AkHlVI Xvl 1993
Članki in razprave
99
Slušatelji visokih tehniških šol -Štipendisti deželnega zbora : i odbora
SAŠA SERŠE
Do leta 1919 je bil položaj naših štiičcntjv bistveno drugačen od položaja, ki so ga imeli štndentje drugih evrop^k. i narodov, ker na ozemljil takratnih slovensk h dežel, ki so spadale pod A\ stro-Ogr^k- , ni bilo univerze niti visoke tehniške šole1, Študentie naših dežel so b li primorani odhajati na Stud'1 v druge predele države.
Univerze so bile na Duna n, v Gradcu, Pragi, Krakovn, Pešti. Imele so po št t1 fakultete, in sioer teološko, pravno, medi ;insko-kirurško in filozofsko2. Tehnični učni zavoc pa ¿o bili: Duna^ - poluohnišk inštitut Gradec-jornneum Prst -obrtno-navtična šola P.aga - politcliniški inštitut Brunn - tehniški učni zavod Lemberg - tehniška akademija-* Krakov - tehniški inšbmt Pet,ta (Budimpešta) - tehni.iki nčni zavod.
šola v Pešti se je usmerila v matematiko^ geometrijo in mehaniko. V Krakovu je imela šola oddelek za umetnost in glajbenc ^olo. Na vseh višjih šolah je bila nemščina učni jezik, le tržaška navtična šola in krakovska šola sta bili izjem (italij inšči»a, poljščina)4. Dunajska tehniška visoka šob je b:la razdeliena na 4 oddelke (strokovne šole)
-	nddelek za nizke gradnje (ceste, voae, železnice)
-	oddelek za visoke gradnje (stavbna šola)
-	oddelek za stro jništvo
-	kenžjriko-tehniSki oddelek5.
Poleg višjih telmigkih šol so bile Se gaJjer delske, montanistienc in gozdajske višje solc. Te so bile v Altcnburgu na Madžarskem. Maria-bninu, Schemnitzu, Leobnn, P .oramu6,
Diiaki, ki so uspešno končali gimna jo ¡ali realko, so lahko nadaljevali šolanje na univerzah ali na visokih tehniških šolali. fibituri»ntoi i srednjih strokovnih šol sta vpis n% tehniške šole ovira dve ministrski l.r ib k sla p* ,ojc za vpis na tehniko poostrili7. Studii c bil mer-
1 i ubljana, Manbo. -teologiji..
t Statistik de i r.jterreichri-hcn Kaijc.staalcs, F, Schmrdt. Dunaj JKf7, rtr. 219.
3	Maycrtiofcr> I lar.rlbuch IV., str 1150-1151.
4	lh ndb clr der .Statistik de» osterreieh; icbcn K iserstaates, Joscpti llain l>unaj 1K52.
5	Mi.yeilMfei'j lla,,dbucb TV., »tt. 1151.
6	lla/idbuch Hei Klal:slik des osltrreicbijehen Ka.setUates,
Jr eph llain, Dunaj 1852, sli. 677.
1 Uledbr Ministrstva I>iuk in bon°£«'je ^ VI. 1905 „ 21. VI.
1908.
sikomu nedoseglj!v zaraai visokih stroškov, pri-vošč i io si ga le premožnijsi. Mani premož n m ie dežela podeljevala podpore za izobraževanje na obrtr i šolah, akademijah in višjih strokovnih šolah n fakultetah. Dežela je mlade a nadanene podp /a)a s štipendijam.. Na seznamu štipendistov Deželnega ibora in odbora za Kranjsko so b.. študentje univerz i visokih tehniških šol. Dežela ic sprva podeljevala podpore vsem štipendiitom ne glede na to, kaj ii kje so štulirab. V devetdesetih letiu 19 stoletja e pri del ivi gtipendi in podpor ločevala med študenti uni/erze ir slušatelj' tehnjških vi ;okih šol. Namen prispevka je prikaz podeljevanja šti-pendi in podpor slusatcljcm tehnike v obdobju od 1892 do 1911, ko je deželni odbor začel podedovati štipendiie ali podpore posebe, slušateljem uni erze in poseb j slušateljem teniiiš-kili visokih šol, k" so dobi ali štipendi j ali podpore, so bjl slušatelji dunajske, gr^Ške in praške tehniške šole.
