S.LDI
OBZORJA STROKE
Cilasnik S.E.D. 40/3.4 2000. stran 62
Strokovni članek/1.04
Lojz Tršan
LEPO ]£ ŽIVET' NA DEŽELI
Filmi o kmetijstvu in kmetstvu v Slovenskem filmskem arhivu
Ko sem Radotu, ki milo rečeno ni dolgo zdržal pri delu, v šali omenil, da je od vsega kmečkega deta še najboljša maVca, mi je hitro vrnil: »Pa tudi južna ni slaba.«
Z uradi »mestnega sindroma« kmečkega romantizma začenjam opise filmov o kmetijstvu in kinetstvu. ki so shranjeni v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije s »turističnimi razglednicami«, s hrano, kajti prav hrana je, poleg prikaza neokrnjene narave, starih običajev, domačij in občutka kmetstva, eden izmed bistvenih elementov turističnih filmov. To velja že za predvojne stvaritve, tako za filma Božidarja Jakca in Ivana Noča z naslovom Gregoričev fotoizlet v Belo krajino iz leta 1933 s plesi domačinov, pohajanjem po zidanicah, pečenjem jagenjčka ter veselico kot tudi za profesionalne turistične propagandne filme za jugoslovansko tržišče, ki so jih snemali predvsem hrvaški snemalci Svellotona. Tako film Ormož, jugoslovanski Gallspach iz leta 1935 prikazuje poleg kopaliških zmogljivosti še zabavo s pečenjem oclojkov v pristnem prleškem okolju. Metod Badjura pa je v prvem slovenskem profesionalnem turističnem filmu Pohorje vključil pastirje s čredami krav in ovac, mline, drvarje, oglarje in splavarje. Po drugi svetovni vojni 1945, leta je Janez Korenčan v filmu Delo in oddih rudarjev posnel tudi delavce, ki opravljajo tudi poljska dela v okolici Bleda. Podobno kot v filmu Pohorje, vendar bolj, je Badjura vključil elemente kmetslva tudi v svoje filme Slovensko Primorjc (1948), Pomlad v Beli krajini (1952). Svet ob Soči ( 1956) in Brda (1960). pri čemer je zajel tako rekoč vse, od planšarstva in sira rs Iva, oranja z voli in konji, vinogradništva in sadjarstva v Brdih, kraških domaČU do drvarjev v snežniških gozdovih, izraziti elementi kmečke idile so še v čistih turističnih propagandnih filmih: film s
spomini izseljenca Domotožje Borisa Goriupa (1956), Zakladi naše dežele, film s primorskimi motivi Jožeta Bcvca (1957), Sprehod po Beli krajini (1965) in Tržič, biser med gorami (1966) režiserja Dušana Prebila, Vode odtekajo ponoči režiserja Ernesta Adamiča (1960), ki prikazuje tudi košnjo na Cerkniškem jezeru. Pismo z gora Janeta Kavčiča in Ptujska dežela Franceta Kosmača (1971}, Bele gazi Janeta Kavčiča (!973), Triglav Mirčeta Šušmclja (1978} in Tako teče čas v občini Žalec Rudija Klariča (1981) in Flos.
Filma Turisti na kmetijah režiserja Lojzeta Jurca (1965) s prikazom turistične kmetije Petra Ježa iz Luč v zgornji Savinjski dolini in Kmečki turizem Boštjana Hladnika (1983), film o kmečkem turizmu v Škofjeloškem hribovju, sta vredna posebnega poudarka in ju ne moremo primerjati s prejšnjimi, saj sta posneta z jasnim namenom in v celoti posvečena pomembni dejavnosti, kmečkemu turizmu, kije glavna ali dopolnilna dejavnust na vasi. hkrati pa zahteva tudi posebno usposabljanje. V teh primerih kmelstvo namensko postavljata na prvo mesto, v jasno vlogo čiste poklicne dejavnosti. Posebno poglavje so filmi o raznih kmečkih praznikih, v Bohinju in Krškem (1946), v Šentrupertti na Dolenjskem (1951), Žalcu (1954), kmetijskem tednu v Beli krajini istega leta in kravjem baiu v Bohinju leto kasneje.
