznih skupinah so se mlade ekipe zvrstile ta- kole: ODBOJKA: Gornji grad, Nazarje, Luče, Mozirje. NAMIZNI TENIS: Mozirje, Luče, Nazarje, Gornji grad. STRELJANJE Z Z&AČNO PUŠKO: Nazarje 221 kro- gov, Gornji Grad 180, Mozir- je 178, Luče 149. V ocenje- vanju posameznikov je zma- gal v streljanju Drago PoMč- nik iz Mozirja, sledila sta mu Stane Kotnik iz Nazarij in Jože Kranjc iz Gornjega grada. Peter Širko V partizanskem mnogoboju V organizaciji občinske zveze za telesno kulturo je bilo v Celju medobčinsko prvenstvo v partizan- skem mnogoboju, na katerem se je zbralo nad 69 mladih tekmoval- vec. Skoda Ie, da tekmovanja za- radi nujnega odhoda domov niso končale mladinke iz Šempetra. Si- cer pa so se pomerili mladi pred- stavniki partizanskih društev iz Celja mesta in Gaberij, Štor ter Rogaške Slatine. V posameznih skupinah so bili doseženi naslednji rezultati: MLA- DINCI III. RAZRED: 1. štore 193.7 točke. Posamezno: Slavko Pocajt 39.4, Milan Kolšek 35.1, Mojči Šlatav in Jože Bobnič (vsi Štore) 29.3 MLADINKE II. RAZ- RED: Gaberje 200.25 točke. Posa- meznice Milojka Centrih 52.7, Nu- ša Vovk 52.0, Zlata Centrih 50.3. STAREJŠE PIONIRKE: Štore 938 točk. Posameznice: Milojka Sre- bot 213, Irena Košir 173, Neven- ka Markovič 173. MLAJŠE PIO- NIRKE: Celje-mesto 976, Gaberje 815, Štore 714. Posamezno: Lidija Pinter 195, Tanja Jelen 195, Reli Drofenik 193 (vse Celje- mesto). MLAJŠI PIONIRJI: Štore I. 1123, Rogaška Slatina 1109, štore II. 918. Posamezno: Aleš Kavka 202, Mladen Zelič (oba Štore I) 193, Ungar (Rog. Slatina) 192. m Dopisujte v vaš tednik RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5,15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.00 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 28. JUNIJA: 8.08 Glas- bena matineja z Weberjevo glas- bo. 9.30 Trikrat deset. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Rudi Turk: Pomoč Inštituta za agrarno ekonomiko proizvajalnim organi- zacijam. 12.40 čez hrib in dol. 13.30 Priporočamo vam . . . 14.05 Vedri zvoki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.40 Klavir v ritmu. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Minute s pev- cem Ladom Leskovarjem. 20.00 Koncert zbora Moravskih učite- ljev. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 29. JUNIJA: 8,05 Glas- bena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 9.30 V planinski koči. 9.50 Informativna oddaja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Perčej: Delo KIS za napre- dek živinoreje. 12.40 Makedonske narodne pesmi. 13.30 Priporočamo vam ... 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 Literarni sprehod Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Radijska igra — Wolfgang Weyrauch: »Člo- vek v stiski«. 21.15 Parada po- pevk. SREDA, 3. JIL1JA: 8.08 Glas- bena matineja z vedrimi skladba- mi. 9.15 Počitniški pozdrav. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Zaščita strnje- nih nasadov in manjših kmečkih sadovnjakov. 12.40 Slovenske na- rodne pesmi ob instrumentalni spremljavi. 13.30 Priporočamo vam . . . 14.05 Igramo za razve- drilo. 14.35 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo. 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 Partizanske pesmi. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.05 Iz našega koncertnega repertoar- ja. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Posnetki glasbeno—govorne oddaje JRT s Sutjeske. 2210 Zaplešite z nami! ČETRTEK, 4. JULIJA: 8.08 Ra- dijska igra za otroke — Aleksan- der Marodič: »Njen prvi ples«. 11.00 Poročila — Turistični na- potki za tuje goste. 12.10 Iz do- mačih operet in lahke glasbe. 13.30 Zvone Kržišnik: »Borci tega sveta«. 14.00 Na praznični dan. 15.05 Nekaj misli o festivalu »Slo- venska popevka 68«. 16.20 Doma- če viže in napevi. 