L—J Glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik Leto XXXIII December 1985 Leto 1985 zaključujemo zadovoljivo. Poslovni in drugi kazalci gospodarjenja so v primerjavi s panogo dobri. Vendar imamo znotraj Stolovega poslovnega sistema še toliko rezerv, da z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Boljša organizacija dela, večja tehnološka in delovna disciplina, varčevanje na vseh nivojih ter še agresivnejša poslovna politika nas morajo v letu 1986 pripeljati k boljšim kvantitativnim in kvalitetnim rezultatom. Ali bo leto 1986 uspešno, bo odvisno predvsem od nas samih, čeprav ne gre zanemariti nanovo sprejete zakonodaje, ki lahko bistveno vpliva na poslovne rezultate. Naši cilji so širok, a obvladljiv program, široko tržišče in kvalitetni izdelki. 1986! SREČNO vsem ob delu in doma in USPEŠNO, kar se da! SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE VODSTVO STOLA To številko smo oblikovali nekoliko bolj vedro. Še posebej smo se skušali dotakniti našega vsakdana v letu 1985, naših navad in načina dela. Preostri nismo bili, da ne bi bila prav za novoletne praznike zamera. Pogovorili smo se tudi z našimi delavci, kaj mislijo o letošnjem letu in tudi, kaj si žele v prihodnje. Prepričani pa smo, da boste v tej, 12. številki, tako kot doslej, prebrali še drugo: o letošnji sindikalni dejavnosti, o naših uspehih na Beograjskem sejmu, itd. Nasvidenje v letu 1986! Uredništvo. S sestanka o tematski razpravi o uresničevanju temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije Izvršilni odbor Stolove sindikalne konference je bil sklicatelj sestanka z zgoraj označenim naslovom. Gotovo sestanek kar precej povabljenim ni bil prijeten in se ga zato tudi niso udeležili. Na vabilu je bil zajeten spisek povabljencev, od članov izvršnih odborov Stolovega sindikata in presednikov delavskih svetov tozdov do predsednikov drugih družbenopolitičnih organizacij, poročevalcev iz svojih delovnih področij, predstavnikov občinskega sindikata Kamnik in RS ZS Slovenije. Na sestanku pa ni bilo niti dvajset ljudi. Direktor finančno-računovodskega sektorja, tov. Peter Jeglič, je pripravil izvleček iz tez za razpravo o delovanju Zveze sindikatov Slovenije med 10. in 11. kongresotti in o izhodiščih za delovanje ZSS. Izvleček je bil priložen vabilu na sestanek in ga je lahko vsak prebral. Kljub temu je bila na sestanku še enkrat podana kratka vsebina. Potrebno je organizirati razpravo, da bi osnovne organizacije sindikata dale pripombe. Ker je tem več, so tako razdeljene v delovne sredine, da bi vsaka obravnavala neko določeno temo, seji približala in tudi jasno povedala, kaj bi se dalo izboljšati. Gospodarska stabilizacija je naša skupna dolžnost. Republiški svet ZSS je usmeril aktivnosti predvsem na tista vprašanja pridobivanja in delitev dohodka, ki utrjujejo družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu. Zelo pomembno je uspešno večanje dohodka in rast reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, delitev po delu in rezultatih dela, zagotavljanje socialne varnosti, zmanjševanje stroškov in režije. Obvladovanje pogojev za ustvarjanje dohodka je postavljeno v ospredje. Ponekod v delovnih organizacijah so bila sindikatom prepuščena le določena vprašanja delitve dohodka, predvsem osebnih dohodkov in skupne porabe. V prvo vrsto pa mora biti postavljeno vprašanje za boljše gospodarjenje in s tem pridobivanje večjega realnega dohodka. Tudi poglobljene razprave o zaključnih računih v delovnih organizacijah so vodile k usposabljanju delavcev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Izboljšala so se tudi poslovna poročila, vendar v vseh primerih poslovodni delavci še niso predložili delavcem ukrepov za odpravo raznih pomanjkljivosti. Zelo pomembno je dobro strokovno znanje, ki pripomore k boljši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. V preteklosti smo žal vedno slabše izrabljali proizvodne zmogljivosti, obenem pa povečevali delovni čas. Republiški svet ZS Slovenije je izoblikoval odklonilna stališča do vsega, kar je krepilo etatistično odločanje, linearno omejitev ukrepov, administrativno določanje cen in drugega. Posebej je označen problem inflacije, ki je tudi posledica nizke učinkovitosti naložb, slabe produktivnosti in organizacije dela. Potrebno je reči, ali so prejšnji problemi značilni tudi za Stol in druge delovne organizacije občine Kamnik in obenem oceniti učinkovitost aktivnosti občinskega sveta. Ing. Srečo Smole se je v svojem poročilu dotaknil Stolovih stabilizacijskih ukrepov v preteklem obdobju. Povedal je, da jih je bilo zelo veliko uresničenih, kar se je tudi pokazalo v kasnejšem času in sedaj. Velik problem je bilo slabo poslovanje tozda 2. S skupnimi prizadevanji smo to odpravili. V celi delovni organizaciji je boljša organizacija dela in delovni red. Rezultat tega so tudi višji osebni dohodki, ki segajo v vrh slovenske lesne industrije. Vse to je rezultat pozitivne dinamike celotnega prihodka, za katerega smo si zadali, da naj bo vsaj takšen, kot je v slovenski lesni industriji. Naš je bil še za 14 % boljši. Dinamika naših porabljenih sredstev ni bila hitrejša od drugih lesnih podjetij, čeprav seje naš osnovni proizvodni material izredno podražil. Fizični obseg proizvodnje je izmed vseh najboljši pokazatelj poslovanja. Do leta 1983 njegova rast ni bila dobra, od leta 1984 naprej pa beležimo ugoden rezultat - za 13 % se je v tem obdobju povečala tudi produktivnost. V prihodnje nas čaka še veliko dela. Proizvodno in ustvarjalno delo je treba še bolj stimulirati. Na področju izvoza je potrebno še veliko narediti. Zadeve pa niso lahke. Znano je, da delovne organizacije, ki veliko izvažajo na ameriško področje, ne poslujejo dobro. Uvoz smo zmanjšali. Potrebni so ukrepi, ki bodo Stolovo poslovanje še izboljšali. Pomembno je delo na področju inovatorstva, usposabljanje novih strokovnjakov in uvajanje takih serij in izdelkov, ki nam bodo omogočale primeren zaslužek. V razpravi je aktivno sodeloval glavni direktor Boris Zakrajšek, predsednik 10 SK Maks Vukmir, vodja oddelka grobi rez Franc Kemprle, predsednik CDS Slavko Bergant in vodja skladišča gotovih izdelkov v tozdu 2, Franc Kerec. Ugotovljeno je bilo, da so proizvodne zmogljivosti za leto 1986 že primerno zasedene. Delati moramo programe, ki jih bomo dobro prodajali na domačem in tujem trgu. Težave imamo s primernim masivnim lesom. Dobavljena kvaliteta ni ustrezna in