Ce se vrnemo k pravim strokovnim filmom, moramo začeti pri najstarejših. V filmu i/, leta 1930 Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu so posneli plemenskega bika, osuševanje polja z geodetskimi opravili, kopanje jarkov, sejanje, sajenje in okopavanje pridelkov ter pašo na visokogorskih planinah. Tudi v filmu Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij ob južni železnici, današnji Šentjur pri Celju, so posneli kmečka opravila, dodali pa prašičerejo, siliranje krme, sadjarstvo, zelenjadarstvo in urejanje okrasnega vrta. Leta 1935 ali leto kasneje je bil posnet film Prva banovinska razstava malih živali na vele sej ra v Ljubljani - na njem so razstavljali koze, ovce, perutnino in bobre.
V filmu iz leta 1932 Zadružna živinoreja in mlekarstvo na Gorenjskem so posneli vzorno kmetijo v Vogljah pri Kranju, konje, mlekarstvo v Naklem in p lam ar sivo ter sirarstvo na Pokljuki.
Po osvoboditvi leta 1945, so najprej posneli ni iti Udarniško delo v gozdovih Jelovice, nato pa o delu na državnem posestvu na Kočevskem. Tudi v filmskih novicah in filmskih obzornikih, ki so jih v Sloveniji snemali po drugi svetovni vojni, od leta 1945 do 1951, in kijih je oblast uporabljala v propagandno-izobraževalne namene, prikazani pa so bili kot predfilmi v kinematografskem sporedu, najdemo kar nekaj kadrov o kmetijstvu. Filmski obzornik (v nadaljevanju FO) iz junija 1946 prikazuje ribištvo v Sv, Križu pri Trstu, delo vrtnarjev, semenogojcev in pridobivanje rženih rožičkov, ki so jih uporabljali v farmacevtski industriji, štiri mesece kasneje, ob trgatvi, so vključili kader z naslovom Jesenski plodovi, v katerem prikazujejo pomen sadjarstva in obiranje in izvoz jabolk ter trgatev grozdja v Slovenskih goricah, o nekdanjih viničarjih, ponosnih pridelovalcih in prodajalcih vina, ter kader o nabiranju bukovega žira. Kmetijstvo je prikazano v štirih FO iz leta 1947. V FO št II so prikazali delo zadružnikov s traktorji v kmetijskoobdelovalni zadrugi (včasih so jo posmehljivo imenovali KOZA) v Radvanju pri Mariboru ter posek lesa v okolici Tržiča, V FO št. 15 je vključen prikaz boja proti trahomu v Prekmurju. v FO št. 16 žetev s kombajni v Prekmurju . V FO št. 18 so prikazali hmeljarstvo v Savinjski dolini, ribištvo na slovenski obali in razstavo plemenske živine na Jesenicah. Istega leta so v FO št. 16 prikazali posnetke uničevanja koloradskega hrošča, ki ga je s posebnimi pripravami zapraševala in škropila mladina iz Brežic in Ljubljane. Uničevanje koloradskega hrošča je bilo posneto tudi leto kasneje v filmu Ernesta Adamiča z naslovom Uničujmo koloradskega hrošča. V filmskih obzornikih iz leta 1948 so v FO št. 21 prikazali pridobivanje hormona oesteron na živalih in splošno dejavnost veterinarske bolnišnice, šole in veterinarskega zavoda v Kočevju, v FO it-
Glasnik S.E.D. 40/3,4 2000, stran 63
OBZORJA STROKE
m
23 ribogojnice v Bohinjski Bistrici iti Dragotnlju ter agronome na praksi na državnem posestvu v Rakičanu. Istega !eta je bil posnet tudi film o lovu na rake in ribolovu na Cerkniškem jezeru ter o cvetenju, zorenju, obiranju in prodaji sadja na trgu. Leta 1949 so v FO št, 35 posneli pouk in praktično delo na kmetijski soli v Mariboru in gašenje gozdnih požarov, v FO št. 39 tekmo koscev in grabljic v Koprivniku na Kočevskem, v FO št. 38 gozdarsko mehanizacijo, v FO 40 št. pa živinorejo na Kočevskem. Istega leta je bil posnet še film Gozdarska razstava in film o tehničnem pregledu ter vzdrževanju traktorja. Leta 1950 so v FO št. 46 posneli umetno valilnico, v FO št, 48 morski ribolov v Istri ter košnjo s kosilnico v Šmarju-Sap ter film Traktorski sejalnik.