17.05 šport na praznik 19.00 Lahko noč. otroci! 15.15 Minute z godali. 20.00 Če- trtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Mladen Oljača: »Kozara«. TELEVIZIJSKI SPORED sEDELJA, 30. JUNIJA j Kolesarske dirke v Jugoslaviji • /geograd) Kmetijska oddaja v madžar- ijjjni (Beograd) epobro nedeljo voščimo z an- .arr.blom Mihe Dolžana m Zadovoljnimi Kranjci (Ljub- ljana) Kmetijska oddaja (Zagreb) Jpisneyev svet (Ljubljana) g Cirkus — angleški film — Ljubljana) (Nedeljska TV konferenca — (Zagreb t •j Konjeniški derby (Beograd) s Poročila (Ljubljana) d Svetovno prvenstvo v moto- crossu — prenos iz Tržiča (Ljubljana) g Jugoslovanski atletski finale -°preno% iz Osijeka ( Zagreb) TV kažipot (Ljubljana) Ilegala — serijski film — Rezerviran čas (Ljubljana) TV dnevnik (Beograd) Cikcak (Ljubljana) Zvezde na Seini, za kulisami zabavno—glasbeni oddaji —■ (Zagreb i jO športni pregled JRT 3)TV dnevnik (Beograd) * Atletska tekmovanja za me- morial Kusočinski — posne- tek (Beograd) PONEDELJEK, 1. JULIJA J)Po Sloveniji (Ljubljana) I Cikcak (Ljubljana) S! Živa pesem Koroške (Ljub ljana) »Obrežje — oddaja za italijan- sko narod, skupino (Ljublja- na) i * Plošča za počitnice (Ljublja- na) J Pesem polet ja (BeogTad) HTV dnevnik (Ljubljana) ■ Vijavaja (Ljubljana) % Fedor Vidas: Kje je duša mo- jega otroštva — TV drama (Zagreb) I Oddaja resne glasbe ( Zagreb) »Poročila (Ljubljana) TOREK, 2. JULIJA 5 Risanke (Ljubljana) * Torkov večer s pihalno god bo RTV (Ljubljana) "Filmski mozaik (Ljubljana) ICikcak (Ljubljana) »TV dnevnik (Ljubljana) ■Vijavaja (Ljubljana) D Angeli garjavih lic — amen- ški celovečerni film (Ljublja- na) ■5 Ponovitev (Ljubljana) »Poročila (Ljubljana) 1 Melodije Kvarnerja — posne- '•ek finala (Zagreb) SREDA. 3. JULIJA J Poročila (Zgb, ali Ljubljana) ' Wimbledon: Teniški turnir — Polfinale moških posamezno ~ prenos ( v odmorih pro- Pagandne oddaje EVR ■ '8-30 25. let bitke na Sutjeski Prenos (JRT) •JV dnevnik (Ljubljana) 1 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Festival orkestrov JLA (Zag- reb) 22.05 Od baleta do veselja in na- zaj — baletna lepljenka (Lju- bljana) 22.45 Rokometna tekmovanja aa pokal Zagreba (Zagreb) ČETRTEK, 4. JULIJA 8.40 Poročila (Beograd) 8.45 Prenos proslave na Sutjeski JRT 16.30 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana) 17.00 Evropsko prvenstvo v roko- borbi — prenos (Skopje) 18.C0 Okrevališče za borce (Ljub- ljana) 18.15 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.20 Po sledeh napredka (Ljub- ljana) 18.45 Obisk pri pisatelju Ukane Tonetu Svetini (Ljubljana) 19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 19.56 Pesem poletja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Nova Gorica — moje mesto (Ljubljana) 21.05 Če bogovi hočejo . . . drama- tiziran roman v nadaljevanjih (Ljubljana)' 21.55 Letalski miting v Brniku — (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) 22.25 Rokometna tekmovanja za pokal Zagreba (Zagreb) PETEK, 5. JULIJA 13.55 Poročila (Zgb ali Ljubljana) 14.00 Wimbledon: Teniški turnir — finale moških posamezno — prenos do 15.15-15.45 EVR 18.15 Mokedajeve pravljice — I. del (Ljubljana) 19.C0 Na sedmi stezi — športna od- daja (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 19.56 Pesem poletja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Dsme iz bolonjskega gozda — francoski celovečerni film (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Simfonični koncert (Ljublja- na) SOBOTA, JULIJA 13.55 Poročila (Zgb ali Ljubljana) 14.00 Wimbledon: Teniški turnir — finale — prenos do 16.00-17.45 — v odmorih propagandne oddaje EVR 18.00 TV kažipot (Ljubljana) 18.20 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana) 19.10 Sprehod skozi čas: črke revo- lucije II. del (Ljubljana) 19.40 Cikcak (Ljubljana) 19.56 Pesem poletja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 2C.