Prvi št.pendEjt, ki ie dobi' štipendijo v letih 1892/189?" in 18^3,-18949, je bil JOSIP MAZI; bi. je slušateij tehnike visoke Šole na Dunaju, zadnjo štipendijo ic dob I v šolskem letu 1896/189',.
IGNACIJ ŠEGA je drugi slušatelj višje tehniške šole na Dnnaju, ki je po letu 1893 dobil štipem jo pri deželnem odboru, in sicer pwič leti 1894/i J95l0, zadnjič leta 1899/1900.
V letu 1S95/189611 je pestal štipendist dežele Doleg že omenjer i dveh MATEJ PRE-LOVSEK'2 (PRELOVŠEK MATKO), kasneje znam ljub janski gradben inženir, ki ic dal mestu novo urbar st;cno podobo predvsem po letu 192i, ko je pritegnil k sodelovanju arhitekta Jožeta Plečnika i ti po niegovih načrtih izpeljal regulai ;o Ijublianice, tlakoval ljjb,::inskc u ce in razširil tramvajsko omrežje. Rc 1 sc je 19. juri a 1876 v Mengšu. Po končani realki j'e študiral gradbeno stroico n? dunjski tehnikf (18951903). Dolga leta je služboval v mestnem gradbenem ur£ n, kjer je bil nekaj časa tudi direktor.
8	Otinvnave 13 - I892/1893, sli. 202.
9	Obra mavr 14 - 189.1/1 S94, sir. 216.
10	Obravnave 35- 1894/1895, sir. 270
11	Olnavnave 37-1895/18P6, sti. 252.
12	S11LII., »ti. 488
100
Članki il. razpave
ARHIVI XVI 1993
BOŽIDAR KOREN, ki je Študiral la graski tehniki, ie bil tudi štipendist dežele. Štipendijo je dobival od lS95/96 dc I90G/I901.
Slušatelja graške tehnike, Ki sta dobila p p/o štiocudijo v letu 1896/1897, sta bila JAKOB PERNF.T in JURIJ STERNIŠA.
V letu 1896/189713 je dobilo štipendije kar trinajst prosilcev, med njimi tudi pLatelj IVAN CANKARL 4 (CANKAR IVAN) ki se je po konca i realki rpisal na stavbni oddelek dunajske tehnike, jn.ic i ga m zanimal, zato se i« prepiral na romani it iko in slavistiho, a je s tem zgubil deželno štipendijo.
Pnleg štipendistov iz prejŠnj h let so v tem letu dobili štipendije ie ALOJZIJ KAJZELJ, JOSIP NI'S SP A UM, RUDOLF SCHWEIT ZER, RAJ M L'N D VERBIČ, RUDOLF Z Al C in VIKTOR SKABFRNE15 ^KABERNE VIKTOR), Štipendist odbora od leta i 896, pomeni ben slovenski gradbenik. Bil ic ljubitelj gorenj ske alpske arhi ekture Proučeval jq slovensko hilo na Gorenjskem in njegova zasluga je, da ie do 2. svetovne vojne Gorenjska ohranila svoj nepotvorjeii videz. Pod njegovim vodstvom so b''e preurejene n povečane nekatere starejše planinske kcčef novejše pa zgrajene po sodobnejših načelih Zasnoval ,n nadzoroval je grad njo Triglavskega doma na Kredarici (1909), Aljaževega doma v Vra.ih (1910), Ti Carjevega doma na Vršiču (!912) in Doma na Krvavcu (192"i). Predan c bil Uorenjski.