Tako kot to velja za starejše filme, štejemo za najdragocenejše filme o kmetijstvu in kmetstvu po drugi svetovni vojni strokovne in izobraževalne filme, ki so jih manj Pogosto snemala filmska podjetja Viba in Triglav film, najpogosteje pa Agrofilm Založbe Kmečka knjiga. Zavod SRS za produktivnost dela. Studio 16 in DDU Um verzu m. Film Prva hmeljarska razstava v Žalcu (1953} prikazuje laboratorije, rast hmelja, škodljivce in zaščito pred njimi, obiranje in prodajo hmelja, podobno kot film z naslovom Hmeljarstvo v Savinjski dolini (1956). Med filmi, ki prikazujejo specializirane kmetijske razstave in najnovejše pridobitve na tem področju, sta zlasti pomembna filma Frnesta Adamiča ''rvu republiška razstava živine v Ljubljani 'n Prva mednarodna razstava vin v Ljubljani (1955), Avtohtone slovenske Pasme prikazujeta filma Solčavske ovce
(1954)	in Zreja štajerske kokoši (1955). Leta 1956 je Adamič posnel še film Pridelovanje semenskega krompirja v Sloveniji, s prikazom selekcije in novih strojnih zmožnosti. Film Cebelarjevo leto
(1955)	prikazuje življenje čebel, pašo in točenje medu, film iz istega leta Krmljenje Molznic pa pridelavo in spravilo krme ter Pravilno prehrano živine. Daljši film o gozdarstvu, je film Janeta Kavčiča (1956) z naslovom O gozdu bi rad nekaj povedal. Adamičev film (1956). ki prikazuje zadružništvo, dejavnost in napredek na vseh področjih kmetijstva, je Zemlja kliče. Adamič, za katerega lahko rečem, da se je med drugim temeljito posvetil prav filmom 0 kmetijstvu, je leta 1957 posnel tudi film o vinogradništvu v Železnih dverih Sok naše zemlje. Leto kasneje je Jože Bevc posnel film o ribištvu na slovenski obali Morje je dobro. Adamičev zadnji film v tem sklopu ,e film o pomenu gozdnih mravelj, ki
uničujejo škodljivce. Mula zaveznica (1962). Med filmi o poklicih, k jih je snemal Lojze Jure. je tudi pel filmov o kmetijstvu; Poklici v kmetijstvu, živinska smer (1966). Poklici v kmetijstvu, rastlinska smer in Več mleka, manj dela (1968), Dosuševanje krme (1969) in Preudarno sadjarstvo (1977). Najnovejši pa so filmi, v katerih so večinoma sodeloval etnologi, in sicer Lan režiserja Petra Zobca (1978), PianSarstvo in širjenje na ovčji planini režiserja Naška Križnarja (1979), Na domačiji režiserja Francija Slaka (1982) in Čebelarstvo režiserja Slavka Hrena (1984). Med »politične* in socialne filmske zapise o kmetijstvu in kmetstvu lahko poleg filmov o gradnji zadružnih domov, ki jih ne bom posebej omenjal, prištevamo filme Agrarna reforma, delitev zemlje v Stični (1946), Prvi kongres zadružnikov v Ljubljani in Sodni proces proti veleposestnikom, »kulakom«. v Mariboru (1950). Iz novejšega časa pa sta zanimiva predvsem dva filma: Lepo je živet' na deželi, režiserja Jožeta Bevca (1973), film o moških v izumirajoči slovenski vasi, ki ne najdejo nevest, zato opravljajo poleg drugih težkih kmečkih, kot sta oranje in gnojenje, de! tudi tradicionalna ženska dela. kot so molža, likanje in kuhanje, a se iz tega začaranega kroga rešujejo s tem, da se odpravijo po žene v Dalmacijo, in film Kmetijskega proizvajalca Mikolaša prvi dopust režiserja Filipa Robarja Dor¡na (1984), film o nagradnem dopustu zadružnika na slovenski obali. I/, leta 1958 pa je film Črne marame. film o ženskah, ki se v vasi Strmec na Tolminskem na gorskih kmetijah same prebijajo skozi življenje, ker sojini med vojno okupatorji pobili može. Posebno poglavje so filmi o konjih, začenši s filmoma Naši Lipicanci in Beli konji v režiji Metoda in Milke Radjura (1951, 1958) ter krajši film Žrebčarna v Lipici, film o kobili, ki povrže žrebe. »Morsko žetev«, solinarstvo, sta prva »obdelala« Martin Rikli in Mario Foerster v filmu Sol iz morske vode (1954) ter Jane Kavčič v dveh filmih: Črno in belo ter Grenka sol (1966).
