Pababa
kulturno - poHiično glasilo
(Vtiel r&ožie in dobtr tUok a hom- Ufa te tfjoku"-doojno pa-lUlfo	(Vam. želi (Vala.
Trgovina BLAŽEJ
Zgornje Llbuče pri P iberku, telefon 302
Lastna brza dostava v vsa kraja Podjune!
s v etov mh in dom očih do go dkov
bodilu uiud Celot« 2 — VcrliigtpotLiuiii klageutun 2.
LETO XIII./ŠTEVILKA 51-52
Izhaja v Celotcu — ErecheiiiuiigMtn klagcnluri
CELOVEC, DNE 21. DECEMRRA 1961
BCTwaaiiinain m
CENA 2.- ŠILINGA
BOQ
v znamenju otroka
Od vekomaj je Beseda božja, »po kateri je nastalo vse in brez katere ni nič nastalo, kar je nastalega«, veselje Očetovo. Njej velja Očetov glas iz odprtih nebesnih vi-nad Jordanom: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam svoje dopadenje«.
Od prvega trenutka, ko je ta Beseda božja, spočeta od Svetega Duha, v Devici Mariji meso postala in začela med nami prebivati, pa se razteza in razširja to Očetovo dopadenje tudi na vse, ki postanejo po zakramentalnem prerojenju deležni božje narave Njega, ki je po zemeljski Materi postal deležen naše človeške narave.
Zato blagovest svete noči Dete božje, v plenice zavito in v jaslice položeno, s poudarkom imenuje: »Sina prvorojenca«. Kristus, včlovečeni, edinorojeni Sin večnega Očeta, je vsem, ki so ga in ga bodo v pravi, resnični veri sprejeli, »dal pravico, da postanejo otroci božji, ne rojeni t* poželenja mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga«. Po tem skrivnostnem pre-tojenju se povzdignejo izvimo-grešni otroci Adamovi, ubogi otroci padle pramatere ^ve, v čudovito pobratimstvo s »Prvorojenim izmed mnogih, neštetih bratov«.
Tudi našemu, v svoji pretežni večini slej ko prej otroško vernemu slovenskemu uarodu in drugim milijonom njegovih *vestih sinov in hčera, j>orojenih v teku dolgih stoletij je bila in je ta božična blagovest ncizčrpljiv vir najčistejšega in Uajplemenitejšcga božično-prazniškega veselja. Ob jaslicah, ob toplem siju neštetih jučic na lx>ž.ičnih drevescih naših domov 'n na božičnih oltarjih naših božjih hra-uiov zasluti, začuti in doživlja na edinstven način bližino velikega, nadvse vzvišenega l^oga. Tu se mu On predočuje v milih podobah revnega človeškega otroka, obdanega °d ponižne zemeljske matere in moža-delav-ca, v vzdušju in dihu domačih živali. V domači farni cerkvi pa sc mu daruje pod Podobo vsakdanjega kruha.
To otroško-verno veselje ga je navdahnilo in navdušilo k mnogoličnim izrazom m izlivom pristne ljudske poezije v blagoglasnih božičnih pesmih in ljudske umetnosti okoli božičnih jaslic in drugih oblik imžičnega praznovanja. Vso svojo najglobljo in najčistejšo ljubezen, pa tudi svojo najglobljo in najbolj skelečo bol prinaša *n izliva preprosta, še neizkvarjena, še ne zastrupljena, še ne napuhnjena, še ne po-lnjčena ljudska duša pred svojega velikega, svetega, vsemogočnega Boga, v neizmerni ljubezni se ponižujočega in ponižanega »Prvorojenca izmed mnogih bratov.«
V	slovesnem, nad vse častitljivem dogajanju okoli svete noči in božičnih praznikov v znamenju božjega otroka in nedolžnih otročičev pa se razodeva in vedno spet na novo izpričuje nekaj za človeško življenje vekovito veljavnega in odločilnega.
Najvišja vrednost otroštva sploh in zato 'ndi zadnji razlog za to, da je Bog sam po-stal otrok, je pač v tem, da je otrok najnapornejša vidna podoba, simbol mladosti, vedno spet se obnavljajočega življenja. Kakor je starček vidna prikazen staranja, propadanja, hiranja in umiranja, tako je o* 'rok vedno na novo očarujoča in razve-H'ljujoca podoba Njega, pred katerim spoznavamo in izjavljamo v pristopni molitvi začetku sv. maše: »Stopil bom k božje-nui oltarju, k Bogu, ki je vir moje rado-sti in mladosti.«
V	otroku se človeški rod vedno spet obnavlja. Edinole v otroku se mu odpira ne-Usahljiv in ncizčrpljiv vrelec novega, zdraha, rastočega, plodovitega življenja. Ti-
Svefa noč v družini
Zupet prihaja tiho in nežno, kot padajoče snežinke, med nas skrivnost božične noči z vso svojo mogočnostjo in milino. Tolikokrat je že prišla z velikega neba na našo ubogo zemljo, a vedno je novo doživetje, večna skrivnost, ki nas obnavlja in pripravlja za večnost.
Praznovali smo ga doma brez hrupa, preprosto in tiho, pa z vsem veseljem, vsem sijajem in vso lepoto.
Že zgodaj dopoldne pa smo pričeli z delom. Mah je bil pripravljen in osušen, deska 'in prtiček pritrjena. Do mraka so bile jaslice postavljene. Ker sem ves živel z njimi, se mi je zdelo, da lepših jaslic nimajo nikjer. Hišo smo pokropili in .pokadili. Če sem le mogel, sem vrgel čimiveč kadila na žerjavico, da bi. bil sveti večer še bolj svet. Od časa do časa sem pogledal skozi okno v noč in siadak občutek me je objel ob veliki misli, da je nocoj resnič-
no sveta noč, čisto drugačna od vseh drugih noči. Po prstih sem hodil po hiši, ki je bila vsa očiščena, poribana in pomita. Ob blagoslovljeni žerjavici smo prižgali jaslice. Zdrknili smo na kolena in zapeli svetonočno pesem:
O sladka noč božična ti, presrečna si nad vse noči; zato se vse te veseli. ..
Evangeljska zgodba in njen nauk
Ob svitu prižganih jaslic sem — edini študent v naši hiši — vzel v roke evangeljsko knjjigo in s trepetajočim glasom prebral večno lepo zgodbo: »Tisti čas je prišlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. In vsi so se šli 'popisat vsak v svoje mesto. Sel je tedaj tudi Jožef iz Galileje iz mesta Nazareta v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo
Fr. GorSo: Rojeno je božje Dete
sti »na-rod«, ki nima več telesne in duhovne, fizične in moralne sile za nov »za-rod«, ki se v egoizmu in materializmu svojih sodobnikov začenja »braniti« otrok, ki se v nadnaravni smeri in sferi začne upirati klicu in poklicu v večno božje otroštvo, je pa brezupno izgubljen.
Da bi naše še dobro verno ljudstvo v luči te božične vere, tega lw>žičnega upanja,
te božične ljubezni pravočasno znalo spoznavati in razločevati svoje prave in iskrene voditelje od lažiprerokov in laživodite-Ijev, svoje skozi dolgih deset in več stoletij zveste, resnične prijatelje od »paradiža na zemlji« obetajočih mu laži-prijateljev, to bodi prisrčna skupna božična molitev in medsebojna najboljša božična želja vseh in za vse, ki so blage volje.
M
ipi
i
S
"M§
Slo txe.net iz ('Hoža,
('Podjune in Užil je
želimo vsem rojakom doma in po širnem svetu blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1962
m
■i Giaeodui st%et
komikih. Slooeneea
i
zaročeno ženo... Prigodilo se je pa, ko sta bila tam, da so se dopolnila dnevi, da bi porodila; in porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v hiši.« (Luka 2, 1-10)
Globoko v naše duše je padla božična milost. Pobožno veselje nad Gospodovim rojstvom nam je zakipelo v srcu. Najzgovornejša pridiga bi nas ne mogla tako ganiti, kot nas je ganila preprosta svetopisemska beseda.
Seveda sem videl ovčke, mehki mah, hlevček z voličkom in osličkom, Mater božjo, svetega Jožefa, pastirce, angele in božje Dete — duša pa se mi je izgubila v poljane nedopovedljivih skrivnosti, premagana od veličine nebeške moči, in molila Sina Device, rojenega iz nebeškega Očeta. Pokleknil sem pred čudežem božje ljubezni, ki nam je odprla izgubljeni raj in nam okrasila temo duše z lučjo milosti.
Pomni, prijatelj moj dragi, da se hoče Gospod na sveti večer razodeti tudi tvoji duši, ki naj bo zato blesteča, oblečena v snežnobelo obleko čistosti in oborožena z orožjem luči. Okras svetega večera naj bo molitev, pa ne tista glasna molitev, ki se razkorači pred krščansko srenjo, molitev, ki je zaverovana sama vise in s samo seboj zadovoljna, kakor nevesta v sijajni poročni obleki, molitev, ki jo imenuje Gospod molitev '{rogam o v — ne! — temveč tista tiha, otroško vdana, iz najglobljega srca kipeča molitev. Ta molitev skoro nima besed; to je le jecljanje in molčanje, koprnenje in sveta želja govoriti z Očetom. Kdor tako moli, ta bo prejel v molitvi moči, da bo mogel v Jezusovem imenu delati m se ozaljšati za Gospoda na sveti večer. Ta okras je v natančnem izpolnjevanju dolžnosti in v ljubezni tudi do sovražnikov, v miroljubnosti in ljudomilosti — z eno besedo v zmagi nad samim seboj.
Prijatelj, ako tako živiš in tako moliš, se zelo dobro pripravljaš na veličastni božični praznik in deležen boš vse lepote svetega večera.
S tihimi koraki bo stopil sveti večer v tvojo dušo z vso prijetno domačnostjo in z vsem bogastvom božičnih skrivnosti. Ob pogledu na jaslice se ti bodo odprle oči in zazrl boš pred seboj v malem Detetu, v Sinu Device, večnorojenega iz Očeta. V vsej jasnosti boš gledal pred seboj čudovite skrivnosti božične noči. Bog se bo tvoji duši razodel v vsej svoji neskončni ljubezni.
Politični teden
Po svetu ...
Božična blagovest ob rožljanju orožja
Zbranost predbožičnega tedna, zadnji .teden adventa ali prihoda Gospodovega, prihod Kralja miru, so letos motili poki ■pušk in topov ter prasketanje strojnic v Kongu in v Indiji.
Konec minulega tedna je namreč zagrabil za orožje nekdo, ki je doslej največ govoril o miru, to je indijski ministrski predsednik Nehru, ki je z nadmočno oboroženo silo napadel 450 'let stare portugalske posesti ob Indijskim oceanu, mesto Goa in 'bližnje teritorije.
O portugalski pravici do Goe ter o indijski upravičenosti do te svoje posesti so danes mnenja lahko različna, toda obsodba nasilja je.enoumna.
Goa in področje, nad katerim so doslej izvajali oblast Portugalci, meri skupno .‘1900 kvadratnih kilometrov in je že 450 let v indijski posesti. Svojčas je bila sedež portugalskega podkralja in je še danes sedež katoliškega nadškofa. Kot upravno središče portugalskih kolonialnih posesti v Indiji (ki jih je medtem Portugalska izgubila) pa je bilo močno evropeizi-rano. Dobre tri četrtine prebivalstva (skupno 630.000) je katoliške vere in je glede kulturnega standarda na mnogo višji ravni kot prebivalstvo obkrožajoče indijske države. Zaradi večstoletne kulturne in gospodarske povezanosti s Portugalsko si to prebivalstvo ni nikdar kaj prida želelo k Indiji, ki je postavila zahteve po priključitvi Goe in ostalih portugalskih ozemelj .po letu 1947, to je, ko je zadobila politično samostojnost. Zato je Indija ves čas dosledno odklanjala portugalske predloge o plebiscitu v Goi.
Ghandi bi se obrnil v grobu
Indijski napad je zbudil veliko nevoljo •in zadrego na Zapadu. Portugalska je član atlantske skupnosti. Dočim javnost brez obotavljanja označuje Nehrujevo akcijo kot nasilje, ki mu je moč najti primere samo v Hitlerjevih »priključitvah« obrobnih nemških predelov v letih pred izbruhom druge svetovne vojne (Memel, Sudeti itd.), pa so vlade previdnejše v svojih sodbah, 'kajti Indija je najpomembnejši nev-cralist, ki si ga Zapad poskuša pridobiti na svojo stran. Nudi mu tudi obrežno gospodarsko pomoč. Le v Moskvi očitno odobravajo Nehrujevo akcijo, kot pač tam odobravajo vsako nasilje, ki gre v njihov račun. Primer: Madžarska. Pokojni Ghan-tli, veliki učenik indijskega ljudstva, ki se je boril proti kolonialnemu gospostvu Angležev, prav tako pa proti nasilju, bi se ob današnji akciji svojih naslednikov, da, svojega najljubšega učenca, obrnil v grobu. Zgodba Goe pa je nov nauk, da so človeški »evangeliji« lažnivi, in da je resničen evangelij miru samo eden, blagovest božične noči.
Zmešnjava v Kongu
■Drugo področje, kjer še vedno govori orožje je Kongo. Varnostne čete Združenih narodov, ki so po prenagli izrožitvi poli-tične oblasti s strani Belgijcev nezmožnim domačinom, prevzele neprijetno breme belgijskega kolonialnega gospostva, ne morejo in ne morejo napraviti miru. Boji v Katangi, najbogatejši provinci te nekdanje belgijske kolonije, še vedno trajajo, čeprav je silam Združenih narodov z vojaško premočjo uspelo zlomiti odpor krajevnega veljaka čombeja, ki se zavzema za samostojnost Katange. Vendar pa s tem edinost Konga še dolgo ni vzpostavljena. Položaj je zelo zapleten, kajti Kongo je mešanica ljudstev brez skupnih vezi in na nizki kulturni stopnji. Ameriška vlada v svojem skoraj naivnem antikolonializmu podpira akcijo Združenih narodov, dočim sta Velika Britanija in Francija svojo prvotno podporo umaknili, deloma zato, ker se je izkazalo, da uživa Čombe resnično podporo ljudstva in ne le rudarske družbe »Union Miniere d’Haute Katanga«, ki je lastnica bogatih rudnikov bakra, urana in diamantov ondi. Poleg lega je med kongožanski-•mi oblastniki Čombe edini, ki je v svoji provinci naredil red, dočim obstoji »cen-iralna vlada« premierja Adoule v Leopold-villu praktično zgolj na papirju. Poleg tega pa je Čombe edini gotovi antikomunist, dočim Adoula niha sem in tja, njegov podpredsednik Gizenga, ki je gospodar v »Vzhodni provinci« pa celo škili proti Vzhodu. Tako se prepletajo politični, go-
spodarski, krajevni in širši afrikanski interesi v Kongu, ki postaja nekako politično gnojišče in smetišče Afrike in nezrelega Črnega nacionalizma.
Albanija v neprijetni izolaciji
Poleg teh dveh vročih bojišč pa sta trenutno omembe vredni še dve bojišči hladne vojne. Začnimo kar po abecedi.
Albanija, mala državica ob južnem Jadranu, ob vhodu v Sredozemlje, je postala »jabolko« prepira med dvema orjakoma. Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Albanija se je takoj po letu 1945 naslonila na Jugoslavijo v okviru takrat še velikega in enotnega komunističnega bloka od Vladivostoka do Jadrana, toda ko je izbruhnil leta 1943 spor med Beogradom in Moskvo, se je Albanija postavila na stran Sovjetske zveze in postala napadalni oven sovjetskega bloka proti titovskemu »revizionizmu«. K temu se je pridružil še iredentizem, kajti v Jugoslaviji živi okrog tri četrt milijona Šiptarjev albanskega pokolenja. Albanija je postala tudi sovjetska vojaška baza. Sovjetske podmornice na otoku Sassenu v Otranskem prelivu so tako Italiji kot Jugoslaviji zapirale izhod iz Jadrana v Sre-dozemslko morje, obenem pa so bile sovjetska predstraža na »vratih« v atlantsko Sredozemlje. Sovjetska zveza je podpirala tudi gospodarsko Albanijo.
Ko se pa je pred nekaj leti pojavil spor med Moskvo in Pekingom, je Albanija potegnila s komunističnimi Kitajci. Sovjetska zveza je umaknila svoje strokovnjake in tudi 'podmornice so (razen dveh, ki so jih Albanci »ukradli«) odšle. Kot vojaška baza je namreč spričo razvoja atomskih podmornic in medcelinskih raket postala Albanija odvišna, ohranila pa je vrednost kot politična postojanka. Ta je sedaj v rokah Pekinga, toda vprašanje je, kako dolgo bo poldrugi milijon prebivalcev bro-ječa Albanija, ki je vselej živela v strahu pred svojimi večjimi sosedi, mogla vzdržati v izolaciji ne le proti Jugoslaviji, ampak tudi proti Sovjetski zvezi. Kitajska je namreč predaleč, da bi mogla uspešno pomagati, po drugi strani pa je očitno, da bo Albanija Kitajski služila kot drobiž za poravnavo velikih računov s Sovjetsko zvezo. Sedanji položaj lahko vodi končno v propad države same, na katero se željno ozi-irata obe sosedi, Grčija in Jugoslavija. Toda vsaka ozemeljska ojačitev teh dveh ne bi prijala Italiji. Ta je minuli teden v naglici sklenila trgovsko pogodbo z Albanijo,
ki predvideva 50-odstotno povečavo medsebojne trgovine. Vodilni italijanski list »Corriere tlelle Sera« pripominja, da »Ita-lija ne more ostati ravnodušna spričo tega, kar se dogaja tako blizu njenih obal, ter izraža upanje, da »Jugoslavija ne bo rušila sedanjega jadranskega ravnotežja«. Ga tudi verjetno da ne, ker so stiki med Itak'jo in Jugoslavijo sedaj zelo dobri in spada Italija med naj širokogr ud p e j š e dajalce posojil Jugoslaviji, kar je toliko važnejše sedaj, ko je ameriški stric Kennedy začel stiskati mošnjiček.
Konferenca zunanjih ministrov
V Parizu so se sestali štirje zunanji za-padnl' ministri (Združenih držav, Francije, Velike Britanije in Zapadne Nemčije, da poskušajo doseči sporazum glede enotnega stališča Zapada pri morebitnih pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Predvsem gre za enotno stališče glede Berlina. Po zamovoljnih spremembah, ki jih je izvedla Sovjet, zveza, to je razdelitev mesta na dva dela ter zamašitev »Okna« za begunce iz Vzhoda na Zapad, hoče Sovjetska zveza sedaj pripraviti Zapad dp tega, da ta položaj prizna, obenem pa tudi potrdi vzhodnonemško državo, s katero hoče Moskva skleniti mirovno pogodbo. Ameriški predsednik Kennedy se zavzema za pogajanja glede Berlina in to predvsem iz notranjepolitičnih razlogov, ker si amerikansko ljudstvo najbolj želi mir. Tudi Angleži so za pogajanja, ker vedo, da 'bodo morebitne koncesije šle na račun Nemcev. Zapadna Nemčija, ki je sprva sicer bila proti pogajanjem, je na ameriško prigovarjanje pristala na Konnedy-jevo stališče, čeprav nerada, toda kaj hoče, ko je ameriška vojska v Zapadni Nemčiji edini zanesljivi garant nemške svobode. Proti 'pogajanjem je pa francoski predsednik De Gaulle, ki pravi, da kar so Sovjeti mogli sami narediti, so itak naredili in da nihče kitajskega zidu ne more v Berlinu več podreti, kar se pa njihovih drugih groženj tiče (nemška mirovna pogodba, izgon zapadnih sil iz Berlina, atomske bombe itd.) pa so prazne, ker jih Sovjetska zveza ne more uresničiti. Zato bi pogajanja imela samo to posledico, da bi Zapad priznal sovjetsko samovoljo. De Gaulle pravi: Sovjeti so sedanjo berlinsko krizo sami ustvarili, pa jo naj sedaj še sami s sveta spravijo. — In prav ima.
Tako gre svet v Božič 1961, še vedno razklan v dva velika tabora, oba mogočna, a oba tudi spodjedena po notranjih nasprot-stvih, ki slabe njuno udarno moč ter preprečuje prelevitev »hladne« vojne v ognjeno. Zato lahko zaupamo, da bo končno vendarle obveljala pebeška blagovest miru »ljudem, ki so dobre volje«.
... in pri nas v Avstriji
Parlament je sprejel proračun 1962
po 55 urah debate, v katerih se je oglasilo 95 govornikov, ki so obenem z govori ministrov ter delom finančnega odbora — o katerem smo že poročali, porabili za to delo, to je govorjenje dobra dva tedna (od 6. do 21. novembra). Treba je torej vsekakor ugotoviti, da je bil proračun dobro prerešetan in pregovorjen, po drugi strani pa ostane resnica, da je bil na koncu sprejet takšen kot je bil dogovorjen v koalicijskem odboru. Torej je bilo vse govorjenje za nič in to se je že vnaprej vedelo, ker je v zadnjih letih bilo vselej tako. Kljub temu pa je proračunska debata prinesla nekaj tehtnih spoznanj.
Med številnimi govorniki, ki so — povsem po pravici — tožili, da ima parlament, premalo besede pri odločanju o državnih izdatkih zaradi vsemogočnega proporca med obema vladnima strankama, eden izmed poslancev je opozoril na še en, prav tako realni razlog zakaj je parlament izgubil svojo najsvetejšo pravico, pravico do proračuna, ki je pred stoletji pomenila začetek parlamentarizma vobče. Na kratko povedano: Na Angleškem, domovini parlamentarne vladavine, so si namreč že v 12 stoletju predstavniki stanov in mest izgovorili pravico, da sme kralj davke pobirati le s privoljenjem parlamenta. Iz tega je po postopni razširitvi volilne pravice na vedno širše plasti ljudstva in končno po uvedbi splošne in enake volilne pravice nastala sodobna parlamentarna demokracija. Toda to pri nas ne velja več, vsaj v praksi ne, kajti poslanci ali »zastopniki ljudstva« so vezani na »strankarsko disciplino« pri glasovanju v parlamentu ostala jim je pravica govorjenja, ne pa več odločanja, ki je prešla na vodstva strank. Eden izmed poslancev pa je navedel še en razlog, namreč da sc spričo
kompliciranosti proračuna posamezni poslanec praktično sploh ne more spoznati v proračunu. Ta obsega 450 strani in ga poslanci dobe v pogled nekaj dni preti debato. Učinkovita kontrola je torej neizvedljiva. Predlagal je, da bi si naj poslanski klubi posameznih strank razdelili delo tako, da bi določene oddelke proračuna obravnavali »strokovnjaki« med poslanci in to ne le malo pred proračunsko debato, temveč skozi vso leto in v ozkem osebnem kontaktu s pristojnimi uradniki po ministrstvih.
Končni namen koalicije
Druga značilna izjava, ki je padla v parlamentu, pa je mnenje socialističnega poslanca Eibeueggerja, ki je brez ovinkov priznal, da je sedanja vladna koalicija, ki že nad 15 let ziblje Avstrijce v gugalnici labilnega ravnotežja nekje med zmerno levico in desnico, le začasna in za njegovo stranko le prehodna stopnja h končnemu cilju: k popolni oblasti, ki je ne bi bilo treba deliti z nikomer. Ta poslanec je zbudil javnost iz prijetnega zibanja, v katerem se miroljubni Avstrijec ob vseh nedostatkih koalicije, vendar ne čisto zadovoljen, tolaži, da je tako še vedno bolje kot pa državljanska vojna, ki se je boji ob vladi ene same stranke. Z naravnost ganljivo vnemo zato obe stranki — nekdanji nasprotnici v prvi republiki — praznujeta obletnice neprijetnih dni iz te dobe in ena s prstom kaže na drugo, potem pa gresta zvečer spat skupaj v koalicijsko posteljo. Obe to delata v upanju, da bi se pri kakih volitvah miroljubni volilec le zmotil in dal eni stranki — preveč glasov...
Novi proračun kljub sprejetju v božičnem času ne prinaša daril za nikogar, ker je finančni minister Klaus v glavnem uspel s svojim — sicer pravičnim — konceptom
varčevanja in zmanjšanja primanjkljaja. Tako so bile zahteve posameznih ministrov zelo prikrajšane in vse zahteve po olajšavah dajatev odbite ali odgodene. Novi proračun predvideva 52 milijard rednih dohodkov in 52,5 milijard rednih izdatkov-, nadalje pa je v izrednem proračunu predvideno še 1,3 milijarde izdatkov, s čemer bo torej predvideni primanjkljaj od več milijard lani zmanjšan na 1.8 milijarde.
Božično darilo
Kljub štednji pa je tudi letošnji proračun višji od lanskega, ker so se pač cene m splošno dvignile. Brez darila pa se tudi letos državni zbor pred Božičem ni mogel raziti. Ko že darila ni mogel dati davkoplačevalcem, ga je pač dal — samemu sobi. Potem, ko je državni zbor 55 ur debatiral o proračunu, je nato brez'debate sprejel koalicijski predlog zakona o pokojninah ministrom, državnim tajnikom in poslancem ter deželnim glavarjem. Ministri, dr žavni tajniki in deželni glavarji ter državni poolanci in zvezni svetniki bodo po treh lotih »dela za narod« že imeli pravico do »ponzijona« in sicer v tem primeru le polovičnega (50 odst.), za vsako nadaljnje leto »službe« pa se pokojnina poveča.
Davkoplačevalci, ki so pričakovali od tega proračuna znižanje davkov, bodo pa morali počakati do junija naslednjega leta. Posebna, zopet proporčna komisija bo »preučevala« to vprašanje. Znižanie davkov bo pa možno le, ako bo tokrat kaj več denarja v državni kaši, to je če se bodo državi dohodki bolj zvišali, kot je to v pro računu finančni minister predvidel, škrat ka če bo avstrijski davkoplačevalec prid-nejši kot to od njega vlada pričakuje, ali še drugače: če si bo znižanje davkov s po večanim plačevanjem davkov sam vnaprej plačal!
SLOVENCI
(/flma in po topili
Slovenski koncert v Braziliji
Slovenci v Sao Paulo, drugem naj večjem mestu Brazilije, so priredili lep uspel koncert slovenskih pesmi. Na sporedu je bilo 13 narodnih pesmi, več instrumentalnih točk in pet deklamacij. Prireditve sc je udeležilo 150 slovenskih rojakov iz mesta in okolice, med katerimi so nekateri prišli od zelo daleč. Iz 430 km oddaljenega mesta Rcsende je prišel prof. Emil Savelli z gospo in otroki. Njegova družina je namreč izpolnila polovico programa. Dobrih 300 km je prepotoval 70-Ietni kanonik Janez Anbrož, ki je bil že v Braziliji rojen, da sliši lepoto pesmi, o kateri mu je mati toliko lepega pripovedovala. Iz (iOO km oddaljenega mesla Assisi je prišel velcindustrialec Albert Fedel, ki j‘ pred prvo svetovno vojno zapustil slovensko zemljo-a je po 50 letih zopet rad prišel med Slovence. Zelo dolgo pot • je moral opraviti Walter John Levar, generalni tajnik brazilske podružnice ameriškega gumarskega velepodjetja Firestone, ki j« sin slovenskih staršev rojen v Združenih državah, a vedno rad zahaja v slovensko družbo in posebno ljubi slovensko pesem. Slovenskim rojakom, ki so |m> letu 1945 prišli v Brazilijo, je velikodušno pomagal iz prvih težav, za kar so mu še danes hvaležni. Vse rekorde v daljavi pa je posekal ing-Jože Bavdaž, ki je potoval 2000 km. Glavni govornik je bil dr. Eni] Fonda, slovenski rojak, ki je pred kratkim kot prvi bil promoviran za doktorja latinščine na katoliši univerzi v Sao Paulo-Na koncertu so mu v priznanje poklonili lep" darilo.
f Gustav ?ilih
Pred kratkim je umrl v Mariboru pedagoš1'' svetnik Gustav šilih, eden izmed najvidnejših slovenskih vzgojiteljev zadnjega pctdesef.etja. Odlikovala ga je neumorna delavnost. Po nekaj let poučevanja na ljudski šoli je postal profesor peda gogike na mariborskem učiteljišču, kjer je ostal 25 let. Poleg svoje poklicne dejavnosti pa jc razvil obsežno javno delovanje, ki je imelo vseslovenski ]>omeii in odmev. Ustanovil in vodil je pedag« ško centralo v Mariboru, ustanovil in dolga let' je urejeval Koditcljiski list. Pripravil je več letnikov Pedagoškega zbornika. Napisal je več str" kovnih knjig ter dve mladinski povesti, ki sta sf zelo priljubili; Nekoč je bilo jezero in Beli dvoi Njegovo ijajvečje delo, razprava o vzgojeslovju, P;* je še v tisku.
Stolica za slovenilino v Milanu
Na fakulteti za književnost na milanski kat" liški univerzi je bila letos ustanovljena stolica w slovenščino. To je prvič, da jc dobila slovenščin3 in književnost posebno stolico na kaki Italija*1*'4’ univerzi.
0-) ^Bariloeluili - nu d sloaemklmi (jozniki
(Popotne vtise popisuje koroSkim bralcem Vinko Zaletel)
Revolucija v Barilochah
Pa ne krvava, tudi ne z oficirji kot je v Južni Ameriki navada, ampak mirna. Povzročili so jo slovenski športniki in gorniki. Ko so drug za drugim prišli v Bariloche (izg. Bariloče), so prinesli razmah, življenje v ta doslej mirni kraj. Tam je že obstojal »Club Andino Bariloche«, toda Ar-gentinof^bolj ljubijo denar in uživanje kot idealizem in žrtve, ki jih zahteva planinstvo. Postali so člani tega kluba in začeli tekmovati in zasedli so vsa prva mesta, fer-tham je postal prvak v teku na dolge proge, Danko Bertoncelj pa v slalomu in v skokih. Ta je postal pozneje smuški učitelj in je treniral tudi argentinsko vojaško ekipo, ŽSj je nastopila za svetovno 'prvenstvo. Poleti pa so se zagnali v gore, plezali po stenah in osvajali vrhove. Zaradi mnogih prvenstvenih tur so postali kmalu znani. Vabili so jih v razne ekspedicije, ki so jih sestavljali Argentinci, Nemci (Schmoll. Sonntag, Meiling) in Slovenci: Bertoncelj, Jerman, Arnšok, Pangerc, Jereb, Arko. Odkrivali so Južne Kordiljere v Patagoniji, 'zlasti pogorje Paine, ki sestavlja s svojimi stolpi, rogovi, vrhovi in ledeniki najčudo-‘vitojšo gorsko skupino v Ameriki.
Paine pa je prav grozen; vedno viharji, megla, plazovi ledu, sneg, le izjema je nekaj lepih ur. Ledeni plazovi (gora se neprestano kruši, lomi) so 17. januarja 1954 Pod seboj pokopali Slovenca Tončka Pangerca in Nemca Herberta Schmolla. Pangerc je bil doma na Bledu na Gorenjskem, po vojski kot begunec prišel v Argentino, delal v Buenos Airesu pri zidarjih, ipa so ga gore zvabile v Bariloche. Idealen, požrtvovalen, veren fant, pri vseh priljubljen, zato je njegova tragična smrt zarezala veliko bolečo rano njegovim tovarišem. Trupel niso nikoli več dobili. Sedaj m imenuje po njem neki vrh v Paine Vrh Tonček in neko jezero (Lago) Tonček.
Slavni Dinko Bertoncelj
Na gori Catedral se mi na smučih prismeje nasproti stari znanec: Dinko Ber-toncelj. Na smučih je doma kot jaz v avtu. Le da se on mnogo bolj sprehaja po svetu kot jaz. Saj se lahko, ko je tak plezalec in smučar, da ga hočejo imeti povsod, kjer je treba spretnosti, moči in poguma. Naj naštejem vsaj nekaj njegovih edinstve-mh ekspedicij:
L, 1953 je bil v ekspediciji, ki je prva prišla na vrh sv. Valentina na čilskem kon-tinentalnem ledu. Visok je čez 4000 m, to-tla to to tukaj na jugu, kjer je že v nižini v’ečni led.
L. 1954 je šel z argentinsko državno ekspedicijo na Himalajo, da bi osvojili 8165 m visoki Dhalaugiri, za Mont Everestom tretji najvišji vrh na svetu. V Indiji je obijal-slovenske misijonarje, nato je šla eks-
pedicija v višine, kjer se preizkuša človeška vzdržljivost do skrajnih mej. Brez dvoma je edini Slovenec na svetu, ki je dosegel višino 7500 m. Na tej višini pa so mu zmrznile noge in je bil še kljub telesni in duhovni izčrpanosti v teh višinah še toliko pameten, da se je vrnil v taborišče do zdravnika. Dal mu je injekcije, tablete in dolgo so mu noge masirali, jih tolkli, pre-dno je sploh začutil bolečine. Nato so mu še dve uri ob strašnih bolečinah, da bi skoro znorel, tolkli noge, toda edino tako so mu noge še rešili. Vodja ekspedicije, argentinski poročnik Ibanez, je bil bolj trmast, hotel je na vsak način premagati goro in so mu noge že tako zmrznile, da jih niso mogli več rešiti, morah so jih odrezati. Prenesli so ga v dolino, kjer je kmalu nato v bolnici umrl, ko je pravkar prejel od žene telegram, da se mu je rodil sinček. V višini 7500 m pa visi na klinu v skalni duplini škatlja, v kateri so križ, slovenska zastavica in pa slika rajnega Tončka Pangerca. Bertoncelj in Arko sta o tej ekspedicija napisala lepo in zelo zanimivo knjigo: »Dhalaugiri«. Ima tudi veliko slik in je naša najboljša gorska knjiga. Če bi jo kdo želel naročiti, jo dobi pri meni.
L. 1957 je bil v argentinski državni ekspediciji na južnem tečaju (Sfidpol), torej v večnem snegu in ledu. Preiskovali so gibanje ledu, saj je bila Base Belgrano na velikanski ledeni plošči, višino plime in oseke, vreme itd. Tam je doživel tri mesece trajajočo polarno noč in ko se je sonce po tolikem času prvič zopet prikazalo na obzorju, so vsi občutili neizrečeno radost.
Vmes je bil še marsikje po svetu, tudi na Koroškem, in kot smuški učitelj je imel tečaje v Barilochah, trenutno pa je v USA.
Obujala sva spomine na najina srečanja na Koroškem. Vprašal sem ga, če je že poročen. Pa je še »ledig«. Kako to, tak fejst fant? Pa mi pravi, da še ni prave dobil. Povabil sem ga na 'Koroško ... Ampak je še nekaj; če bi n. pr. on ali jaz bila poročena, bi naju žena prav gotovo ne pustila takoje potovati po svetu, sama bi pa doma bila vedno v skrbeh. Na Himalajo bi itak ne mogla z njim in če bi se ponesrečil, bi žena jokala s sinčkom kot je Ibanezo-a žena. Seveda sedaj ko Kennedy potuje po Južni Ameriki, ima s seboj svojo lepo Jacky, pa tudi na tisoče dolarjev. Da, ženka je že lepa, pa tudi draga reč!
Pa še nekomu se morava zahvaliti, da lahko potujeva po svetu ... uganite sami! Če bi namreč ostala doma, bi tudi ne bilo mogoče.
Od Alp do Andov . . ,
Slovenci so si v Barilochah zgradili svoj dom, imenujejo ga »Stan«. Tam so poleti slovenski letoviščarji oz. planinci iz Buenos Airesa, kjer imajo »Slovensko planinsko
To ni slika s koroškega Vrbskega jezera, temveč iz Bariloch v argentinskih gorah. Č. g. Zaletel med skupino bariloških Slovencev. Levo od njega je dr. Vojko Arko, poročen z nekdanjo selsko uči-
teij.co Mileno Lcnard, zadaj župna cerkev.
društivo«. Predsednik tega društva je g. Robert Petriček, ki je obenem tudi podpred-tsednik Društva Slovencev. Žena je iz Koroškega, Zilljanka in ko sem tam kazal slike iz Zilje, štehvanje v Zahomcu, kjer je ona doma, je bila presrečna.
'Pozimi so v Stanu razne prireditve in sestanki in tako smo se dva večera zbrali v domu, da sem kazal slike o Koroški. V duhu smo poleteli od Andov do Alp, razdaljo 15.000 km, in gledali naše gore za Višarjami, Dobrač, Jepo, Rožco, Golico, Obir, Peco pa še Veliki Klek (GroBglock-ner), naše planinske rože in gamse, naše vasi s cerkvicami, polja, jezera, življenje ljudi, Mikllovo Zalo, nageljne, narodne noše Roža, Podjune in Zilje, pranganja in romanja. Smučarski puloverji so prinesli iz Catedrala dih bariloške zime. Mesece bele zimske sezone smo zaključili s pozdravom iz domovine.
. . . povsod med domačimi ljudmi
Po predavanju pa je bil družabni večer. Gospodinje so napekle peciva, potice, skuhale čaja, kave in kar prehitro je minil čas do polnoči. Mnoge že 'poznam, z drugimi se spoznam, pa pravzaprav z vsakim se v kaki točki znajdemo. Vprašam n. pr. gospo, ki mi tako dobro potico prinese, kje je doma. V Tomišlju blizu Ljubljane. In zvem, da je sestra mojega gimnazijskega sošolca, Toneta Sveteta. In gredo spomini nazaj: bil je zelo nadarjen, najboljši v jezikih, vesel, družaben, povsod priljubljen, skupaj sva sedela v šoli. Ko smo nekoč šli na izlet na Šmarno goro, je drugi sošolec za šalo streljal z malim flobertom (majhen revolver) in iz neprevidnosti ustrelil Toneta prav v glavo. Zvečer je umrl. Nekaj strahotnega ne le za družino, ki je izgubila edinega sina, ampak
tudi za vodstvo zavoda in nas sošolce. Naj-bridkejši spomin vseh mojih dijaških lot.
Snega in gora sem že vajen, kar pa je nekaj lepega, pa zelo redkega, to je prava domačnost. Saj sem bil le štiri dni tam, pa kot bi bil tam doma. Povsod srečujem Slovence. Stanujem pri Slovencih, povabljen sem bil sem in tja, in najbolj se srečujemo v slovenski fototrgovini »Triglav«, lastnika sta Ivan in Peter Arnšek. Mislim si: saj se na Koroškem v nobeni trgovini toliko slovensko ne govori. Greva z Arkom v kavarno, tam dobim že zopet znance. In kar je posebno prijetno v Argentini in sploh po svetu: nihče ti ne reče žal besede, pa govori slovensko ali kar hočeš. Kot tujca te ne sovražijo, ampak še bolj spoštujejo. Kolikor hodim po svetu, vidim, da se edino na Koroškem nekaterim zdi »greh« govoriti slovensko; edino tukaj, kjer bi imeli vendar polno pravico, te zato grdo gledajo, zmerjajo ali sovražijo. V tem oziru smo tukaj strašno zaostali, zaslepljeni in neki ščanski oz. sploh nenaravni. Zopet pomislim, kako prijateljsko, tovariško lahko gredo v Argentini v ekspediciji skupno” Argentinec, Slovenec in Nemec, pa vsi trije dobri argentinski državljani.
Še nekaj sem občutil v Barilochah: kako je svet velik, pa tudi kako majhen. N. pr. sem na obisku pri ge. Mileni Arkotovi. Poznam jo še kot otroka od doma iz št. Vida. Po vojski sem jo večkrat obiskal v Selah na Koroškem, kjer je bila učiteljica. Preselila se je potem v Kanado in ko sem' bil tam, sem jo obiskal v Torontu. Potem je prišla na obisk na Koroško in sva se zopet sešla. No in sedaj sva skupaj na jugu Argentine. Tako enostavno kot bi se sešel z šentjakobskim g. župnikom na kva-trnem sestanku. In se posloviva brez ginjenosti z »nasvidenje«! Kje? Bo že nekje! Če pa v vicah, tudi prav... (Dalje)
PRAN ERJAVEC:	341
koroški Slovenci
(111. del)
Vzporedno z očrtanim oblikovanjem velikih upravnih edinic na našem slovenskem ozemlju v desetletju po Napoleonovem padcu se je pa seveda že tudi pridno obhkb-vala podrobna nova politična, sodna, šolska, finančna, davčna i. dr. upravna organizacija na terenu samem. Ker jo ustvarjali v Iliriji pravzaprav čisto na novo in se jim ?ato ni bilo treba več ozirati na zakoreninjene »zgodovinske« ustanove, so lahko sedaj ravno v Iliriji tudi uveljavili modernejše vidike, navdihnjene v veliki meri Po naprednih francoskih pravnih in upravnih idejah. Samo ob sebi je umevno, da so skušali tudi novo ilirsko upravo spraviti v čim večji meri v sklad z upravni-fiai izročili v ostali Avstriji, a da so se tudi izogibali premočnih prelomov s preteklostjo.
Nas zanima na tem mestu seveda predvsem Koroška, 'kjer se pa to tudi najnazorneje kaže, kajti ravno tu sta ob meji beljaške in celovške kresije stikali nova francoska in stara avstrijska uprava. Ravno iz navedenega razloga pa potem na Koroškem vkljub temu, da je bilo vse združeno v skupnem ljubljanskem guberniju in z ojim v skupnem ilirskem kraljestvu, uprava tu ni bila °rganizirana čisto enotno, temveč je obdržala potem še prav do revolucije 1. 1848 v beljaškem okrožju (in tudi v ostali bivši Iliriji) še nadalje premnogo prejšnjih francoskih, v celovškem okrožju pa starih avstrijskih rrredb.	•
O drugih upravnih panogah bom govoril več še po-dteje, glede politične uprave bi bilo pa omeniti, da so Avstrijci po zopetnem prevzemu oblasti na Gornjem Koroškem v bistvu le malo spreminjali dotedanjo orga-t'izacij.sko obliko. Prvo večjo novo upravno organiza-
cijo je tu določila že Lattermannova organizacijska na-redba z dne 23. VI. 1814. Z njo so predvsem vzpostavili stare meje beljaške kresije in so glede na to vrnili Koroški Kanalsko dolino, ki so jo bili Francozi svoj čas odtrgali od Koroške in iz vojaških razlogov priklopili svojemu Italijanskemu kraljestvu, a Koroška je Tirolski vrnila 3 kantone lienškega okoliša, ki so bili za časa Francozov združeni z beljaškim distriktom.
Dalje so tudi dotedanje francoske »kantone« preimenovali v »okrajne gosposke« ter na novo izvedli zadevno dotedanjo razdelitev. Iz ozirov na varčevanje, pomanjkanje primernega osebja in da se ne bi razdrla preveč »blagodejna vez med gosposko in podložnikom«, so dotedanje velike francoske kantone razdelili v več manjših okrajnih gosposk in njih upravo po večini poverili važnejšim zemljiškim gospostvom. Take okrajne gosposke, ki so večinoma štele po 5000 do 8000 prebivalcev, so potem vodile politično upravo, civilno sodstvo in pobirale državne da^ke. Dotedanje francoske »menije« so preimenovali v »glavne občine«, nekdanje jo-žefinske davčne občine, iz katerih so bile sestavljene že merije, so pa preimenovali v, »podobčine«. Meje obojih so pustili iz davčnih razlogov čisto nespremenjene, le na osnovi odloka ljubljanskega gubernija z dne 20. XI. 1814 so potem v naslednjih mesecih 23 premajhnih podobčin zložili, 7 prevelikih pa razdelili, tako da so štele potem po okoli 250 prebivalcev. Na ta način je bilo na vsem Gornjem Koroškem (beljaški kresiji) organiziranih 15 okrajnih gosposk z 39 glavnimi občinami in 272 podobčinami. Na čelo vsake glavne občine so okrajne gosposke postavile »višje rihtarje« (župane), na čelo podobčin pa »podrihtarje«, ki pa so vsi morali izvrševati le naročila okrajne gosposke, in razen tega v vsaki občini še po 2 odbornika in biriča. V beljaški kresiji je bila ta preureditev izvedena preko zime, tako da je mogla kresija že dne 5. V. 1815 guberniju javiti, da so postavljeni že povsod višji »rihtarji«, »podrihtarji«, odbor-
niki in biriči. Na ta način je dobil potem slovenski del s beljaške kresije naslednje upravno lice:
L Okraj Šmohor z glavnimi občinami Šmohor, Radnja ves, Khunburg in Aichelburg.
2.	Okraj Trbiž z glavnima občinama Trbiž in Nabor j et.
3.	Okraj .Podklošter z glavnimi občinami Podkloštcr, Wasserleonburg in Strassfried.
4.	Okraj Beljak z glavnima občinama Beljak in Plaj-berk.
5.	Okraj Vajškra z glavnimi občinami Vajškra, Tre-binje in Vernberk.
G. Okraj Rožek z glavnimi občinami Rožek, Bekštanj in Vrba. -
7.	Okraj Trg z glavnima občinama Trg in Steindorf.
8.	Okraj Spatrjan z glavnima občinama Spatrjan in Bivšak (Weissenstein).