Ro'en je bil v Kraniu 10 uliia 1878 v dri: žini izobraženca, umrl pa 10 lebniarja 1956 v Ljubl_,an\ Po maturi na 1'i'bljanski realki ie odšel Štud;rat na tehniško vsoko Šolo na Dunaj, ki ¡o je uspešno zaključil leta i903. Leta 1902 c nastopi1 službo p-i deželnem odboru v L,¡ubijanji leta 1921 je prešel h Uradbeni direke.i., k Odseku za visoke gradnje. Kasneie je postal tehnični inšpektor Leta 1939 je postal načeln;k tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Skabenie jc t 1 med ustanovitelji Društva inžcurjev, ki ;o ga slovenski inženirji ustano1 ii leta 1911 v Ljubljani kot stanovsko organiza eiiof ki je zastopala ni ščitna niibovc ir.tcrese, reševala znanstvena in strokovna vprašanja"*. Prvi društveni tainil: je bil Skabeme Od leta 1920-1940 ie t 1 član in odbornik Udruženja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov pri Sek ciji v Ljubljani.
Vse ži"ijcnje ie z vso prizadevnostjo zbiral domače iziaze za Do^ameznc konstrukcijske dele v gradbeništvu-sestavil j«, £udi tehniški slovar v sedmih jezikih, ki pa je ostal v rokop:su (last
SAZU). Bil ju tudi član tenni.ike sekcije terminološke konviii1 za strokovne .n tehniške slovarje (1947-1956) Zan manje za slovensko tehn'ško izrazoslovie je morda ostaio še iz Štu dcntski/i let. Leta 1896 jc sodeloval s slovenskim slušatelji visoke tehniške šole pri ustanovitvi KLUBA SLOVENSKIH TEHNIKOV na Dunaiu v IV. okraju. Klub je imel 14 članov Društvo si je prizadevalo ustanovili svoje glasilo, skrbeti za razvoj slovenskega jezikoslovja na tehniškem področju. Devet članov društva c sodelovalo pn Wolf-Pletetšnikovem slovarju1
V	tem letu ie Lil na seznamu štipendistov deželnega odbora tudi JO.^E PLEČNIK18, vendar kot slušatelj akademije za oblikovanje. Prvo leto |e dobil le podporo za strokovno ekskurzijo, naslednje leto pa štipendi' i v višini 300 gld O Plečnikn je že veliko napisanega, tu naj omenim le to, da ie že od zgodnje mladosti kazal veselja de n ,anja V štirinajstem letu je s podporo kranjskega deželnega odbora odšel na obrtno šolo v bradée. Kasneje se je vpual na aka-dem" > za ob 1-kovan i c (šolo na umetuostn akademij Otona Wagnerja).
V	letu 1897'189819 se mod štipendisti pojavijo nova ..ineiia, 11 s.cer RICHARD HÔ-NIGSCHMID. ANTON VRHOVC in prvi slovenski kemik JAKOB TURK20 (TURK JAKOB), ki je 1899 diplomiral na viSji tehniški šoli na Dunaju. Rodil se ,e 2 juli,a 1872 v Novem Kotil pri Dn«gi na Kočevskem v kmečk. družini, umrl pa 19 oktobra 1935 v Ljubljani. Po konča,i osnovni Šoli se e vpisal na viš'o reaiko v Ljubljani in od 1893 do 1899 je študiral na višii tehn'Ški šoli na Duna,u. Služboval J : nekaj časa v Šleziji (Češka), kasneje se je vrnil v Ljubljano, k|er je služboval pr Kmc-jjsko-kemijskem preskiiševaIliču za Kranjsko (od 1922 se ,e imenovalo Kmetijska poskusna in kontrolna postaja, od 1945 pa Kmetij ;k ir1 šiitnt). Bil |e med pobudniki ustanovitve univerze v Ljubljani in med ustanovitelji DIT (Društvo za raziskave jam) ter Društva za pos-peSevania obdelovanja Darja. Zelo obsežno je nj«govo raziskovalno dslo v kmeti istvu. Pisal tnci pomembne strokovne članke
Na prelomu stoletja se je število štipendistov povečalo, v letih 1898'1899 so jim štipendije obračunavali še v goldinarjih, leta 1900/ I^OI v kronah:
13	Obravnave 38 1896/1897, jtr. 2o8.
14	SH1.., sir. 61 72.
15	SU1. 111., sir. 323.
16	1)ei.. odbor X/l-Lchnikl 4. januar 1911, spis 246.