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 G. Verdi: AIDA — prenos iz letnega gledališča v Križan- kah (Ljubljana) 23.00 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana) 23.50 Poročila (Ljubljana) — Ribeiro Conto: Antonijeva prva ljubezen. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat. 18.15 Pravkar pri- spelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Natašo Dolenc. 20.30 Zabavna ra- dijska igra — Vidas: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 30. JUNIJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — M. Milakov—D. Nikolič: »Lov za izginulimi obla- ki«. 9.05 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Nace Grom: »Sutjeska v zgodovini NOB«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Glasba ne pozna meja. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi." 16.00 Radijska igra — Friedrich Diir- renmatt: Pravda za oslovo senco. 17.05 Nedeljsko športno popol- dne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK. 1. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Operetne uverture. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični na- potki za tuje goste. 12.30 Kmetij- ski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju. 12.40 Majhen koncert pi- halnih orkestrov 13.30 Priporoča- jo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč otroci! 1-9.15 Minute s pevko Jo- žico Svete. 20.00 Simfonični kon- cert orkestra Slovenske filhar- monije. 22.10 Radi ste jih poslu- šali. TOREK, >. JULIJA: 8.08 Oper- na matineja. 9.00 Počitniško po- potovanje od strani do strani. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na- sveti — dr. Franc Kovač: Varuj- mo se strupenih kač. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih in zabavo. 15.40 V torek na svide. nje! 17.05 Igra Simfonični orke- ster RTV — Ljubljana. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO J A \ i : Z Z O It E C Slamnjak 33 (pri Ljutomeru) proizvaja PLOČEVINASTO SAMOKOLNICO »BISERKA 68« 100-litrsko, guma z zračnico na krogijičnih ležajih. Zelo primerna za uporabo v kmetijstvu, gradbeni- štvu itd. — Barva po želji! Cena: 350.— Ndin franko železniška postaja kupca. Takojšnja izdobava — po prejetju ustnega ali pis- menega naročila! Izdeluje tudi kladivarje in priprav- lja proizvodnjo kombiniranih mlinov za repo in sadje. — V karkoli pa tudi ne usekam ... DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■■ vsak četrtek 60000 izvjodov! , ............. . 1—:---------- - - -'-- - ■ - — —------------—----- —■ - - - - ----- - ..jii^aaL^Mt— Besedo ima: Toni Herdeler človek bi zavoljo te »moške vode« že kar po- norel. I^dtem ko na eni strani že resno razpravlja- jo o prodajanju KLA- DENJSKE vode, pa se ti najde tale naš TT in jo tebi nič, meni nič odkrije na Gorenjskem. Kdo bi si mislilt da pri nas vedno rabimo toliko časa, da spravimo na dan kakšno pametno zadevo. Kot vse kaže ima ta presneta vo- da res čudovite lastnosti, pa bi bilo verjetno zelo koristno, če bi vsestran- sko proučili njeno uporab- nost, saj bi lahko imeli od tega nedvomno velike koristi. Kar pomislite, da bi takole s to čudežno vo- do podprli naše gospodar- stvo, ali pa recimo občin- ske proračune pa še in še bi se našlo, kaj takega, kar bi bilo potrebno ne- koliko ojačati. Bodi dovolj čvekanja za uvod, mislim pri tem pa na nekaj čisto resnega. Zadnjič smo na našem družinskem svetu, kjer imam jaz izredno pomem- bno posvetovalno vlogo, ker demokratično odloča- ta vedno v skupno korist moja boljša polovica, skle- nili, da gremo v nedeljo na rekreacijot tako se menda danes pravi dru- žinskim izletom. Ker da- nes» mini ni več v modi temveč »maxi« smo se od- peljali torej »maxi« oseb- nim avtomobilom, to se pravi avtobusom, v