Čisto drugače pa je bila upravno razdeljena celovška kresija. Tu so še nadalje ostalLstari 'politični, naborni, sodni in davčni okraji, vsi sestoječi iz jožefinških davčnih občin, kakor sem jih bil očrtal že v II. delu le zgodovine (gl. tam str. 686-688), le da so slednjim neko Irko razširili njih delokrog. L. 1824 je gubernij sicer ukazal, naj tudi v celovški kresiji mnoge premajhne davčne občine zaokrožijo in združijo v večje, toda kresija ni izvedla niti tega (par večjih, n, pr. Jezersko, so celo razdelili v dve). Tako je poslovalo potem tu še 1. 1829 kar 535 takih davčnih občin, pač pa so v njih z odlokom z dne 31, VIL 1816 nekoliko preuredili nekdanjo jože-finsko »rihtarsko« službo, o čemer bom pa govoril več še pozneje. Dne 20. XI. 1814 so koroški stanovi objavili, da vzpostavljajo stanovsko ustavo odslej tudi za Gornjo Koroško, vendar da se to ne nanaša tudi na davčne, sodne in podložniške zadeve, ker ostanejo zanje še nadalje v veljavi ilirski predpisi, a celovško apelacij sko sodišče je razširilo svojo pristojnost na vso Ilirijo.
(Dalje prihodnjič)
Celovec: Božična služba božja
med prazniki:
Nedelja, 24. decembra - SVETI VEČER: Polnočnica bo letos ob polnoči v kapeli provincialne hiše — Viktringer Ring 19. Od pol polnoči naprej prilika za spoved, skupne molitve; ob polnoči se začne slovesna božja služba. Naj bi verniki v čim večjem številu pristopili k sv. obhajilu (od %10 nič več jesti in nobene alkoholne pijače, od s/4 na polnoči nobene druge pijače več!)
Ponedeljek, 25. decembra — Božič: Ob '/2 8. uri bo sv. maša v kapeli provincialne hiše; ob 9. uri pa redna božja služba v cerkvi novega bogoslovja kakor vselej ob nedeljah.
Zvečer ob pol sedmih v kapeli provin-< ialne hiše pete litanije in blagoslov.
Torek, 26. decembra - SV. STEFAN: Ob '/2 8. uri sv. maša v kapeli provincialne hiše; ob 9. uri redna božja služba v cerkvi novega bogoslovja.
F
ča z mopedom ter ga podre na tla, kjer nezavesten obleži. Čez teden dni ga je vzela smrt, tik pred praznikom miru.
Nato je v slovenski besedi spregovoril ra-diški gospod župnik Jank, ki se je poslovil od zvestega prijatelja in sošolca iz let na celovški gimnaziji. Na kratko je v svojem govoru opisal težko življenjsko pot pokojnika, katero je moral prehoditi tako nadarjeni in pridni študent Lojze.
Lojze Popek se je rodil ob svetovno znanem Cerkniškem jezeru. Pred prvo svetov-
Blagoslovljen Božič in srečno, uspešno novo leio
želimo vsem sotrudnikom, naročnikom, oglaševalcem, bralcem in podpornikom <3i jfl^j ter prijateljem našega lista pri nas na Koroškem in po širnem svetu, s prošnjo,
Ul da nam ostanejo zvesti tudi v novem letu.	||||
Zahvaljujemo se vsem, prav posebno pa našim dopisnikom po lepih krajih v Podjuni, Rožu in Zilji ter jih prosimo, da s svojimi prispevki tudi v no-venji letu pridno in stalno sodelujejo, da bo naš priljubljeni list še bolj domač, pester in zanimiv.
UREDNIŠTVO in UPRAVA
PODKRNOS - SELO (f Alojzij Popek)
Krasen zimski dan je bil zadnji petek, dne 15. decembra, ko se je od Klemenja-kove hiše v »Šale« vil pogrebni sprevod s telesnimi ostanki rajnega Alojzija Pope-ka, čevljarskega mojstra. Dan poprej je bil tod strašni snežni vihar, nekak simbol izredne življenjske poti pokojnika.
Pogrebni sprevod je šel k proštijski cerkvi sv. Martina v Podkrnosu, ki stoji ob vznožju radiške gore Soj niče. Tam so po sveti daritvi položili k večnemu počitku tega moža, b katerem bi s pesnikom rekli: »Da bi visoko stal, da svit njegov daleč bi sijal.«
Z zadoščenjem se je mogel domači dušni pastir dr. Bachhiesl zahvaliti za zgledno življenje vestnega farana, ki je prvi prišel v cerkev in zadnji iz nje odšel, še zadnjo nedeljo pred nesrečo je sprejel svete zakramente.
V torek, dne 5. decembra, se je mož, ki je bil še kar pri dobrem zdravju, z mopedom peljali iz Celovca domov, ko naenkrat obstoji pred njim poštni avtobus,, kateremu se izogrte. V istem hipu odpre vozač Mata poštnega avtobusa in trešči v voza-
no vojno je njegov oče kupil malo Kleme-njakovo posestvo na »Šale«, kjer je preživljal petero otrok. Lojze je bil že v ljudski šoli izredno nadarjen in priden učenec. Tedanji dušni pastir prošt Janez Wieser, je močno vplival na fanta in na očeta ter spravil mladeniča v celovško gimnazijo. Težke prilike po prvi svetovni vojni so tega čustvenega fanta prisilile, da je svoj študij nadaljeval v Mariboru, kjer je gimnazijo z odliko končal. Po končani srednji šoli se je posvetil na ljubljanski univerzi študiju medicine ter od tam odšel na slavno dunajsko medicinsko fakulteto. Zaril se je tako v svoj študij, da so odpovedali živci in se mu je um omračil. Njegovi sovrstniki na Dunaju so bili tedaj ravnatelj dr. TisChler, prof. dr. Vinko Zwitter, prof. Jožko Hutter, zdravnik dr. Dersola in drugi.
Iz umobolnice na-Dunaju ga je rešil njegov brat s pomočjo dr. Tischlerja in odvedel Lojzeta zopet na Klemenjakov dom v »Šale«. Poskusil je pozneje še enkrat s študijem bogoslovja, toda živci takemu naporu niso bili kos in zopet je moral knjige pustiti.
Ko so bili šli vsi upi, da bi končal štu-
Občni zbor Deželne kmetijske zbornice
Minuli četrtek je bilo v dvorani Kucher-bofa v Celovcu prvo zasedanje novoizvoljene glavne skupščine Deželne kmetijske /.!x>rnice za Koroško v Celovcu. Izvoljeni mandatarji so se sestali, da postavijo v zakonu predpisane izvršne organe, to je -predsednika in tri 'podpredsednike. Nadalje je bila na programu tudi sestava strokovnih komisij.
Občni zbor je začel predsednik prejšnje glavne skupščine državni poslanec Herman Gruber ter pozdravil številne častne goste.
Nato je prešel na dnevni red. Za mesto predsednika sta bili vloženi dve kandidaturi: Herman Gruber (Bauernbund) in Leitgeb (Freiheitllche Bauernschaft). Z 19 glasovi je bil Hermann Gruber ponovno izvoljen za predsednika. Leitgeb je dobil samo 5 glasov.
V smislu volilnega reda je nato bil izvoljen za prvega podpredsednika Stefan So-dat (Bauernbund). Muhasti žreb je pa nato podelil mesto drugega podpredsednika Leitgebu (Freiheitliche Bauernschaft), tretji podpredsednik pa je Steiner (Arbeits-bauernbund).	•
Novoizvoljeni predsednik Gruber je nato v kratkih besedah podal položaj kmetijstva na Koroškem in v Avstriji s posebnim ozirom na bližajočo se gospodarsko skupnost svobodne Evrope, ki potrebuje »svobodnega kmeta«.
Sledile so nato izjave predstavnikov posameznih frakcij. V imenu Freiheitliche Bauernschaft je govoril podpredsednik Leitgeb. V imenu socialistične frakcije je
podal nastopno izjavo deželni poslanec 'Poscharnig.
Kot predstavnik Skupnosti južnokoro-ških kmetov je ob splošni pozornosti stopil na govorniški oder naš zastopnik g. Mirko Kumer, pd. Cičej, in izjavil:
»Skupnost južnokoroških kmetov izraža svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje v prid koroškega kmetijstva, posebno pa v prid domačega, na tej zemlji ustaljenega prebivalstva Južne Koroške, ki je zaradi gospodarske zaostalosti tega dela dežele še vedno najhuje prizadeto.
Skupnost južnokoroških kmetov se zavzema za konstruktivno sodelovanje vseh mandatarjev v kmetijskem zastopstvu brez ozira na razlike v velikosti posestev in na narodnost.
K besedi se je oglasil tudi deželni glavar W e d e n i g, ki je poudaril, da spretnem be v velikem svetu prizadevajo tudi našo deželo in naše kmetijstvo.
Deželni svetnik B a c h e r pa je kot pristojni referent za kmetijstvo v deželni vladi poudaril, da bo po svojih močeh podpiral prizadevanja Kmetijske zbornice, ki naj postane resnično in učinkovito stanovsko interesno zastopstvo vseh kmetov.
OBČNi ZBOf*
Krščanske kulturne zveze
»Krščanska kulturna zveza« bo imela v četrtek, dne 28. decembra 1961 ob 10. uri dopoldne v Mohorjevi hiši v Celovcu svoj redni oltčni zbor.
dij, po vodi, se je usedel na čevljarski stolček in se izučil obrti, katero je prevzel po očetovi smrti. To obrt je izvrševal s svojim prijateljem v Doberli vesi. Le malokdo je vedel, da se je v tem skromnem in priprastem čevljarju skrival nekdaj tako nadarjeni in nadebudni slovenski študent. Prav gotovo pa nas ta Lojzetov grob spominja na usodo marsikaterega slovenskega koroškega študenta, kateremu je pomanjkanje strlo življenje in ga sprarilo z prvotno določene in zaželene poti. Poleg študija si je sam služil svoj kruh in telesne moči niso bile tem naporom dorasle in so odpovedale ter preusmerile vso življenjsko pot.
Do konca svojega življenja je ostal Lojze kristalno čist človek, otroško veren je iskal tolažbe v veri in cerkvi. Do konca je ljubil knjigo, predvsem slovensko knjigo, bral pa je tudi ruske in francoske knjige. Svoj skromni zaslužek je nalagal v knjige in tako zapustil bogato založeno knjižnico. Bog mu bodi dober plačnik za njegovo trpljenje na trdi poti skozi dolino solzd.
OTOŽ - ŠT. 1LJ (f Johan Repei)
Konec oktobra smo spremili k zadnjemu počitku Johana Repei-ja, pd. Matevža na Otožu. Bil je priden krnet in je v življenju moral mnogo hudega prestati. V prvi svetovni vojni je bil do konca. Potem je prišla druga svetovna in edini sin je moral slovo od doma vzeti in obleči vojaško suknjo. Bil je na ruski fronti in prišel v rusko ujetništvo, kjer je umrl. Po tovarišu iz Bilčovsa je poslal domov zadnje pozdrave. Ta izguba je rajnega očeta najtežje prizadela. Večkrat je dejal: Zdaj pa nimam več nobenega veselja na svetu, izgubil sem vse.
Z mladim gospodarjem sta lepo pozidala hlev in hišo. Tudi to delo ni bilo brez težav in žrtev, a pokojnik je delal pridno in vneto. Zadnja leta je precej bolehal. Umrl je naglo. Sedel je na peči, ko mu je žena prinesla južino. Zajel je eno žlico, nato pa nagnil glavo, brez besed. Naj počiva v miru! Težko prizadetim svojcem pa izraža mo naše sožalje.
DOBRLA VES (Slehernik na našem odru)
Farna mladina v Dobrli vesi je pa zares podjetna. Saj so se lotili težke naloge: pripravili so za advent duhovno igro »Slehernik«, katerega uprizarjajo le odri, ki imajo že dolgo igralsko tradicijo in izbran igralski kader. Saj to ni igra v navadnem pomenu besede, marveč je mnogo več.
Tovrstne igre se imenujejo misteriji in so jih igrali največ pred stoletji. Obravnavajo verski motiv in označuje jih velika častitljivost. Hofmannstalov »Slehernik« prikazuje, kako bo vsak človek — slehernik prej ali >]>ozncje sredi življenja poklican pred večnega Sodnika. Božja poslanka-smrt prav nič ne vprašuje in nič ne prizanaša; odzvati se mora človek, pa naj je mlad ali star, pripravljen ali nepriprav Ijen.
Zgodba »Slehernika« je v kratkih potezah sledeča: Slehernik je ves v uživanju (Dalje na 5. strani)
___Naše prireditve______________-
ŽELEZNA KAPLA
Farna mladina priredi igro
VRNITEV
na Štefanovo ob pol 12. uri dopoldan v farni dvorani.
Vsi prisrčno vabljeni!
ŠT. JAKOB v ROŽU
Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Št. Jakobu v Rožu vabi na igro
»NAŠA KRI«,
ki bo dne 26. decembra 1961, ob pol 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v farni dvorani.
Vabi odbor
ŠMIHEL pri PLIBERKU
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu priredi na praznik sv. Štefana, dne 26. decembra 1961, ob pol 3. uri pri Šercerju igro:
»FAUST«.
Vabljeni!
Seja Narodnega sveta
Seja ožjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev bo v četrtek, dne 28. decembra t. 1. ob pol treh popoldan v posvetovalnici Mohorjevega doma.
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12 ure.
VAŽNO POSVETOVANJE
Seja osrednjega odbora Kmečke gospodarske zveze in izvoljenih mandatarjev bo v četrtek, 11. januarja, ob 3. uri popoldne v Mohorjevem domu v Celovcu. Razmotrivali bomo volilne izide, razgovarjali se bomo nadalje o organizaciji gospodarske pomoči in posredovanju po izvoljenih predstavnikih v zastopstvih kmetijske zbornice, o izgradnji organizacije naše zveze in slučajnostih. Spričo važnega sporeda prosimo, da se je vabljeni gotovo udele-žijo.
Kmečka gospodarska zveza
Skupnost južnokoroških kmetov sporoča:
Prod volitvami predsednika Kmetijske zborni«* za Koroško in predsednikov okrajnih kmečkih zbornic so se v sredo, dne 13. decembra 19(il v Celovcu sestali izvoljeni deželni in okrajni mandatarji Skupnosti južnokoroških kmetov in njihovi namestniki skupno z dosedanjimi zastopniki v teh kmečkih zastopstvih.
Na sestanku so dosedanji zastopniki seznanili novoizvoljene mandatarje s svojimi izkušnjami in z delom v kmečkih zastopstvih. Skupno pa so na sestanku tudi pogovorili o svojih nalogah, o oblikah dela, medsebojne povezave in izmenjave izkušenj. Soglasno so sklenili, da je volilni program Skupnosti južnokoroških kmetov podlaga za delu vseh na tej listi izvoljenih mandatarjev. Zaradi lažjega in učinkovitejšega izpolnjevanja svojih nalog, se bodo v bodoče deželni in okrajni mandatarji in njihovi namestniki sestajali redno četrtletno, skupno z mandatarji v krajevnih kmečkih odborih pa vsaj dvakrat letno.
„ Joka" kavče različnih modelov, žimnice, posteljni vložki, razni „Joka"- sobni koti, fotelji!-Zahtevajte posebno ponudbo! - Vse „Joka”- izdelke Vam dobavi
Vaš „Joka“-zastopnik
brezplačno na dom!
TRGOVINA
BLAŽEJ
Zgornje Libuče pri Pliberku, telefon 302
— Pri nas na
(Nadaljevanje- s 4. strani) življenja ob svojih prijateljih, prijateljicah in sorodnikih. Sredi gostije pa zasliši glas Smrti, ki ga pozove, da se nemudoma poda z njo na daljno pot pred večnega Sodnika. V stiski prosi za odlog, a Smrt mu privoli le malo časa, da se pripravi na to pot. Tedaj išče spremljevalcev, ki bi mu bdi zagovorniki pred božjim prestolom, toda v tej hudi s-tiski ga zapuste vsi: so-rodniki, prijatelji, služabniki, bogastvo ... Samo njegova Dobra dela, vsa slabotna, so pripravljena ga spremljati in ga zagovarjati pred Sodnikom, a so preslabotna za 'tako dolgo pot. šele, ko se ji pridruži Vera, °b tej hudi stiski pokrepčana, se Dobra dela toliko opomorejo, da morejo spremljati Slehernika, ki si je medtem tudi očistil dušo v kopeli svete pokore. Tako je Slehernik ves srečen ob spremstvu Vere in Dobrih del sledil pozivu Smti in se podal v upanju na'božje usmiljenje pred Sodnika.
Farna mladina iz Dobrle vesi se je kar pridno lotila težke naloge. Z velikim zanimanjem smo sledili tej duhovni igri, saj kaij .podobnega še nismo videli. Vsa igra je tudi v verzih napisana, kar pomeni še posebno težavo pri .podajanju igrske snovi. In kljub temu je igra dobro potekala. Posebno, ko se je pojavila Smrt in Dobra ‘lela, smo bili kar prevzeti. Tudi Vera in Mati sta prav lopo .podali svoje vloge, do-eim je fantovskim vlogam .povzročalo težko vezano besedilo več napora. Igra je v splošnem naredila na gledalce močan vtis.
'Naslednjo nedeljo so uspešno ponovili to duhovno igro tudi v Škocijanu in v Šmihelu. — Le vztrajno ta,ko naprej!
SKOčlDOL - PODRAVLJE - VERNBERK (Razno)
'Minulo leto je v splošnem bilo za kmetijstvo ugodno. Ob pravem času je sijalo sonce, in kadar ni, je pa rahel dež nama-
Koroškem —
kal njive in travnike. Oboje je za rast in zorenje potrebno. Toče in hudega neurja ni bilo. Tudi ne nalezljivih bolezni. Za čebele pa ne le pri nas, temveč menda tudi bolj ali manj po vsej deželi ni bilo dobrih medunosnih dni. Ajde tu okoli je bilo spet malo sejane.
Tujcev je bilo to leto po vseh vaseh precej, posebno mnogo pa na gradu Vemberg. Večinoma so bili iz Nemčije in z Dunaja. Bivanje po naših vaseh je zanje prijetno, kajti jezera — Baško, Vrbsko in Osojsko — so blizu in vsa tri lahko dosegljiva. Naj je bilo letovanje vsem v blagor, gostom in gostiteljem!
Cesta od firme Kunz u. Co v Dolah do glavne ceste je že več let vsa asfaltirana, od letos pa tudi pot južno od železniške postaje. V novem 'letu bodo tudi glavni poti v vasi Skočidol asfaltirani, da bo potem manj prahu zaradi vedno bolj rastočega števila vozil. V ta namen je vaško zastopstvo že izvedlo potrebno zbirko med vaščani. Tudi glavni poti ,po vasi Podravlje so birli to leto asfaltirani. Na takih potih je vožnja lahka za moderna vozila, težavna in celo nevarna pa za vprežno živino, zlasti za žal vedno bolj redke konje, za pešce pa pretrda, pri poledici pa tudi nevarna. Ima pač vsaka stvar na svetu svojo sončno in senčno stran. Sneg, ki je zapadel ob Vseh svetih, je kaj kmalu zopet skopnel, obilni sneg, ki je zapadel v noči Zimske Gospojnice, bo pa najbrž obležal do Velike noči. Mladina se že pridno smuča.
Na Žlebnju je Kelag postavila nov velik transformator.
Nekaj novih hiš je tudi zrastlo po vaseh, vsakdo ima pač rad lastno streho nad glavo.
Na gradu in misijonišču Vernberk je bilo med letom mnogo raznih gospodinjskih in knjigovodskih tečajev, pa tudi več duhovnih vaj za razne stanove. Farni misijon bo po 10. letih najbrž zopet leta 1962.
Dan staršev na Slovenski gimnaziji
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu je bil v torek, dne 19. decembra, »Dan starSev”. Roditelji so se v velikem Številu poslužili te prilike srečanja z vsemi profesorji, ki poučujejo na šoli.
Kakor vsako leto, se je tisti dan vršil tudi občni *bor Združenja staršev na tej šoli. Predsednik društva g. dipl. trg. Janko Urank je kratko poročal ° najvažnejših dogodkih in ukrepih. Nato je podal ravnatelj šole g. dr. Joško Tischler poročilo ° sedanjem stanju na šoli. Na Šoli je sedaj 268 fantov in deklet v devetih razredih. Na zavodu je D profesorjev polno zapos!enih, štirje pa delno. Pouk na šoli je prej ko slej popoldne z vsemi težavami. Zaradi tega mora biti skrb vodstva šole 'n tudi skrb Združenja staršev, da bi šola prišla do dopoldanskega pouka. V tem smislu je občni *lH>r naslovil vlogo na prosvetnega ministra g. dr. Drimmia, da bi on kot vrhovni šef avstrijskega šolstva zastavil vse, da bi se tak dopoldanski pouk * Šolskim letom 1962-63 omogočil. Podobno je obč-
ni zbor zaprosil deželnega glavarja g. VVedeniga, da bi on kot predsednik koroškega deželnega šolskega sveta pomagal pri rešitvi tega vprašanja.
Društveni blagajnik prof. Franc Inzko je poročal o stanju društvene blagajne. Nujen je nakup klavirja, pomoč smučarskim tečajem, ker gredo letos trije razredi na tečaj in sicer dva tretja in šesti razred skupno z delom sedmega razreda. Izpolnitev učil in učnih pripomočkov je nujno potrebna, da bo pouk na šoli še bolj živ in da bo mogoče revnejšim dijakom pomagati z učnimi pri-poinočki.
K temu poročilu je predsednik pozval roditelje, da pristopijo k društvu kot redni člani z letnim prispevkom desetih Šilingov in prosil tudi vse podporne člane, da ostanejo zanaprej zvesti slovenski gimnaziji s svojim letnim prispevkom sto šilingov. S temi skupnimi napori je mogoče vsako leto za potrebe šole izdati približno 15.000 šilingov. Sledila je volitev odbora, ki je potrdila stari odbor, ki mu predseduje dipl. trg. Janko Urank.
B/agos/oc/jene božične praznike in srečno, uspešno noro lelo zeli vsem svojini članom in pvijaleljem
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA v Celovcu
Odmev glorije
■Spomin iz leta 19------
»Oh, božični prazniki!« — je zavzdihnila mlada učiteljica Katja, ko se je s svojim Potnim 'kovčkom odpravljala na mestno Postajo, da se odpelje proti domu, na oožične jx>čitnice. V sobi je zapustila za seboj natančen red, vrata varno zaklenila ln krenila na ulico, prečkala trg, zavila zopet na ulico, nato na kolodvorsko cesto. Njaj božične dekoracije je ni izanimaJ. Hi-tcla je, hitela domov. Bilo je sončno dopoldne, ko je dospela na postajo. Dolga vrsta potnikov se je nestrpno prerivala Pfed blagajno. Vsak hi rad čimprej imel v roki vozni listek. Potniki so hiteli do-;hov, k sorodnikom na obiske, na dopust Bog ve kam še -in kam vse je hotela živa ^ača, se vila skozi glavna vhod in se nato Cel>ila v tri smeri, da 'napolni čakajoče '"Like, ki so že puhali težko belo paro.
Končno je K a tj a dobila' vozovnico in hi-h'la v vlak, ki je vozil na Koroško. Sede-
ži so bili vsi zasedeni? Le v zadnji klopi vagona sedi gospod, njemu nasproti starejša gospa. Poleg gospoda je bil prost sedež in Katja je »z dovoljenjem« prisedla. Razgovor je kmalu pokazal, da je gospod Korošec, gospa Nemka. Pomenek se je pričel o božičnih praznikih, kako bo, kako ne bo, kaj pričakujejo od praznikov, od svojih domačih.
Gospe v soseščini so se 'pogovarjale o peki in kuhi, sploh o božičnih dobrotah. Gospod, ki je sedel ob Katji pa je vzdihoval, kako ga bodo doma pitali z dobrotami — »no, pil bom že sam« — je dejal in navsezadnje se bo moral ves preobjeden zlekniti na mehki divan. Gospa ob njem pa je šla globoko v svoj obilni trebuh po sapo in »modro« izgovorila: »Ja, ja, lest essen und trinken, das sind ja richtige Feiertage!«
Katja je mirno poslušala 'take duhovite razgovore, gledala skozi okno, se v srcu
smejala siti jari gospodi, mislila na dom i;n v duhu objemala svojce. Kako lepo se bo na sveti večer v molitvi povezala s svojci v srečni družinski krog! Materi bo potožila svoje male in velike težave, sestri zaupala mnoge skrivnosti, ki jih le ona razume; očeta bo spodbujala za nadaljno pot, ki jo hodi z berglo. Brate bo dobrohotno posvarila, ker so preveč lahkomiselni; drobiž mladega gospodarja pa bo prisrčno objela, kot bi bili vsi trije, Marička, Janezek in Tonček, kos njenega srca.
Na novi postaji je vstopila elegantna gp-spa z žlahtnim psičkom, dakljem, z imenom »Flori«. Gospa je bila Dunajčanka' Pestovala in ljubkovala je psička; živalca pa se je stiskala k njej kot kak otroček. Gospod njej nasproti se je zanimal kako »Flori« preživlja pri njej svoje pasje življenje. Nato je gospa ognjevito pripovedovala, kako streže temu kužku, ga čedi kot barona, mu smaži zobke s kremo in ščetko, kdaj in kolikokrat na dan zauživa izbrano hrano, kako ga redno vodi ali nese k živino/.dravniku na pregled, skratka, da je pri Floriju pač vse v redu itd.
Gospod ob njej je še vprašal:-----»und
wenn er stirbt — —?« In gospa v svojem dunajskem narečju se potolaži: »— — saj je tako skrbno negovan, da lahko dočaka -------«
Katja se več ne spominja, koliko je Dunajčanka svojemu Floriju prisodila pasjih let; le to se spominja, da je mlad fant, sedeč pri oknu, pogledal najprej Katji v oči in ko sta se posmehnila, se je zazrl skozi okno, ki pa je bilo od sopare motno. Z roko je začel 'brisati šipo v krogu, da je je zgledalo, kot bi hotel reči: »— se ti meša ----gospa z Dunaja, se ti res meša?«
Učiteljica Katja je svoje misli napeljala k ljubim otročičem svojega razreda; svojim malim nečakom pa je iz daljave delila poljubčke. V njenem srcu pa je nekaj govorilo s prav toplimi besedami: »Mati, kolika razlika je med teboj in Dunajčanko; med našo družino in to gmoto vsega dobrega preobjedenih sopotnikov, ki se vozijo domov le z željo po uživanju. Ne, ne, pač, saj imam rada živalce; toda moj ideal so otroci. Kako lepo je to — otroci v razredu, otroci v družini!«
Ko je Katja prispela zvečer domov, je bilo že vse v prazničnem razpoloženju. Znani, domači vonj je ovijal hišo in obujal spomine minulih praznikov. V tem razpoloženju se je iznebila neprijetnega občutka plitkosti in vsakdanjosti, ki se ji je vsilila od sopotnikov v vlaku.
'Katja je bila nocoj v družini najljubša gost. Vsi domači so ji posvečali največjo pozornost. Mati jo je lubeče gledala. Oče je kar tako iz zadrege ropotal z berglo, da 'j° je lažje pohvalil, ko je tako zdravih lic. Sestra je v radovednosti hitela s vprašanji. Otročiči pa so imeli v mislih le drevesce in kaj bodo našli pod njim — saj tetka je v kovčku imela nekaj posebnega, se jim je kar zdelo tako. Brat, mladi gospodar, je z žensko v družinski sobi pripravljal smrečico.
»Kje sta ata in mama?« — je vprašal Tonček.
»Počakaj no, pogledal bom —« je bil Janezek uslužen.
»Pojdimo jih iskati« — je Katja dejala in je šla z malimi nestrpneži ven v večer, za hlev. Noč je bila 'biserno čista. V luninem siju so lesketali snežni biseri. Sveta noč je tiho govorila srcem »to skrivnosti. Postali so ob zidu hleva, da vidijo vso lesketajočo se belino, ki se je proti gozdu na hribu zelenkasto prelivala. Tedaj je Katja rekla mali trojici:
»Tiho, prav tiho prisluhnimo, kaj bo reklo tam od gozda!« In Katja je zapela proti gozdu v trozvoku: »Glo—ri—a!« — in
Mladina sfopa na plani
(Študentovska organizacija ustanovljena)
Minuli torek je v dvorani Mohorjevega doma v Ce ovai bil ustanovni občni zbor KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE (KDZ). študentje in študentke, med njimi tudi številni visokošolci z Dunaja in Gradca, so dvorano napolnili. Blizu 100 mladih, svežih obrazov je žarelo v zanimanju in volji do dela.
Kot predsednik pripravljalnega odbora je začel občni zbor sedmošolec K. Smolič, ki je pozdravil povabljene goste in številno mladino. Nato je na kratko obrazložil, kako se je zamisel po lastni organizaciji rodila leta 1957 ter nato zorela na počitniških sestankih plešivških študentov.
Druga točka je obsegala branje oblastveno odobrenih pravil, ki so bila sprejeta brez sprememb.
Nato je študent filozofije E. Prunč podal nekaj načelnih misli o namenu, pomenu in organizacijskem okviru zveze. Posebno je poudaril pomen povezave v sodobnem času.
Tretja točka dnevnega reda so bile volitve prvega osrednjega odbora. V osrednji odbor so bili izvoljeni: J. Vakovnik (Dunaj), predsednik; E. Prunč (Gradec), podpredsednik; M. Partl in T. Mešnik (obe Celovec), tajnici; J. Tischler (Gradec) in J. Habernik (Celovec), blagajnika; F. Lipuš (Celovec), urednik publikacij. Visokošolce bosta v Zve-zinem odboru zastopala F. Bister oz. A. Popič (oba Dunaj), srednješolce pa K. Smolle in M. Oraie (oba Celovec ).
Občni zbor je živahno potekal in končal v prijetnem razpoloženju. Bil je to prvi podjetni nastop naše doraščajoče izobraženske mladine enega srca in enega duha v javno areno in želimo ji mnogo uspeha!
POLNOČNICA V LINZU
Obveščamo vse Slovence in Hrvate, da bo polnočnica za Slovence in Hrvate ob 10. uri zvečer v Wegscheidu in ob polnoči v Lager Astenu. Pele se bodo slovenske in hrvaške božične pesmi.
Petje bo vodil podpisani.
Zore Anton, organist.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 25. 12.: 7.30 Duhovni nagovor.
—	Glasbena božična darila. — TOREK, 26. 12.: 7.30 Cla-bena božična darila. — SREDA, 27. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine. - ČETRTEK, 28. 12.: 14.15 Poročila, objave. — 25 minut za prijatelje popevk in jazza. — PETEK, 29. 12. 14.15 Poročila, objave. — Pogled v sodobno svetovno literaturo: Ob prepadu. — SOBOTA, 30. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.25 Zdaj smo delo dokončali... — NEDELJA, 31. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 1. 1. 1932: 7.30 Z glasbo in pesmijo v novo leto... - TOREK, 2. L: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Skladbe za klavir. — SREDA, 3. L: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — Za ženo in dekle. — ČETRTEK, 4. L: 14.15 Poročila, objave. — Slovenske umetne pesmi
—	PETEK, 5. L: 14.15 Poročila, objave. — Zgodbe o svetih Treh kraljih. - SOBOTA, 6. L: 7,30 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. — NEDELJA, 7. L: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasim pozdravljamo in voščimo.
jasno se je čul zveneči odmev glo—ri—a —.
Joj, so se otroci ustrašili zvoka — odmeva; tesno so se privili h Katji in v joku tožili: »To je pehtra-a, pehtra baba-a — o jej, bežimo!«
»Kaj še,« jih je Katja tolažila. »Glorio so angelčki peli v sveti noči ob Jezuščko-vem rojstvu, na betlehemskih poljanah in še darres odgovarjajo vsem, ki so pridni in malemu Bogu pojemo »glo—ri—a« ...
Tako je Katja spet zapela in v gozdu so odpevali angelčki.
Pri jaslicah v svitu božičnega drevesca, kamor jih je poklical tedaj mladi očka, je prepevala srečna družina in bila blage volje. Iz nebes pa je odmevalo petje angelskih korov: »Slava Bogu na višavah in mir vsem vam dobri ljudje!«	M. H.
Blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspemo novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim Prijateljem vaša domača
trgovina
— DAS HAUS DER GUTEN OUAUTAT =
KLAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ 1
TEL. 2 7*90
fejCD’
ca
Blagoslovljene boličnc praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem Železnina
Stefan Andrecs
KLAGENFURT Karfreitstrasse 9, telefon 47-06
Karl
Potscher
konjski mesar
Klagenfurt
Celovec,
Pischeldorfer StraBe 12, tel. 55-22
Prevzame tudi zavarovane konje Če je sila, koljemo podnevi in ponoči Kupujemo po naj višji dnevni ceni
Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem
mesar in prekajevalec
RUDOLF SABLATNIK
CELOVEC, SiebcnhiigelstraBe, štev. 81 Telefon 49-36
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi
L. Maurer
Lepo blago za obleke in perilo KLAGENFURT, Alter Platz 35
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1962 želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PARNA PEKARNA
Stefan Katz
CELOVEC - KLAGENFURT VVaithnannsdorf, Siebenhiigelstr. 75
Gradbeno, stavbarsko in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkve in stolpov
Helmut
Grossnegger
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT Villacher Ring 31, tel. 24-90
Zasebno izdelovanje raket prepovedano,
je te dni ponovno opozorila javnost britanska vlada. Časopisje poroča, da se je število raketnih amaterjev (Bastler) v zadnjem času zelo pomnožilo. Prepoved je bila izdana zaradi nevarnosti za izdelovalce same in njihovo okolico ne pa zaradi nevarnosti, da bi prehiteli Ruse in Amerikance.
Po 42 dneh se je končala stavka železničarjev v Argentini, ker je končno vendarle bil dosežen sporazum med delavskimi organizacijami in delodajalci. Po pogodbi bodo železničarji dobili povišano plačo, v zameno pa je delavska organizacija pristala na postopni odpust ene tretjine železničarjev, ki bodo postali odvišni zaradi racionalizacije železnic.
Beseda o zdravilih
Stalna uporaba odvajalnih sredstev je postala v nJkaterih državah že prava kuga. Edino sredstva, ki temelje na mehaničnem učinku — olja in rastlinske snovi — niso nevarna in jih je moč jemati res poljubno dolgo. Vsa druga sredstva sluznice dražijo in jih ob daljši uporabi poškodujejo. Nič pa ne učinkujejo na korenine zla, na prave vzroke zaprtja, ki jih ni zmeraj lahko'ugotoviti in ki jih pogosto uspešneje odpravimo s psihoterapevtionimi posegi in manj s kemičnimi sredstvi. Jemanje odvajalnih sredstev postane potreba. Posledica so hude motnje splošnega počutja. Za te motnje je značilno, da organizem stalno hlepi po vodi, ker mu te primanjkuje.
Nekaj besed tistim, ki bi radi postali vitkejši, pa jim primanjkuje volje, da bi se ravnali po predpisih o življenju in prehrani, ki jim jih svetuje zdravnik in ki so od posameznika do posameznika različni:
Večini ženskega spola je zimski čas prava kazon božja. In kot nalašč je zima doba velikih prireditev in podobnega. Tedaj, ko bi morali posebno dobro izgledati, so nos in lica pogosto modri od mraza. Kaj storiti proti temu?
Vsekakor moramo poživiti krvni obtok v telesu in obrazu. Lepotne grimase in vse, kar zboljša napetost kože in mišic, nam pri tem močno pomaga, prav tako tudi maske in parne kopeli obraza. Zelo učinkovite so parne kopeli obraza, ki jim dodamo nekaj izvlečka kamilic ali smrekovih iglic. Rastlinski izvlečki, ki se s paro vpijejo v kožo, ji podelijo potrebno odpornost proti mrazu in obenem poživijo krvni obtok.
.Obraza ne izpostavljajmo vročini ognja, skrbimo tudi za to, da so noge vedno tople in suhe. Preveč kajenja in slabe volje pozimi polti še bolj škoduje, kakor sicer. Ker koža v tem letnem času strupene snovi, ki jih proizvaja telo, 'počasneje izloča kakor v toplejših mesecih, se moramo pogosto in temeljiteje umivati.
Maska iz svinjske masti se obrazu pozimi izvrstno prileže. Presno svinjsko mast raztopimo v vodni kopeli, počakajmo, da postane mlačna, stepimo jo z vilicami in obenem dodajmo še 20 kapljic benzojeve tinkture, ki jo dobimo v drogeriji. Mešanico prav tenko namažimo na obraz in počakajmo 15 do 20 min., nakar jo zbrišimo s papirjem za razšminkanje ali vato. Maska je posebno priporočljiva, če je koža nekoliko ozebla ali je sploh trpela zaradi menjavanja temperature.
Mnoge žene se pozimi kar ne znajo ugre-ti. Neprestano jiluzebe, čeprav je temperatura v sobi ali kuhinji zadostna. Kako si pomagamo?
Oblačimo se tako toplo, kakor mislimo, da je prav. Skrbimo le toliko, da se bomo mogli v oblačilih udobno gibati, čevlji naj noge nikdar ne tiščijo; izogibajmo se dokolenkam z gumijastim robom, ker ta ovira krvni obtok.
Gležjnji in zapestja naj bodo dobro zavarovana. Tudi v škornjih je priporočljivo,
Farmacevtska industrija ponuja množico izdelkov, ki jih lahko razdelimo na dve veliki skupini. Prva sredstva so tako rekoč brez učinka in škodijo edinole denarnici, toda druga, ki gredo maščobi pošteno do živega, ker močno poapešujejo izgorevanje, zlasti solitrovi derivati, utegnejo bili nadvse nevarna. Težko je prešteti katastrofe, ki so jih že povzročila.
Doslej smo govorili o preparatih, ki jih je lahko kupiti. Druga, katerih toksično mejo hitreje dosežemo, so povsod po svetu pod zdravniškim nadzorstvom in jih je normalno mogoče dobiti le na zdravniški recept. Tu se- začenja zdravnikova odgovornost in eden njegovih poklicnih problemov je v tem, da se v razumnih mejah upira navalu pacientov, ki ga oblegajo predvsem za recepte odvajalnih sredstev in sredstev za uspavanje.
Stekleničke in škatlice z zdravili, pra-
da nosimo čez dolge še par kratkih nogavic. Rokavi naj bodo vedno dosti dolgi, da pokrivajo tudi zapestja.
Brž ko se zjutraj prebudimo, začnimo z gibanjem. Napravimo 20-krat tole vajo:' počepnimo, oprimo se z rokami na tla; nato se z rokami in nogami istočasno odže-nimo in skočimo, čim više moremo! Pri poskoku vdiibriimo; ko počepnemo, izdihnimo! Zdrgnimo si telo z masažno rokavico, nato pa se takoj oblecimo.
Tudi čez dan privoščimo svojemu telesu kar največ gibanja. Kadar gremo po stopnicah, se vzpenjajmo po konicah prstov in pri lem globoko vdihajmo, če imamo mrzle noge, premikajmo prste v čevljih; hodimo nekaj časa z rahlo ukrivljenimi prsti na nogah. Ali pa sedimo na stol, iztegnimo noge in vrtimo stopala počasi okoli gležnjev. Če imamo 4 ali 5 minut potrpljenja, nam bo ta vaja čudovito ogrela noge.
Dober obtok krvi je prvi pogoj, da ne zmrzujemo. Dosežemo ga z vročimi nožnimi kopelmi zjutraj in zvečer. Sploh pa je z mrazom enako kakor z mnogimi drugimi stvarmi:
Kdor želi, da ga ne bo zeblo, se ne sme mraza bati.
BODOČI
Sprehajala sem se po mestnih ulicah in si ogledovala različna izložbena okna. V enem izmed teh so bile razpostavljene snežno bele plenice, mehke jopice, rožnate in svetlomodre srajčice, skratka vse, kar ljubeče srce bodoče matere sanja za svojega težko pričakovanega otročička.
Koliko veselja nudi tako pričakovanje bodočim staršem! Pa tudi koliko skrbi je s tem veseljem združenih! Skrbi pa izhajajo v veliki meri iz ženine nepoučenosti. Predvsem kadar čaka prvega otroka, velikokrat v strahu pričakuje svoje ure, ker ji je lastno telo postalo uganka.
Vsaka 'nosečnica se mora predvsem zavedati, da nosečnost ni bolezen. Ženino telo je postalo čudovita zibelka, v kateri bo
Nega kože pozimi
A&O grosshandelshaus
Friedrich JUNGBAUERohg
Centrala: KLAGENFURT 10.-OktoberstraBe 28 telefon 57-73, 33-26
Podružnice:
Villach, telefon 40-81 Volkermarkt, telefon 288 Wolfsberg, telefon 21-70
Prodajno skladišče: Feldkirchen, telefon 21-80
vilmo predpisanimi ob določeni bolezni, porabijo bolniki le delno. Ostanek potem vzbuja skušnjavo, da ljudje kdaj pozneje vzamejo ta sredstva brez zdravnikovega nasveta.
Pogosto se tako zgodi z uspavalnimi sredstvi na osnovi barbiturne kisline. Nič manj usodni niso preparati, ki poživljajo osrednje živčevje. Uporabljajo se proti živčni izčrpanosti, ki je pa ne, zdravijo, ampak zakrivajo pravo stanje s tem, da dovoljujejo napore. Posledice utegnejo biti pravi živčni zlomi.
Vitaminski preparati veljajo, menda zavoljo njihovega imena, za neomejeno koristne v vsakršnih okoliščinah. V resnici pa smemo v poljubnih količinah jemati le vitamin C ali askorbinsko kislino, učinkovito sredstvo proti utrujenosti: to zato, ker ga organizem sprejme le toliko, kolikor ga potrebuje, medtem ko ostalega izloči. Vsi drugi vitaminski preparati lahko povzroče hude motnje, če jih uživamo brez potrebe in nenadzorovano.
Po vsem povedanem bi nemara kdo napačno sklepal, da je najrazurmneje, da sploh ne jemljemo zdravil. To je pa prav tako nesmiselno, kot če bi sklenil, da ne bo več jedel, da si ne pokvari želodca, ali da ne bo več hodil po cesti, da ga ne povozi avto. Ne pozabimo, da je znanstveni napredek v slabem stoletju zvečal dolgost življenja od 30 na 65 let.
Mimo ljudi, ki se zdravil boje, pa so še oni, ki so z nj‘imi dobesedno obsedeni, ki ob vsaki priložnosti neusmiljeno goltajo tablete, požirajo praške in pijejo kapljice. Njihova domača lekarna je prenatrpana z različnimi čudežnimi zdravili in sami sebe smatrajo za velike izvedence in apostole, škodujejo pa sebi in večkrat tudi soljudem.
Namen zdravil je zdraviti in to nalogo dobro opravljajo. Vedeti pa moramo, da tudi najobičajnejša zdravila niso zmeraj nenevarna; tako moramo pri najmanjšem krvavljenju takoj prenehati jemati aspirin. Zdravilo je uporabno, če je med količino, ki jo predpiše zdravnik, in mejo toksičnosti širok presledek. Skoraj vsa zdravila imajo zato določeno mejo toksičnosti — mejo strupenosti, čim bliže je meja strupenosti količinam, ki so nam predpisane, tem previdnejši moramo biti pri uporabi zdravila.
MATERI
devet mesecev zorel sam — skrivnosten dar mogočne narave! Svoj način življenja in svoje navade ter načrte mora odslej posvetiti svojemu novemu stanju.
Od trenutka, ko se v ženi porodi slutnja, da sc je v njenem telesu zarodilo novo življenje, naj jo prva pot popelje k zdravniku, specialistu za ženske bolezni in porodništvo. Prvi tedni nosečnosti so za zdrav razvoj otroka ogromne važnosti, saj se v prvih dveh mesecih razvijejo otrokovi organi. To so pa tudi meseci, v katerih lahko neprevidnost in nepremišljenost pretrgata nit življenja nastajajočega bitja. V kasnejši dobi bo obiskala nosečnica enkrat mesečno zdravnika, da ji bo sproti svetoval pravilno dieto, ji predpisal eventualna zdravila in nadzoroval potek nosečnosti.
Če gre za normalno nosečnost, naj se Žena ne izogiblje niti fizičnega niti duševnega dela. Opustiti pa mora na vsak način težko fizično delo. Zadnja dva meseca naj pogosto počiva. Ženam v poklicu nudi socialni zakon določeno dobo predporodni škega in seveda tudi porodniškega dopusta. Teh olajšav se mora žena poslužitb počitek v osmem in devetem mesecu p° spešuje otrokov razvoj.
Dinamičnost današnjega časa sili človeka k čim hitrejšemu premikanju iz kraja v kraj. Kaj pa naj napravi nosečnica, kadar stoji pred problemom potovanja? Tresenje in sunki, ki jih njeno 'telo utrpi v k;i' kršnemkoli prevoznem sredstvu, so lahko usodni njej in otroku. V prvih mesecih lahko dela krajše izlete, v sedmem in smem mesecu pa naj se pred vsakim p°' tovanjem posvetuje z zdravnikom. V zadnjem mesecu pa pametna nosečnica opusti vsako misel na potovanje. Kako neprevidna je nosečnica, ki ne more premaga1* domotožja in v zadnjem-mesecu odide n« pot k staršem, da ji njena mati stoji ob uri poroda ob strani! Če pa življenjske pri; like prisilijo 'porodnico na potovanje, naj si takrat izbere najkrajšo pot in naj hitrejše sredstvo.