je potrebno napraviti red. Proizvodnja v tozdu 1 ni dobra. Zamenjalo se je veliko delavcev. Neposredni vodje morajo imeti večjo zavest, tako pri obsegu proizvodnje kot pri kvaliteti izdelkov. Potrebno je iti naprej. Dobri delavci so bili vedno za to. Za slabe pa je treba pokazati, kdo so. Tozdi morajo med seboj bolje sodelovati. Če dva delata isti izdelek, mora biti obema v interesu, kako bo kupec zadovoljen. Proizvodni material je treba pravilno obračati. Izkoriščanje naj bo skrb vseh, ki z njimi delajo, mojstrov pa še posebno. Kot je potrebno zadeve urejati doma, morajo naši delegati aktivno delovati zunaj delovne organizacije. Pripombe so bile na priprave in poteke republiških skupščin, katerih se udeležujejo naši delavci. Upoštevati je treba dober namen in predloge, ki nam bodo v prihodnje koristili. Ne pa, da delegati le dvigajo roke za potrditev predlogov. Zaskrbljujoče je, ker dinar tako hitro izgublja svojo vrednost. Ljudje se premalo zavedajo, da je delo z družbenimi sredstvi naše življenje, zaslužek in tudi standard. Predsednik 10 SK Maks Vukmir, kije sestanek vodil, in tajnik sindikata Milica Kragelj, sta s sestanka povzela glavne ugotovitve in jih v soglasju z drugimi udeleženci strnila v pet točk. Poslane so bile na občinski sindikalni svet Kamnik: Soglašamo s poročilom o delovanju zveze sindikatov Slovenije in podpiramo izhodišča. Ugotovitve veljajo tudi za naše delovno področje, čeprav smo večino nalog iz prejšnjega obdobja uresničili in si prizadevali za uresničevanje gospodarske stabilizacije. To je naša naloga tudi v prihodnje. Potrebno je zmanjšati družbeno režijo in osnovne organizacije sindikata v negospodarskih dejavnostih pozvati, da se aktivno vključijo v akcijo za zniževanje nepotrebnih stroškov. Sestanek je bil zopet eden izmed pozitiv- nih poizkusov, kako izboljšati našo proizvodnjo, nastopanje na domačem in tujem trgu, medsebojno povezanost delovnih organizacij, dobro povezanost samoupravnih odnosov s poslovodnimi strukturami in tudi uspešnejše delo vsakega delavca, tako s fizičnega kot strokovnega stališča. Vse to naj pripomore k uresničevanju gospodarske stabilizacije, za katero naj bi v prihodnje (kot je rekel nekdo izmed razpravljalcev na sestanku) več naredili in manj pisali. Ciril Sivec Fantje na žagi so res pravi »tišlarji«. Vedno, ko vidijo fajn smreko, al pa fejst punco, si zažele iste stvari. 1. ) Da bi jo vsak čimprej podrl. 2. ) Čim večji izkoristek. Kadrovske spremembe Delovno razmerje so sklenili: V Tozdu sedežno pohištvo - Dolenc Marko, prodajalec, PE 7 - Vidergar Janko, NK delavec, za določen čas, PE 4 - Kadunc Anton, NK delavec, PE 7 - Osolin Robert, NK delavec, PE 4 - Pivc Stanko, KV klavničar, PE 4 - Bohorč Vojko, NK delavec, za določen čas, PE 7 - Roudi Branko, NK delavec, PE 4 V Tozdu Sloga Moste - Maleš Danica, NK delavka Letošnja letna sindikalna konferenca je bila v glavnem brez nepotrebnih dodatkov in podaljševanj. Poročila so bila kratka in jedrnata, podajanje točk na pravi način in pregled opravljenega dela brez olepševanj. Tako, kot je potrebno in koristno. Delovno razmerje so prekinili: Dr. Julka Šuštar, nekdanja Stolova zdravnica, se je tudi udeležila naše letne sindikalne konference. V imenu Rdečega križa Kamnik in zdravstvenih delavcev seje zahvalila vsem našim krvodajalcem, vodstvu delovne organizacije in vsem, ki so bil{ vedno na strani te zares humane medčloveške akcije. Udeleženci sindikalne konference so dr. Šuštarjevi še posebno skrbno prisluhnili in njen prispevek tudi k organizaciji prihodnjih krvodajalskih akcij s ploskanjem spontano nagradili. Na sliki je tudi delovno predsedstvo na letni sindikalni konferenci: Delovni predsednik je bi! Avgust Kirbus. Z izkušnjami, ki jih je pridobil pri vodenju sestankov v tozdu 2 in dolgoletno delovno prakso, je preprosto in izredno učinkovito vodil konjerenco. Ob zaključku konference se je posebej zahvalil dosedanjemu sindikalnemu vodstvu in vsem aktivnim sindikalnim delavcem, ki so dosedaj za napredek delavčevega življenja in standarda veliko naredili. Veliko deta pa čaka tudi nove sindikalne delavce. V Tozdu sedežno pohištvo - Ašanin Cmilja, ekonom, tehnik, PE 7 - Obolnar Frančišek, elektrotehnik, PE 8 - Pavlin Mojca, NK delavka, PE 7 - Galun Jože, NK delavec, PE 4 V Tozdu prodaja - Bešič Jakov, gradbeni tehnik, predstavnik V DS Skupnih službah - Boboševič Jelka, KV natakarica, upokojena Oddelek za delovna razmerja Na letni sindikalni konferenci, ki je bila 12. 12. v Kulturnem domu na Duplici, so bila podeljena priznanja najboljšim krvodajalcem. Med njimi je bila tudi Anica Robič, višja medicinska sestra iz naše ambulante, ki je tako z zgledom in požrtvovalnostjo še posebej doprinesla k uresničevanju pomoči človeku, ki ga ne poznamo, a mu rešujemo življenje in vračamo zdravje. Vsi krvodajalci, ki so prejeli priznanje na letošnji sindikalni konferenci, so bili deležni spontanega ploskanja vseh udeležencev konference. Za spomin na leto 1985 in naše dosedanje uspešne akcije smo napravili tudi ta posnetek. V zahvalo darovalcu in vzpodbudo še novim krvodajalcem. »Tudi v drugih tovarnah ne delajo tako pridno, kot bi lahko. Zakaj bi morali pa ravno mi?« »Vsak človek, ki je zdrav, poizkusi to in ono. Res pa je, da ravno na tisto, kar ima, rad pozabi.« rv — A veste, kje imamo pri nas največ »Šuštarjev«? - Po pisarnah, saj tam vsak svojo dreto vleče. Komedija za dve osebi v enem zakonu Ljuba žena, če's že pes, bod vsaj ovčar, da me ne bo sram priznati, koga sem se bal. Johanca, ti si rošca ki na gnoju tud cveti, no, saj si bošca, ko pr pjancu ponoč ležiš. Johanca, življenje hoče, tudi tisto, kar srček noče. No, zavol otrok, počak, da naju loči grob. Res je, bolšje u gmajni praprot žet, kot pa starga pjanca imet. Praprot u gmajni se posuši, a starga pjanca konca ni. Glede na letošnje probleme okoli prevlaž-nega lesa sem ugotovil, da bo Stol takrat na ZELENI VEJI, ko bomo začeli izdelovati stole iz svežega lesa. Visoka pesem zaljubljenega lesarja Jelka, tvoje oči so kot dve grči, tvoji nogi sta kot dve topoli, tvoja rit je gladka kot lesonit, ti si breza, a jaz logar, ki se ga loteva jeza: »Veš, rad bi te podrl, a ni deviz, da bi si zamenjal raztrgan žagni list.