prele- po 'ornjo Savinjsko do- lino. Odločili smo se, da gremo preko Sv. Duha n a gremo preko Sv. Duha na kot nekak družinski prit- Ijažnilv stopal otovorjen na začelju naše familije, sem se kar precej znojil in postal resnično žejen. Tisto malo »šnopsa« kar smo ga imeli s seboj so nosili naša mamica, pa mi ni preostalo drugega, ka- kor, da sem se oziral po bistrih studenčkih. Kma- sem ga našel; nekoliko rjavo okolje izvira; me ni motilo, da se ne bi napil vode, ki zelo spominja na kislo t>odo. Glejte čudo, prečudo, kaj kmalu sem ugotovil, da sem pil moš- ko vodo. Odkril sem torej nov izvir MOŠKE VODE pod Oljšavo nad Svetim Duhom. Pohitite, morda se tudi vi lahko rešite svo- jih težav... Upravni oaoor GOZDNEGA GOSPODARSTVA CELJE razpisuje prosto mesto ŠEFA gozdnega obrata Vransko Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: — da ima kandidat visoko izobrazbo gozdarske smeri in pet let prakse v gozdarstvu ali — da ima kandidat srednjo izobrazbo gozdarske smeri in 10 let prakse v gozdarstvu. Stanovanja ni na razpolago. Rok za prijavo je 10 dni po objavi razpisa. Prijave se pošljejo na naslov Gozdno gospodarstvo Celje, Upravni odbor, z oznako »razpis«. ROKOMET Premor do kvalifikacijskega tur- nirja za vstop v zvezno ligo so celjski rokometaši izkoristili za prijateljsko srečanje z ekipo trbo- veljskega Rudarja. To pa je bila tudi tekma, na kateri sta se od aktivne igre poslovila domačina Škrinjar in Lopan, ki sta za svoje moštvo Itudarja odigrala nad 500 tekem. Tekma je bila izredno dinamič- na in razburljiva. Nazadnje so bili uspešni Celjani, ki so zmagali z 12:11. V organizaciji brežiškega Parti- zana je bilo v nedeljo republiško prvenstvo mladincev v rokometu. Sodelovalo je pet ekip, mlado mo- štvo Celja pa je zasedlo drugo me- sto za ljubljanskim Slovanom, do- mačini so bili tretji, Slovenj Gra- dec četrti in Izola peta. Grafičarji na športnih igrah V organizaciji kolektiva Celjskega tiska so se v ne- deljo končale tridnevne jubi- lejne športne igre grafičnih delavcev Slovenije, ki so jih tokrat posvetili stoletnici gra- fične organizacije na Sloven- skem. Tekmovanje je izredno le- po uspelo, saj se je na njem zbralo okoli 470 članov in članic iz šestnajstih delovnih kolektivov. V skupnem ocenjevanju je zmagal Mariborski tisk pred Delom, Celjskim tiskom, Po- murskim tiskom, Ljud«J pravico itd. Kot na začetku, tako je la tudi na zaključku Us ^ prireditve svečanost, na ^ teri je govoril predsednic ^ bora za proslavo stolej, ^ grafične organizacije na JJ* venskem, Zlatko Močni Ob zaključku pa je so^ val še pevski zbor Grafi iz Ljubljane, medtem ko je direktor Celjskega tisk Gojmir Melik zahvalil žencem za sodelovanje. Milan Bo^ Odlična igra košarkarje Čeprav so v slovenski ko- šarkarski ligi že sredi junija končali s prvim delom tek- movanja, so prejšnjo soboto oziroma nedeljo izkoristili za prvo kolo jesenskega de- la prvenstva. Tokrat so se izkazala vsa tri moštva: Celje, trbovelj- ski Rudar in šoštanjska Ele- ktra. četudi so vse zmage izredno dragocene, je vseka- kor najpomembnejša tista, ki so jo izbojevali Celjani na domačih tleh proti Vrh- niki. To je bila odlična igra domačinov, ki niti za hip ni- so dovolili nasprotniku, da bi jih resneje ogrozil. Mlado celjsko moštvo je zaigralo iz- cedno učinkovito, najboljši med njimi pa je bil Zupan- čič, ki je dosegel kar 48 točk. Tu pa je še Cepin, ki je a beležil 20 točk. Tekma se je končala zmago Celjanov 93:68 (50:^ Izredno pomembna je b^ tudi zmaga trboveljskega % darja nad vodilnim Krojej iz škofje Loke. Dvoboj sej( končal z rezultatom 725 (35:30). In končno je tu še šoštan ska Elektra, ki je odpravii Trnovo s 57:50. . Glede na to se je trbovelj ski Rudar učvrstil na dri gem mestu s štirinajsti^ točkami Celjani so šesti desetimi, šoštanjčani pa s« dmi s prav