p*|*5*/\*N*0	* B * R * /\ * N * J * E
DOLORES VIESER:	r~-r---:	-T---f---
Modestova božična noč	i i , A
Gospa Sveta na griču sredi polja
(Sv. Modest, misijonski Škof in apostol Koroške, je bil po rodu najbrž Irec. Na prošnjo slovenskega kneza Kajtimara ga je solnogra-ški škof Virgil s štirimi duhovniki pcolal na Koroško, kjer je postavil cerkev pri Gospe Sveti in Liburniii [na kraju prakršcanskc škofije Te-runia]. Umrl je okrog leta 770.)
Trop psov je spremljal nepovabljenega gosta prek griča in še dalje navzdol do težke lese, ki je bila na stežaj odprta. Mo-dest jo je sunkoma zaprl za seboj. Čeprav si je prizadeval, da pri hoji obdrži svoj mirni, enakomerni korak, je dihal hitreje. Veliki psi so zasopli divjali za plotom sem in tja.
V zamolklem somraku meglenega zimskega večera so se bela polja in črno drevje spreminjali v težke, motne sanje. Negotovo se je Modest tipaje spuščal navzdol 'po kamniti stezi. Ko je zamrl lajež, je začutil, da se mrzli prsti njegove levice še vedno krčevito oklepajo križa, ki ga je nosil na prsih. Odtrgal je odrevenelo roko otl križa in ga poljubil pod hrastom z ovenelim listjem. »Odpusti jim kletvine. Gospod in Učenik. Veljale so meni. Tvojemu hlapcu, ki ti je naredil sramoto,« je mrmral zmeden.
»Oče«, se je tiho oglasilo iz sence.
»'Pojdi, Valjhun,« je dejal Modest. »Greva!«
Visokorasla mladeniška postava v črni kuti se je izmotala iz megle. Mladenič je obstal s sklonjeno glavo, roke pa je skrival Pod škapulirjem. Molče je stopil Modest naprej. Deček mu je sledil, mimo trnjevega grmovja in mogočnih dreves, po robatem kamenju steze, ki je bila dobra kvečjemu za hlapce, živino in za kopita gosposkih konj. Dolgo sta hodila navzdol v ozko dolino.
; Nato sta prišla na krhek led. Pred njima se je pojavila stena visokega močvirnega trstja. »Morava kreniti na desno, tam je pot varnejša«, je dejal mladenič. Modest je na njegovem glasu spoznal, da je bil jokal.
»Pojdi naprej, Valjhun! Ti poznaš močvirje bolje kakor jaz. Toda sedaj si ne &meš delati več očitkov, ker si tam gori bil zbežal. Vem, da nisi zaradi psov.«
Valjhun je sunkoma stresel z glavo in poskušal nekaj reči. Toda jok je znova si'lil iz njegovega grla in moral je stisniti zobe, da ga je zadržal.
'Modest je vedel, zakaj je šestnajstletni mladenič ušel iz Borutovega roparskega gnezda. Ne iz strahu pred bičem in mečem, tudi ne zaradi pegastih krvavih psov. Njegova lastna bojevniška kri ga je pognala v beg, ko je bič odurnega lopova Ofdaz.il škofa, če bi ostal tam samo še tre-nutek, bi njegovi prsti bili na Borutovem kratu ali pa njegova pest v Borutovih sen-ei'h. Potem bi pa sedaj gotovo ležali dve mrtvi trupli v koprivah pod vhodnim mo sh»m.
Deček je šel pred njim ob robu močvir-Ja z nemirnim, obotavljajočim korakom.
fvo Andrič:	5
Zgodba o tlačanu Simanu
; Vsi so se strinjali, da je tak primer s Si-•nanom Vaskovičem. Tlačan je glasno ugo-Varjal in trdil, da ni take postave, po ka-Rri !>i mogel biti on. Siman, ob hišo in po-gnan med berače, njegov gospodar pa da bi dobival svojo tretjino od vsakega tlačana in pod vsakim cesarjem. Toda na tihem je tudi sam čutil, vidiš, da le je in da se tisto, kar je uradnik prebral, ujema z. nje-Snvim primerom kakor rokavica na roko. In pozneje je pijan kar naprej govoril sam ° sebi:
»Turška postava je izpred toliko let, a — boki j a jo brcni! — kakor da je bila davi napravljena zame.«
( Di strahoma je premišljeval o ftireži stra-boitnih in vsemogočnih postav, ki je premetena povsod in veže vse in vsakogar: tbti ne moreš iz nje, odpentljati je ne znaš, ^imo, kar moreš: da jo v žganju za trenutek pozabiš. A zmeraj niti žganja ni.
•Sodba je postala Izvršna in Simana so pognali z zemlje. Tedaj je žena odšla k so-fodnikom, sam pa se je popolnoma pova-gabundil.
Globok sram in potrtost sta mu upognila hrVt. Modest se je spomnil na tisti dan pred skoraj dvema letoma, ko ga je njegov' brat prek Gosposvetskega polja privedel k cerkvi, da bi bil vzgojen in posvečen za služabnika Kristusovega in solnograške-ga nadškofa. Modest je obljubil, da bo Valjhuna vzel s seboj v Soinograd. Tam bi se naj odločil, ali bo služil škofu kot duhovnik ali pa bo kot fevdnik podložen bavarskemu vojvodi. Toda že letos za Veliko noč je Valjhun spoznal, da ne more služiti mogočnejšemu gospodu kot Kralju neba in zemlje.
In sedaj njegov Gospod ni prišel z bliskom in gromom nad Boruta, ampak je dopustil, da so pogani njegovega zvestega hlapca sramotili in se iz njega norčevali. Kaj se je dogajalo v duši ubogega mladeniča, ki se je ves tresel od sramu in ogorčenja!
Po strugi zamrznjenega potoka sta krenila v močvirje. Prišla je noč, toda nad oblaki je morala sijati luna, ker je bilo zadosti svetlo, da sta videla nekaj korakov naprej. Modest je stopil ob stran svojega učenca. »Tako se vračava domov, ne da bi bila mogla pomagati Svatku,« je zaskrbljeno dejal.
Valjhun je molčal.
»Borut mu bo pobral še poslednjo živino in ga pregnal s kmetije. On je močnejši.«
»Nihče mu tega ne bo ubranil. On 'lahko dela, kar hoče,« je. hripavo dejal Valjhun.
»Dokler ne pride božja kazen nad njega.«
»On ima tudi svoje bogove,« je nenadoma izbruhnilo iz mladeniča.
»Valjhun! To niso nič drugega kot demoni brez moči. Kakšni bogovi so to, ki so Boruta naredili takšnega, kot je!«
■»In kakšen Bog je to, ki je iz mene naredil strahopetca? Da, Gospod, hotel sem planiti na Boruta, toda nenadoma sem začutil, — da ne smem, — On me je 'pogledal. — Tedaj sem stekel — jaz strahopetec — in tebe sem pustil na cedilu.«
»Zato se bova Bogu zahvalila, da ti je naklonil tako veliko zmago nad samim seboj,« je pretresen dejal Modest. Nato je začel mladeniču razlagati, da so božje sodbe in sklepi preveč skrivnostni, da bi jih mogli doumeti ljudje, ki nam je usojeno le kratko življenje. In govoril mu je še o križu, ki je svet odrešil ter o veličastni končni zmagi Kristusovih pripadnikov.
In šla sta naprej, med ločevjem in travniki, preko ledu in orumenelega mahu, šla sta mimo razdejanih zidov in se tipaje rinila skozi dolge ulice, kjer je zamrzla ruša morda prekrivala tlak, med tem, ko so sence razrušenih hiš ob ulicah pričale o strašnih skrivnostih.
Končno sta prišla na zložnejša tla in opazila sta, da je megla postala rdeča, kot da bi jo bil razsvetlil požar. Stopila sta hitreje,
Ni bil ne kmet ne meščan, ne poljedelec ne delavec in klatil se je po mestu, spal, kjer je bilo, jedel, kadar je imel, delal, kadar je moral, prodajajoč zelenjavo in mleko. Marsiikak zelenjavar mu je izročil košaro krompirja in kablko mleka,.naj jo proda, in mu plačali nekaj krajcarjev za delo. A dogajalo se je, da se je Siman opil in sploh pozabil na zaupano mu blago in ga uničil, in celo to, da je zapil denar prej, preden je prišel zelenjavar do njega. Potem se je hotel končati od sramu, a prepozno; ponujal je svojo kri, a lastnik ni maral krvi, temveč denar. Tako je bil tudi ta zaslužek čedalje redkejši.
Že od nekdaj je znal igrati in peti ob goslih, zdaj je začel to delati po gostilnah, za petico, dve ali za šiice žganja.
Sedel je v krčmi in čakal, kdaj bo prišel kdo, da mu bo v navalu radodarnosti, ki prevzame pijanega človeka, ponudil kaj, naj popije, in delil z njim pečeno stegence ali krožeč močnate. V obraz je potemnel in zaripnil, v život pa shujšal; kašljal in pljuval je kot bolnik, a kakor hitro je malo 'popil, je govoril o zemlji in o svoji pravici živo in ognjevito, kakor je govoril tisti jesenski dan Ibragn v slivniku.
vedno globlje v žareči sij, dokler nista zapazila rdeč madež, podoben Vzhajajočemu soncu. V tem sta tudi zaslišala mrmranje, ki je prehajalo v enoglasno pesem.
Praznovali so torej zimski kres. Tu, sredi razrušenega, zapuščenega mesta na Gosposvetskem polju. Bila je moč, ko začenja dnevna svetloba znova rasti. Svetloba tega sveta. Tudi Modest in njegova mala, pobožna domača družba so se pripravljali na ta večer s postom in molitvijo. Toda hudi dogodki so njega in Valjhuna iztrgali iz svetega pričakovanja. »Pojdiva na desno k griču. Saj ne more več biti daleč.«
»Še eno uro«, je odgovoril Valjhun in nemirno prisluhnil. Modest je videl, da se mladeniču oči bliskajo. Krepko izrezani
»Nocoj hodijo angeli po zemlji«, je dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetil se je v očeh in na licih, dihal je v zraku, prepregd je bele stene. In vse so čutile, da hodijo angeli po žemlji, da so prišli skozi zaprto okno in sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in na lahko jim plapolajo velike'peruti. Videle so tudi brezštevilne luči, ki so jih prižgali angeli in ki so plamtele pobožno tam zunaj, globoko doli na zemlji.
Jaslice so bile že pripravljene. Pred njimi je gorela luč. V rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne, pisane svečice, ki so gorele s tankimi, visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči in trepetajoči svetlobi in svetila so je tudi velika zvezda, ki je. bila nad betlehemskim hlevom.
Že dolgo sploh ni bila več resnična zemlja in ne več kaka določena pravica, ki jo je zagovarjal, temveč nekaj veliko težjega in višjega, čeprav sam pravzaprav ni vedel kaj in kako. Zato pa je bila resnična »okrožna gosposka« in resničen je bil zapor, v katerem je pogosto sedel, zdaj tri, zdaj šest dni, zaradi kake drzne besede ali nedovoljene pesmi, kakor je bila resnična tudi sušica, ki ga' je počasi ugonabljala.
#
Tako je živel Simo Vaskovič še nekaj let in branil zemljo, ki je ni bilo, in svojo »pravico«, ki mu je nibče ni maral priznati. Bil je kar naprej v krčmi, poredkoma trezen, dostikrat v zaporu, bolan in zapuščen potepuh in godec.
Bil je povsem strt in ubit, kajti tudi taki dnevi so se vrstili in čedalje pogosteje — ko se je nekega dne prebudilo novo upanje v njem. Da prav povemo, upanje niti ni bilo stvarno, ne posebno jasno, a ljudem, ki se zastrupljajo z žganjem in slepijo z upanjem, je sleherni vzrok za upanje dober.
(Dalje prihodnjič)
mladi obraz je v rdečem siju bil povsem spremenjen. Le nerad je krenil vstran.
Tedaj se je iz rdečega sija pojavila veriga poskakujočih postav. Številne roke so segle po obeh možeh in ju potegnile k ognju, ki je gorel z mirnim, ravnim in mogočnim plamenom sredi širnega trga. V velikem krogu se je vil pisan venec ljudi v zasoplem, naglem diru, moški v volčjih kožuhih in prtenih haljah, dekleta z vihrajočima lasmi, odcvetele žene s strmečim, ošteklenelim pogledom. Sredi v krogu pa je divje poskakovalo nekaj strašil z ostudnimi živalskimi maskami na obrazih. Nobena žival ne bi mogla biti tako grda in strahotna kot te režeče se maske.
(Dalje na IS. strani)
Zaspati niso mogle dolgo. Vse, ki so mogle iz postelje, so se pripravljale na polnočnico. Srca so jim bila polna svetega pričakovanja. Ležale so poloblečene in so se razgovarjale s šepetajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna beseda se ni oglasila, zato, ker so bili angeli v sobi... Bilo je tisto noč, kakor da so prišla nebesa na zemljo. Nebeški angeli z velikimi, belimi perutmi. Mati božja, mali ubogi Jezus, ki je ležal v jaslicah, m pastir j i, ki so klečali tam — vse je bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič nedosežne glorije.
Šepetanje je bilo izmetom tiše, polagoma so legale trepalnice na oči, ali srce je bdelo. Zmerom bliže so prihajala nebesa, preselila so se v sobo. Tončka je ležala na robu postelje na ocleji. Ena roka ji je bila pod glavo, druga na životu. In ko je ležala in so blodile veselo vesele misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica, in vedela je, da je šel angel mimo. Srečna je bila in se smehljala. Če bi iztegnila roko, bi se dotaknila roke angelove. Tudi Malka je malo zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo: danilo se je, svetilo, luč bela in mirna kakor pomladanska mesečina se je bila razlila po sobi. Vsa soba je bila polna angelov in zadaj na tronu je sedela Mati božja z Jezusom v naročju, in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, tudi bele perutnice usmiljenke je imela na glavi.
Zazvonilo je v kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonjenje, bilo je kakor glas tistih sanj, ki so prihajale iz nebes. Nato pa je za ki en kalo jasno in zvonko na hodniku im zdramile so se. Sestra Cecilija je napravila luč. Oblačile so se hitro, še v polsanjah im molče, nato pa se je napotila procesija proti kapelici po dolgem im mračnem hodniku. Trumoma, težko sopeč, brez besede se je vila nočna procesija. Tu in tatn se je zasvetila dremotna svetilnica, razsvetlila uboga, drobna telesca. Iz drobnih obrazov, prezgodaj zrelih, že razoranih, so gledale oči, polne veselega pričakovanja, polne spoznanja. Že se je jasnilo od daleč: tam je bila luč im Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti...
IVAN CANKAR:
Božični večer
Tudi k dekletom v bolnico je prišel Božič
Allen vetelttlen Krimdeu und Fteunden uHsctet Kaufltausct enlbielen tvit
HERZLICHE WEIHNACHTSWUNSCHE
uud ein fvohes und glucklickes Meues jaht!
KfiRNTENS GRDSSTE KAUFHAUSER
VILLACH - HAUPTPLATZ 14-22
Ptijelne hoiične praznike in srečno novo leto
želi
CatuUlua
Tiskarna za knjige in umetniške tiskovine, knjigoveznica in klišarna, knjigarna in trgovina s papirjem
Klagenfurt, Kotschach, St. Veit a. d. C/lan, Wolfsberg
JOSEF MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM
31	Celovec-Klagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3, tel. 42-76
■ Lasten kamnolom
dzued&a vstU stczsuiU dzt za otekat, statut in gzadaat
Nadalje izvedba vseh eternitnih del po želji
Najlepše knjižno darilo za otroke
Lepe slovenske slikanice:
■	Kozamurnik, 10.— Sil.
■	Dominik Savio, 10.— Sil.
H Stric Jaka, vzor popotnega junaka, 8.— Sit
■	Mojca bere, 12.— SiL
Dobite jih pri Mohorjevi družbi v Celovcu, Viktringer Ring 26, Klagenlurt.
Ta ima na razpolago tudi lepe mladinske zgodbice:
■	V kraljestvu lutk - Cmokcc Poskokec, a Sil. B Štorije (dva zvezka), 8.- in 6.- Sik
QIEDALI$ČE V CELOVCU
Peiok, 22. dec.: zaprto! - Sobota, 23. dec., ob
15.00	uri: Schwarzer Peter, opera. - Nedelja, 24 dec.: Zaprto. - Ponedeljek, 25. dec.: Banditenstrei-che, opereta (premiera). - Torek, 26. dec., ob
17.00	m 20.00 uri: Iphigenie, drama (gostujejo člani Burgtheartra na Dunaju). — Sreda, 27. dec.: Ban-ditenstreiche, opereta. — Četrtek, 26. dec.: Bandi-tenstreiche, opereta. - Petek, 29. dec.: Moppels Abenteuer, komedija. - Sobota, 30. dec.: Der sie-bente Bua, kmečka burka (premiera). Sobota, 31. dec.: Der siebente Bua, kmečka burka.
Začetek ob 19.30 razen izjem navedenih v programu.
KOMORNI ODER
Sobota, 23. dec.: Der Engel mit dem Blumcn-topf, komedija (poslednjič). - Ponedeljek, 25. in torek, 26. dec.: Oscar, komedija fposlednjič). Začetek vselej ob 19.30 uri.
cipflrttti kotiček
HOKEJ NA LEDU
Prvenstvo na umetnih drsališčih je z nekoliko boljšim količnikom golov osvojila ekipa Innsbrucka.
21.	Kitzbuhel: KAC 1:2 (0:0, 1:2, 0:0)
22.	KAC:IEV 5:3 (1:1, 2:1, 2:1)
Dve zmagi preteklega tedna celovškim hokejistom nista zadostovali za osvojitev najvišjega naslova. Z enakim številom točk, vendar z malenkostno boljšim količnikom golov je to veliko lavo-riko osvojil tirolski IEV, ki je v vseh tekmah naletel na precej manjši odpor nasprotnikov, kot ekipa domačih Atletikov.
Tekma v Kitzbilhclu se je končala s tesnim rezultatom, ker je domači vratar branil res odlično s pomočjo celotne obrambe. IEV je nato premagal Dunajski drsalni klub z 9:3 in nastopil v Celovcu že kot prvak, ker so njegovi napadalci že zadosti-krat uspešno pretresli mreže nasprotnih ekip.
Že dve uri pred začetkom tekme so bila napolnjena vsa stojišča. 6500 gledalcev je z velikim navdušenjem pozdravilo svojo ekipo. Tekma je bila nekajkrat prav odlična, vendar so sc ob koncu pri obeh ekipah pokazali razumljivi znaki utrujenosti. Ce bi domači vratar Hiibner branil bolj zanesljivo, bi se KAC lahko boril celo za naslov
prvaka, tako pa je ravno on izpodkopal navdušenje pri svojih igralcih, ker je bil več ali manj kriv /a vse prejete gole. Odločitev za tretje mesto še ni padla, vendar je pripisovati največ možnosti ekipi Kitzbiihcla.	1
Til^tsUa attna
Bistrica v Rožu. - Sobota, 23. 12.: Du bist Petrus (I++). — Barvni film o začetku papeštva in njegova pomembnost za današnji čas. Film priporočamo vsem! - Ponedeljek, 25. 12.: Der Konig der silbemcn Berge (Ha). - Toni Sailer kot učitelj smučarske umetnosti na Japonskem, kjer najde tudi nevesto. - Torek, 26. 12.: Panik im Zirkus (III). — Zanimiv film o borbi nekega cirkusa za svoj obstoj. - Sreda, 27. 12.: Sinnlichkeit (V). - V neki francoski vasi se borita do krvi dve dekleti za enega moža. Film odsvetujemo.
Borovlje. - Sobota 23. 12.: Gauner in Uniform
(III)	. — Veseloigra iz vojaškega življenja. — Ponedeljek, 25. 12.: Eine Frau fiirs ganze Leben (Ha). — življenjska zgodba nemške žene v zadnjih 50 letih. — Torek, 26. 12.: Das grosse VVunsch-konzert (II). — Znani dirigent išče strežnico za svojo malo hčerkico in jo končno najde na Dunaju. - Četrtek, 28. 12.: Fuzzys Abenteuer (Ha). -Film iz divjega zapada.
Dobrla ves. — .Sobota, 23. 12.: Im Schatten der Cuillotine (III). — Angleški ,pustolovski film o borbah, izdajah zvestem varstvu okoli sina francoskega kralja Ludviga XVI. ki je bil umorjen v revoluciji. - Ponedeljek, 25. 12.: Mit Himbersaft golit alles besser (IVb). - Z goljufijami se hoče nek bivši vojak oškodovati za leta, ki jih je moral preživeti v vojaški službi. Za odrasle s premislekom. - Torek, 26. 12.: Der Jagerlois (III), - Film iz gorovja. - Sreda, 27. 12.: Der Gonila schlagt zu
(IV)	. — Pustolovski film o tajnih agentih v nekem nemškem industrijskem središču.
Miklavčevo. — Sobota, 23. 12.: Der Mann im Feuer {III-f). — Pustolovski film o problemih britanske kolonizacije. V središču zgodba nekega zdravnika. — Ponedeljek, 25. 12.: Der Jagerlois (III). — Film iz gorovja. - Torek, 26. 12.: Fredy, die Gi-tarre und das Meer (III). - Neki momar, ki ga išče (zolicija, a se končno njegova nedolžnost izkaže, najde v Hamburgu nevesto. — Četrtek, 28. 12: Der Gonila schlagt zu (IV). - Glej pod Dobrla vesi
Pliberk. - Sobota, 23. 12.: Maigret kennt kein Erbarmen (III). Kriminalni film. Kriminalni komisar razčisti umor neke grofinje. — Ponedeljek, 25. 12.: Hohe Tannen (III). — Manjvreden domovinski film. - Torek, 26. 12.: Der letzte Fuss-giinger (Ha). — Veseloigra o dopustu starejšega moža.
Št. Jakob v Rožu. - Sobota, 23. 12.: Der Kampf ums goldene Tor. — Ponedeljek, 25. 12.: Der Tie-ger von Eschnaptir (IV). — Zgodba o temnel iški plesalki, ki da prednost nemškemu arhitektu pred bogatim maharadžem. — Torek, 26. 12.: Das indi-sche Grabmal (IVa). — Nadaljevanje od „Der Tiger von Eschnapur", z mnogimi brutalnostmi.
Sinča ves. — Petek in sobota, 22. in 23. 12. Die Hexenkuchc des Dr. Rambovv (IVa). — Z pomočjo atomske sile hoče zdravnik, ki je zašel na stranska pota iz. raznih človeških delov sestaviti živega —oveka. - Ponedeljek, 25. 12.: Ich zahle taglich metne Sorgen (IV'). — Film z mnogimi popevkami
in brezsmiselno vsebino. — Torek, 26. 12.: Connv und Peter tnachen Musik (III). — Film z mnogimi popevkami. — Sreda in četrtek, 27. in 28. 12. Gangster Nr. I (V). — Brutalen kriminalni film, ki ga je treba odklanjati. — Petek in sobota, 29. in 30. 12.: Eine Reise ins Gliiok (III). — Muzikalična veseloigra.
Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem
KROJAŠKI MOJSTER
Jernej Friedrich
ŠMIHEL nad Pliberkom
Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem
Jetrn hasek
ST. LI P S. T I H O J A, P- Dobrla ves
Našim bralcem!
Ta dvojna številka našega lista obsega 16 strani.
Prihodnja številka izide v sredo, dne 3. januarja 1962.
Dtirch uiutre Verbmiung in (asi 50 Suaten. vermittekl wir Ihnen VVirtschalubeziehungrn und Absattmbglichkeiten. daher PLAZIEREN AUCHSIE IH REN VVERBEAUFTRAG m
\VOClf EN2EI TU NG KLAGENFURT, VIKTRINGER RING 26
Vesele 'božične praznike in srečno novo leto žeh vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem
Unterkarntner Molkerei