Slovensko filmsko podjetje Viba dim je snemalo reklamne filme tudi za različne naročnike iz drugih predelov takratne države. Miltajlo Cagič je leta 1953 posnel film Novi silosi, leto kasneje film o kombajnih Zmaj, film o pridelovanju sončnic Suncokret (1963) in film o proizvodnji in uporabi umetnih gnojil I biljka traži hranu (1967). Rade Mladenovič je leta 1963 posnel film o sadjarstvu, proizvodnji marmelad in sadnih sokov v Budimki Dalekim putevima. Predrag Delibašič pa leta 1965 film o vino-
gradništvu in podjetju Navip Vina teku. Med kmetijskimi reklamnimi filmi za slovenske naročnike je najstarejši Kmetijski žumal (1956), Knjige založbe Kmečka knjiga pa prikazuje povezanost kmetskega življa s knjigo, Milan Stanfe je leta 1960 posnel film o hmeljarstvu v Savinjski dolini in pivovarni Laško Zeleno zlato. Za Perutnino iz Ptuja pa je izvrstni reklamni film Med belim in rumenim, o vzreji kokoši, valjenju jajc, predelavi in prodaji piščančjega mesa, leta 1969 posnei France Kosmač, Pri tem ne moremo prezreti legendarne reklame iz leta 1978 Rad imam mleko. Za kratki film Seme, vir življenja, posnet za Semenarno, pa žal ni podatkov o letu izdelave.
Po letu 1950 je bilo posnetih še nekaj krajših filmskih zapisov, ki prikazujejo traktor (1953), farmo v Hrašah pri Smledniku (1962), Hmezad Žalec s silosi za hmelj ter farmi na Ptuju in Ihanu (1963).
Med filmi, za katere ni znana letnica nastanka, sta še filma Gozd niso samo drevesa in Ribištvo na slovenski obali. Na koncu bi omenil še zanimiv film Plamen v dvonožcu, režiserja Maka Sajka iz leta 1968. ki je nekaj posebnega in ga zaradi lega ne moremo uvrstiti v nobeno izmed opisanih »serij«. Pripoveduje o kmetu Brovču iz Koritnice, ki je bil pravi «kmetijski inovator«, saj je izrabil vodno silo tako rekoč za vsa dela na kmetiji. Voda mu je poganjala žičnico, slamoreznico in sekiro za sekanje drv ter plug brez vprege, z njeno pomočjo pa je celo razvažal gnoj po njivi. Zakaj pisanje o filmih o kmetijstvu in kmetstvu, v kalere sem vključil tudi panoge, ki so z njima tesno povezane: gozdarstvo, ribolov solinarstvo in kmečki turizem? Predvsem: zato, da bi se širša javnost sploh seznanila, koliko se je država, prek nje pa filmska podjetja, posvečata tej pomembni gospodarski dejavnosti, pa tudi zato, ker so ti filmi, eni zaradi starosti, drugi pa zaradi dokumentarne ali izpovedne vrednosti, eden izmed bistvenih sestavin filmske zbirke v Slovenskem filmskem arhivu. Pomembni so za slovensko filmsko zgodovino, hkrati pa omogočajo zgodovinarjem, agronomom, etnologom, kraji-narjem. sociologom, tehnikom in drugim različne raziskave.