« SPOMENIK - celica preteklosti, ki ima v sebi ujeto prihodnost. PAROLE - morfij za lačne. JEZIK - orodje za tiste, ki so pozabili na roke. MODA - šah, ki se igra s »kmeti«. SMRT - rešitev pred stabilizacijo. SEKS - vsi ljudje smo vsaj enkrat tovarišice. UMETNOST - stvar, ki mrtve oživlja in žive ubija. YU - blus Če ne boš pel po JUSU, ti bo prireditelj odklopil mikrofon. Mlad človek, ki hodi v šolo, želi čimprej v službo, tisti, ki je v službi, v pokoj, upokojenec pa bi bil rad zopet mlad! Uniles poje Že naslov pove, da gre za pesem, za kulturo. Delovne organizacije, ki so združene v SOZD Uniles predvsem zaradi skupnih gospodarskih in ekonomskih interesov, združujejo na nivoju sozda tudi športno in kulturno delovanje. Rezultat skupnega delovanja na kulturnem področju je bilo 1. srečanje pevskih zborov Unilesa v Novem mestu, dne 23. 11. 1985. V Novem mestu je bila prireditev predvsem zato, ker Novoles praznuje 40. obletnico obstoja. Pevski zbor - oziroma okteti, ki delujejo v okviru delovnih organizacij ali pod njihovim okriljem, so se zbrali v zelo lepo urejenem Kulturnem domu. Na žalost so bile prve novice slabe. November, čas prehladov in bolezni, je nekaterim preprečil udeležbo. Vseeno Pa so se nam predstavili: Dolenjski oktet - Novoles, moški pevski zbor Svoboda Radeče - Lesnina, oktet Marles, moški pevski zbor Meblo, moški pevski zbor Liko Verd Vrhnika in mešani pevski zbor Svoboda Duplica -Stol. Že po udeležencih sodeč je bilo jasno, da bo program pester in zanimiv. In res je bilo tako. Vsak zbor je zapel štiri pesmi, tako daje imel možnost predstaviti svoj repertoar. Če se ne bi predhodno dogovorili samo za štiri pesmi in bi zbori s ponovitvami odgovarjali na aplavze iz dvorane, ne bi bili dovolj 2 predvideni uri. Za popestritev programa pa so prispevale recitacije Jožeta Gutmana. Srečanje ni imelo tekmovalnega namena, zato ni pošteno, da bi posamezne izvajalce ocenjevali. Dovoljujemo pa si, da pohvalimo mešani pevski zbor Svoboda Duplica, ki je predstavljal delovno organizacijo Stol in Kamnik. Kljub odsotnosti nekaj ključnih pevcev so pod vodstvom Franceta Spruka zelo dobro opravili svoj nastop in opravičili sloves enega boljših zborov Kamnika. Vse pa je najbolj presenetil repertoar našega zbora. Kdor ga je že poslušal, ve, da prepevajo tudi novejše pesmi, da ne rečem moderne in s tem izstopajo iz klasičnega zborovskega petja. Po končanem koncertu je vsak zbor prejel lično priznanje za udeležbo in povabilo na prihodnje srečanje. S tem pa še ni bilo vse končano. Organizator nas je povabil na večerjo, kar pa je pomenilo še drugi koncert, sicer neuraden, pa zato mnogo bolj sproščen. Kdor je prepeval v zboru ali z njimi hodil po svetu, ve, kaj to pomeni. V jedilnici doma starejših občanov v Novem mestu - to je zelo lep objekt - je odmevalo petje posameznih zborov, nekajkrat pa so zapeli skupaj. Ni še izzvenela pesem iz enega kota jedilnice, že smo na drugem slišali into-nirko in nato pesem. Vse skupaj se je zavleklo krepko čez polnoč, a se še nikomur ni mudilo domov. Vseeno so velika razdalja in pogoji na cesti zahtevali odhod. Seveda prej pa obvezno še ena pesem in veselo na svidenje naslednje leto. Naj zaključim s tem, da se lahko že v naprej veselimo srečanja v letu 1986 in upamo, da tudi kmalu na Duplici. - Mitja Redja DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1986 delovni Čas I izmena 06-14 II izmena K - 22 lil lanena 22-06 ODMORI j 128 ,o9$ III 1020 10 50 1830 19 00 — m H m m mm m m SRTI 19. 8 1985 DSTCBD 26 11. 1985 V77A Nedelja nrnm Državni praznik Proste sobote,dnevi PkoI livni do[ Kole ktivmd o pust Skupno št dni Obratovalni dnevi Obratovalne ure Kolektivni dopust-chi Prazniki 2 Plačani dnevi T 23 Plačane ure 184 2200 ( 2192 ) Del sob ar solid skl Proste sobote,dne/i ™ 'si Opomba RAZPORED DELOVNIH IN PROSTIH SOBOT SE LAHKO ZARADI PROIZVODNIH, PR0DAJNH ALI ENERGETSKIH POTREB TEKOM LETA ZAMENJA! Njuna zgodba! Prišla sta na Duplico. Bila sta mlada. Nekdo bi rekel, da se je obrnilo le nekaj let, pa ni res. Minila so desetletja. Danes sta oba v pokoju. V večerih se pogovarjata o tovarni, o svojih otrokih, ki začenjajo hoditi po taki poti, kot onadva. Vendar čudno! Kot bi včeraj prišla na Duplico. Bilo pa je leta 1945! »Brez dela ne gre, pa če ga imaš rad ali ne. Kaj misliš, da boš celo življenje samo postopal?« Mladi delavci gledamo na upokojence kot na ljudi, ki imajo vse urejeno. Upokojenci pa nas, da imamo višje osebne dohodke in da smo mlajši! »Kaj mi je mar delo, ki je pred menoj. Skrbno pa pazim, da ne pozabim na čas za kavico in seveda na malico. Raje pet minut prej, kot kasneje. - In pet minut dalj kot manj.« Horoskop za leto 1986 Velja za ženske in moške, samske in poročene, pametne in neumne ISKfe OVEN Ne ustrašite se prihajajočega leta, saj je letnica lepo okrogla. Vaše življenje bo še naprej tesno povezano z lesom, sami pa morate poskrbeti, da to ne bo valjar. Vaše nebesno znamenje ima roge, vaš partner pa se trudi, da bi vam jih malo zmanjšal. Ne verjemite vsega svojemu šefu, kajti tudi on hodi v službo samo zaradi denarja. Zdravje v družini bo zadovoljivo. Malo bolj skrbite za domače živali. Cene vam bodo še naprej dvigale pritisk, pa vse skupaj ni vredno razburjanja. Pri prihodu in odhodu z dela bodite z vratarjem prijaznejši, nikoli ne veste, kdaj vam to pride prav. Nekdo v bližini vam zavida vaš osebni dohodek. Vaše srečne številke so vse nad 8 milijonov. BIK Nihče vam ni kriv, če ste rojeni v nerodnem nebesnem znamenju. Imate veliko srečo, da ste zaposleni v lesni industriji. Ste pa tudi sami bolj leseni. Toda v prihajajočem letu vas čakajo samo prijetne stvari: višje cene, dražja elektrika, dražji bencin, le butare v furnirni bodo morda ostale na isti ceni. Vaša boljša polovica bo imela težave srčne narave, zato ji ne dovolite večernih izhodov. Pravočasno si zagotovite finančna sredstva za kurjavo, da vas doma ne bo zeblo. V tovarni bodo za primerno temperaturo poskrbeli drvarji. Z zdravjem ne bo večjih težav, vendar se izogibajte vseh mesnatih jedi. Vaša srečna številka je 76 (to je predvidena stopnja inflacije). Obeta se vam leto velikih sprememb, toda ne pričakujte, da boste dinar zamenjali za dolar. Če se pripravljate za obnovo pohištva, še malo počakajte, da bo še dražje. Na delovnem mestu boste preživeli mnogo prijetnih uric, saj že sedaj nekdo računa na vas. Največje veselje vam bo priredil ZIS z novim paketom, čeprav bo v njem le malo užitnih stvari. Skrbi vam bo povzročil tudi vaš hobi, kajti vaš partner ne verjame, da traja zadeva tako pozno v noč. Nikar ne prijemajte z golimi rokami lesa, trska se vam lahko zasadi v prst ali jezik. Okoli zdravnikov