KLAGENFURT
SIRIUSSTRASSE 32
Mleko in mlečni produkti iz 60 podružnic ,Spodnjekoroške mlekarne NAJCENEJSI ZAJTRK! - NAJBOLJŠA MALICA!
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI VSEM
VELETRGOVINA S TEKSTILIJAMI MAX PLAČ H
KLAGENFURT, 8.-MA1-STRASSE

OUa (j o s leoljen Qj&žie in sin en e) nonn U te) 1962 hdnjo :
Vsem prijateljem in znancem
MARTIN KUCHLER
župnik
na GOZDANJAH
MATEJ IGERC
župnik
na SUHI
DRUŽINA GREGORN
DULE pri 2ITARI VESI
PETER OLIP
lesni trgovec
SELE
DRUŽINA
UŽNIKOVA in KALISNIKOVA
SELE
Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem IsSl in drugim znancem
*	URBAN in MARIJA OLIP
SELE
Vsem volilcem »Skupnosti juinokoroških kmetov’’ in vsem znancem in prijateljem vošči vesel Božič in srečno novo leto
MIRKO KUMER, pd. ČRČEJ
zbornični svčtnik
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom
ŽUPNI URAD POKRČE
Vsem dobrim in zavednim Slovencem
družina KASSL, pd. KUCHLING
ŽELINJE
KLATO pri PLIBERKU
Vsem sedanjim' in bivšim faranom, sobratom in bolnikom milosti,polne praznike
JOŽEF DOBERNIK
župnik
v GLINJAH
Družina
Dr. JOŠKO TISCHLER
CELOVEC
Dr. FRANC ZEICHEN
župnik
ST. RUPERT pri Velikovcu
IVA in FRANC ZABAVNIK
BRDO pri ŠMOHORJU
AVGUŠTIN ČEBUL
župnik
ST. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
ANTON KUCHLING
župnik
BISTRICA na ZILJI
Vsem znancem in bivšim župljanom, še prav posebno svojim šmihelskim faranom
KRISTO SRIENC
župnik in dekan ŠMIHEL nad PLIBERKOM
Vsej duhovščini in vernikom
DEKANIJSKI URAD
TINJE
ANTON in ADELA GRIL
PLAZNICA
Vsem gostom, znancem in sorodnikom
GOSTILNA MOSTEČNIK
PODRAVLJE - FODERLACH
VINKO ZALETEL
župni upravitelj
v VOGRCAH
Vsem izseljencem in znancem
družina URANK, pd, PETREJ
ENCELNA VES
Vsem faranom in znancem
IGNAC ZUPAN
župnik
v ZVABEKU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
DRUŽINA HARTMAN	lp
v LIBUCAH