17	Novice 1K9f>
18	Sili. 11., sir. 372-376
19	Olirsi vnave 39 1K97, sir. 194-196
20	SHI. IV., sir. 2 43-244.
i
ARHIVI XVI 1993
Članki in razDrave
101
1898/189921
štipendisti za leto 1897'1 S°S
HENRIK GOL1AS	90 glo
IVAN KRKSNJK	ESOgld
JOSIP NI 'SSBAUM	lC0 gld.
štipendisti za leto 1898 1899
RIHARD 11ÖN1GSCHMIDT	200 pld
AIOJZ1J KAJZELJ	240 gld.
IVAN KliRsNIK	250 g.d.
TEODOR KOREN	150 t,'d
JOSIP NUSSBAUM	100 gld."
VIK IOR SK ABERNE	200 ,.d
IGNACIJ SEGA	170 g'd.
RUDOLF SCHWEITZER	300,;id.
1AKOB TÜRK	2C0 gld)
ANTON VR1IOVEC	100 glfl
RUDOLF ZAJEC	IGOgid.
1899/190022
R1I1ARD I1ÖN1GSC11M1DT	200 gld.
ALOJZIJ KAJZEIJ	200 gld
PAVEL KOBLER	150gld.
IVAN KERSNIK	250 gld
ANTON PERKO	K-0 »Id.
MATIJA PRELOVŠEK	300 gld IGNACU ŠEGA
11 Enorte$J. julij 1899	150 gld. RUDOLF SCHWEITZER
1. febniar-31. juhi 189«	30 gld
1R99/1O00	300 gld TEODOR KOREN
virlpL tehniška šola v Gradeu	200 gld.
jurij stfrniša
višja leimiška šola v Gradeu za
leti 1898-1899 dobi posojilo	360 gld
V	letu 1900.1901" je dežela podelila slušateljem podpore, da r.o se udeležili strokovne k ■ shimje ii: sice: FRANCI' 111T1JU 50 K LEOPOLDU JUVANCU 50 K. ANTONU K A V Č1ČU KI MATEJU PRELOVSKL 10J K, RUDOLFU dCHWEITZERJU 120 K, RUDOLFU ZAJCU za takso 60 K
V	letu 1903 so podelili štipendije tudi za leto ■ 90i/19027'1:
19032i
PASKAL DAMIANOVlt	1 0
franc hiti	iook
21	Ol) ravni ve 4(1 lfJH/l K')1), str. 210.
22	Obravnave 41 1 K9"'1900, itr. 20K.
23	Obravnave 42 1900/1001, str. 222.
24	Obnvnavc 43 - lSWly(>2, str. 221,
25	Olnavnavc 44 1903, *lr. 220.
RIHARD HÓN1GSC11M1DT	400 K
BALDOMIR JARC	350 K
FRANC JERAN	252 K
OSKAR JURAN	0Ü0 K
KAROL K1RCHSC11LAGER	dO K
AVRFLKOBAL	BOOK
PAVEL KOBIAR	520 K
BOŽIDAR KOREN	lOOK
ANTON KOVAClC	100 K
RUDOLF PODKRAJŠEK	
za leto 1901/1902	350 K
za leto 1902/1903	COOK
MATIJA PRELOVŠF.K	600 K
VLADIMIR RFMEC	4¿tO K
RUDOLF SCHWEITZER	600 K
ANTON STEB1	240 K
JULIJ STERN1SA	220 K
V Obravnavah 45 za leto	19042ii ni
distov tehniških visokih šol.	