ne boste hodili, vendar pogosteje stopite na tehtnico. Izogibajte se žganih pijač - so predrage. Vaša srečna številka je številka vaših čevljev. ■RAK Ne obnašajte se po nebesnem znamenju in ne hodite ritensko, saj bo že vaš osebni standard padel nazaj. Imeli boste težave s prevozom na delo, zato na razprodaji kupite močne čevlje. V delovnem okolju se boste počutili prijetno samo 15. in 16. v mesecu. Vaš neposredni vodja ima nekaj za bregom, kar pa mu ne bo uspelo, čeprav se bo trudil celo leto. Ljubezen pa je vaše področje in imeli boste mnogo ponudb, toda zavedajte se, daje danes zelo draga stvar. Kdaj pa kdaj se spomnite tudi na naraščaj, saj so otroci določeni, da vrnejo naše dolgove. Obstaja nekaj nevarnosti za vaš devizni drobiž, zato ga čimprej pretopite v dinarje, dinarje pa v olje, sladkor in kavo. Pozorni bodite na vašo prebavo, močno vam škoduje hladno pivo, mnogo vaših zdravstvenih težav pa izvira iz denarnice. Vaše srečne številke so vsak teden drugačne, kakor pri lotu. LEV Ko bi bili lev tudi pri delu, ne bi imeli nobenih težav. Zato se potrudite, da se iz mačka spremenite v leva. Vaše delovno okolje bo iz dneva v dan bolj zanimivo, vendar se varujte hudobnih jezikov. Ne obupajte, kajti vaš šef je slabega zdravja in ne bo dolgo vzdržal. Vaša srečna rastlina bo bukov les, le če ga bo dovolj. Spomladi vas bo močno razjezila nepričakovana dajatev, toda vedite, da denar ni vse, čeprav samo zaradi njega hodite v službo. Partnerju malo popustite vajeti, saj je tudi on samo Jugoslovan. Ne priporočamo vam druge tople malice, raje se držite mrzle in se že zdaj navadite na skromnost. Vašemu zdravju močno škoduje pozna večerja in hladno vreme. Srečna številka je znesek vaše plače. Nikar se ne skrivajte za nebesnim znamenjem, ker v resnici niste tako nedolžni. V tovarni vam bo še naprej najbolj všeč zaščitni znak - prvaka. Pri delu boste dosegli določen napredek, le da od tega finančno ne bo veliko haska. Nekdo iz bližnje okolice se vam bo približal, vendar, ko bo videl vašo hranilno knjižico, zanj ne boste več zanimivi. Kar ste planirali kupiti že letos, kupite čimprej, ker ne bo več uvoza. Spoznali boste, da avto ni vaš prijatelj, ampak parazit. Dobro premislite, kje preživeti letni dopust, saj vas povsod čakajo lepe okrogle cene. Zdravstveno stanje se bo močno izboljšalo. Motite se, da vam lumpanje močno škoduje. Vaša srečna številka bo sedem. To je sedmi dan v tednu - nedelja. -TEHTNICA Prihajajoče leto boste preživeli v glavnem na delovnem mestu, kar pa še ni zagotovilo za visok standard. Že vaše nebesno znamenje vas opozarja, da vsako stvar močno pretehtajte. To se nanaša tudi na vaše nakane proti šefu. Močno vas bo razveselila majska plača, vendar jo boste prehitro zapravili. Oseba, ki z vami sedi pri malici, ne gleda samo v vaš krožnik, zanima jo tudi, kako je kaj pod vašim »kovtrom«. Izogibajte se poletnih gasilskih veselic, kajti na zobovje je potrebno čakati tudi po eno leto. Obetajo se vam tudi boljši časi v ožjem sorodstvu, če boste le malo bolj hinavski, vsaj toliko kot v tovarni. Zdravje je na najlepši poti, pazite pa na novo nevarno bolezen - AIDS. Srečna številka bo vedno parna. ŠKORPIJON Že sedaj se lahko bojite prihajajoče jeseni. Spraznili vam bodo denarnico in vse žepe, v nogavicah pa je že tako suša. Vaši sodelavci vam bodo močno zavidali uspeh v ljubezni, čeprav imate več sreče pri kartah. Z neposrednim vodjem bodite prijazni, če želite še dolgo delati v tovarni. Ne uživajte preveč alkohola, kajti na skrivaj uvažamo avstrijska vina. Pričakuje vas veliko užitka na »kulturnih« zabavah, predvsem pa 15. v mesecu in to v vaši bližnji soseski. V poletnem času vam bo vroče, pa ne zaradi sonca. Zakuril vam bo vaš življenjski sopotnik, zato ga imejte stalno pod kontrolo. Vašemu zdravju so najbolj nevarne mrzle noge, zato si že sedaj priskrbite termo-noga-vice. Srečna številka bo ena. To pa poznate že iz šole. §SS@6 7 STRELEC Že rojeni ste v takem znamenju, da vam nihče ne bo zameril, če boste še naprej streljali kozle. Lovska sezona za vas bo v prihajajočem letu zaprta. Izogibajte se konfliktov s sodelavci, kajti bukov les je zelo trd, tečete pa že tako slabo. V ljubezni bi imeli mnogo več sreče, če bi bili iskreni in se ne bi hvalili z vašimi namišljenimi avanturami. Ukrepi iz Beograda vas bodo močno prizadeli, cene v trgovini pa še bolj. Zaupajte svojim naslednikom, ker od vas niso podedovali vaših slabih lastnosti. Veliko veselja vam bo naredila naslednja zima, saj tašča nima več trdih kosti. Vaša atletska postava vam jamči dobro zdravje, le spanec vam bo spodjedel moč in spolno energijo. Vaša srečna številka bo 10. Vedno boste zadeli v center. KOZOROG Potrudite se, da boste v letu 1986 več doma, kajti v nasprotnem primeru vam lahko roge še malo zrastejo. Že takoj po koncu leta vas pričakujejo težave, ki jih bodo povzročili vaši leseni sodelavci. Na malico hodite redno, saj vam bo samo tako moč ohraniti dobro kondicijo. Nevarnost vam grozi v obliki nasprotnega spola, zato vedno prej preštejte do deset, predno kaj obljubite. Planirani nakup opravite čim prej, kajti avtomobili se bodo podražili. Brezskrbni ste tako za denar, le da bo vedno manj vreden. Izogibajte se ljudi, ki vam obljubljajo pomoč, ker mislijo samo na profit. Prihajajoče leto je nevarno za vaše živce, zato je nujno, da po službi pozabite na tovarno. Vaša srečna številka bo devet, če bo povezana z milijoni in dolarji. Vaše nebesno znamenje je v sedanjem stanju nadvse ugodno. V prihajajočem letu bo vaša najpogostejša pijača voda, saj vam za kaj drugega ne bo ostalo denarja. V tovarni se izogibajte osebe, ki vam je že v letošnjem letu naredila mnogo sivih las. Velika sreča vas bo doletela v ljubezni pod pogojem, da oseba, ki vam je všeč, dela v mesnici. Klub podražitvi TV naročnine boste mnogo časa presedeli pred čarobno škatlo, kar bo povzročilo mnogo jeze pri vašem part- nerju. Celo leto redno obiskujte razne razprodaje, saj bo to vaša edina možnost, da obnovite garderobo. Pri vožnji z avtomobilom se obvezno pripenjajte z varnostnim pasom, ker imate veliko možnosti, da na cesti srečate nekoga, ki bolj sodi v hlev kot na cesto. Zdravje bo solidno - pazite na vodo v kolenu. Srečna številka bo 187 (nova cena bencina). Ne imejte predsodkov pred zlo usodo in namesto teletine kupujte raje ribe - ceneje bo in bolj zdravo. Čeprav ste riba, se izogibajte kalnih voda, saj vas bi nekdo iz vaše delovne