Vsem prijateljem in znancem družina
Jože URANK, pd. KAVH	^
ENCELNA VES
Vsem faranom, znancem in prijateljem
MIHAEL BARBIČ
župnik
v PECNICI
Zi
inui »m iKorosKem
Družina	r~
Dr. VINKO ZWITTER	fl
ŠT. JAKOB v ROŽU
NIKO KRIEGL in družina
ZAHOMEC
Blagoslovljen Božič in milosti bogato novo leto želi vsem znancem doma in po svetu	^
BALASSA JURIJ
učitelj
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
Dr. JANKO TISCHLER
odvetnik
v CELOVCU
Družina
Dr. VALENTIN INZKO
SVEČE v Rožu
Vsem odjemalcem in znancem
družina SAFRAN
BILCOVS
TOMAŽ KOBAN
ŠT. GANDOLF pri Kotmari vesi
LUDOVIK JANK
župnik
na RADISAH
Znancem in odjemalcem
krojaštvo ANDREJ LAMPICHLER |S
radise 8
ŠTEFAN MESSNER
župnik
v ŽELEZNI KAPLI
Vsem prijateljem in znancem doma in v tujini
JANEZ SUKIČ
provizor
ŠMIKLAVZ na DRAVI
DREVESNICA
ing. MARKO POLZER
ŠT. VID v Podjuni
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
DRUŽINA BISTRIČNIK
OUIRSKO
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem gostilna
§MERTN1K, pd. KOVAČ
OBIRSKO
Vsem svojim klientom in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto
družina ARBEITSTEIN
PLIBERK
Vsem prijateljem in bralcem ..Našega tetin ika-Kronike”
ALOJZIJA AICHHOLZER
ŠMIKLAVZ na DRAVI
TOMAŽ HOLM AR
provizor
na OBIRSKEM
Vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
DRUŽINA SMRTNIKOVA
v KORTAH
LEOPOLD KASSL
kaplan
v ŠMIHELU nad Pliberkom
Vsem prijateljem in znancem
TRATNIKOVA DRUŽINA
LEDINCE
DRUŽINA MIKLAV
PODHOM pri DOBRLI VESI
Vsem znancem in prijateljem
družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR
v KORFAH
VALENTIN POLANŠEK
šolski upravitelj z družino
OBIRSKO
Vsej prečastiti duhovščini in vsem verni- 'ij kom pliberške dekanije
DEKANIJSKI URAD
PLIBERK
NIKO MARKTL
župnik
v ROŽEKU
JOŽEF ŠTIH
župnik
BILCOVS
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina
KARNIČAR, pd. V ARH	^
OBIRSKO
Vsem cenjenim gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem želi
gostilna RASTOČNIK
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
Hilda in Aleksander KLAURA
ŽELEZNA KAPLA, tel. 23G
Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem gostilna in trgovina
MARIA PAULITSCH
BELA pri Železni Kapli
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
trgovina SRIENC STANKO
OBIRSKO