1905,1907'7:	
V	letu 1905/1906 je dobil podporo tehnik ALOJZ SMOLE, k. je bu redni slušatelj na nemšk_ tehniški visok- šoli v Pragi. Dode,;cna nu ic bila pndpora 19C K za kritje taks, ki ili je moral plačati z? izpile.
1908.'19I07fl:
N.i VH. seji 15. anuarja 1909 je deželni zbor skleni1, da bo ustanovil pet štipcnaij po 700 K za vrsokošolce na tehniki. Ti so se morali zavezati, da bodo po končanem študiju stopili v deželno službo vsaj za dobo 10 let
V	tem letu sta dobila štipendiji FRANC REU11, ki e b;l študent na visoki tehniški šoli v Gradei. in LEOPOLD STIBIL^ (ST1BILJ LEOPOLD), k. je b.l kasneje slovenski strokovnjak zažclezmcf Rodi' seje 20. februarja 1S90 v delavski družini v Ljubljani. Po končani realki in odsluženem vojaškem roku je 1908/09 začel štuuiraii na Dunr u na gradbenem oddelku. D plomiral je šele 1920, :r je bil v ča^u vojne ujetnik v Rus i. Služboval ie v Zagrebu na železniški direkciji, nalo v Beogradu, 1941-1943 v Ljubljani na železniški direkei:i. Sodeloval Je pri trasira ju in gradni železniških prog St. -Ianž-Sevm-a (1920), Murska Sobota-Liutomer-OrmoŽ (1923) Koč^vie-Vrbovsko (1923), Črnomelj-Vrh o vsko (1936-1941), rekonstrukcija Preserjc-Borovinca 1945-46, kontrolni nadzor nad progo Brčko-Banoviči 1947-1948.
Štipendista v letu 1909 sta bila še rudolf ŠKO in STANISLAV PRFMELČ.
2()	Obravnave 4Í - 1904, str. 192.
27	Obravnnvc 4f - 190 V1907 str. 174.
28	Obravnave 41 - 190H/1910, str. 23X.
29	SUL1I1., str. 4K5.
102
Podpori po 200 K sU dobila slušatelja dunajske tehnike ALljIN HALLEGGER in CIRIL JUVAN.
Zadnj, lrtOj ko so v Obravnavali poročila s podatki jo štipendijah, je leto 1911/19123n.
Za učno leto 1910 je deželni odbor podelil štipencTjc:
FRANU RUEHU, LF.OPOI DU ST1B1LU, RUDOLFU ŠKOFU, STANISLAVU PRE MELČU, ANI ONU BERN1KU in podpore:
LJUDEVITUJAGRL	50 K
FRANU VFRCETU	60 K
1-RANlT FRTAVCU	100 K
ALBINT r HALLEGGE RJU	100 K
FLORIJANtJ UOČIČU	150 K
AVGUSTU C-LOWACKEMU	200 K
ANTONU SEDEJU	200 K
IGNACIJU FELHANU (agroDom) ! 00 K.
ARHIVI XVI 1993
ZUSAMM iNFASSUNU
llnrcr an den 'rclnvclien Hochschulen, 1andla^ und A ussch u ßri i pen d'slcn
SASA K^RSF
Di- Absinbl dieses Beitrags isl, Slipendien und Unterstützungen darzusleüen, dir /um Landtag und Ai-sschub für Kiain -rn Zcitabschnill 1892-'911 ücn Zuhrircm an ccn tcchnisehen Hochschuicn in W n und Uruz erteilt wurden.
30 Obr»vridVc4K- 1911/1912, itr. ¿26
Članki il. razpave
Pečat z motivom Marij nega o znanem a samostana v Velcsovcm na lj*=tiri: iz leta 1381. Arhi j Republike Sloven-ie, ¿h rka Ii:;tin, Samostanske list e - Velejovo, it. S9?
i