tako desetin; točkami. Takšen bo torej vt stni red do naslednjega k; la, ki bo šele 25. avgusta. Uspel nastop mladih v Zagreb« Na državnem prvenstvu za mlaj- še mladince ki je bilo v soboto in nedeljo na stadionu »Mladost« v Zagrebu, so celjski mladinci do- segli lep uspeh. V obeh dneh so osvojili dve prvi mesti, tri druga in pet tretjih mest. Bolj kot priz- nanja je pomembno, da so sko- raj vsi Celjani na tekmovanju iz boljšali osebne rekorde. Ob upo- števanju dejstva, da je bil prog ram izredno zgoščen in naporen ter izredno vroč dan. so rezultati Ce- ljanov vredni še toliko več. Rezultati: palica: 1. Peterka 340 cm; kopje: 1. Skok 51,66 m, 2. Herman 50,61 m; hoja 5 km: 2. Škof 28:54,0; troskok: 3. Herman 12.60 m; 15C0 m steeple: 3. Ilovar 4:44,0; višina: 3. Peterka 176 cm; 300 m: 3. Obal 37,5; štafeta 4x300 m: 2. Kladivar 3:35,6; štafeta 4x100 m: 3. Kladivar 46,6. Med ostalimi velja omeniti zlasti Kotarjev rezultat v teku na 110 m ovire, kjer je že po nekaj mesecih treninga (fant je star šele 15 I«' dosegel dobrih 17.3. in se u\ finalu na 5. mesto. Na državnem prvenstvu za sit rejše mladinke v Varaždinu » celjske tekmovalke dosegle iš skromne rezultate, saj se je ediw Maroltova uspela uvrstiti na tre'.; mesto v teku na 100 m (12,6). St> rejši mladinci na državnem prvtt stvu v Skopju sploh niso nastopi« To je vsekakor velik udarec » mladega Sveta, ki je letos v odi* ni formi in bi mu bilo potrebr' omogočiti da se udeleži vsaj do® vseh pomembnih tekmovanj. ODBOJKA V nadaljevanju prvenstvenega P kmovanja v slovenski odbojki ligi za ženske so članice celjske?; Partizana z lahkoto odpravile vr*" Brestanice z rezultatom 3:0. v ljanke še kar naprej držijo dru! mesto na lestvici. Smelost voznika, ki je upravljal tega Renaulta In zavozil na Teharski cesti v škarje, bi lahko stala njega in potnike v fičku življenja. Umrl sicer ni nihče, žal pa so trije težko ranjeni in eden lažje. Na levi strani ceste, kjer se je renault zaletel v fička pa je ostalo mnogo razbitega stekla in zverižene ploče- vine. škodo so ocenili na 2 in pol milijona starih dinarjev. Posnetek prikazuje vozila nekaj minut po nesreči, ko so iz njih spravili ranjence. Foto: J. Sever »Aprilsko« vreme v juniju, ki je presenetilo mar- sikoga, najbolj vroči le izkoristijo tudi za kopanje. Voda v kopalnem bazenu v Rimskih toplicah je na- mreč bila celo vrsto dni mnogo toplejša od ozračja. V popoldanskem času je zato kopališče iz dneva v dan nabito polno. Posnetek prikazuje kopalce, ki se »sončijo«, čeprav ni bilo sonca. Foto: J. Sever Moštvo celjskih rokometašev, ki .je osvojilo ^ slov republiškega prvaka in si tako priborilo P vico do kvalifikacij za vstop v zvezno ligo. Spr^ — od leve proti desni: Lubej, Orač, Levstik, Telič, Presinger, T. Goršič, Krel, Povalej, Koren. -f Markovič in J. Markovič. Posnetek je z Ormoža, Jv|lf so Celjani v odločilni tekmi premagali dom»c' (Foto: Berk, mlajši) TEDNIK - Oredništvo tn uprava Ueije, Gregorčičeva 5, pofitni predal idl Urejuje uredniški odDor Glavni urednik TONE SKOK. odgovorni urednik BERNARD STRMCM ^ Časopis )e ustanovil okrajni odboi SZD1 Celje izhajal je kot »Nova pot« »Na delo« »NaSt delo« (1945> sot »Celjski tednik« (1948—1950» nato koi »Savinjski /estnlk* ^ 19541 in oa 1955 ponovno uoi »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje LaSko. Mozirje Slovenske Konjice Senttui pri Celju Šmarje pn letšafl 1®tevi!l( fFDNTK izhaja ob Četrtkih Izdaja CP »DELC« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Hsfc tn kltSejl CP »DELO« Rokopisov ne Trajamo Cena posamezne fin mr 160 starih dln> letna naročnina 30 novih (3000 starih) din polletna 15 novih M500 starlhi din tujina 60 ( 6000* Tekofr. račun 507 1 1280 - TELEFONI- Ure" ■23-69 mali oglasi m naročnine 31 05 ekonomska propaganda 30 85 Radio Celte 20 09 .