QjLaq o slo ol je ti Ojč žLe in, srehto n o m leta 1962 želi jo :
Vsem bralcem „Na!ega tednika ■ Kronike" in vsem zvestim Slovencem
JANEZ SEVER,
CLEVELAND, USA
Dr. PAVLE ZABLATNIK
CELOVEC, Siebenhiigelstr. 81
Druiina
Družina dipl. trg. JANKO URANK
CELOVEC
Druiina
Dr. VINCENC ZIKULNIG
CELOVEC
Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in poslovnim prijateljem

Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in znancem
Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem ieli blagoslovljene boiične praznike in srečno novo leto
HANS BERGER
elektro — radio
Vsem našim odjemalcem želi vse dobro
MAJDIČ
JOHAN KASTRUN
zastopstvo kmetijskih strojev
VALENTIN PLANTEU
grabljar, vilar in coklar
ŽELEZNA KAPLA
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
VELIKOVEC - REZIJA
Vsem znancem in prijateljem doma in po svetu
KOVAČEVA družina
v MLINCAH
Vsem prijateljem in znancem
družina KANGIJAN, pd. LESJAK
Vsem sorodnikom in znancem
ROBEZ pri APAČAH
družina JELEN, pd. VOLINA
LIBUCE
Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi
družina TRAMPUŽ, pd. BOŽIČ
DOB pri PLIBERKU
Vsem obiskovalcem Soštarjeve gostilne
ANA HUTTER
GLOBASNICA
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
PETER HRIBERNIK
mizar
ŽIHPOLJE
Vsem prijateljem in znancem po šimem svetu
MARKTL ANDREJ in MARIJA
DRVEŠA VES pri PLIBERKU
Vsem gostom iz Šmihela, Pliberka in okolice
gostilna LJUDMILA MLINAR
ŠMIHEL pri PLIBERKU
Mesarija
FRANC ERLACH
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine
družina RUPIJEVA
VELINJA VES
Vsem svojim članom
PROSVETNO DRUŠTVO »JEPA«
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
MARTIN ŠKORJANC
župnik
v SVEČAH
Vsem izseljencem in znancem
družina KANCIJAN, pd. Zablačan
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
družina URBAS
APAČE
VELIKOVEC
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
HANS FRKOVVITSCH
krojaštvo
VELIKOVEC
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina ZABLATNIK
BILNJOVS
Vsem, posebno mladini v Št. Jakobu v Roiu in na Pečnici
FLORIJAN ZERGOI
kaplan
ŠT. JAKOB v Roiu
Vsem sorodnikom in znancem
družina JANEZ MIKLAVČIČ
GORINCICE 16, pri ŠT. JAKOBU v Roiu
Vesele boiične praznike in uspeha polno novo leto ielita
Kmetijsko-gospodinjski šoli v
V	9	^
St. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu
Vsem prijateljem in znancem
ANTON HORNBoCK
CELOVEC - ST. JANŽ v ROŽU
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO
ANTON DOLINŠEK
inkasant ,,Natrga tednika - Kronike"
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
želita svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru, ter srečno novo leto!
Celotnemu profesorskemu zboru, vsem absolventom in njihovim staršem kot tudi vsem prijateljem šole ieli blagoslovljene boiične praznike in srečno novo leto
in organizacija ČRNI KLOBUK
GLOBASNICA
KMETIJSKA ŠOLA
v TINJAH

j§|| Vsem našim odjemalcem
lil	MICHEUZ
te®	trgovina
Ul	ŽELEZNA KAPLA
Vsem sorodnikom in znancem
PAVLA DOVJAK
BAJTIŠE - CELOVEC
Vsem sorodnikom in znancem
EMICA HORNBOCK
CELOVEC - ST. JANŽ v Rožu
REZIKA HOBEL
CELOVEC
ROJAKOVA družina
ST. VID v PODJUNI
LOVRO SADJAK in družina KLANČNIKOV A
RINKOLE
Prof. JOŽKO HUTTER z družino
v GLOBASNICI
Vsem prijateljem in znancem
družina WOSCHITZ
CELOVEC
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina RESMAN
VETRINJ
Vsem znancem v Ameriki, Belgiji in domovini
družina HAJNŽIČ
na REBRCI
Vsem obiskovalcem
Šteklnove gostilne
ANA GREINER
GLOBASNICA
Družina
ORAŽE, pd. KEŽAR
LEPENA
Vsem prijateljem — koroškim in po širnem svetu
JOŽE in ANICA HOČEVAR
CELOVEC
Vsem sorodnikom in prijateljem
DRUŽINA BLAŽEJ
CELOVEC - PODLIBIC
Vsem znancem in prijateljem
družina STARC
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
DRUŽINA IZOP
CELOVEC
GORINCICE pri št. Jakobu v Roiu
Vsem odjemalcem in gostom
trgovina, gostilna in mlin
F. FRANK
ST. JAKOB v Rožu
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem ^jPj	trgovina
gg	FRANC RAUTER
te^	ST. JAKOB v Rožu
LIPI JE V A in ŽAMOŠTROVA DRUŽINA
iz LES pri St. Jakobu v Rožu
Sedanjim in bivšim iupljanom
_ ANDREJ KARICELJ
iu pni k
ŠT. JAKOB v ROŽU
Družina OTOVC
DOLINCICE pri ROŽEKU
gog Vsem prijateljem in znancem
M družina KASSL, pd. KUCHLING
ZELINJE
JOHAN KEŽAR
grabljar
HORCE pri ŠT. VIDU v PODJUNI
FRIC in ANČKA KUMER
BLATO pri PLIBERKU
Vsem izseljencem in prijateljem
družina OGRIS, pd. PEVCAR
DRABUNAŽE pri Žitari vesi
Vsem bivšim lelinjskim in šmarješkim duš-i| nim pastirjem ter prijateljem in znancem
druiina
KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA
ŽELINJE
Vsem cenjenim odjemalcem
trgovina z mešanim blagom
KAREL KOGOJ
ŽELEZNA KAPLA Podružnica: SUHA-REBRCA
Sedanjim in nekdanjim iupljanom voščim blagoslov boiji k boiičnim praznikom in novemu letu
Najprisrčncjša voščila k boiičnim praznikom in novemu letu ieli odjemalcem in poslovnim prijateljem
VALENTIN BRANDSTATTER
prošt
DOBRLA VES
ERNEST LUSCHNIG elektro-podjetje in trgovina
ŽELEZNA KAPLA
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
5N2 družina OJCL in GALLOB
ZGORNJI BREG
JOŽEF KOGLEK
župnik
v SKOCIJANU
Vsem cenjenim gostom in znancem
GOSTILNA PRANGAR
ZMOTICE - BRNCA
Gostom, prijateljem in znancem
gostilna ČRNKO
VEČNA VES