sredine zelo rad dobil na trnek. Še večja nevarnost vam grozi že za Pusta. Našemljena oseba vas bo hotela preizkusiti, kasneje pa boste spoznali, da je to vaš partner. Mnogo prijetnih dogodkov boste preživeli na dopustu, zato si jih velja zapomniti, saj verjetno dolgo ne boste videli morja. V tujino ne boste veliko potovali, ker vaša zadeva ni konvertibilna, čeprav za to niste vi krivi. Če ne boste dovolj previdni, se lahko zgodi, da se število članov vaše družine poveča. Bodite bolj pozorni na osebo, ki jo pogosto srečate na ulici in se vam lepo smeji. Z njo se raje ne spuščajte v razmerja. Zdravje boste održali na istem nivoju kakor letos, pazite pa na želodec, da vam kaj težkega ne obleži v njem. Vaše srečne številke se vse končujejo na tri. Vaš astrolog: M. R. Beseda našim bralcem Takrat, ko se obrne leto, se običajno spomnimo na kaj takega, za kar med letom ni bilo časa ali se nam ni zdelo potrebno. Čas nas spremlja vedno tesneje in obrača stvari po svoje. Samo spomnimo se, koliko so nekdaj ljudje hodili drug k drugemu, koliko so se pogovarjali ob večerih in tudi, koliko so si pisali. Tudi pisanje je čas vztrajno spodjedal in tistih pisem, v katerih bi se človek odkrito izpovedal in bil obenem tudi prepričan, da bo prejel prav tako odgovor, skoraj ni več. Današnje pismo je običajno kratko. Napišemo ga po potrebi in vsebuje le tisto, kar je zares obvezno. Tudi ob novem letu ni več nekdanjega pisanja o tem in onem, pač pa najboljšim sorodnikom, prijateljem in znancem napišemo kratko čestitko za dobro zdravje in veliko sreče. Obenem že vemo, da ta čestitka ne bo prinesla ne vemo kakšnih sprememb v našem življenju, dobra želja je pa le (ko je že tudi teh vse manj). Iz meseca v mesec pripravljamo naše Glasilo. Do nekaterih spoznanj smo se v letih dela le prikopali, druga ostajajo uganka, o njih lahko samo domnevamo. Kaj Stolovo Glasilo vsak mesec prinese našim delavcem in v nasprotnem primeru, kako bi kljub temu bilo, če ne bi izšla nobena številka več? Delavci pri Glasilu imamo občutek, da naš časopis vendar opravlja neko delo in povezuje delavce, da je v njem (kot je rekel nek zunanji človek) težnja za boljši in uspešnejši Stol. Po drugi strani pa je ta občutek negotov, ker v vseh letih, odkar mesečnik redno izhaja, Stolovci zanj sami od sebe nočejo pisati. Najbolj neprijetno nam je, ker v veliki meri molče neposredni proizvajalci za stroji in tudi oni za pisalnimi mizami in veliko raje kaj preberejo, kot bi sami kaj napisali. Prav tu je glavni problem. Današnji delavec je raje nezaupljiv in po tej plati po svoje zadržan, kot bi probleme, želje in načrte razkril drugemu. Ali pa si ne upa! Zadeva pa vendar ni tako strašna, kot si jo gotovo veliko naših delavcev predstavlja. Kaj bi bilo pa potem s tistimi, ki so doslej napisali na tisoče in tisoče vrstic in bodo najbrž morali vsaj nek odstotek tega opraviti tudi v prihodnje. Pred leti smo ugotovili, da nekako 3 % naših delavcev sodeluje z Glasilom. Glasilo pa je vendar glasilo vseh delavcev. Zadev, o katerih bi lahko napisali vsaj nekaj besed, če že ne kratek sestavek, je nešteto. Stolovci (kot _ delavci v drugih delovnih organizacijah) to • dobro vedo. Pa so raje tiho. Da se ne bi komu zamerili, da se ne bi njihovi tovariši iz njih za hrbtom posmehovali, da ne bi imeli potem pri prihodnjem delu nepotrebne probleme. Treba je dati na tehtnico oboje. To, da bi naše delovne zadeve med sabo razčiščevali in izboljšali, in drugo, da smo tiho in imamo po tej plati mir! Življenje pa teče dalje. Zopet je pred durmi nova letnica - 1986 in še desetletje in pol je do leta 2000. Mi pa le raje ostajamo taki, kot smo bili. Vseeno pa nismo slabi delavci. Naši delovni uspehi dokazujejo, daje Stol med dobrimi delovnimi organizacijami. To je zelo veliko. Vsem pa bi bilo lažje in prijetneje, če bi pri delu in po delu vrgli probleme iz sebe in jih skušali mirno reševati. Ne tako, kot do sedaj vsak bolj zase in navznoter. Ob vsakokratni razdelitvi Glasila imamo vendar nek prijeten občutek, da tudi na tak način delavec najde delavca in deset do dvajset pripravljalcev prispevkov vsaj nekoliko obregne sodelavca v prašni delavnici, v zamaščeni delovni kabini in v hladnem tovornjaku. Upamo, da bo tudi ta številka prinesla košček topline v tem prehodnem mesecu in nas bo vsaj toliko razveselila kot novoletna čestitka od prijatelja ali znanca. C. S. »Če pomislimo na vse, kar smo sklenili in še, kolikokrat smo sklenili, nam drugega ne ostane, kot da bi vsaj nekaj tega uresničili.« »Kako, da ni nobene delavke na delovnem mestu?« »Norme nimajo, pa še njih ni!« »Že dalj časa ti nameravam reči, da si tečen. Vzemi si malo časa in si pospravi podstrešje!« »Verjamem ti, da ti ni lahko; pomagati ti pa res ne morem!« Včasih je vsakemu mojstru šlo, da so bili delavci na delu (in delavci so to dobro vedeli). Danes pa vendar želijo, da bi v tovarni nekaj pomenili. Kaj pravijo naši delavci o letu '85 in '86 Radi izvemo, kaj mislijo drugi. Včasih se te misli od naših ne razlikujejo, vendar nam je iskren sogovornik vedno dobrodošel. Za zaključek leta '85 smo vprašali nekatere naše sodelavce, kaj mislijo o iztekajočem se letu, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, kako so bili zadovoljni in kaj bi želeli v prihodnjem letu. Zanimalo nas je še kaj zraven. Obiskali smo kar največ različnih delovnih enot in povabili k besedi najrazličnejše Sto-lovce. Po novem letu bo izšla nova številka Uni-lesovega glasila, v kateri bo objavljen pogovor z našim glavnim direktorjem Borisom Zakrajškom. Sliko pa smo posneli za obe Glasili in tako našega direktorja posebej predstavljamo tistim našim delavcem, ki ga morda še ne poznajo. Boris Zakrajšek je na letošnji sindikalni konferenci podal gospodarsko poročilo. Njegov govor je bil kratek, vseboval pa je vse tisto, kar je potrebno povedati vsem delavcem: da moramo v prihodnje delo še izboljšati in odpraviti pomanjkljivosti, ki se še vedno pojavljajo. Med zelo pomembnimi so izboljšanje kvalitete izdelkov, rednejše dobave kupcem in spoštovanje še vsega drugega reda, s katerim bomo našo delovno organizacijo dostojno predstavili vsakomur zunaj ograje delovne organizacije, sebi pa zagotovili redno delo in zaslužek. Eden izmed njih je glavni direktor Boris Zakrajšek, ki odgovarja na prvi strani. Posegel je v delovne načrte, ki so naše edino napotilo k dobremu poslovanju delovne organizacije v prihodnje. Obiskali smo še 15 naših delavcev, kar predstavlja v skupnem številu vseh delavcev 1 %. Z razliko od raznih pogovorov med letom so ti lažje stekli. Vsi občutimo bližajoče se leto '86 in smo bolje razpoloženi. Lepo bi bilo, da bi tako ostalo skozi celo leto. Skupni komentar je ugoden, obširneje pa ne bi povzemali, raje preberite odgovore naših sodelavcev! Franc Obolnar, vratar Naši medsebojni delovni odnosi so se v zadnjih letih močno uredili. Je veliko večji red. Vsi vemo, da moramo delati. Nadrejeni z nami nimajo problemov, prav tako jih nimamo sodelavci. Tako odpade kup nepotrebnih nevšečnosti. Vodstvo delovne organizacije je postavilo novo disciplino in prav je tako. Ker se oni drže reda, se ga tudi nam ni težko. Delo ponoči je zelo težko. Na mesec opravim približno 40 nočnih ur. Tiste dni tudi doma podnevi nisem za delo. Vratarsko delo bi moralo biti za eno skupino višje vrednoteno. Osebni dohodki so sicer v redu. Draginja ne bi smela več naraščati. Iti bi morala dol, pa bi bilo za vse prav. Stane Pavlič, mojster na žagi v tozdu 1 Vedno skušamo najti skupne rešitve in se tako sporazumeti, da delo ne trpi. Z delavci ni večjih problemov. Vidi se, da smo letos vsi bolj zadovoljni, ker so boljši osebni dohodki. Ob vsakem povišanju se ponovno potolažimo, čeprav so visoki življenjski stroški velik problem. Draginje pa tudi s povišanji ne lovimo. Za leto '86 želim, da ne bi bilo slabše od letošnjega, pač pa boljše. Tako tudi na žagi, kjer je še vedno težko delo. V današnjem času cepine ne bi smeli več uporabljati. Marija Korbar, pripravljalka lepila v fur-nirni (tozd 1) Z delom sem zadovoljna, čeprav ni lahko. To je delo z vodo in tudi na prepihu. Rečeno je, da bodo vrata na vhodni strani furnirne tako predelana, da prepiha ne bo več. Osebni dohodek ni slab, pa bi moral biti za to delo večji. S sodelavkami se zelo dobro razumem, prav tako tudi z mojstri in obratovodjem Juvanom. Prisluhniti znajo problemom in jih skupaj rešujemo. Želim, da bi bilo tudi v naprej dovolj dela, da bi se naši izdelki dobro prodajali. In da bi se tudi v prihodnje v delavnici tako dobro razumeli. Jože Ravnikar, stružilec polizdelkov v oddelku struženja (tozd 1) V začetku leta je bila kvaliteta lesa slaba in smo imeli pri delu veliko problemov. Tudi nadmere niso bile v redu. Tako pri doma pripravljenem lesu kot pri kupljenem. Vsi delavci imajo normo, z delom hitijo in na točnost premalo pazijo. Kontrola kvalitete je k odpravi tega problema veliko pripomogla. Stanje se izboljšuje. Delavci se med seboj dobro razumemo. Tudi mojster Bavdek se za delo zelo zanima in ga kontrolira. Delam po normi. Da se jo doseči. Biti pa moraš pri stroju. Na splošno nam danes ni slabo, lahko pa bi bilo bolje. Jakob Pogačar, vodja strojne obdelave v mizami Sedaj je stanje v strojni mizami zadovoljivo. V letu 1985 pa smo imeli kar dovolj problemov. Močno nam je primanjkovalo lesa, naročila za delo so bila skopa. Delavce smo morali dajati na delo v grobi rez. Niso se upirali, ker so morali iti tja. Celo rekli so, da je tam boljše. Nekateri so hoteli kar ostati v grobem rezu. Delovne odnose imamo v redu. Sem pa tja tudi pride do kakega manjšega problema, vendar, če se s sodelavcem kdaj vsaj malo ne spreš, nisi kolega. Osebni dohodki naj bi ostali v takem porastu kot do sedaj. Želimo si tudi, da bij bilo v prihodnje dela in materiala dovolj. Če je tako, so ljudje zadovoljni in je lažje delati. Če so plače slabe, se delavci kregajo. Marinka Višnikar, prebiralka polizdelkov v stolarni Še nikoli nisem bila v tovarni tako zadovoljna. Delo imamo, razumemo se tudi v redu, tako z našo Ivico, kot z mojstrom Ulčarjem v montaži stolarne. Kdaj polizdelki niso dobro narejeni in se moramo zmeniti, kdo jih bo popravil. Kadar v našem oddelku ni dela, mora katera iti kam drugam. Temu se ne upiram, ker vidim, da je za tovarno tako bolj prav. Želim, da bi bilo tako kot letos tudi v prihodnjem letu. Če bodo še višji osebni dohodki, bo še boljše. Dela imam že 30 let, čeprav sem rojena 40. leta. Delat sem šla s 15. leti. Poizkusila sem razna obdobja. Ludvik Homar, varilec kovinskih ogrodij Z letom 1985 sem zadovoljen. Delo smo imeli. Norme se da doseči in tudi preseči za kakih 10 %. Delavci se razumemo med seboj. Včasih pride kaka beseda, vendar ni tako huda. Zadovoljen sem, ker je zopet povišanje osebnih dohodkov. Če bo tako v prihodnje, bo dobro. Janez Zabavnik, vzdrževalec strojev in naprav iz tozda 5 V redu je. Nimamo problemov. Treba je delati. Takoj zjutraj grem v določen oddelek in opravljam svoje delo. Posebno veliko dela je v furnirni, pri stiskalnicah in s sušilnikom. Opravljam mazanje in manjša popravila. Na_skrbi imam tozd 1 in tozd 4. Želim, da bi se položaj delavcev v prihodnje izboljševal. Prav bi tudi bilo, da bi iz leta v leto izboljševali naše stroje in orodje. Slavko Bernik, tapetnik v poslovni enoti 5 Težave imam z zdravjem. Boli me roka in hrbtenica, vendar po svojih zmožnostih vseskozi delam. Letos smo v tapetniški imeli delo. Tako smo se tudi v oddelku bolje razumeli. Nekaj vroče krvi je ob prejemu osebnih dohodkov, ker so še posebno tisti delavci, ki bodo šli v pokoj, posebno trudijo za dober preseg norm. Vsakomur gre, da bi imel potem primerno pokojnino. Rad bi videl, da bi se tedaj, ko pripravljamo vzorce za sejme, bolj upošteval tudi naš predlog, ne pa, daje vse že vnaprej določeno. S tem mislim na izvedbo izdelka, barvo in vrsto materiala, kot na kako izboljšavo. Naša glavna prihodnja naloga je dobra kvaliteta, bolj to kot količina. Visoka kakovost bo dala dobro ceno. Želim, da bi mi bilo v prihodnje zdravje naklonjeno in bi mogel opravljati potrebne naloge. Tone Semprimožnik, šofer, ki oskrbuje poslovno enoto v Motniku Dinar nam več ne dohaja življenjskih in drugih stroškov. Vzpodbuda so večji osebni dohodki. V Motniku poznam vse delavce. Eni so zadovoljni, drugi nekoliko manj. Eni so tudi taki, da bi jim težko ustregli. Mislim, da je tako tudi drugod. Sicer pa se v Motniku trudimo, da bi bil Stol z nami zadovoljen. Delo v tapetniški in kovinski delavnici je v veliki meri odvisno od transporta iz Stola. Vsak dan grem dvakrat v Stol. Opravljam tudi nakladanje in razkladanje avtomobila. Z vodjo obrata, Ivanom Piskarjem, se dobro razumem. Vedno se tako dogovoriva, da je prav za delo. Želim, da bi v prihodnjem letu povečali halo in bi imel tovornjak po delu svoje mesto. Upam, da leto 1986 ne bo slabše od letošnjega. Franc Kerec, vodja skladišča gotovih izdelkov v tozdu 2 Z vsakotedenskim obiskom prodajnih delavcev in priprave dela iz tozda seje stanje na področju prodaje izredno izboljšalo. Domenimo se, kaj v tozdu tiste dni lahko naredimo, iz prodaje pa povedo, kaj b/ lahko prodali. Tako se tisto, kar se dela, tudi odpremlja in s tem naredi velika usluga kupcem in tudi nam. Zadovoljni smo. Probleme rešujemo skupno. Zaloge v skladišču so manjše. Ni tudi nepotrebnih kosovnih odprem. Za prihodnje si želim zdravja, da bi lahko prenašal razne probleme, ki se bodo pojavljali in bom tudi sicer lahko delal. Morda bo še koga zanimalo, kako postopamo s strankami. Trudimo se, da jih lepo sprejmemo, se z njimi po človeško pomenimo in prisluhnemo njihovim željam. Ta odnos je prav tako pomemben kot izdelki, kijih izročimo. Nekateri kupci so nad pristopom, ki je potreben, začudeni. Marsikje jim blago skoraj dobesedno vržejo na mizo. Mi smo v skladišču zaradi kupcev, ne kupci zaradi nas. Problem pa so še vedno zamujeni roki. Odvisni smo od marsikoga in vse vpliva na prihod izdelkov v skladišče. Kaj bi želel za leto 1986? Da bi nam kak dinar ostal in bi ga lahko namenili še za kaj drugega. Vanda Milolaža, delavka na Fritzovi stiskalnici v tozdu 2 Dela imamo še preveč. Delamo tudi nadurno. Po nekako tri delavnike na mesec. Osebni dohodki so dobri. Nasploh je v delavnici v redu. S sodelavkami se dobro razumem. Denar ves porabim. Nisem poročena, pa kljub temu. Potem se ve, kako je s tistimi, ki imajo družine. Hodim še v šolo. Dokončujem drugi letnik ekonomske srednje šole v Ljubljani. Šolo bi rada dokončala. Človek mora imeti načrte za naprej. Potem tudi delati ni težko. Dolič Miljana, čistilka v upravni stavbi V tovarni sem zadovoljna. Delo pa je premalo plačano. Nekaj je devete plačilne skupine, nekaj pa desete. Z delovnimi odnosi delavcev na upravi in svojih sodelavk sem zadovoljna. Živim v bloku, s sinom, ki ima pet let in pol. Ne morem reči, da lahko shajam z zaslužkom. 460 tisoč me stane že centralna kurjava. Pa otroški vrtec in drugo. Vendar sem zadovoljna. Naj ostane vsaj tako, kot je. Glavno je, da bi bila zdrava in bi lahko delala. Ivan Volčanšek, vodja nabave V zadnjem delu leta se je stanje na področju nabave materialov in drugega, ki je potrebno za nemoteno delo delovne organizacije, močno izboljšalo. V veliki meri je odpravljeno prejšnje pomanjkanje. Računamo, da bo v prihodnjem letu ponudba večja od povpraševanja. Črna metalurgija in kemična industrija že sedaj ponujata svoje izdelke. Rekel bi, da vendar dokaj uspešno rešujemo probleme naše visoke inflacije. Za evropske razmere so te številke nenormalno visoke, saj so v enem letu kar 3-4 podražitve in enkratno 20 - 30 % povišanje ni redkost. To se sicer pozna v naših žepih, toliko pa nam vendar ne vpliva na standard. Pričakujemo, da se v tem letu 1986 cene nasploh ne bodo več tako močno dvigale in se bo stanje pričelo urejevati. Želim, da bi bilo v prihodnjem letu dovolj naročil in dela tudi za izvoz. Potem bo vse v redu. Vinko Špenko, vodja priprave furnirja v tozdu 4 Dela v naši delavnici imamo preveč. Kdaj pa kdaj napravimo tudi kakšno naduro, sicer pa se trudimo, da bi čimveč naredili v rednem delovnem času. Imamo skupinsko normo in se moramo vsi truditi, da delo dobro teče. Postopanja ni. Kak dan je problem, ker imamo slab material. V našem tozdu je letos veliko novih mladih delavcev. Ti se za delo premalo menijo. Starejši pa težje prenašamo tak odnos, ker smo se v mladih letih naučili dobro delati. Mladi delavci imajo danes takoj dovolj de- narja in jim ni težko. Kdor je poročen, je zadeva drugačna. Ima drug interes. Denarja delavec ne sme takoj zapraviti. Imeti ga mora do naslednjega šestnajstega v mesecu. Se pravi - vsaj dober mesec dni. Želim, da bi bil dober delavni tempo tudi v prihodnje. Glavno je, da ne bo slabše. Če bo delo, bo volja in bo tudi prihodnje leto dobro! Ciril Sivec STABILIZACIJSKE LITANIJE ZA LETO 1986 NAŠE MAME: Dajte nam kave in praška -USLIŠITE NAS! PRIVATNIKI: Davčna uprava - USMILI SE NAS! VSI: Zunanji finančni ministri - PROSITE ZA NAS! »Do dobrih rezultatov se ne pride le z delom izpred let, ampak tudi z znanjem. Znanje pa je treba pravilno ceniti.« »Pred poroko sva sklenila, da se ne bova nikoli skregala. Prvi teden se res nisva!« »Mislila sem, da bodočega moža že dobro poznam. Pa niti tega nisem vedela, da noče delati!« »Danes je plačilni dan in ura je dve. Škoda, da ni še jutri prosta sobota ali pa kar novoletni prazniki.« » Veš, delati se mi ne ljubi. Dober osebni dohodek bi pa rad vzel.« V (Deset minut novoletnega kramljanja Pred novim letom smo običajno boljše volje. Svet se nam zazdi lepši. Pri tem običajno niti ne pomislimo, kaj bi v tem letu morali narediti, pa nismo. Glavno je, da je leto pri kraju in nam ni bilo prehudo. Novoletni čas se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od drugih letnih časov, vendar ima kup prijetnosti. Če se bo le dalo, bomo poskrbeli za dobro pečenko, domače vino in kruh, ki je pečen na stari način. Edina neprijetnost je le, da smo spet leto starejši. Temu pa ob novem letu nekako nočemo verjeti. Letošnji novoletni prazniki bodo daljši od praznovanj v preteklih letih. To nam je všeč. Med prazniki bomo pozabili, če je to počitek po letošnjem letu ali priprava na prihodnje leto. Na delovne dni ni tako prijetno misliti; zadnje dni starega in prve dni novega pa sploh ne. Ker delamo v tovarni, bi bilo prav, da bi malo pobrskali po letu 1985. Za slovo od pe-tice na koncu štirimestne številke in za kratek obračun, kakšni smo bili. Kljub takemu pomisleku bomo ostali prepričani, da smo pravi in dobri, drugi pa slabi. Dobro je, da združeno delo nekako uspeva in ni vsak posameznik odgovoren, če je kaj narobe. Najbolje je tako, kot je: stopiti v gnečo in se tako obnašati kot vsi drugi. Če so drugi taki in nič krivi, zakaj naj bi bili mi. Čeprav delati v tovarni ni nič kaj prijetno, je vendar v njej neka toplina. Ne od ljudi, od naših sodelavcev, pač pa 15. v mesecu, ko dobimo osebni dohodek za prejšnji mesec in poračunamo dolgove za nazaj in skušamo zadeve urediti vsaj za tisti trenutek. Če še enkrat pogledamo delovni koledar, vidimo, da ima 365 dni, od tega pa ni niti 260 dni delovnih; to se pravi, da je bil vključno z letnim dopustom povprečno vsak tretji dan prost. Če k temu dodamo, da bi lahko vsi tudi tiste delovne dni boljše delali, nam sploh ni bilo hudo. Tudi v letošnjem letu je Sto! predelal na tisoče kubikov lesa in na tone drugega materiala in izdelal na stotisoče raznih kosov pohištva; vse z enim namenom, preživeti to bolj sušno leto našega samoupravnega življenja in truda, da bi popravili tiste vrzeli, ki nam zijajo že deset in več let. Pomenili smo se, da bo samoupravni odnos, pripadnost družbi in s tem vsem našim delovnim sredinam tisto vodilo, s katerim si bomo zastavljali naloge in ob katerem bodo te vedno premajhne. Lepo je bilo brati tako lepo napisane besede in še lepše verjeti našemu novemu dnevu. Ko smo začeli leto 1985, so bili pred nami vsi delovni dnevi, kup dogovorov, letni plan in pripravljenosti vsakega delavca, da bo po najboljših močeh prispeval k skupnim uspehom. (Kot da bi bili uspehi že sami po sebi umevni in se zanje ne bi bilo treba pri tem truditi.) Se z nečem smo zakorakali v letošnje 85. leto. S precej novim vodstvom, ki je že pred lem pokazalo,-da se da v tovarni vendar bolje delati in tudi več zaslužiti. Morda bo kdo rekel, kaj pa pomeni 1500 članskemu kolektivu nekaj ljudi, vendar se je treba samo spomniti nekaj let nazaj. Delavec za strojem in mizo mora po naši stari navadi imeti nekoga, v katerega ima zaupanje in za katerega je prepričan, da mu bo vsak mesec dal plačo. Stari Stolovci smo navajeni na tak način, čeprav bi, če bi pogledali v paragrafe, morali drugače zapisati. Kritično bi bilo, če bi rekli, da ni veliko delavcev tudi v tovarni zelo marljivo delalo. Skoraj tako kot doma. Če pa pomislimo, da nekateri ljudje tudi doma ničesar ne obrnejo, potem so prej omenjeni Stolovci bili na poslu od teh še marljivejši. Vse, kar je skupnega, se začne s skupnimi dogovori, za katere je potreben predhodno pripravljen napisan material. Gotovo so tudi izjeme, vendar je bilo tudi letos v glavnem tako, da se za tisto, kar se je sklepalo na samoupravnih organih, nihče od delegatov ni posebej belil las._ Če je neko delo v delovni organizaciji dobro organizirano in se vidi, da je od tega tudi zaslužek, zakaj bi se potem na skupnih sejah žrli do kosti, ko pa je vendar tako urejeno, da bo prav in uspeh tu. Udeležba na raznih sestankih v letu 1985 je bila zelo različna. Nič posebnega pa ni bilo, če je bila večkrat slaba in so tisti, ki so po službeni dolžnosti morali priti, dopovedovali svoja poročila vsak še enemu ali dvema iz neposredne proizvodnje. Navidezno zelo majhna stvar je malica med delovnim časom. Ob gledanju planskih ciljev skoraj zanemarljiva. Pa ni tako. Če bi vprašali veliko delavcev, kaj jim malica pomeni in bi pošteno odgovorili, bi rekli, da je zelo pomemben de! vsakega dejavnika. Ko smo že pri malici, moramo dati vse priznanje našim kuharicam in s tem vsemu tozdu 8, ko nam v taki draginji pripravlja okusne in izdatne tople in hladne obroke. Težko si predstavljamo, kolikšni so stroški. Malo se nam bo pričelo svitati; če bomo dobro malico za dva človeka pomnožili z vsaj sedemsto. Po delavnicah so peli stroji, po montažah stiskale korpusne stiskalnice in po skladiščih drsali »rudli«. Delavci so se jezili na normirce, ker nimajo čisto nobenega posluha za težko delo. Mesečna preseganja pa so pokazala, da se da vsako normo preseči za petino, če je »folk« za to. Naši izdelki niso ravno poceni, ker so kvalitetni, trajni, lepi in funkcionalni. Bolj pomembna je druga ugotovitev v prejšnji misli, zato naših stolov in omar v trgovinah ni vedno na voljo. To je dokaz, da je naša roba pravilno vrednotena in zato tudi iskana. Ob prehodu v drugo delovno leto so nujni novi načrti, ki bodo večji od letošnjih in ob katerih bo marsikak mojster rekel, da so bili neumni tisti, ki so jih pripravili. Ti ljudje pa ne bodo rekli, da je neumno, ko je 15. kak stotak več v kuverti in ob koncu leta 1986 bodo pozabili, da se je dalo tudi nekoliko več narediti. Preveč v živo ob takihle pogovorih ne boste segali, brez pomena pa so tisti, če so preveč površinski. Ob prostem tednu ob koncu tega leta in začetku novega je vendar primeren trenutek, da naredimo inventuro čez svoje delo in končno le priznamo, da bi se vsaj nekaj več dalo narediti. C. S. Morda mislimo, da imajo vsi upokojenci toliko časa, da ne vedo kam z njim. Ne bo držalo! Nekateri se med seboj takole pozdravljajo: »Ti, dober dan!« «Nimam časa!« »Kako zgrešena je miselnost, da bodo naše delo že drugi opravili!« Tako mimogrede Z1S se je odločil za nepričakovano potezo. Izdelal je osnutek zakona, po katerem lahko zaposlenim v zveznih upravnih organih preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, če to terjajo interesi službe. Z uveljavitvijo tega zakona se bo verjetno lahko upokojilo 2000 delavcev v zvezni administraciji. KONČNO JE NA ZIS-u NEKOMU PADLO NEKAJ KONKRETNEGA IZ GLAVE. Med državami, članicami OPEC-ov in ostalimi petimi proizvajalkami nafte, ki niso članice omenjene organizacije, se obeta vojna cen. Gre za kontrolirano črpanje nafte in enotne cene. Ker ostale države ceno nižajo, grozi Nigerija s povečanjem črpanja in močnim znižanjem cen. KAKO PRIJETNE GROŽNJE; NA ŽALOST SE NAS NE TIČEJO . . . Dne 9. 12. 1985 je v redni obtok denarja Narodna banka Jugoslavije dala bankovec za 5.000 dinarjev. BOLJE BI BILO, ČE BI POČAKALI ŠE NEKAJ MESECEV IN NOVEMU BANKOVCU DODALI ŠE ENO NIČLO. V skupni akciji jugoslovanskih in avstrijskih varnostnih organov so ujeli 12 storilcev, ki so osumljeni, da so sodelovali pri tihotapljenju otrok iz Jugoslavije v Italijo. Zajeli so tudi skupino desetih otrok. DEJANJE VREDNO OBSODBE. RES PA JE, DA VSAK IZVAŽA, KAR IMA. Dvojna zmaga Petroviča in Križaja v slalomu, odlično tretje mesto Mateje Svet v super veleslalomu in dvojna zmaga Primoža Ulage so rezultati trdega dela v pripravljalnem obdobju. JAZ PA MISLIM, DA IMAJO VZORNIKA V NAŠEM DINARJU, KI TUDI ODLIČNO BRZI NAVZDOL. Mitja Redja Brušenje navadnih, predvsem pa widia orodij za lesno obdelavo je zelo natančno delo. Prav od dobrega brušenja je odvisno, kako bo potem delavec na stroju delal. Marjan Pohlin je šel pri pripravi orodja še precej dlje. Sposoben je sam narediti nove svedre in rezkarje. Pri tem pa so seveda še dodatne zahteve. »Vedno delam, da imam narejenih dovolj komadov. In da so še ravno toliko kvalitetni, da mi jih kontrolor ne zmeče ven.« Po daljšem premoru smo se na uredniškem odboru odločili, da objavimo nagradno križanko. Rešitve pošljite najkasneje do 10. januarja 1986 na naslov uredništva. Trem žrebancem, ki bodo križanko pravilno rešili, bodo podeljene nagrade, trije stoli. Veliko uspehov pri reševanju!