(
I
OUa(lodoo IjeiL (B&žie in, nrehto ilm6 Lete 1962 zelike :
Vsem znancem in prijateljem
družina ROPAČ, pd. HANZEL
LOČE — St. Ilj ob Dravi
Faranom, prijateljem ter znancem od blizu in daleč
LOVRO PETRIČIC
p r o v i z o r
ST. ILJ ob DRAVI
MATEVŽ RAINER, pd. SUŠNIK SUZANA KOŠIR-RAINER,
LOGA VES
Vsem izseljencem in znancem
družina ŠTURM, pd. JESENIK
UPA nad VRBO
Družina
HANS MILLONIG
GORJE na ZILJI
Družina MEŠNIKOVA
GORJE na ZILJI
DRUŽINA
GABRIEL, pd. TIŠLARJEVA
ST. JANŽ v ROŽU
Staršem in prijateljem
FARNA MLADINA
ST, JANZ v ROŽU
EU ŠTERN
CELOVEC - SELE
Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem živine
TOMAŽ DUMPELNIK
STE BEN v PODJUNI
Vsem dragim rojakom
MILKA HARTMAN
SP. LIBUCE
Cerkvenim pevcem v Šmihelu in Št. Lipšu in vsem znanim dekletom širom Koroške
MAKS PIKO
ŠMIHEL pri PLIBERKU
SIMON WUTTE
kaplan
zelezna kapla-
Pozdrav koroškim Slovencem
Družina
NEŽKA SKRUTL
GORICE pri Zitari vesi
WOLTE, pd. ROGAR
BOROVNICA pri APAČAH
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
HANS PEPELNAR
mizarstvo
PODKRAJ - REBRCA
Vsem sorodnikom doma in znancem v Do-brli "Vesi želi obilo iskrenega božičnega veselja in blagoslova božjega v novem letu
RUDOLF SAFRAN
administrator
ST/STEFAN na ZILJI
Vsem odbornikom, članom in prijateljem ter ljubiteljem kulturnega dela želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
SLOV. PROSV. DRUŠTVO »ROŽ«
ST. JAKOB v ROŽU
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom
družina PISKERNIK
HUMELŠE pri Smarjeti v Rožu
«3
Vsem znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto
URABLOVA DRUŽINA
na OTOZU
Vsem znancem in izseljencem po naši Koroški, vsem prijateljem in bralcem našega lista, vsem sotrudnikom in dopisnikom tu in preko morja — in prosi za nadaljnjo zvestobo in sodelovanje
odgovorni urednik
J. TOLMAJER
in DR UZINA
R ADISE
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
družina JANČIČ
SMARJETA v Rožu
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča
Družina WEISS
modno krojaštvo
ST. JANZ v ROŽU
Sorodnikom, znancem in prijateljem
družina HRIBAR, pd. JEREB in FURIJAN
OBIRSKO
Vsem faranom, dobrotnikom naše nove cerkve v Selah in drugod, vsem čč. gg. sobratom, vsem znancem in prijateljem, sotrudnikom in bralcem našega lista naj ob praznikih in v novem letu betlehemske zvezde prijazno sevajo in angelci prepevajo. To želi
ALOJZ VAUTI
župnik
v SELAH
JANKO JANEŽIČ z družino
LeSe pri St. Jakobu
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto staršem, profesorjem, dobrotnikom in prijateljem ter vsem rojakom doma in po svetu voščijo
DIJAKI DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE IN GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU
Družina URH
P LAZNICA
Vsem odjemalcem in znancem
MIRKO BREŽJAK dobavitelj peska za fini omet
PLAZNICA
Vsem prijateljem in znancem po Koroškem in po svetu ter rebrSkim faranom želi blagoslovljen - Božič in srečno leto 1962 •
rebrški komendator
dr. METOD TURNŠEK
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina VALENTIN HARTMAN
KLOPI N J
Družina ŽIVKOVIČ iz Linza v Gornji Avstriji
želi blagoslovljene, vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znan-
Družina
dr. FRANCE VRBINC
CELOVEC
MIHEJ BOHM in družina MESSNER
CELOVEC - ŽDOVLJE
»UREDNIŠTVO MLADJA«
vsem prijateljem doma in po svetu, vsem velikodušnim mecenom in podpornikom, vsem, ki z ljubeznijo in razumevanjem spremljajo paše delo, vsem sodelavcem doma in v inozemstvu.
Obenem se zahvaljuje vsem za številna poslana dela za Mladje 4. Vsem svojim pesnikom, pisateljem in slikarjem doma in po svetu pa želi še novih umetniških navdihov!
za uredništvo:. boro kostanek

ANDREJ SIEDLER
CELOVEC - ST. JANZ
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
MARICA TRAP in Komatarjeva družina
CELOVEC - DVOR
»AKADEMIJA SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV«
t> Celovcu prevzvišenemu škofu dr. Jožefu Kostnerju, predstojništvu semenišča, protek-torju Akademije prelatu dr. Rudolfu Bliimlu, kanoniku Zechnerju, vsem duhovnim sobratom in prijateljem, vsem svojim nekdanjim članom.
Vsem znancem
JOŽEF ADAMIČ
kaplan
DOBRLA VES
Vsem znancem in prijateljem
IGNAC DAVID
kaplan
DOBRLA VES
Vsem Slovencem in Slovenkam na Koroškem in po svetu žele vso srečo koroški viso-košolci, združeni v
KLUBU SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
Vsem pevcem ter prijateljem po Rožu
HANZEJ GABRIEL
ST. JANZ v ROŽU
ZDRAVKO WIESER
CELOVEC - BOROVLJE
PETER RUDOLF in starSi
\ BISTRICA nad PLIBERKOM
Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto
družina ZERZER
v SVEČAH
Vsem našim odjemalcem, gostom in vsem prijateljem
MIHEJ ANTONIČ
trgovina, sadna stiskalnica in gostilna
REKA pri St. Jakobu v Rožu
Družina NACHTIGALL
CELOVEC
ANI PEGRIN
CELOVEC - SELE
Vsem znancem, posebno izseljencem
družina BAUMGARTNER
GORINČIČE pri St. Jakobu v Rožu
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto
ALBINA in JOŽA KOBENTAR
ST. PETER pri St. Jakobu v Roža
Dipl. iur. ANTON LIPOVŠEK
CELOVEC

HILDI PAVLITSCH
CELOVEC - SELE
»a
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1962 želita vsem sorodnikom, znancem in prijateljem Podjune brata
rDolfei in Tjone j Ottažel
PODLIBIČ	LIBUČE
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu 1962
trgovina z lesom in kurivom
. Hans Schuller
CELOVEC - KLAGENFURT
Vzhodni kolodvor. Telefon 4873
Vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1962 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
„ ADRIA "-PIJAČE
H. \L. BadUt
ŽRELEC - EBENTAL pri CELOVCU
FABR1KSTRASSE 1
LIKERJI - ŽGANJE - SADNI SOKOVI T e <1 e f o n 62-92

Sr
m.
WAUTSCHE ANICA	$$
CELOVEC - LETINA
DENTISTKA
Helene Galle
KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 381» je do 7. januarja 1962 na dopustu.
Ordinira: od ponedeljka do petka od 7.45 do 12.00, ob sredah in četrtkih pa tudi od 17.00 do 19.00.
Četrtek, dne 21. decembra 1961
O ionski LatittsjiLriL
Vselej in povsod so ljudje radi poslušali ude zelene bratovščine in se naslajali pri poslušanju njihovih nenavadnih lov-skih doživljajev, četudi niso bili pripovedovalci vedno kaki Miinchhauseni ali Tar-tarini iz Tarascona. Pri tem se hvaležni 'poslušalci za stalnim lovskim omizjem nikakor niso vedno rekrutirali iz krogov neizobraženih ali naivno lahkovernih ljudi. Odlični znanstveniki, filozofi in vojskovodje so se že davno pred sivim srednjim vekom izkazali kot hvaležni poslušalci naj-drznojše lovske romantike.
Tako omenja že Aristotel, da nosijo žerjavi, ko se jeseni selijo na jug, med prsti kamne, ki jim med poletom spet zravnajo krive noge. Tudi o parjenju jerebic ve poročati mnogo slabega: jereb samec je, kar zadeva zakonsko moralo, vse prej kot zgleden. Aristotel namreč pripoveduje o jerebu, da v zadostitev svojega nagona celo fifči gn°zdo in jerebici prepreči valjenje. Zato je izbrala jerebica za gnezdenje čim skntejši kraj, da reši svoj zarod. Pa tudi o jerebici si je veliki naravoslovec Aristotel dal natvesti, da je zelo nagnjena k ljubezni in da je oplojena že, če veter prinese do nje glas ali vonj samca.
Lahko si predstavljamo, kako se je pod kožo smejal lovec, ki je velikemu Grku po-stregel s tako gorostasno latinščino.
Že Julij Cezar je pravil lovske zgodbe
Primer klasične lovske latinščine najdemo tudi v znani zgodovinski knjigi Julija Cezarja »Commentarii de bello Galhco«. d am čitamo v opominu Hercynskega gozda: »V Germaniji živi divja žival, ki ji pravijo los. Po barvi in trupu so losi zelo podobni kozam, le da so mnogo večji. Tudi nimajo takih rogov, ampak le topo rogovje. Njih noge nimajo nobenih kolenc,
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, ha kor tudi vsem prijateljem in znancem želi vesel BOŽIČ in srečno NOVO LETO
Janko
OGRIS
trgovina in gostilna
B I L C O V S
členkov in sklepov. Losi se zato ne morejo uleči k počitku, in če so po nesreči padli, ne morejo več vstati. Ce hočejo spati, se morajo stoje nasloniti na drevesa, le tako si lahko odpočijejo. Če so lovci našli sled losov in kraj, kjer se naslanjajo na drevesa, podžagajo drevesa tako, da sicer še stojijo pokonci, vendar le še narahlo. če se los po svoji navadi nasloni na drevo, ga s svojo veliko težo podere; tudi žival sama pade.
Lahko si mislimo, kako se je muzal tisti germanski nimrod, ki je velikemu vojskovodji postregel s tako debelo lovsko bajko.
Podobno, kot je dobil Julij Cezar svoje informacije o losu, je moral slišati veliki naravoslovec Albcrtus Magnus zgodbo o pomladitvi orla, ki jo opisuje tako: »Orel se dvigne visoko v zrak, prav v območje meteorjev, da se tam ogreje, nato se pa kot puščica naglo spusti v hladno vodo kakega studenca, kjer se koplje. Po tej kopeli odleti v svoje gnezdo, kjer pomori mladiče in jih požre, pri čemer menja perje in se tako pomladi.« Moramo se v resnici čuditi, kako more naravoslovec takega formata v.erjeti take »bajž.e«.
Korenine lovske latinščine radi iščemo na področju nečimrnosti, bahavosti in želj po uveljavljanju. Če se bahata asirska kralja Asurbanipal in Assurnassirpal s svojimi lovskimi junaštvi in 'poročata, kako sta pobila nešteto slonov, divjih bikov in levov, je to prav taka lovska latinščina kot pri Davidu, ki se pred Savlom baha, da je rešil ovco pred levom in medvedom, pri čemer je zagrabil leva in medveda za brado in ju pobil. Kateri lovec je pa že slišal kdaj, da lovita lev in medved skupaj, razen seveda v basni? Sicer je pa to latinščino še prekosil Samson, ki je z oslovsko čeljustjo pobil 30.000 sovražnikov.
Z velikim lovskim plenom in čudovitimi številkami se že od nekdaj radi bahajo
razni lovski širokoustneži, pa naj bo to Ti-glarpilesar, ki pravi, da je pobil 800 levov z bojnega voza, a 120 peš, ali pa Buffalo Bill, ki naj bi baje v 18 dneh postrelil nič manj kot 4280 bivolov. Dejstvo, da so cesarji, kralji in knezi svojo moč in sijaj po starem izročilu dokazovali s statistiko lovskega plena, je v veliki meri pospeševalo tisto lovsko latinščino, ki se naslaja nad hekatombami postreljene divjačine, če se cesar Maksimiljian L imenuje »prvega lovca«, se ponaša s tem naslovom na podlagi svojih lovskih junaštev, ki so bile v prvi vrsti pač le ubijanje.
Današnje geslo: »Kapitalen« ...
Zakaj bi torej zamerili današnjemu, nim-rodu, če pri stalnem omizju ali še rajši v krogu nelovskih poslušalcev žonglira z rekordnimi številkami in pred začudenimi očmi in ušesi odpira svojo lovsko torbo! Soveda je treba pripomniti, da se je poudarek v lovski latinščini zadnja desetletja znatno premaknil, kar je treba nedvomno pripisati novemu gledanju na lov. Bahač s plenom je skoraj izginil in napravil prostor športnemu lovcu in iskalcu trofej; količina plena je izpodrinila kakovost, ča robna beseda »kapitalen«, to je velik, izreden, spodbuja sedaj nimroda in oplaja domišljijo lovskega Latinca. Pri tem je pa treba biti že previdnejši. S številkami o velikosti rogov, rogovja in podobnega se je treba previdno hvaliti. Zlasti pred strokovnjaki! Velikost trofeje je danes stvar na-tančnega preračunavanja po mednarodnih določilih in navadah. Fantazija je zato precej utesnjena.
Kje se torej še izplača modernemu članu zelene bratovščine, pripovedovati o svojih lovskih junaštvih in lepšati običajni lovski dan z nenavadnimi osebnimi doživ-'Ijaji? Katera lovska latinščina še prenese kritiko treznih sodobnikov in zlasti skepso lovskih tovarišev samih? Težko vprašanje,
Zdi se, da tudi skoraj ni več mesta za netočna opazovanja naravoslovcev, ki so seveda dovedla do raznih napačnih skle-
Praktische
itieutocUis-
foscUentce
v o m
MOBELHAUS
STADLER
KLAGENFURT
Ljg	Tnc-A FERG/vjji, 4
|| Lese la m pen
in den verschiedcnsten Formen
pf Fauteuils
in allcn StUarten
/Sto
I Blumensfander
raodern, in allcn Grttften
II Kleinmobel
zur Erganmng des Heiracs
Wascheboxen
mit bunten PlaslikbezUgcn
Garderobenwande
in
|| Teppi
in allen GroBen und Ausfuhmngcn
dehe und
Gardinen
S Orig. deuUchc, Sclnvcucr- und holl&ndische Muster
Zustellung wie immer frei Haus
Prijetne
hozicne praznike in uspešno novo leto 1962
želi vsem svojim odjemalcem električnega toka
pov. Danes se bomo samo še smejali zgodbam, kot je naprimer'tista o jazbečevi ljubezni do čistoče, ki so jo še pred nekaj desetletji imeli za suho zlato. Zgodba pripoveduje o zviti lisici, ki je vedela, kako draga je jazbecu snaga, in se je medtem ko je jazbec odšel iz jazbine, onečedila na prag njegovega doma. Ker živita jazbec in liska v velikem sovraštvu, beži on tudi pred njenim blatom. Neredko zapusti jazbino, kamor se nato veselo naseli lisica.
Vsak lovec ve danes, da živita jazbec in lisica pogosto v istem brlogu, če se pa le dogodi, da zapusti jazbec svoje domovanje in si poišče strehe drugje, se to zgodi le zato, ker gre rvitorepkino nemirno življenje, mir ljubečemu samotarju na živce.
\}t>zw/ izapted bcuUal?
Vezuv počiva zdaj že 17 let, od zadnjega večjega izbruha je pa poteklo že 28 let. I rebivalci belih vasi na pobočjih ognjenika gledajo zaskrbljeno na kristalni kelih s krvjo svetega Januarja, ki ga v Neaplju vsako leto enkrat pokažejo vernikom. Če je namreč kri precej strjena, pravi pobožna legenda, da je treba pričakovati izbruh ne-preračunljivega ognjenika.
Pa tudi profesor Vitozzi iz ognjeniške opazovalnice je napovedal nov izbruh. On utemeljuje svojo napoved s statistiko. V zadnjih stoletjih se je začel podzemski o-genj oglašati vsakih 14 do 18 let in ta čas sedaj poteka.
če se bo ta napoved uresničila, bomo lahko spet gledali bruhajoči Vezuv. Moralo pa bo tudi nekaj sto kmetov pobegniti pred žarečo lavo in kasneje svoje vinograde izkopavati iz ognjeniškega pepela. Seveda se bodo spet vrnili na svojo zemljo, ki je ravno zaradi tega pepela najbolj rodovitna v Italiji. Nikjer drugje ne uspevajo oljčni gaji, trta in koruza tako odlično. '
Nista pa zanesljiva niti svetnikova kri, niti statistika. Se tako sloveči vulkanologi ne morejo danes zanesljivo napovedati, kdaj bo ognjenik začel spet bruhati. Obi-čajno je čutiti poprej lahen potres, ki ga občutljivi seizmografi zaznamujejo kot prvi svarilni znak. Vendar lahko izbruh preseneti tudi brez poprejšnjega potresa.
Tako je na primer Vezuv popolnoma miroval od leta 1200 do 1631. V žrelih so rastli celo hrasti in jeseni. Le tri luže tople slane vode so spominjale na njegovo ognje-niško preteklost. Decembra 1631 je pa nato prišlo do izbruha, ki je bil eden najhujših v zgodovini.
OtytCLSUjlt& v našem listu
tudi v novem letu
!
KARNTNER ELEKTRIZITATS-AG.

Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem, poslovnim m osebnim prijateljem
Jfldrija
v
Pinižav
trgovina z mešanim blagom in tekstilom KOT M A RA VES
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem izletnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem
Štefan Sienčnik
DOBRLA VES
Avtomobilsko podjetje, trgovina, motorne m šoferske potrebščine, bencin, olje in mehanična delavnica.
Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1962 želi vsem svojim odjemalcem
HELMUT SCHWAB
deželni pridelki
Ktihnscforf — Sinča ves
Telefon SOS
^Os.ttu svojim etanom in. odjeniaLetni želi nesete, božične praznike iti mnog.o uspettoo n noimn letu
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
r. z. z o. j.
Bela — Železna Kapla
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem
JAKOB
Orasch
Trgovina z obleko ŽELEZNA KAPLA
telefon 243
SMMlsagKSS*®!
DOLORES VIESER:
Modestova božična noč
(Dalje s 7. strani)
Venec se je odprl, da sprejme vase novo-doSelce. Modest je poskusil se iztrgati, toda v tem ga je že zapazilo eno izmed strašil. Z divjim krohotom je priskakljalo k Mo-destu ter se zadrlo: »Hej, črni jazbec z Gosposvetskega brega. Kaj počenjaš tukaj? Ali boš z nami pil?«
Plešoči krog se je ustavil. Množica je bolščala molče, kot da bi bila šele zdaj opazila, kakd čudnega gosta so dobili medse.
Modest se je izvil iz vrste in stopil k ognju. »Pil ne bom z vami,« je začel. »Pač pa bi vam rad prinesel plemenit dar, dobro novico, ki bo vsakogar razveselila.«
Ljudje so se zgrnili okoli njega. Iz marsikaterega očesa je odsevalo upanje, iz drugih pa nezaupanje in kljubovalnost. Peklensko strašilo pa je poskakovalo okoli Modesta in s svojim rilcem hrešče udarjalo ob zmrznjena tla.
»Lažnivec! Pojdi vstran, ali pa te pobijem! Poteptal bom z nogami t.cbe in tvo-jega Boga!«
»Vi, poganski hudiči!« je zaklical Modest v najhujši bolečini in jezi. »V tej »veti noči uganjate vaše sramotno češče-nje malikov, čeprav vam že tri leta ...«
Tu in tam je bilo med ljudmi slišati ■vpitje. Grozeče se mu je približalo nekaj moških in žensk. »Poberi se, če ne boš gorel na kresu!«
»Toda poslušajte me vsaj,« jih je rotil Modest. »Ne zavrzite prave luči. Ne vztrajajte v zablodi!«
Od zadaj je mrzla, dolga živalska šapa oklenila njegov vrat ter mu odtrgala ovratnik s kapuco vred. Modest se je naglo obrnil in zastrmel v odurno režeče zobovje z rumenimi, zapognjenimi čekani. Rogovi in 'kocine so se dotikali njegovega lica.
»Apage« (latinsko: Poberi se!), je zaklical Modest.
, Zlobno godrnjanje je bil odgovor.
Naenkrat je bil obkoljen po nakremže-nih spakah, čutil je udarce robatih pesti !in sunke, slišal je cviljenje žensk in srdite kletvine. Nekdo je poskusil pritisniti na njegove ustnice kupo s strupeno, kadečo se pijačo. Branil se je kolikor je imel moči, kot bik je z glavo naprej prodiral skozi gnečo. Se nekaj udarcev je padlo na njegov hrbet, nato se je opotekel skozi rdeči '•omrak ter omahnil na tla.
Daleč vstran je hreščoč krohot naraščal kot divji zbor. Toda bolj ko je hlad snega zajemal njegovo razgreto telo, toliko bliže je vse skupaj zopet prihajalo k njemu. S težavo je vstal in utonil v temi.
Modest ni vedel, v kateri smeri leži hribček, kjer je poleg male cerkve imel svoje bivališče. Valjhun je izginil. Morda je ostal pri ognju. Njegove oči...
Kot slep je Modest taval med razvalinami in zaledenelimi potoki. Ko pa se je spotaknil preko kamnitih stopnic je opazil, da štrlijo v meglo stebri, kot rdečkasti, okrneli štrclji. Gotovo so nekdaj nosili jpredstrešje templja. Prej je že večkrat šel tukaj mimo. Od tod naprej je poznal pst.
Usedel se je na stopnice ter se s hrbtom naslonil na steber. In tu v globoki temi, se ga je polastil obup.
Razdejano mesto, porušeni tempelj, širno močvirje Gosposvetskega polja, vse to ga je preplavilo in premagalo s svojo puščobo. Nekoč je to mesto cvetelo, Virunum mu je bilo ime. Ceste so bile polne življenja, svetla Glina je naglo tekla skozi vzdolž varnih nasipov. Sedaj je ravnina eno samo razdejanje. Reka se izgublja v lenih ovinkih med razvalinami in logi jelš. In tako je porazgubila tudi v njem moč, ki ga je svojčas gnala k temu, da prinese tej deželi blagovest Kristusovo. Ko ga je nadškof soinograški odposlal, se mu je dolgo, težavno potovanje preko Tur zdelo kot, da gre ženin po nevesto. Ko je prišel v Karantanijo, ga je pozdravila dežela v majski lepoti, ki ji ni enake. Mehki južni zrak, plodna pobočja, ljubka jezera z obilico rib, svetlo nebo, s katerega je menda sam Bog gledal s prijaznejšim smehljajem, kot drugod, vse to je srce duhovnega moža, ki je bil doživel že marsikatero težko leto, tako prevzelo, da je Bogu pel hvalo.
Šele ko so na temeljih nekega rimskega dvorca si postavili cerkvico in leseno hišo za bivališče, so spoznali, da je ta lepa Karantanija trda in kamnita njiva.
Ni bilo samo eno ljudstvo s svojimi bogovi in knezi. Živeli so tu Heruli in Longobardi, ki so kot svobodni gospodje sedeli na svojih gradovih na skalah. Sloveni so se najraje naseljevali ob vodah. V ozkih odročnih dolinah so še bivali Kelti. Rimljane je bilo najti še na bornih ostankih nekdanjih dvorcev, kot pisarje in dvorjane na germanskih gradovih. Val za valom najrazličnejših ljudstev je preplavil deželo in pri tem zapustil tukaj najmočnejše in najgrše, kot se to pač dogaja pri poplavah, ki na svoji poti razdejanja zapuščajo velike skale, izruvano drevje in s brezoblično blato. Iz tega gradiva pa ni moč graditi hiše božje. Skala ne popusti, blato se vda in pronicne mehko in gladko skozi prste.
Tri leta!
Koliko potov, kollJko ponižanj, koliko razočaranj! In mnoge ure, prečute v molitvi pred prvim surovo obdelanim Križanim v mrzlem kamnitem koru! In vse zastonj! Ostal je tujec med tujim ljudstvom, osamljen celo v lastni hiši in vse se ga je izogibalo. Njegovi trije spremljevalci so ga pogledovali s plašnimi očmi, ki so izražale očitke ali pa sočutje.
Ali je bil on kriv vsega tega? Gotovo, bil je ubog grešnik, leni hlapec. In vendar je trdno zaupal v Boga, vedno znova se je znal ohrabriti, vse je prenesel, ker ga je On krepčal.
Nocoj pa je spoznal, da ga je Bog že /davna zapustil, da ga le trma goni sem in tja brez cilja. Ali je bilo treba zanimati se za Svatka in njegovo revščino, ali ni bila blodnja, pridigati pijanim malikovalcem. Razsvetljenje ga je zapustilo. Ni bil nič več kot votel želod.
Fr. Gorše: Slovenci in Bavarci premagajo Obre
Fr. Gorše: Krst slovenskih kneževičev. — Po želji karantanskih slovenskih knezov so prišli krščanski
misijonarji v deželo.
Modest je bil sam. Bog ni več bil z njim. In brez njega ni bil Modest nič.
»Še zmrznil bom,« se je domislil. »Moram iti naprej —«
Ko je z muko vstal in naredil prve korake, se ga je zopet polotil strah. Že je zagledal senco male zgradbe in smolnato baklo, ki je gorela ob vhodu v dvorišče. V resničnem strahu si je zakril obraz z rokami. Ni mogel več naprej.
Toda bratje bodo v skrbi zanj in moral bo poslati nekoga, da pogleda za Valj-hunom. In morda pride nekaj žen v cerkev, .potem ko so se odtrgale od obložene mize doma. Polnočnica mora biti. Pospešil je korake, kolikor je mogel. Zdelo se pa mu je, kot da teh nekaj korakov do doma nd bo več zmogel. Končno je otipal zapah.
Sedeli so vsi potrti okoli ognja v izbi, ko je Modest vstopil. Obkrožili so ga vsi veseli, pa tudi s sočutjem. Prinesli so mu vode za roke in noge, z obraza so mu iz-mili kri. Modest je potrpežljivo dopustil vse to. Toda ko so ga začeli spraševati, je nagrbančil čelo, stisnil prsi in m spravil iz sebe nobenega odgovora. Prosil je le, da naj stopi Florijan ven z rogom in kliče Valj-huna. Slišal je zavijajoče glasove roga, ki bi naj zašlemu Valjhunu kazali pravo pot. Toda Modest je izgubil vsako upanje, da se bo mladenič vrnil.
Čas je tekel. Afra, mati Teobaldova, je pripravljala večerjo, h kateri bi naj sedli po polnočnici. Ogenj je švigal više kot druge večere. Modest je začutil, da njegova potrtost, njegov trudni molk še drugim kvari božično veselje. Z griča je zavijal rog.
Nato so se odprle duri in Florijan se je vrnili. Toda namesto 'izgubljenega Valj-huna je Florijan privedel s seboj dva otroka, Dečka in deklico med dvanajstim in štirinajst inv letom, dobro zavita v kožuhovino, od kučme pa do visoko zavezanih škomjčkov. Opotekla sta se v izbo in ostala sta ležati, kjer sta bila.
■»Pritekla sta k meni, 'ko sem trobil,« je poročal Florijan. »Govoričila sta nekaj zmešanega v volkovih in vragovih.« Tedaj se je Modest zdrznil iz svoje Okamenele žalosti in pomagal drugim pri snemanju zmrznjenih kožuhov z otrok. In pokazalo se je, da je bil deček naravnost angelsko lep. Njegovi rdečkastorjavi kodri so se lepili ob nežnih sencih. Kot brez .volje se je pustil postaviti na noge in v zadregi ogledoval okoli sebe. Dekletce je bilo nekoliko manjše in temnejše, a sc je hitreje znašlo. Tako sta stala v krilcih iz prtenine nekoliko plašna ob ognju.
»Kdo je gospod Modest?« je končno vprašal deček.
»jaz sem,« je odgovoril škof.
»Da, ti moraš biti,« je zamrmral deček in ocenjujoče opazoval obraz moža s kratko rjavo brado, trudnimi očmi in visokim čelom.
»Jaz sem Venimar, Nemetov sin, in to je moja sestra Ina. Našo babico so včeraj pokopali. Preden je umrla, nama je naročila,
da naj poiščeva tebe. In tako sva včeraj odšla zdoma.«
»Od kod prihajata?« je vprašal Modest.
»V gozdu pod visoko planino sva doma. Tam sva z babico živela na kmetiji. Oče je odšel z bojevniki.«
»In zdaj je umrla babica in nama rekla, da naj greva k tebi. Dva stara človeka bosta med tem oskrbovala živino,« je zaupljivo čebljala deklica.
Deček pa je stopil h klopi, kjer so ležali na kupu mokri plašči in poiskal svojo usnjato tortx).
»To ti naj prinesem,« je dejal in postavil nek zaviti predmet na mizo. In ko je padla na tla tkanina, so zagledali čudovito lepoto.
Devica Marija je sedela na dragocenem prestolu in držala božjega Sina v naročju. Podoba je bila zelo, zelo stara. Barvo je bilo moč slutiti samo še v globokih gubah obleke. Zlato na prestolu se ni blišČalo več. Toda Marijino postavo je prevevala resna, materinska milina in kraljevska mogočnost.
Deček je pokleknil in za njim vsi drugi v izbi. Modest pa je sklonil svojo glavo prav na tla in pred dobro Materjo jokal,v jokal...
Kasneje, ko so oba otroka nasitili in pred Marijino podobo prižgali dve sveči, je Modest poslušal nenavadno zgodbo, ki jo je pripovedoval deček. Babica je zmiraj čakala, da bo kak krščanski duhovnik prišel v Karantanijo. Krstil jo je bil njen oče in ta je bil prejel vero od svojih staršev. Tudi Venimar'in Ina sta bila krščena. Znala sta moliti Oče naš pa tudi psalm De pro-, fundis in deset zapovedi sta se naučila. Noben angelski spev ne bi mogel tako ganiti 'Modesta, kot svete besede, ki so jih zavzeto in resno izgovarjale otroška usta.
Ko se je približala polnoč, so spremili sveto podobo v cerkev. Venimar jo je nesel s tresočimi 'rokami in vsi drugi, komi škof in njegovi sobratje, mati Afra in mala Ina in nekaj sosedov so Materi božji svetili z baklami na poti. In ko je ob križnem oltarju stala na razsvetljenem ■ stebru, so vsi veseli začeli peti polnočnico.
V temnem kotu ob koru pa se je naslanjal nekdo, ki si ni bil upal v hišo, temveč je v temni cerkvi čakal na polnočno mašo. Sedaj je videl, da je Modest srečno našel domov. In namesto divjih prividov, ki so mračili njegov spomin, namesto strupene sladke pijače, ki jo je bil okusil, je sedaj zagledal čistost in ljubkost podobe.
Počasi se je približal. Tedaj se je niegov pogled srečal z Modestovim in nenadoma je zaslutil to, kar je bil škof spoznal:
Brez moči in brez smisla je bilo divjanje demonov. V nič se je spremenila vsa sramota, ki so jo prizadejali otrokom božjim. Njihov bes je bil le poslednji, obupani izpad pred porazom.
Bakle so gorele d.n sveče so blagodejno dišale. In Modest je pel:
»Veseli se nebo in raduj se zemlja pred obličjem Gospodovim. Zakaj On prihaja.«
mr
Od mopeda
do avtomobila
Snojim cenjenim odjemalcem in poslovnim ptij&leljem želimo vesel Božič in veliko steče let dobro vožnjo v novem lelu 1962
1
- a
Nadomestni deli - Service	Klagenfuit, VillacherstraSe 1 • St. Veit a.d.CI., VillaiherstraBe 6	K
FAHRZEUGEHERMANN
Blagoslovljene božične praznike in srečno leto 1962 želijo vsem prijateljem — odjemalcem in gostom lastniki in nastavljenci
Podjunske trgovske družbe
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves
in trgovskih in gostilniških podjetij
RUTAR
v Žitari vesi, v Št. Vidu, v Dobrli vesi
#
ter podružnic: Selo ob Klopinjskem jezeru, Lovanke, Mokrije, Zamanje, Globasnica, Dvor pri Pliberku

J
m •

Blagoslovljene božične praznike in % uspehov polno novo leio 1962
želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se priporoča tudi za naprej
HoMtei Hgvmc
STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO • Prodaja oblazinjenega pohištva
PODJERBERK, pošta Škofiče • Telefon: Vrba 50-14
Izdelovalnica cementnih predmetov
l/Oute j
QLUHI LES $t. Vid v Podjuni
Vsem
cenjenim
odjemalcem,
prijateljem
in delavcem
želi
blagoslovljene
praznike
ter
srečno
novo
leto
TESARSTVO

FRANC QASSER
BILCOVS (LudmannscEorf) 28
Telefon (04228) 24-19
Vsem svojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
LESNA TRGO VINA -ŽAGA — EKSPORT
FRANC
siMsssaiaiisess
Kupujem iglasti les, tudi stoječ
ERN C A pri BELJAKU FURNITZ bei VILE ACM
Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in poslovnim
prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Landvvirtschaftliche Genossenschaft Vblkermarkt
KMETIJSKA ZADRUGA R. Z. Z. O. J., VELIKOVEC
Skladiiče — mlekarna — žganjarna
ŽE OD LETA 1899 V SLUŽBI KMETIJSTVA

Vsem, ki imajo „Volkswagen“, vsem, ki se z njim vozijo,
in tudi vsem, ki se na njihov novi VW veselijo, želimo prijeten Božič in gladko vožnjo v novo leto
Allen, die einen Volksvvugen haben, allen, die mit ihm fahren,
und auch allen, die sich auf ihren neuen VW freuen, wiin3chen wir ein schones Weihnachtsfest und eine gute Fahrt ins Neue Jahr.
HEINZ KNOCH
KLAGENFURT	Volksvvagen-GroBhandler fur Karnten und Osttirol

m
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo lelo 1962!
želi svojim odjemalcem in znancem
Fa. Alojz Perne
izdelovalnica krtač, čopičev in metel
St. Veif an der Glan, Glanfeldgasse 2
Blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspešno novo lelo želi vsem odjemalcem, p^ slavnim in osebnim prijateljem
Terezija,
Franc Kušej
TRGOVINA z mešanim blagom in tekstilijan1* ŠMIHEL pri PLIBERKU
TISKARNA K L I š A R N A PAPIRNICA
(H. (Vittet
CELOVEC - KLAGENFURT Burgasse 8, telefon 21-08
SKISSKSMBSlMSMSIi
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Blumeuhaus
K0WALD
KLAGENFURT, Rennplatz, štev. 4 Telefon 45-18
Vse najboljSe želi za Božič in Novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike ter srečno novo leto
MaSfhias
Moritz
Umetni mlin in žaga Vezane plošče (Spanplatten)
Breg
pri GRABŠTAJNU
RAIN bei Grafenstein
Telefon 28-44
i:r	&.-*-jziiearsKi 's&sfiss mivsteam
Vesele božične praznike in v novem letu vse dobro želijo vsem svojim cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem
-TOizIkl
Ing. G asser - Steiner
trgovina z električnimi potrebščinami KLAGENFURT, lO.-Oktober-StraBe 4

(Vlem Mojim odjemaleem, zlasti pree. župnijskim uradom, želi bi tujo-slov!jen. (Bozie in ut pehot* polno leto 1962
Veletrgovina z vinom	Klagenlurt-Celovec
Q$F£ZHLk. & (Ž(%.	StraBe 5
ro
and ein glUcktiches
^Žrofie ^Žefitage
neues
tvilnscht allen vverten Kunden KAUFHAUS
SAMONIG
.. /• V -v*

VILLACH
AM SAMONIG-ECK
BARTEL		
lmport-Export - GroBhandel, KohlengroBhandlung		Krischke & Co.
		KLAGENFURT
JClatjenpirt, Olulutholslrafit 34		8-Mai-StraBe in Neuer Plat/.
Telafo.r 58-61, 56-67		
Auslieferungslager: E b e n i a 1, ZellersfraBe 4		vam želi prav vesele božične pra-
Telefon 69-32		znike in mnogo sreče v novem letu
		
"S
Hm ftoltes ID e ih nad lis fesi umi ein guies, etfolgzeiches neues ]ahz
vviinscht allen ihren Mitgliedern, Kunden und Freunden
Zadovoljne božične praznike in srečno, uspešno novo leto
želi vsem svojim članom, odjemalcem in prijateljem
ms KONSU M-^ENOSSFNSCHAFT
KLAQENFURT
mit ihren 56 Verkaufstellen
Vsem odjemalcem, prijateljem in tnancem teli blagoslovljene boiiine praznike in srečno novo leto 1962
SM	teze*
stiskalnica za olje in mošt
STEBEN v PODJUNI
Vesele boiiine praznike ter blagoslovljeno in srečno novo leto teli vsem cen)en,m odjemalcem. in znancem
Og.ru - JUurtie
'trgovina B I L C O V S
LEPA BOŽIČNA DARILA — ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Pauiitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
MODERNA MODNA OČALA
pri
V| J V VausooptuhN
Klagenfurt. 10,-Okt^bet-StriiBe (Prosenhof)
3 echte Karntner
wunschen
von Haus zu Haus und Ort zu Ort ein friedliches Weihnachtsfest und ein gliickliches neues Jahr
Primerna darila za Božič! Damske m moške obleke
nudi poceni
l/Oalcdur
Klagenfurt, 10. Oktober-Stralk 2
ItgtSiiSSISmKtSiMSi
IsSifl
Šivalne in nletilne stroje
Grundner
K L A r; E N F l’ K F , \VIENER OAStF I« BLIZU MESTNE CERKVE
[rMm

Vesel Božič m srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
TRGOVINA
preproge, p egrinjala, blago za pohištvo
VILLACH-BELJAK Postgasse 3
INTERCONTINENTALE
OSTERREICHISCHE A. O.
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET
Podružnica:
PODROZČICA - ROSENBACH
Telefon 2-18 - Telex 04-530	: -
Prevzem! vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu 1962
lesna industrija
J. Žagar
CELOVEC - KLAGENFURT
Rampcnstrasse 15, tel. 29-08 Izdelava cementne strešne opeke
Vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1961 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
trgovina s špecerijami in vini
Matthaus Hafner & Co.
KLAGENFURT, Vdlkermarkter Pl. 12 Telefon 28-27
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Leo Truppe
VILLACH, Oberer Kirchplatz
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjema'cem tvrdka
Hans
WERNIG
KLAGENFURT
PAULITS CH GASSE
ELBAK- baterije
ZA VSA MOTORNA VOZILA
ELBAK
Tovarna akumulatorjev Delavnica in polnilna postaja Izdajno skladišče Klagenfurt-Celovec
Klagenfurt, Lidmanskygasse 8 (telefon 5538)
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
DCarri (J)rinile,
trgovina s sadjem in zelenjavo
CELOVEC - KLAGENFURT
Telefon 51-35
Arborite
Obloge za 'pohištvo (Mobelbelag) Prodaja za Koroško in Vzhodno Tirolsko F u r n i r j i
F. Schnabel
CELOVEC, Bahnhofstrasse 38b
Telefon 48-86
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike im srečno novo leto
STROKOVNA TRGOVINA
10DR0N
VILLACH, Lederergasse 12
issivsMsmism&.mm: