POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VEČERNIK
teto XIV. štev. 150
TELEFON UREDNIŠTVA:
UPRAVE: 25—67 In .. POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. TELEFON LJUBLJANA:
n
Maribor	S.,7. julija 1740
NAROČNINA NA MESEC
Preieman v unravi ali do pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN:	11.409
Cena
din 1.—
Pogajanja med Madžarsko in Romimlio
Nova romunska vlada je podredila romunsko zunanjo politiko osi Rim-Berlin — Totalitrani režim v notranjosti — V Berlinu in Rimu so zadovoljni — Novi položaj Madžarke in Bolgarije
LONDON, 6. julija. Reuter. V Romuniji je šele zvečer pripravil gostilničar in pri
čel Železne garde. Romunija Je krenila odkrito na stran osovinskih sil, uvedla v notranjosti totalitarni režijm v zunanji politiki se je pa vključila v sistem Rima In Berlina. S tem je nastal v tem delu Evrope nov položaj, ki ne bo mogel ostati brez večjih posledic za nadaljnji razvoj odnošajev.
Deklaracija Gigurtove vlade
BUKAREŠTA, 6. julija. Rador. Nova Bieurtova vlada je izdala deklaracijo, v kateri pravi: »Država stoji pred odločnimi vprašanji politike In notranjega političnega položaja. Kar tiče zunanjo politiko, bo vlada izgradila iskreno sodelovanje s sistemom velesil osi Rim-Berlin. Te politike ne bo vodila vlada Santo kot ^raz realizma, ampak tudi kot nasledek | Mitične ideologije članov sedanje vlade j M razpoloženja naroda. Istočasno je vlada pripravljena sodelovati prijateljsko 'n iskreno z vsemi svojimi sosedi, smatra-toč, da je mir v tem delu Evrope eden ianied neobhodnih pogojev za ohranitev Mitičnega napredka. V tem smislu je treba smatrati naše regionalne zveze kot , etape te politike. Kar tiče ostale države, smatra romunska vlada za svojo dolžnost, ohraniti tudi v 'bodoče one zveze, fci iabko služijo za ohranitev miru Evro-jpe. V notranji politiki je vlada trdno od-
ločena zagotoviti mir iu red ter varnost v državi. Vsi, ki širijo neresnične vesti in skušajo s tem izzivati nerede, bodo brezobzirno prisiljeni k molku. Pozivamo vse Romune, da se zberejo okoli prestola. Vlada popolnoma razume žalost romunske vojske, da ni mogla uveljaviti svojega junaštva in bo zato storila vse, kar bo mogoče, da se njena moč še okrepi. Vlada bo posvetila veliko skrb gospodarskim vprašanjem in bo skrbela za to, da bosta dobila dek> ta produkcija pravično nagrado. Prav tako bo tudi urejeno vprašanje beguncev iz Besarabije in Bukovine. Sedanja vlada je izraz vseh nacionalnih smeri v državi. Držala se bo načel nacionalne celotnosti, katera bo izvajala metodično v okviru splošnih ukrepov za izvajanje načrta, kateremu je uspeli zagotovljen. Prepričani smo, da bo do ta načrt vlade odobrili vsi Romuni.
Odmev preokreta na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 6. julija. United Press, Dasi na vladnem mestu ni mogoče dobiti zanesljivih informacij, je vendar gotovo, da se vrši tako s strani Rima kakor Berlina vedno močnejši pritisk jia Madžarsko, naj opusti vsako misel na napad na Romunijo, kakor tudi vse pretirane revizionistične zahteve nasproti niei in se z njo mimo pogodi iji pobota. Zdi se, da so zadevni stiki med Budimpešto in Bukarešto že upostavljeni. Dasi so govorile nekatere vesti drugače, bo vendar dejstvo najbrže tako, da Nemčija in Italija ne odklanjata naslonitve Romunije na os Rim-Berlin, ampak Jo celo z zadovoljstvom sprejemata, ker bi utegnila
Romunija igrati v taki zvezi v sedanjosti in še posebno v bodočnosti žejo važno vlogo. To pa pomeni, da Romunija ne sme biti še nadalje okrnjena, posebno ne tako, da bi bila njena sedanja moč oslabljena. Zaradi tega je zašla Madžrska v neroden položaj, da se mora na pritisk svojih zaščitnikov sporazumevati s svojim glavnim dosedanjim sovražnikom in bo prisiljena z njim morda celo najtesneje sodelovati, ali pa ostati osamljena. Isto velja tudi za Bolgarijo, ld je zaešla v podoben položaj. V madžarski javnost) je zaradi tega mogoče opaziti precejšnje nezadovoljstvo z najnovejšim razvojem in celo razočaranje.
Novi kurz v notranjosti
BUKAREŠTA, 6. julija, Ass. Press.
Novi kurz v Romuniji se naglo in zelo radikalno uveljavlja, V notranji politiki bo uveden popolnoma totalitarni režim Z vsemi metodami, ki se prakticirajo v Nemčiji ta Italiji. V zunanji politiki se je Dostavila Romunija brezpogojno na stran vetesN osi. Razni politiki demokratskih m poznejših režimov, ki so se eksponirali Proti Železni gardi, beže iz države. Pre-
V Berlinu pozdravljajo
gapjapje Židov zavzema vedno večji obseg. Izvršenih je bilo tudi že več napadov na Angleže, Vse angleško in francosko uradnlštvo petrolejskih družb je odpuščeno. Petrolejski izvirki bodo podržavljeni hi bo vsa produkcija izročena izključno samo Nemčiji In Italiji. Angleški državljani morajo v 24 urah zapustiti Romunijo-
BERLIN, 6. julija. Berlinski Petični krogi so sprejeli z zadovoljstvom na znanje izjavo nove romunske Gjgurtove vlade, s katero se postavlja sedaj Romunija odkrito hi nedvoumno v sistem oso-vfcuHh *«. Ta predmet se pripisuje vo-
Pogajanja z Madžarsko
jaškim dogodkom zadnjih mescev. Novi ljudje, ki so biH poklicani v romunsko vlado, dajejo s svojo preteklostjo nesumljivo jamstvo, da se bo novi zunanjepolitični kurz trajno in dosledno izvajal
Nemške manjšinske zahteve
RjiM, 6. julija. Stefani. »II GiorrvaJe kitala« poroča iz Budimpešte, da se po
zanesljivih govoricah vodijo med Madžarsko hi Romunijo pogajanja za rešitev »»edsebojnih sporov. Madžarski zunanji minister grof Csaky je ime| daljši razgovor g italijanskim podanikom, nakar se
je takoj sešel še z romunskim in Jugoslovanskim. Madžarska vlada je poslušala prijateljske nasvete Iz Berlina, Rima in Beograda ter pristala na to, da se reši spor po diplomatski poti in da se doseže celo tesno sodelovanje med obema državama.
BUKAREŠTA, 6. julija. Ass. Press. Nemški senator Roth, ki je bil imenovan za mipistra narodnih manjšin v novi romunski vladi, imenovanja še ni sprejel, ker zahteva prej posebne garancije. Roth zahteva stalnost manjšinske politike, stalnost ministrstva za narodne manjšine jn stalnost položaja pripadnika nemške manjšine na čelu tega ministrstva. Dalje zafateva, da mora biti kot manjšin«
Horijeva izjava
BUKAREŠTA, 6. julija, Rador. Minister za vere to umetnost Ho rja je dejal, dat sp mora tudi romunski narod prilagoditi duhu to sjstemu zmagovalca v Evropi. Novo mišljenje bo ustvarjeno v Romuniji že zato, ker je tesno povezano z obnovo Evrope. Je to želja samega kralja Karola in narod naj se zbere krog njega k nacionalni obnovi, kljub težkim časom. Romunska cerkev mora ostati svobodna, država naj jo podpira. Svobodno izražanje v umetnosti bo pridržano samo Romunom.
ZASEDBA KONČANA
BUKAREŠTA, 6. jul, Reuter, Dav j je romunska vlada Izdala uradni komunike, ki prav da je bil umik romunskih čet na nove meje dokončan že v sredo. Povsod tam, kjer so sovjetske čete pomotoma pre koračile demarkacijske črte, zlasti v južni Bukovini, so se sedaj zopet umaknile na določeno črto. Po privatnih poročilih se sovjetske čete vzdolž cele meje mrzlično utrjujejo.
ROMUNSKI DEMANTI
BUKAREŠTA, 6. julija. Rado. Tuje agencije so objavile vest, da Je hotelo
ski minister podrejen direktno kralju, da bo mogel posredovati med potrebami narodnih manjšin in pristojnimi ministrstvi ter izvesti zahteve nemške narodne manjšine v Romuniji, ki so bile že ponovno formulirane in tudi že načelno odobrene. Roth je imel v Bukarešti tudi kan ferenco z voditelji nemške narodne manj širne.
blizu 5000 oseb preiti iz Romunije v Besarabijo. Po tel) vesteh so bili vsi nasilno odpeljani v neznan kraj. Vest je popolnoma izmišljena, Nasprotno temu se javlja, da je v Galacu 12.000 oseb, pripadnikov narodnih manjšin, ki so želele preiti v Besarabijo. Sovjetske oblasti ni-so mogle takoj sprejeti vseh, zato so se ljudje vkrcali na vlačilce. Šele čez nekaj časa je bilo mogoče ljudem preiti Prut, Prehod reke se še nadaljuje. Včeraj je Šlo čez Prut nad 2000, danes bo šlo v Besarabijo nadaljnjih 9000 oseb.
Pred važnim potvetom v Berlinu
Danes se vrača v Berlin vodja Hitler, kjer bo slovesno sprejet — V Berlin je povabljen tudi italijanski zunanji minister Ciano — Izključena niso presenečenja
CURJH, 6, julija. A*s. FWs. Po poroči lih iz Berlina, prispe danes tja vodja in kaocelar Adolf Hitler, ki se vrača z zahod nega bojišča. V Berlinu bo zelo slovesno sprejet. Kakor se zatrjuje, bo pa ta Hitler jev prihod v Berlin tudi velikega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov. V Berlin je poklican italijanski zunanji minister grof Ciano, a ni izključeno, da pridejo na kon ferenco tudi še druge osebnosti. Kakšen je namen tega sestanka, ni mogoče izvede ti, zatrjuje se pa, da ni6o izključene nepričakovane senzacije.
LONDON, 6. julija, Reuter. Italijanski zunanji minister grof Ciano je bil sinoči povabljen na razgovor v Berlin. Ciano je s štabom uradnikov zunanjega ministrstva že davi odpotoval v Nemčijo, kjer bo ostal več dni.
BERLIN, 6. julija, DNB. Jutrnji listi posvečajo članke povratku Hitlerja v Berlin. Poleg razglasa dr. Gocbbelsa izražajo v posebnih sestavkih dobrodošlice. »Včlki-scher Bcobachter« piše med’ drugim: Ko so se konzuli starega Rima vračali na če-
lu svojih legij v mesto, jim je Rim prirejal navdušene manifestacije, triumfalne sprejeme. Tako doživlja zdaj tudi prestolnica Nemčije najslavnejši dan v svoji dosedanji zgodovini.«
BERLIN, 6. julija. DNB. Ob prihodu vodje Nemčije Hitlerja v Berlia-so.bila .izdana na prebivalstvo navodil*. Točno opoldne se vse delavnice In trgovine za-pro, da bodo imeli vsi priliko pozdraviti svojega vodjo. Hitler bo šel od železniške postaje v Anhaltu do kancelarske palače. Zvonjenje vseh zvonov naj spremlja kan-celarjevo pot po mestu. Vsi bomo dali
HULLOVA IZJAVA
WASH!NGTON, 0. julija. Reuter, Zunanji minister Cordell Hull je podal včeraj ostro izjavo na odgovor nemške vlade, češ da bo priznavala principe Monro-eve doktrine v Ameriki le v toliko, v kolikor se Amerika ne bo vmešavala v evropske notranje zadeve. Hull je tako argumentiranje zavrnil. Kajti načela Monroeve doktrine so odraz ameriške samoobrambe, dočim da nemška vlada glede nameravane nove ureditve Evrope tega ne more trditi. Ponovil Je striktno dano svarilo, da nobena ameriških republik na zapadnl pohiti ne bo dopustila nobenega prenosa otzemlja na kako izvenamcrišiko državo.
duška svojemu srcu in pokazali, da smo srečni, ko je vodja spet med nami. Naj živi vodja, narod in država.
BERLIN, 6. julija. DNB. Ves Berlin je že v mrzličnem pričakovanju povratka vodje rajha, ki se po 8 tednih vrača ovenčan z največjo zmago v zgodovini. Vse mesto je v zastavah, mladinske organizacije korakajo, da bodo stale v špalirju od Anhaltskega kolodvora do pisarne državnega kancelarstva, koder pojde triumfalni pohod. :
     -----------------------------------
UMIK NEMŠKE okupacijske vojske
CURIH, 6, julija, Ass, Press, Nemške čete, ki so bile v Lyo»u in južno od določene demarkacijske črte za zasedbo Francije, so se umaknile In zavzele do* točeno pozicije višje na severu.
italijanska ofenziva v Afriki
Italijani so vdrli v Sudan in Kenijo - Hudi letalski napadi na afriških frontah - Nadaljevanje pomorskih in Betalskih napadov Nemcev in Angležev
KAMRA, C), julija. Reuter. Močne italijanske sile, ki so jih podpirala letala, so se polastile, 2 obmejnih utrdb v Sudanu. Prvi napad so Italijani izvedli h Libije ter zavzeli obmejno utrdbo Cassale, drugega pa iz Eritreje ter tudi tam zavzeli utrdbo. Tudi ob meji Kenije so prešli na nneki točki Italijani v napad. Ti napadi naj bi očividno razbremenili angleško obleganje italijanskih trdnjav Capuzze in Sol! um a.
RIM, 6. julija. Stefani. Vrhovno poveljstvo italiajnske oborožene sile je izdalo sledeče poročilo:	Navzlic neugodnemu
vremenu in hudemu sovražnikovemu odporu je en naš lovski oddelek izvedel sijajno akcijo proti sovražnemu letališču Haltara. Letala so streljala na letališče s strojnicami. Osem sovražnih letal, ki so bila na letališču, je bilo onesposobljenih za borbo. Vsa naša letala so se vrnila po končani akciji na svoja letališča. Drugi oddelek italijanskega vojnega letalstva je izvedel uspešen napad z bombami na britanske bojne ladje v aleksandrijskem pristanišču. Navzlic hudemu odporu sovražnih letal in sovražnega protiletalskega topništva so bili doseženi zadetki na več sovražnih ladjah. Vsa letala, ki so pri tem sodelovala, so se vrnila na svoja oporišča. Neko italijansko pomorsko ogledniško letalo je izvedlo napad na neko britansko križarko in je pri tem zbilo en sovražni bombnik in eno sovražno
lovsko letalo, ki sta poskušali ovirati njegovo delovanje. Na meji Cirenaike je večkrat prišlo do borb pri Husandu. Vse te borbe so se končale ugodno za Italijane. Med letalsko borbo je bilo zbito veliko britansko štirimomtorno letalo. V vzhodni Afriki so itlijanske čete odbile sovražni napad pri Metemu ter so takoj nato začele z ofenzivo ter zavzele sovražnikovo utrjeno postojanko pri Galabatu na meji Sudana. Nato so Italijani obvladali žilavi odpor sovražnika in zavzeli važno želzniško križišče Kazalu. Podrobnosti o tej sijajni akciji bodo objavljene naknadno s posebnim službenim sporočilom. Razen tega so italijanski bombniki tolkli posamezne sovražnikove postojanke pri Belem Nilu. Pri teh akcijah italijansko vojno letalstvo ni utrpelo nobenih izgub. Nad Masauo so italijanski lovci zbili eno britansko ogledniško letalo. Podatki iz nevtralnih virov potrjujejo, da je pri nedavnem napadu italijanskih letal na
britanski konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja težka bomba zadela neko britansko vojno ladjo.
ANGLEŠKA POROČILA
LONDON, 6. julija. Reuter. Angleška letala so bila včeraj nad nemškimi ladjedelnicami in pristanišči v Wilhelmsha-venm Hamburgu in Kielu, kjer so povzročila številne eksplozije in požare na dokih in pristaniških napravah. Poškodovala so tudi letalske tvornice v Wenzens dorfu in Bremenu ter letališča v Amsterdamu, Bruslju in Aachenu. Naša letala so dalje presenetila 4 nemške prevozne ladje ob holandski obali ter so eno potopila, ostala pa poškodovala. Naša letala so pretekli mesec na en sam dan potopila kr pet nemških podmornic.
LONDON, 6. julija. Reuter. Davi je letalsko ministrstvo objavilo komunike o sinočnjem napadu nemških letal nad Anglijo. Letala so zaradi uspešne protiletalske obrambe zamogla predreti le nekaj milj v notranjost, na jugovzhodni obali, kjer pa niso povzročila posebne škode. Naši letalci so sestrelili en nemški bombnik. S tem se poviša število od 18. junija dalje sestreljenih nemških letal na 33. Nekaj napadov je bilo tudi na Yorkshire in na Kent; škode ni.
Razdor med Frandjo in Anglijo
Po bitki pri Oranu se ]e postavila francoska vlada odkrito sovražno proti Angliji — V Londonu še niso bili uradno obveščeni o prekinitvi diplomatskih stikov
VICHY, 6. julija. Havas. Na seji francoskega ministrskega sveta pod predsedstvom prezidenta Lebruna je bil sprejet sklep, da se zaradi napada na francosko mornarico v Oranu prekinejo diplomatski stiki z Anglijo.
LONDON, 6. julija. Reuter. Britanska vlada še vedno ni prejela uradnega potrdila o prekinitvi diplomatskih odnošajev bordojske vlade napram britanski vladi. Včeraj popoldne je francoski veleposlanik Corbin obiskal Foreign Office ter v imenu svoje vlade vložil oster protest radi pomorskega nastopa pri Oranu. Po še nepotrjenih vesteh je takoj na to podal demisijo na svoj položaj. Toliko bolj je začudila angleško vlado uradna izjava
zunanjega ministra bordojske vlade Bau-doina, ki jo je podal sinoči. Njegova izjava je ena sama krivična obtožba an-glešk politike od začetka vojne sem, in očitek angleškim četam v Franciji, kar je tembolj čudno, ko je bil minister Bau-doin še do pred pol meseca popolnoma istih misli kakor angleška vlada. Toda, seve, s tem, da se je bordojska vlada predala Nemčiji in Italiji, stoji tudi v vseh svojih izjavah pod vtisom njune sile in je zato razumeti izjave francoskih ministrov kot izjave nemške in italijanske vlade. Pod tem vidikom angleška vlada tudi ocenjuje »avtentično« izjavo trenot-nega francoskega zunanjega ministra. Ta je dejal, da si je Anglija s svojo akcijo pri Oranu omadeževala svojo vojaško
čast in da je že od politike sankcij daljo diktirala Franciji svojo voljo, s čimer jo jc odtujila od svoje latinske sosede Italije, da je Anglija Franciji tudi vsilila to vojno, kar jasno sledi iz dejstva, da je Anglija prva napovedala vojno, da so angleške čete v severni Franciji znatno odgovorne za predor francoskih črt, da so Angleži pri reševanju v Dunkerqueu mislili predvsem le na sebe, polovico Francozov pa prepustili poginu in da drže še sdaj v Aleksandriji ujeto tamkajšnjo francosko eskadro. Toda vse to ne bo vplivalo na jasno črto francoske politike, ki sc je s tem odločila, da definitivno prekine diplomatske odnošajc z angleško vlado.
Po spopadu pred Oranom
LONDON, 6. jul. Reuter. Stanje glede francoskega brodovja še vedno ni čisto razčiščeno. Definitivno v angleški posesti da 2 francoskega dreadnoughta, 2 oklop-ni križarki, 8 rušilcev, 18 podmornic ter nad 200 vojnih ladij manjše tonaže. V Ka nadi je francoski nosilec letal. Položaj glede francoske eskadre v Alexandriji še ni razčiščen. Včeraj so se na francoskih ladjah nadaljevala posvetovanja glede an gleških zahtev o predaji, jasno je da nobena francoska ladja ne bo prišla iz pristanišča.
ALEKSANDRIJA, 6. jul. Reuter. Ni se znano, v kakšnem položaju je francoska vojna mornarica v Aleksandriji. Sinoči je bito mesto polno angleških in francoskih
mornarjev. Slednji prejšnji dan niso smeli z ladij.
NEW YORK, 6. jul. DNB. Po nekaterih vesteh iz Alžira je bilo v bitki pri Ora. nu mrtvih in ranjenih blizu 1000 franco. skih mornarjev.
ANKARA, 6. jul. Stefani. Turški tisk piše o dogodkih v Oranu, ki so zbudili ogromno pozornost v državi. Mnenja so, da bo ta bitka izzvala težko depresijo v svetu.
TOKIO, 6. jul. Stefani. List »Mijako« piše o spopadu pri Oranu in pravi, da je bila Francija s tem užaljena. AAed njo in Veliko Britanijo je nastopila mržnja, ki je bo težko odstraniti.
Blokirana ko tudi Španija
STOCKHOLM, 6. julija. DNB. »Dagens Nyheter« javlja iz Londona, da bo po akciji pri Oranu došlo do poostrene angleške zunanje politike tudi v drugih smereh. Položaj v Evropi lahko postane dokaj kri-tičnejši, kakor je bil doslej. Spretnost in
odločnost bosta prihajali v diplomaciji šele poslej do veljave. Napovedujejo, da bo Anglija izvedla formalno blokado Španije, gotovi ukrepi določeni za uvoz nekaterih predmetov v Španijo, da so že v veljavi.
Novi angleški obrambni ukrepi
LONDON,, 6. julija. Reuter. Vojna cona, ki je 35 km široka in ki je doslej segala vzdolž cele angleške vzhodne obale ter vzdolž južne do Hastingsa, je bila včeraj podaljšana do Dorsletta. Tujci nemškega, avstrijskega in italijanskega
porekla, dasl žive v Angliji že od leta 1932., se morajo nemudoma zglasiti na policiji. Po vsej Angliji vlada nezlomljiva volja nuditi sovražniku najljutejši odpor. Ne da bi hoteli podcenjevati strašno nemško vojno mašinerijo, pa so splosno
prepričani, da vendar vse ne bo mogoče prenesti na angleška tla. Za to skrbe odlične obrambe, pa tudi napadalne naprave.
KANADSKA PRERAČUNSKA DEBATA
OTTAWA, 6. julija. Reuter. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King jc dejal, da bo francoski narod prej ali slej spoznal, v (kolikor že ni, da dela Petainova vlada popolnoma po direktivah od zunaj. Ako francoska vlada dela pod nemškim pritiskom, je delala angleška vlada v Oranu pod pritiskom čuta odgovornosti za svobodo narodov. Kanadski parlament je nato izglasoval budžet s 151:17 glasovom. Proračun znaša 1,148,000.000 dolarjev in je od tega dve tretjini namenjene za kritje vojnih izdatkov.
VAJE NA CIPRU
CIPER, 6. julija. Reuter. Danes so sc na Cipru pričeli veliki kombinirani vojni manevri Kopnenih, pomorskih in letalskih sil.
PRVI LETALSKI NAPAD NA GIBRALTAR
GIBRALTAR, 6. julija. Reuter. Včeraj je imel Gibraltar svoj prvi zračni napad. Letala so zmetala nekaj bomb, a so vse padle v morje.
FRANCOSKA INDIJA SE NI VDALA
MARTINIOUE, 6. julija. Reuter. Guver ner francoske Indije je izjavil, da bo nadaljeval boj na strani Anglije. Francoska eskadra sc bo priključila angleški.
KITAJSKI LETALSKI NAPAD
CUNGKING, 6. julija. Reuter. Kitajska letala so izvršila silen napad na japonsko koncentracijo čet v Fu-čangu ob reki 1 Vangtsc,
KAMRA. 6. julija. Reuter. Letala RAF so sestrelila včeraj 9 italijanskih letal.
NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 6. jul. DNB. Poročilo vrhovnega poveljstva glavnega stana vodje i rajha, ki je bilo izdano včeraj, pravi: Nem ške podmornice so izvedle zadnje dni vrsto uspešnih napadov proti Angliji. Podmornica pod vodstvom kapitana Libeja je potopila britanskih ladij za 34.000 ton samo v zadnjem času. Skupno je ta pod. mornica potopila za 85.000 ton sovražnih ladij, neka druga nemška podmornica pa je potopila za 21.000 ton sovražnih ladij, tretja podmornica pa je potopila 32.000 ton. Nemški motorni čolni so izvedli napad na britanski parnik »Mary Pool« (5500 ton). Razen tega je bila napadena neka oborožena trgovska ladja z 8000 to. nami. Na Norveškem pa je bila uničena ena sovražna podmornica. Od 1. do 5. julija so nemška letala bombardirala južno, jugovzhodno in severno obalo Anglije. Pri tej priliki je bilo poškodovanih več britanskih trgovskih ladij. Nemška letala so v omenjenih krajih bombardirala vojaške naprave. Britanska letala so izvedla 4. julija napade na nekatere dele Holan dije; Belgije in zahodne Nemčije. Toda nikjer niso zadele z bombami vojaških objektov, pač pa več nevojaških objektov in nekaj zgradb. Ubitih je bilo več mešča. nov. Zbitih je bilo šest sovražnih letal. Tudi pri Kielu je bito zbito eno sovražno letalo. Dve nemški letali se nista vrnili na soja oporišča.
Odmev nemških
odkritij v Moskvi
MOSKVA, 6. jul. Tass. Moskovski radio v velikem formatu objavlja razkritja nemške 5. in 6. Bele knjige, iz katerih izhajajo svoječasni angleško-frančoski načr ti za nastop v Skandinaviji proti Sovj. uniji ferbruarja letos ter za zračna bombardiranje sovjetskih petrolejskiji baz Ba kuja in Batoma, kar j'e razvidno tž testin francoskega generalnega štaba, datiranih z letošnjem marcem.
Napovedovalec izjavlja, da vse utrditve sovjetskih meja na severu, jugozapa-du in jugu torej niso bile naperjene proti Nemčiji, marveč proti angleško-francos-kim organizatorjem vojne. Citira pisanje »Pravde« in »Izvestij« in pravi, da stojijo sedaj anglo-francoski vojni organizatorji razkrinkani pred celim svetom. Moskva je to že davno vedela. Zato se tudi poslej v njenem zadržanju nevtralnosti, iz katere jo je hotel zapad spraviti, ne b»o nič spremenilo. V ostalem poroča moskovski radio neprijazno o nasilnem nastopanju romunskih oblasti napram ljudem, rojenim v Besarabiji.
ZVESTOBA JUŽNE AFRIKE
CAPE TOWN, 6. julija. Reuter. Južnoafriški ministrski predsednik general Smuts jc znova poudaril neomajcno zvestobo napram Vet. Britaniji. Prišel bo dan, je dejal, ko bo francoski narod izrekel zalivalo angleškemu, kljub in ravno radi Orana.
Cernu 100 divizij?
s strani pristojnega obiastva sm0 bili obveščeni, da naša dne 1. na tem mestu in pod tem naslovom objavljena brzojavka ni bila resnična, ampak falzj-fikat, ker Nemški dopisni urad takega poročila nikoli ni izdal. Izjavljamo, da pot. vorba ni izvirala iz našega uredništva, ampak je bila omenjana brzojavna vest ujeta po radiotelegrafski poti. Oddajalec je navedel kot vir Berlin in DNB. Verjet, no jc zato, da je neka neznana postaja zlorabila ti dve oznaki, da prevara ured. ništva listov in smo tej prevari nasedli tudi mi, kar s tem priznavamo in poprav ljamo.
Borza.
C u r j h 6. julij. Devize; Beograd 10, London 16.40, NewyoTk 441J4, Milan 22.30, Berlin 177.
Mariborska vremenska napoved: Malo
oblačno, toplo in vetrovno vreme. Včeraj maksimalna temperatura 17,8, danes mi-.nimalna 8,4, opoldne 22.0. 'Skupna količina padavin včeraj 7 mm.
Novice
Pred zanimivim »plebiscitom" v Središču ob Dravi
središcani ugotavljajo, da imajo zaradi »trške časti« same stroške ter hočejo trg središče »REDUCIRATI« NA VAS
Kdaj je postalo Središče trg, se ne more natančno dognati, ker je ustanovna listina zgorela za časa madžarskega vpada in opustošenja teh krajev. Dr. Franc Kovačič, ki je spisal tudi središko kroniko, sklepa iz dejstev, da se kraj Središče prvikrat omenja v zvezi z madžarskim kraljem Belo IV. 1. 1255. in nikjer pred tem časom, da je postalo Središče »trg« med leti 1300 in 1355. Mnogo se je tudi že ugibalo o slovenskem imenu »Sre dišče« in nemškem »Polstrau«. Najboljša bo še menda razlaga dr. Stegenška, ki misli, da je mogoče slovensko ime v zvezi z dnevnim imenom sreda, sklicujoč se na medjimursko Središče, katero Madžari zovcjo Mura-Szerdahely (Mitt-vvochsort) in ker je ravno v ozemlju panonskih Slovencev mnogo krajev, ki imajo imena od dnevov. Torej bi Središče nastalo tako kakor Sobotišče in Ne-deljišče. Nemško ime »Polstrau« pa sploh nima verjetne razlage; sama ugibanja in prazno tipanje v temi...
Trgi so imeli v srednjem veku gotove predpravice pred vasjo, o katerih danes niti več ne sanjamo, pri tem ko imajo danes le še razne davke, ki jih vaščani poznajo samo po imenu. Tako sta na pr. Središče in vas Grabe med seboj nenavadno ozko povezana. Tujec niti ne sluti, kdaj je prekoračil »demarkacijsko« črto. Središče ima pošto in šolo. Grabe se ponašajo lahko z župno cerkvijo, pri tem, ko ima Središče le' podružnico, zra-
ven pa lepo občinsko hišo in čisto novo poslopje posojilnice. In vendar plačujejo pravi tržani povprečno po 300 din letno samo na takoimenovani zgradarini, posestniki v Grabah pa ta denar lahko porabijo za druge nujnejše potrebe. Od častnega naslova »trg« imajo potemtakem Središčani le neprijetne dajatve, realnih prejemkov pa nobenih, če že ne štejemo časti »tržan«, kar je tudi nekaj. Do 6. 4. t. I. se je o tem le po gostilnah z večjo ali manjšo živahnostjo debatira-
lo.
Na ta dan pa sklene obč. odbor na predlog g. Šavore soglasno, »da pride na dnevni red prihodnje seje sklepanje o ukinitvi svojstva »trga« za Središče. Odbor ugotavlja, da prebivalstvo Središča kot »trga« v današnjih časih nima nobenih trških pravic, kakor svojedobno, pač pa mnogo raznih dolžnosti samo radi imena »trg«. Zato .je predlog g. Šavore umesten.«
Dne 1. julija t. 1. je bil gornji predlog zopet na dnevnem redu. »Po daljši debati ugotovi odbor, da gre v zadevi proglasitve trga Središče v »vas« za pravico in tradicijo, ki se tiče izključno domovinskih pripadnikov trga Središče. Zato bi moral imeti na rajpolago mnenje tržanov, da bi mogel sklepati v njihovem interesu. Sklene se, da se zadeva preloži in sklepa šele potem, ko bo odboru predložena zahteva od strani tržanov«.
Tako poroča sejni zapisnik z dne 1. julija 1940. Ce pripomnimo, da so tudi Moravče spremenile svoj naslov, ki »nič ne nese«, ni izključeno, da bomo tudi Središčani prav kmalu pred svojevrstnim plebiscitom. Na vsak način je bila občinska seja dne 1. 7. 1940 za trg Središče zgodovinskega pomena.	-š-
^•mniiiHNiumuiiuiunuilunt^
S neguje zobe z zobno kremo S
c S kolesa je padel v Lokah pri Mozirju 19 letni delavec Josip Benda iz Rečice ob Savinji. Pri padcu si je nalomil desno nogo v gležnju. Pomoči je iskal v celjski bolnišnici.	.
c Sosvet ekspoziture Delavske zbornice v Celju je odpovedal poslovne lokale v poslopju Delavske zbornice podružnici Narodno-strokovne zveze v Celju.
c Krajevna organizacija Legije koroškili borcev v Celju poziva svoje članstvo, da takoj odda prijavne tiskovine za spominsko kolajno. Celjani naj jih oddajo v društveni pisarni na Dečkovem trgu 6, vsi ostali pa pr ipoverjenikih, kjer naj tudi brez odlaganja {»ravnajo članarino. Vsak član naj izpolni svojo prijavo v smislu navodil, ki so na zadnji strani prijav, in v smislu priloženih okrožnic. Članstvo naj pride tudi po srečke in jih čiraveč razpe-ča med svojimi prijatelji in znanci. Dolžnost članstva je, da na ta nači* sodeluje, ker bo le tako mogoč uspeh, ki si ga vs' želimo.
Ptuj
CIRIL METODOV KRES
Na predvečer praznika sv. Cirila in -Metoda je priredila ptujska podružnica CMD velik kres na Panorami. Pri kresu se je zbralo zelo veliko število občinstva, ki ga veže narodno obrambna misel v znamenju boja za slovanstvo. Kresovanje je razgibala mladina. Kres je bil viden daleč na okrog na poljsko in slovenjegori-ško stran. Tudi v ptujski okolici so proslavili praznik slovanskih apostolov. Največ kresov je zagorelo v Halozah,
Novi člani Akademije znanosti
Jutri bo svečana skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na tej skupščini bodo proglasili pet novih rednih in prvih deset dopisnih članov za sotrudnike naše najvišje kulturne ustanove. Novi redni člani so umetnostni zgodovinar dr. France Stele, specialist za prometno pravo dr. Milan Škerlj, kemik dr. Maks Samec, elektrotehnik dr. Milan Vidmar ter skladatelj Anton Lajovic. Razen zadnjega so vsi novi člani profesorji ljubljanskega vseučilišča Za dopisne člane Akademije znanosti in
Celje
mlaj-v tubi si-
umetnosti so bili poleg nekaterih ših znanstvenikov imenovani tudi jini živeči nestorji naše znanosti, cer: slavist prof. dr. Murko (Praga), biolog Ivan Regen (Dunaj) in geolog, me tereolog ter naravoslovni pisatelj Ferdinand Seidel (Novo mesto), zgodovinar prof. dr. Ljudmil Hauptmann (Zagreb), botanik Alfonz Pavlin, slovničar Anton Breznik, literarni zgodovinar Ivan Grafenauer, geograf Anton Melik, filozof France Veber in teološki pisatelj Fr. Ks. Lukman.
Celjsko meščansko šolstvo
Na celjskih meščanskih šolah je bil v preteklem šolskem letu dosežen naslednji učni uspeh: Državna deška meščanska šola je imela ob koncu šolskega leta 263 učencev. Z odličnim uspehom je dovršilo razred 18, s prav dobrim 51, z dobrim 82 učencev. Popravni izpit ima 69 učencev, razred jih ponavlja 39, pravico do rednega šolanja so izgubili 3 učenci, 1 je pa ostal neocenjen. — Državna dekliška šola je imela ob koncu šolskega leta 292 učenk. Z odličnim uspe
hom je dovršilo razred 39 učenk, s prav dobrim 97 in z dobrim 82 učenki. Popravni izpit ima 53 učenk- razred jih ponavlja 20, 1 učenka je pa ostala neocenjena. — Zasebno dekliško meščansko šolo šolskih sester s pravico javnosti je obiskovalo ob koncu šolskega leta 192 učenk. Z odličnim uspehom je dovršilo razred 65 učenk, s prav dobrim 109 in z dobrim 14 učenk. Popravni izpit imata dve učenki in dve ponavljata razred.
SPREMEMBA v vodstvu celjske FANTOVSKE PODZVEZE
Razrešeni so funkcij odbornikov v celjski fantovski poilzvezi dosedanji predsed-nik g. prof. MaVčec, vodja mladcev g. Ivan Vrabl m gospodar g. Tone Vrabl ter nekdanji predsednik g. prof. Janežič. Na njih •nesla so vslopdi kot začasni vršilci dolžnosti odbornikov prof. Bitenc kot predsednik, Lah kot načelnik in šol. upr. Vid Vrtačnik kot tajnik. Za blagajnika je imenovan Rupert Kompan, za odbornika naraščaja in mladcev pa Alojzij Zupan. — Razrešitev zgoraj navedenih gospodov se je. Izvršila baje zato, ker so sc toplo zavzemali za čim tesnejše delovanje in zbli-tžanjc s Sokolom.
* Hcnomirana gostilna v glavni ulici sredi mesta Celja s stanovanjem se odda za 1.'avgust. Naslov
v upravi Celja, bolnišnic
c Umrli sla v celjski uonusmei 80 letna preužitkarico Julijana yidie iz Male Breze pri št. Juriju pri Lcljju m 87 letna dninarica Barbara Lampret iz ložišču pri Rogaški Slatini.
e Zdravniško dežurstvo za člane OUZ1) ima jutri zdravnik g. dr. Josip Čerin v 'Prešernovi ulici t.
e. Nočno lekarniško službo ima od 6. do 12. t m. dvorna lekarna 11 Mariji Pomagaj na (davnem trgu.
c Zaradi čiščenja uradnih prostorov mestnega poglavarstva bo mesim uran v ponedeljek, 15. t. m., in torek, R> t m., zaprl. Stranke, ki so povabljene za omc-Pjena dneva k mestnemu poglavarstvu, naj Se ■zglasijo v sredo, 17. i. m hib uradnih urah.
ob navad-
c Zaščitni urad mestnega poglavarstva
bo v kratkem razdelil med prebivalstvo poljudno pisano brošuro „Lelalski napad ... varujmo ser*. Ker so iz navedene brošure razvidna vsa navodila za zaščito pred zračnimi napadi, kakor oprema zaklonišč, zavarovanje stanovanjskih objektov proti požaru, organizacija hišne zaščite itd., jc nujno potrebno, da ima to brošuro vsaka družina. Brošuro bodo razdeljevali in-kasanli mestne, elektrarne proti plačilu 1 din pri kasiranju računov za električni lok.
ZAKUP KOLODVORSKE RESTAVRACIJE NA POSTAJI CELJE Kolodvorska restavracija na postaji Celje. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. septembrom 1940 po predpisih pravilnika 135. v zakup za nedoločen čas kol. restavracijo srednje vrste in stanovanjske prostore na postaji Celje. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 40.000 din če reflektant nima nobenega inventarja in opreme; v nasprotnem primeru pa 12.000 din, mora pa predložiti dokaz o posesti inventarja in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 4.000 din, a letna najemnina za stanovanjske prostore 2.400 din. Prošnje se vlagajo do vključno 27. julija t. I. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani, do katerega dne ob 11. uri je položili pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 1.000 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri 'direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba št. 59, odnosno 54 in pri šefu postaje Celje. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani, štev. 180-1-40.
c Nova cesta Vojnik—Šmartno v Rožni dolini bo jutri slovesno izročena prometu.
c Modras je pičil v roko v gozdu pri nabiranju borovnic 48 letno ženo pisarniškega vratarja Marijo Videnškovo iz Crcta pri Celju. Oddali so jo v celjsko bolnišnico.
c Poslovilni koncert priredi drevi od
20.30	do 21. celjska vojaška godba na vrtu „Uniona“ svojemu tamborju-mažorju g. Henriku Strahu.
c Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone V. stopnje rezervni artiljerij-ski poročnik g. dr. Ivan Belle, odvetnik v Celju.
* Legija koroških borcev, krajevna organizaciji) Celje, priredi v nedeljo, 21. julija, loterijo v korist gradnje Doma koroških borcev v Celju. Glavnih dobitkov je 20, skupna vrednost dobitkov nad 100.000 din. Dobitki so delno razstavljeni v trgovini Hladin. Segajte pridno po srečkah, ki se prodajajo po 5 din. Žrebanje bo v nedeljo, 21. t. m., ob 3. pop. pred Narodnim domom.
p Iz Haloz. V Halozah se je pričela pojavljati neka svinjska bolezen, ki pa ni rdečica. Poginilo jc že več svinj. Haložani so tembolj prizadeti, ker običajno posedujejo le po eno svinjo in si stežka priskrbijo drugo.
p Kolesa se vračajo. Nedavno sla bili.v Ptuju ukradeni dve kolesi, Molnaru Jožetu, špferju, in Horvatu Rudolfu, strojniku. Izsledili so obe kolesL Prvo v Gornji Radgoni in drugo v Gorišencih.
p Nesreča. Solinu Jožetu, 18 letnemu delavcu iz Stoincev pri Sv. Marku jc va-gonček zmečkal obe nogi.
p Oddajte oglase v poslovalnici „Večer-nika“ na Zrinjsko-Frankopanski c. (Cuč-kova liiša)!
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Sahara“.
* Gostilna Savec v nedeljo gibance.
o Dravograd. Opozarjamo na pester večer, ki 1» v soboto, 6. t. m., v Sokolskem domu, ob 20.15 pod naslovom „Vsakomur nekaj". Lahke melodijozne operne arije, operetni spevi, naše lepe slovenske narodne in umetne pesmi, kakor tudi razni humoristični prizori s petjem bodo zadovoljili vsakogar. Ta večer vodi priznani režiser in slov. komik g.. Jos. Povhe, ob sodelovanju priljubljenega koncertnega baritona g. Borisa Gerbeca. Kot uvodna točka se bo izvajal na glasovirju popularni Grcgorčev venček slov. narodnih pesmi »Gorenjska, ti kras slovenski". Zdravo!
o. V Poljčanah je tik pred svojo osemdesetletnico preminul upokojeni brzojavni mojster Jože Šterk, rojak iz Krškega. Marljivega in priljubljenega moža so na zadnji poti spremiti številni prijatelji in gasilci ter mu v slovo zapeli ganljivi »Vigred« in »Blagor mu ..«
o. Klub prekmurskih akademikov bo imel v ponedeljek, 8. julija ob 9. uri dopoldne v Meščanskem domu VII. redni občni zbor.
o. Umrl je na Tišini v 68. letu starosti posestnik Fr. Vogrinčič, oče zdravnika dr. Fr. Vogrinčiča na Golniku.
o.	V Muri je utonil upokojenec Anton Jal-ševec iz šaferskega pri Ljutomeru. Pokojni je bil odličen ribič in je že nešteto ljudi prevozil preko Mure v svojem čolnu. V četrtek je vozil preko Mure travo, nenadoma mu je postalo slabo, omahnil je preko ladjice in valovi so ga zagrniti. Našli so ga mrtvega na obrežju, kamor ga je naplavila reka.
0.	Silna nevihta. Kakor drugod, je bila tudi v ljutomerski okolici velika nevihta.
o Proga pri Pesnici, kjer se je nedavno pripetila znana železniška nesreča, je sedaj popolnoma očiščena. Železniški uslužbenec, ki je bil pri bločnici na Pesnici, je bil tako.j odpuščen iz službe. V disciplinski preiskavi sta strojevodja in vlakovodja našega tovornega vlaka.
Grozdje je šlo letos lepo „k maši
I«
NEKAJ BEŽNIH VTISOV IZ ŠTAJERSKIH GORIC, KJER JE SEDAJ BUJNO RASTJE IN DELOVNO ŽIVLJENJE
Vsa dela, bodisi na polju- v vrtovih ali vinogradih so letos precej zakasnela. To pa zaradi zelo neugodne zime in hladne pomladi, ki jc naravo za dobrih 10 dpi prebudila iz zimskega sna. Tudi neugodno vreme je zelo vplivalo, da so razna dela, posebno v vinogradih precej zakasnela. Ko je sedaj nastopilo toplejše vreme, ljudje hitijo, da nadoknadijo, kar so zamudili. Tako sedaj hitijo s škropljenjem in drugimi deli. Oni, ki so vestnejši, škropijo sedaj že tretjič, doeim nekateri komaj drugič. Pcro-nospora sc letos ne pojavlja v tako obilni meri kakor druga leta- vendar jc nujno potrebno zaščitno škropljenje. Oni vinogradniki, ki so se držali navodil Sadjar-
ske in vinarske šole v Mariboru, imajo letos tnalo opravka s peronosporo, doeim je v drugih vinogradih, ki so prvo škropljenje zakasneli, peronospora močneje napadla.
Povsod v vinogradih sc letos poznajo posiledicc letošnje zime. Nastavki so slabi in nekateri trsi so se sedaj'popolnoma posušili. Naši vinogradniki mnogo dajo na vreme 2. julija, na praznik obiskovanja Marije. Pravijo, da gre na ta dan grozdje »k maši«. Cc je takrat lepo vreme, jc vedno več grozdja, če pa jc slabo- ga ie vedno man j. Letos pa ,ic bilo lepo vreme. To jc potolažilo marsikaterega vinogradnika, ki sc jc bal, da bo
še to, kar sc jc nastavilo, polagoma gi-nevalo.
Druga kop je večinoma že končana. Sedaj se vrši pletev in tudi vez. Zanimivo je, da se letos kot vezivo uporablja največ ržena slama, ker je rafija silno draga. I kg rafije stanc danes 40 din in še več, zato vinogradniki ne morejo uporabljati to običajno in drago vezivo. Letos bo manj vinskega pridelka kakor lani. Tudi vinske zaloge so se sedaj že precej izpraznile. Vinogradniki so bili prisiljeni prodati svoje zaloge za vsako ceno, kakršno so jim ponujali vinski trgovci ali gostilničarji. Sedaj, ko so cene nekoliko čvrstejše, pa so zaloge prazne.
-ar
Velemestni utrip v angleški prestolnici črnomorske v© r@
Vnanji obraz trenutno ogroženega Londona * Kako žive, kako se hranijo Angleži
mornarice
Črnomorsko vojno brodovje ni poseb-
London je v pričakovanju zračnih napadov brez dvoma v ospredju zanimanja. S svojimi osmimi milijoni prebivalcev je največje mesto sveta. Zanimivost sledi zanimivosti, daljave pa so po naših pojmih ogromne. Londončani so celo izračunali, da nihče ne more dočakati tiste starosti, da bi — prehodil vse ulice mesta.
V Londonu je vse v kričečem nasprotju: tu bogastvo in razkošje, okrog ogla pa umazanost in beda. Prav ta ekstrem je ena največjih značilnosti Londona.
London zida ulico, ne hišo. Večina stranskih ulic —- redkeje glavnih cest — kaže sliko neskončnega hišnega pročelja; ozke angleške hiše so nanizane druga poleg druge, nekaj stopnic vodi do hišnih vrat, na vsaki strani stojita dva vitka stebriča. Često so vrata opremljena s pregrinjalom, ki naj v pogostem megleno vlažnem vremenu varuje ple-skarijo, v lepem vremenu pa visi odgrnjen v kotu vrat.
Angleška hiša je drugačna kot naša. Po-največ enostanovanjska, le redko za dve ali tri družine. Spodaj je kuhinja z eno ali dvema sobama za služinčad, eno nadstropje više je jedilnica in salon, v prvem nadstropju, ki je v resnici drugo, so družinske spalnice. V zadnjih desetletjih so zidali mnogo večstanovanjskih hiš, ki motijo celotno sliko mesta.
Okna so po navadi porivajo, ne odpirajo, tako da jih morajo običajno snažiti od zunaj izurjeni čistilci, opremljeni z dolgimi lestvami. Vendar se zadnje čase uveljavlja naš sistem oken s krili.
Življenje v angleški hiši je zelo prijetno. Angleži vstajajo pozno, ob osmih zajtrkujejo, ob pol deveti! ali devetih se začne šolski pouk. Banke odpirajo med deveto in deseto uro,
drogerije, papirne, manufakturne in druge tr-;rabljajo Angleži šele kakih deset let, zato vi-, no inocno, lahko pa ima v zvezi z zem-
govTne ob devetih, trgovine z živili ob osmih. | dimo starejše gospode še z enojermensko Za lunch (lenč), to je drugi zajtrk med 12.'stransko torbo »haversack«
in 13. uro, porabijo Angleži kruh, maslo, mrzle ribe ali meso, solate vseh vrst, najraje paradižnikovo, trdo kuhana jajca, nazadnje mrzle tortice s tipičnim jamom (džem), nekakim marmeladnim nadevom. Ob 19. je glavni obed z juho, biftekom ali koštrunom, v slani vodi kuhanim sočivjem brez vsakega prežganja, za zadnjo jed pa razile vrste pudingov z gorkimi kompoti. Po drugem zajtrku kakor po kosilu pijejo kavo, ki je pa slaba.
Povsem drugačen je zajtrk: najprej porrid-ge (škotska nacionalna jed), nekak zdrob, ki ga dobivajo v srednji Evropi mali otroci — nanj vsipajo po okusu rjavi sladkor in vlivajo mleko. Pogosto sledi ocvrta šunka s posajenimi jajci na prepečenem kruhu (znani »Ham and eggs on toat«), dalje en do dva tanko rezana angleška prepečenca z maslom in ja-n.om, k temu eno ali dve skodelici čaja z mlekom. Čaj pripravljajo večinoma zelo močan, tekočina je tako temna kot pri nas črna kava.
Ti trije obedi tvorijo glavno hrano Angležev. Vmes pridejo popoldne dve do tri skodelice močnega čaja z maslenim kruhom, rozinovimi krapčki in sadnim šarkljem. Na izletih je »tea« v čajarnah na deželi nekoliko drugačen. Tam servirajo razen čaja, kruha z maslom in šarkljem tudi solato brez kisa in olja, samo soljeno, ki jo jedo kar s tremi prsti, obenem vodno krešo, ki imajo jako oster okus in jo še po urah neprijetno čutimo v ustih. Toda Angiežem prija.
»Hiking«, nova beseda, ki naj izraža izlet, je prišla zelo v modo. Dekleta se udeležujejo teh izletov pogosto v hlačah. Nahrbtnik upo-
Kmečko gibanje in priznanje Rusije
Ob vzpostavitvi odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo niso predstavniki HSS izpustili nobene prilike, da v svojih izjavah naglasijo pomen novih zvez. Tako so podali dr. Maček, dr. An-dres in Bičanič pomembne izjave. HSS je bila zaradi tega izpostavljena kritiki z več strani. Toda njeni vodje so prekaljeni borci ter bodo odločno vodili k cilju, ki sta ga postavila že Anton in Stje-pan Radič. Pri Srbih je kmečko gibanje zajel Savez zemljoradnikov. Ta je
vstopil v vlado, da pomaga Hrvatski se-Ijački stranki ustvariti njen nacionalni program. Ne le pravilen političen razvoj Jugoslavije, nego tudi njena današnja notranja in zunanja situacija zahteva ustvaritev novega skupnega bloka, ki bi ga tvorila Hrvatska kmečka stranka Zveza srbskih zemljoradnikov in delavstvo z narodno omladino. V ta blok naj bi vstopili tudi meščansko-demokratski elementi (»Težačko Pravo«, Banjaluka.)
Roosevelt o trajnem, resničnem
Novinarjem je dal Roosevelt naslednjih pet točk, ki so po njegovem mnenju glavni pogoji za ustvaritev trajnega, resničnega miru:
1. Vsi narodi in vsa ljudstva se morajo osvoboditi strahu, da jih bo kdo bombardiral ali pa da jih bo sosedni narod napadel. Zato treba popolne razorožitve.
2. Obvestilom in informacijam mora biti dana popolna svoboda. Vsaka država in vsi državljani morajo biti svobodno obveščeni o resničnem stanju dogodkov doma in po svetu.
3. Vzpostavljena mora biti popolna verska svoboda. Demokratske države izpolnjujejo to načelo, v drugih državah se dovolj ne spoštuje.
4. V svobodnem izražanju misli naj vsak neovirano izrazi svoje misli in nazore tako dolgo, dokler ne bo sejal pogubne kali.
5. Vsakomur naj bo omogočeno, da si
miru
kar potre-
iahko svobodno preskrbi vse, buje za obstanek.
Roosevelt priznava, da so režimi v Italiji* Nemčiji in sovjetski Rusiji bolj učinkoviti kakor demokratske vladavine. Vendar je po njegovem mnenju za Američane boljša sedanja vladavina, ker sloni na ravnotežju med zakonodajno in iz-vrševalno oblastjo. Mnogi Američani se navdušujejo za korporativni sistem, toda so v znatni manjšini.
Pokrajina okrog Londona je precej enolična, po večini sama ravnina, razen na severu, j kjer je nekaj hribovitih cest. V teh krajih je, tudi nekaj nizkih gričev, ki so pri londonskih j nedeljskih izletnikih zelo priljubljeni.
Angleža opisujejo vedno flegmatičnega in zelo nedostopnega. Do gotove mere je to res, vendar ne velja za vse. Anglež žvižga, stavi, rad premišlja, je zelo vljuden in uslužen, nikdar vsiljiv. Ima vedno svoje lastne nazore, ki pa jih, če treba, takoj podredi potrebam naroda.
V Londonu imajo tri prevozna sredstva za osebni promet: omnibus, imenovan »bussse z 255 progami. Omnibus je dvonadstropen, prav tako kot cestna železnica z enim vagonom. Cestna železnica, ki ima 79 linij, vozi samo v zunanjih okrajih, ker bi v notranjem mestu preveč ovirala promet. Londonsko najzanimivejše, ampak tudi najdražje prevozno sredstvo je »Underground«, ki prepleta kot neizmerno omrežje vse ogromno mestno podzemlje. Postaje so pravcati velikomestni kolodvori z več peroni, v prestopnih postajah včasih celo z več nadstropji, kakor na primer pri »Charing Cross«, kjer tekoče stopnišče prevaža ljudi navzdol in navzgor — enako kakor pri toboganu.
Poleg teh treh glavnih prevoznih sredstev ima London še različne Railwaye: štiri^ železnice, deloma na paro, deloma z električnim pogonom.
Vožnje s temi vozili neverjetno podražijo bivanje v Londonu, peš pa človek v notranje mesto — če stanuje v zunanjih okrajih — ne more hoditi.	—
Dr. Maček na Bledu m na Brdu. Podpredsednik vlade dr. Maček je dospel na Bled, kjer je konferiral s Cvetkovičem. Nato je bil sprejet v daljši avdienci pri knezu namestniku Pavlu na Brdu. Na Bledu je bila tudi dr. Mačkova družina. Vozili so se po jezeru in napravili izlet v Bohinj. Zvečer so se vrnili v Zagreb.
»Nova riječ«, ki jo je izdajal v Zagrebu senator SDS Večeslav Vilder, je prenehala izhajati. List, ki je bil vzorno urejevan in po svoji vsebini zelo priljubljen, utemeljuje ta svoj korak naslednje: »Vse bolj se v sedanjem času ožijo možnosti, da N. R. vrši naloge, ki jih je vzela na sebe. Ne samo cenzurne omejitve* temveč tudi sami dogodki, ki so izven nas iti neizprosno delujejo na nas, ji postavljajo zapreke. Danes odločuje uspeh ali poraz na bojišču bolj kakor logika in vsa idejna prepričanja. Kadar govori orožje, mirujejo duhovna sredstva...
ljepisno lego morja velik pomen. Tako imajo Rusi 1 večjo oklopnico »Pariško komuno«, štiri križarke od 6000 do 8000 ton, dve torpedovki. 1 nosilec letal, 30 podmornic, 12 manjših pomožnih vojnih ladij in 60 velikih torpednih čolnov. Turčija ima odlično oklopnico »Javuz«, dve manjši križarki po 3500 ton, dve križarki v gradnji, 8 torpedovk in 17 podmornic. Romunija nima križark, ima 2 rušilca, 2 torpedovki sta gotovi, 2 sta v gradnji, vsaka po 1800 ton. Močna je romunska donavska flotilja, ki lahko uspešno operira tudi po Ornem morju. Opremljena je z najmodernejšim orožjem. Bolgarija ima le 4 patruljne ladje in 2 manjši torpedovki.
šolo za revmatične dijake bodo odprli v toplicah Peščanih na Slovaškem. Postavili bodo gimnazijo, kjer bodo revmatični dijaki obenem s kopanjem lahko nadaljevali študij.
Demonstracija politične nezrelosti
Lutie E. Stearns, najbolj vidna feministka v USA zadnjih 50 let, je demonstrirala politično nezrelost žensk. Borila se je dolga leta za žensko volilno pravico. Zdaj, ko so jo 20 let imele, je dognala, da je bil ves njen trud zaman. Na: zborovanju v Mihvaukeju je izjavila, da ženske podedujejo politične nazore prav tako kakor vero. Vržejo se v politično življenje ne da bi vedele, kaj pomeni. Njih vpliv v oblikovanju političnega življenja in javnega mnenja ne šteje nič.
Lutie E. Stearns je svoja opazovanja izpopolnila z ugotovitvijo, da so nedavno pri občinskih volitvah ženske glasovale za Karla Zeidlerja samo zato, ker je bil lep fant in dober pevec. »Za žensko volilno pravico sem agitirala 34 let«, pravi Steamsova, »ker sem bila prepričana, da bodo volile po kvalitetnem prepričanju politične zrelosti in ne po ženskem čustvu. Zdaj vidim, da sem se motila.«
Živela svoboda
Ko je hotel postati Napoleon doživ-Ijenjski konzul, oslanjajoč se na moč vojske, je stopil pred svoje vojake general St. Hiiaire in jih nagovoril:
— Tovariši! Francoski narod namerava izbrati generala Bonaparta za dosmrtnega konzula. Tudi vi morate izraziti svoje mišljenje! Narod mora svobodno izbirati, zato nočem vplivati na vas. Eno vam pa rečem: Prvega, ki bi glasoval proti Napoleonu, bom dal ustreliti pred očmi vsega polka. Živela republika, živela svoboda!
Najkuiturnejše mesto na svetu je po
mnenju slovaških listov Spišska Kapitu-la, kjer je sedež slovaške škofije. Med maloštevilnimi prebivalci jih ima 94Vo visokošolsko izobrazbo.
Amerikanizacija dežele na pragu Sibirije
Vtisi hrvatskega popotnika Iz moderniziranega Sverdiovska pod vznožjem Urala
n«
— Moj mož vstane vsak dan ob 7., če
začno v radiu s telovadbo.
— Tako, ali se pridno vežba?
— Ne, toda mlado dekle, ki stanuje
vls-a-vis...
Brezkončna ravnina. Nepregledna zelena biljardna miza. Namesto rdeče ali bele biljardne krogle pa drvi po njej kovinski trak brzega vlaka. Zdrvel je preko ozemelj večih avtonomnih republik in pustil za seboj Volgo, Vjazno in Kamo. Prebil se je skozi griče in gozdove smrek ter brez in me pozno zvečer drugega dne poti iz Moskve pripeljal na cilj, v mesto Sverdlovsk v Uralu, na mejo med Evropo in Azijo.
Stvarno je mesto že v Aziji, toda nič azi-skega nisem našel na njem. Namesto starin lesenih bajt, ki jih je še Imel prejšnji Jaka-terinburg, vidim zdaj samo široke ulice, moderne trge, s hišami in palačami iz betona, železa in stekla. Novo mesto je to, ki se je zadnjih 15 let povečalo več kot sedemkrat in šteje nad pol milijona ljudi.
Sverdlovsk je središče oblasti, ki je skoro za tretjino večja od Jugoslavije. Predsednik oblasti, star kovinarski delavec, preprosta, prostodušna osebnost, mi je dejal:
— Razvijamo se, napredujemo! Ural je danes povsem nekaj drugega kakor je bil pred leti. Še do kraja prve petletke so bile tukajšnje metalurgične tovarne podobne onim iz starih časov. Pogon je bil na oglje, danes ga daje elektrika. Ali hočete videti Ural-m a š, naš sovjetski Krupp?
Uralmaš je velika tovarna strojev, izven mesta, onstran reke Isete. Podjetje je povsem novo, okrog tovarn je nastalo celo mesto stanovanjskih hiš s šolami, decjimi domovi, kini in drugimi ustanovami. V samem Uralmasu je bilo ob mojem obisku zaposle-nih 25.000 delavcev.
Tovarna ima svetle, prostorne m zračne dvorane, šum strojev, udarjanje batov, oglušujoča pesem kovine, že izdelam stroji delajo nove. Prevladuje mlajši naraščaj delavstva, kar sem opazil tudi drugod. Po večini je to delavstvo . prišlo iz vasi. »Gospodarji smo nad svojimi str jji« mi je dejal preprost delavec.
vaški sin. izraz je značilen za vzpon industrializacije v Rusiji v tretji petletki.
Delavstvo je zaposleno v treh izmenah, dan in noč. V sami tovarni je več strokovnih in drugih tečajev, ki skrbe za izpopolnitev kvalifikacije. Obiskal sem tudi šole, dečje domove in krasne športne stadione. V neki osnovni šoli »sedmoljetki« s sedmimi razredi so mi pokazali 13-letnega dečka, ki je dobil patent za nek poseben izum, dopolnilo poljedelskega stroja. V dečjih domovih puščajo delavke za majhen denar svojo deco v varstvo, kadar odidejo na tovarniško delo. Športni stadion je zgradila delavcem tovarna sama. V nekem privatnem stanovanju šem naletel na diplomiranega inženirja, ki je poučeval svojega očeta, starega kovinarja, kako se na modernejši način mešajo nekatere kovine.
— Kaj hočemo? je dejal stari. Vsi se uče, zato se še jaz. Takšen je časi
Stari je imel s sinom in ženo stanovanje z dvema precej udobno opremljenima sobama, z neizbežnim zidnim radiom in gramofonom. Za ti dve sobi s kuhinjo in kopalnico je plačal 20. del svoje plače.
V Sverdlovsku sem si ogledal še neko drugo tovarno. Prav za prav je to bila stara je-katerinska brusnica draguljev. Kakor na mnogih rudah in nafti obiluje Ural tudi na zalogah dragega kamenja, v tej tovarni, nekdanje lastništvo uralskega bogataša Dcmidova, so brusili nakite za carja. No, ob mojem obisku so brusili velike dragulje za peterokrake zvezde, ki bodo zamenjale stoletne, samo pozlačene carske orle na kupolah moskovskega Kremlja, sedežu ruske vlade.
V ostalem izdelujejo tu kakor v nekdanjih carskih dneh še dalje okusne ogrlice, prstane, broške, škatle za cigarete in druge okrasne predmete, čeprav je prišel na oblast revnejši sloj, smisel za polepšanje življenja m prepadel.
Mnogo predmetov je bilo določenih za izvoz. Izvoz vodi poseben trust, Rusi izgovarjajo trjest. Ko je moj sonarodnjak cul to besedo, se je vzhičen nagnil k meni in mi de-
Pomislite, tudi v T r s t izvažajo ...
Blizu Sverdiovska sem si ogledal rudnik zlata. Kakor v mlinu iz žita moka, tako se je tu iz kamna mlelo zlato. Ni bilo tu tolikšnega dobička kakor v velikih zlatokopih Sibirije, kjer najdejo včasih čist komad zlata, težak tudi en kg. Ali je tudi ta majhni rudnik prispeval svoje, da se Rusija Cim dalje bolj vzpenja na prvo mesto proizvodnje zlata na svetu.
Bogastvo zemlje in koristna izraba tal je jrripomogla, da se je Sverdlovsk, imenovan tako po prvem predsedniku sovjetskega sveta, razvil v prvorazredno kulturno središče. )ma svojo opero, cel niz ostalih gledališč, več tehničnih visokih šol, kinov, delavskih klubov, dvor kulture, dom tiska, umetnosti in književnosti. Posebno velik vytis napravi nova terapevtska klinika za živčno bolne. Je to ogromno poslopje, opremljeno po zadnjih pridobitvah tehnike. Za paciente so v vsakem nadstropju zase okusno prirejeni saloni, opremljeni s cvetjem, pajmami, divani, naslanjači, kipi, novinanii in šahom. Saloni so namenjeni za kramljanje bolnikov s svojci, kadar jih obiščejo. Na kliniki kakor tudi drugod po Rusiji ni razredov, vsa mesta so brezplačna. V vsaki sobi, ki spominja bolj na okusen privatni dom, so največ trije do štirje bolniki. Vsaka postelja ima svojo žarnico in radijsko slušalko, po kotih zelene palme. Hrana se dobiva po izbiri, pet obrokov na dan. Neki pacient mi je z zadovoljstvom dejal:
  Tu je pač prijetno biti bolan ...
(Iz knjige Avgusta Ccsarca: Potovanie po Sovjetski uniji, Zagreb, 1940).
Transilvanija in Dobrudža - Ahilova pela Romunije
Preorientacija v Bukarešti * Dejansko stanje manjšinskega problema v Erdelju • Madžarski pozitivizem - Dobrudža, žitnica in skeleča rana Bolgarije
Zadnji dogodki v spodnjem Podonavju, prislonitev ruske meje na obale veletoka, iz dneva v dan menjajoče se notranjepolitično stanje Romunije, revizionistične težnje Madžarov in Bolgarov, veliki delavski nemiri na meji Besarabije, vse to je pritegnilo zanimanje sveta na jugovzhod Evrope. Iskanje novih političnih smernic ter znaki, ki dajejo slutiti, da ruski cilji na Balkanu nikakor še niso končani, spravljajo predvsem Romu nijo z močnimi narodnostnimi problemi v zaskrbljene čase.
Stara in nova Romunija
Stara Romunija ni imela manjšinskega problema, tuje-rodci so šteli v njej komaj 6% vsega prebivalstva. S prir ključkom Dobrudže, Transilvanije, Besarabije in Bukovine se je pa 1918. položaj znatno izpremenil. Država je dobila nad 3,500.000 manjšin. V Erdelju je bivalo ob koncu svetovne vojne 2 milijona 184.000 ali 42.71% neronrunskih pripadnikov, v Besarabiji 48%, v Bukovini celo 53.43%. V povečani kraljevini Romuniji je bilo 1918 26% tujerodcev, od tega 8.49% Madžarov, 7.82% Slovanov, 4.85% Nemcev, prav toliko Židov in drugih pripadnikov raznih narodov.
Manjšinski problem Romunije je tembolj pereč, ker je zraščen z najvažnejšimi pokrajinami:	Dobrudžo, Besarabijo,
Bukovino in Transilvanijo, deželami, ki meje direktno na morje, dalje na velikega soseda, ki se odrezanim pokrajinam ni hotel odreči, ali pa na gospodarsko kakor politično važen notranji rob Karpatov, kjer je manjšinski problem najbolj zapleten. V Erdelju so namreč madžarski otoki tako raztreseni med romunsko in nemško narodnostno skupino, da jih je težko razmejiti. Posebno velja to za večji madžarski narodnostni otok med Braševom in Karpati, ki ima le rahlo vez z materno zemljo. Nemci so spet naj močnejši v okolici Brašova in ob vzhodni^ meji našega Banata, vmes so pa močne romunske skupine, tako da bi vsaka druga razmejitev ugrabila k Madžarski nove, močnejše skupine narodnostno kompaktno naseljenih manjšin.
Madžari o svoji manjšini
v Erdelju
Za razmejitev med Madžarsko in Romunijo prihajajo v mešanem ozemlju v večjem pomenu v poštev socialni kakor narodnostni razlogi. Kakor je Romunija zanemarjala Besarabijo v slutnji, da ji dežela ne bo trajno pripadla, tako je tembolj skrbela za Transilvanijo. Manjšine, ki žive tamkaj, se niso mogle pritoževati, da so z novim stanjem po 1918 nezadovoljne. V dokaz za to naj citiramo ne kaj odstavkov iz dela odličnega madžarskega kulturnega delavca iz Erdelja, La-joša G y o r g y j a, ki je izdal v Budimpešti knjigo pod naslovom:	»Das Kul-
turleben des siebenburgischen Magya-rentoms«. Izvrstno mejena monografija navaja po lastnih statističnih virih, da le samo od j. januarja 1919 do 31. decembra 1924 Izšlo v Erdelju 1066 madžarskih knjig. Dobesedno pravi Gyorgy: teh letih Je Izšlo prav toliko madžarskih knjig v Erdelju, kakor v dveh desetletjih pred 1. 1919. Pred združitvijo z Romunijo smo imeli v Erdelju 87 svojih listov, zdaj jih imamo že 330, novih Je tedaj 243. Izmed 233 tiskarn v odtrganih ogrskih delih Transilvanije jih je 66
(27.7 ) romunskih, 25 (10.5 ) nemških, 147 (61.8 ) madžarskih. Od 361 knjigam v Erdelju je spet 80 (22 ) romunskih, 56 (16 ) nemških in 225 (62 ) madžarskih. Jasno je, da vodi madžarski živelj v Erdelju danes prav tako močno kulturno življenje kakor v časih 16. in 17. stoletja, ko je glavno nalogo kultumo-politlčnega udejstvovanja Madžarov odpadla na ta del, ker je bila ostala Ogrska pod turškim jarmom.«
Enako pohvalno sc je izrazil o napredku Madžarov pod Romunijo predsednik sindikata madžarskih bank, Elemer Gy-a r f a s, ki je v budimpeštanski reviji »Magyar Szemle« napisal, da se je gospodarstvo Madžarov v Erdelju zelo lepo razvilo. Tako navaja naslednji porast madžarskega denarnega prometa v lejih:
kpital
rezerve
depoziti
crediti
posojila
1922
174.000.000 54,000.000
868.000.000
397.000.000
283.000.000
1927
430.000.000
212.000.000
3.430.000.000 694,000.000
4.347.000.000
Položaj Madžarov pod romunsko vlado v Transilvaniji ni tedaj tako obupen, (akor ga slikajo v Budimpešti. Nasprotno, po izjavah samih madžarskih veljakov se je neprimerno izboljšal.
Za populacijsko razmerje med posameznimi manjšinami je značilen razvoj pred in po svetovni vojni. Navajamo samo primer iz nekaterih največjih erdelj-skih mest, kjer je bilo stanje naslednje:
Romuni
Madžari
Nemci
ostali
1910 % 151.800 19.6
480.000 62.0
123.000 15.9 19.000 2.5
1930 %
338.000 35.3
368.000 38.4
127.000 13.3
124.000 13.0
Pod novo upravo je romunski priliv v mestih znatno narasel, madžarski pa občutno padel. Razlog ni k v pritisku podeželskega romunskega prebivalstva v mesta, nego tudi v upadanju rojstev, ki se javlja pri Madžarih tudi v svobodni državi. Podeželsko prebivalstvo tvori v Transilvaniji 82.6% vseh ljudi. Od teh je Romunov-kmetov 89.5%, meščanov le 10.5%, Madžarov je na deželi 72.9, v mestih pa 27.1%. Rojstni prirastek znaša pri 1000 Romunih Transilvanije 29.1, pri 1000 Madžarih 23.2, pri 1000 Nemcih 19.5. Umrljivost nasprotno znaša pri Romunih 11.9, Madžarih 8.3, Nemcih 6 na 1000 prebivalcev.
Politično življenje
V političnem življenju je samostojna madžarska stranka dobila decembra 1933
od 2,978.748 oddanih glasov 119.562 ali 4.01% vseh glasov. Izvoljenih je bilo 8 poslancev- ki so dobili v volivnem okrožju Trei Scaune 43.58%, v okrožju Ciuc 40.56, Mureš 24.40, Šalaj 23.63, Odorhei 21.10, Cluj 18.73, Turda 17.49 in Brašov 14.65% oddanih glasov. Tako tudi politična slika Erdelja priča, da je težko postaviti načelo popolne prevlade ene narodnosti in jo vključiti k Madžarski, ne da bi bile pri tem prizadete celo močnejše enote ostalih narodnih skupin.
Vprašanje Transilvanije spada med one bistvene probleme evropskih manjšinskih teritorijev, ki jih je v skrajnem primeru mogoče rešiti le s sporazumnim »preseljevanjem narodov« po baltskem vzoru ali pa s sporazumnim sodelovanjem podonavskih narodov, upoštevajoč enake pravice vseh na eni kakor drugi strani. Vsaka druga rešitev bi zarezala še hujše rane in zasejala kali za nova trenja v kasnejših desetletjih.
Stoletni boj za Dobrudžo
Dobrudža ali kakor ji pravijo v Romuniji Dobrogea, leži med spodnjo Donavo in Črnim morjem. Je približno tako velika kakor Dalmacija in Črna gora skupaj. Prebivalstvo šteje nekaj nad 800.000 duš. Tvorijo ga mešanice narodov in ras, tako Bolgari, Romuni, Rusi, Ukrajinci, Nemci, Grki, Turki, Židje, Cigani, Tatari in Čerkezi.
Največje in glavno mesto je luka Kon-stanza, znani kraji so še Rasov, Cerna voda, Silistrija, Hiršov, Macin, Tulceu, Solina in Izaceu ob Donavi, ob morju pa Karaorman, Tangalia in Dobrič v notranjosti. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo, donosno je tudi ri barstvo, znan je kaviar iz Dobrudže.
Konstanza je moderno mesto in za
Vatikan bo sodeloval na mirovnih pogajanjih?
Iz Vatikana javljajo »Basler Naohrich-ten«> da bo sv. stolica brez dvoma podpirala vlado Petaina. Stari maršal uživa z Weygandom v Vatikanu velik ugled. Papeževa diplomacija se je tudi postavila dokončno ob stran belgijskega kralja Leopolda, kar je bilo tudi v pastirskem pismu belgijskega primasa, kardinala van Roye poudarjeno. Kralj da zasluži spoštovanje naroda, ker je ravnal modro in previdno. Popularnost papeža je v zadnjih tednih v Italiji še bolj narasla. Ko je sv. oče pred dnevi zapustil Vatikan in
se napotil k počastitvi novega svetnika, so izbruhnili že itak vročekrvni Rimljani v spontane manifestacije Piju XII. Rimski dopisnik švicarskega lista dostavlja, da so v vatikanskih krogih prepričani o papeževi odločitvi, aktivno sodelovati na prihodnji mirovni konferenci in pomagati ustvariti mir, ki bo dal vsakemu narodu svoje pravice. Vsak narod naj se razvija in napreduje. Obstoj enega naroda naj ne pomeni smrt drugega.
Pota k medsebojni povezanosti narodov
švicarski socialistični dnevnik »Volksstim-me« razpravlja v daljšem članku o medsebojni povezanosti človeštva. Iz članka posnemamo:
»Pravi demokrati so že pred svetovno vojno leta 1914 bili prepričani, da more človeštvo doseči svoje civillzatorične io humanitarne cilje le takrat, če bi se odreklo blaznemu ljubosumju med posameznimi narodi, vsa-
kemu nizkotnemu egoizmu ter vsem zavojevalnim prizadevanjem, če bi se človeštvo temu odreklo, bi bila dana podlaga za bratsko sodelovanje med vsemi narodi sveta. Početni-ki minule svetovne vojne svojega cilja niso dosegli, ampak so pahnili sebe in druge v žalostno uničevanje, štirim letom klanja in nečloveškega barbarstva je sledila gospodarska zmeda, šele po popolnem denarnem in
Odeso glavno pristanišče Črnega morja. Tu izvažajo mnogo žita in petroleja. Blizu je morsko kopališče Namaia s prekrasno peščino. Mesto je zasedla bolgarska vojska novembra 1916 brez boja.
Dobrudža je bila znana že 29. leta pr. Kr. kot del rimske province Moesie. Za časa Diokleciana in Konstantina je ta del zemlje tvoril Scythio minor. Ob preseljevanju narodov so bivali v njej Goti, v VIL stoletju so prišli sem Slovani. Leta 679. je prišla Dobrudža pod bolgarsko oblast, od 971 do 1186 so jo imeli v rokah Bizantinci. Kasneje so jo dobili spet Bolgari tja do 1396. Od 1350. do 1385. ji je vladal bolgarski knez Dobrič, po katerem je pokrajina dobila ime. Med rusko-turško in krimsko vojno je bila Dobrud-ža prizorišče vojne. Francoska vojska je poleti 1854 tu silno trpela zaradi kolere in lakote. V drugi balkanski vojski je Dobrudžo okupirala Romunija in je v bukareškem miru 1913 priključila ostali državi.
Bolgarija ni mogla preboleti izgube te žitnice. V svetovni vojni se je 1915 postavila na stran osrednjih sil, v nadi da bo tako prišla do svojega ozemlja. Spet so se vodili v Dobrudži hudi boji, tu se je borila jugoslovanska dobrovoljska legija, tu je padlo mnogo naših sinov. Po bukareškem miru junija 1918 je dobila Bolgarija južno Dobrudžo, kmalu nato pa je okupirala še severni del dežele s Konstanco vred. Po zlomu centralnih sil se je morala Bolgarija v miru v Neuillu znova odpovedati Dobrudži, zdaj se nadeja, da jo bo končno spet dobila v okvir svojih mej.	Ivo Lapajne
B—WBW8aP38WWP
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne „Franz-.Josefove“ grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne nje črev in urejeno delovanje želodca. „Franz-Josefova“ voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
gospodarskem polomu je prišla doba mednarodnega sporazumevanja in zdelo se je, da bo človeštvo le prišlo do pametne gospodarske in narodne politike. Toda ni trajalo dolgo, svet se je znašel v novi napetosti. Demokratske države so prepozno‘spoznale bistvo diktature. Ko so se zdramile iz spanja, jim je preostajala le še izbira med podjarmljenjem in oboroženim odporom. In Evropa je bila vržena v novo svetovno vojno, katere posledice nihče ne ve.
Le medsebojna povezanost narodov bi še bila morda rešila Evropo in njeno civilizacijo. Ne lažna povezanost, ki se sklicuje na patriotizem, ampak resnična povezanost, ki daje vsakemu iste pravice in iste dolžnosti. Le s spoštovanjem narodnega prava in socialne pravičnosti bi se lahko ustvaril nov svet, kjer bi vladal razum, pravica in socialno blagostanje.«
Norveški vojaki, ki so se zatekli med vojno na severu na Švedsko, so izpuščeni na svobodo. Vrnili se bodo v domovino.
Pot milijonov dolarjev so dali Američani na razpolago za preskrbo begunske dece iz Evrope. Skupaj z angleško de-co bodo dospeli tudi otroci Francozov, ki so se zatekli v Anglijo.
Ob 80 letnici dela in uspehov Mohorjeve družbe
Ustanova, ki je opravila v minilem stoletju ogromno delo za prebujenje našega naroda
velik delež v razvoju narodnega duha.
Na praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda so se Slovenci spom nili obletnice, ki tudi v našem glasniku severne meje ne sme ostati brez odmeva. Pred osemdesetimi leti je bila namreč v Celovcu, zibelki slovenskega Korotana, ustanovljena Mohorjeva družba, ustanova, ki je v tistih časih zarezala globoke brazde v ledino narodnega preroda. Malo je takšnih inicijativ v svetu, ki bi se ob prilikah in maloštevilnosti udov narodnega telesa povzpele do tolikšne veljave, kakor se je vprav Mohorjeva družba v drugi polovici minilega stoletja med Slovenci. Slovenski Korotan, rojaki ob Dravi. Savinji, Savi, Kolpi In Soči, pa tudi onstran meja v bivši Avstriji vokvirjene Slovenije so prejemali na dom dragocene knjige in armada zvestih udov je razveseljivo naglo na raščala. Krivulja vzpona članov Mohorjeve družbe, od preprostih začetkov tja do visokega števila 90.000, je bila zgovoren dokaz zrelosti prebujajočega se naroda. Mohorjeva družba je prispevala
Kdor se je kdaj koli poglobil v delo in ustvarjanje tiskane naše besede na prelomu druge polovice minulega stoletja ter proučil prilike, v katerih je naš narod živel, mora brez oklevanja priznati, da je bila zamisel ustanovitve Mohorjeve družbe izrednega pomena za prebuditev Slovencev. Učila je narod brati, preganjala je nepismenost iz slovenske vasi, ki je še zelo pogrešala šole, v preprostem slovenskem kmetu pa je z lahko pisano besedo budila narodno zavest. Rodoljubi, ki so stali ob zibelji Mohorjeve družbe in narodni možje, njim na člu zavedna duhovščina, so bili stebri-brantki, ki so neumorno skrbeli, da niso široki sloji našega naroda po prometnih dolinah pa visoko v gorah podlegli sistematičnemu pritisku tujih naklepov. Vsa-koleni dar Mohorjeve družbe, ki je prihajal iz Celovca v slovenske vasi, od najsevernejše meje do obal našega morja, tja v prekmurske vasi pa beneška br-
da, je dvignil pogum in voljo do življenja ter vcepil našemu človeku ljubezen do lepe materine besede. Po župnijah in dekanijah porazdeljen vsakoletni prirastek v imeniku udov je bil zgovorna priča naraščajoče moči slovenske tvornosti in zraščenosti našega človeka z materino besedo in zemljo. In ker je Mohorjeva knjiga hitela tudi k Slovencem daleč preko morja, je bila matična ustanova celovških rodoljubov resnično prava centraja duhovne slovenske tvornosti, ki je bruhala med svoje zveste člane milijone in milijone dobrih knjig.
Ob 80-letnici Mohorjeve družbe se obmejni Slovenci s hvaležnostjo spominjamo ogromnega dela in naporov mož, ki so tej prepotrebni družbi dali poleta in opravili zgodovinsko delo v vzgoji naroda. Nad 21 milijonov knjig je dala druž ba med člane, postavila si je za svoje veliko delo v najtežjih desetletjih našega naroda v minulem stoletju hvaležen spomin.	-11.
W arsbor
!a meji so žareli Ciril-Metodovi kresovi
Tudi letos je naš obmejni Kozjak pokazal, kako živo se zaveda baš v teh časih za nas usodnega pomena praznika naših slovnaskih apostolov Cirila in Metoda. Izmed vseh naših rodoljubov se je še prav posebno letos stari tržaški Ciril Metodar, dolgoletni predsednik podružnice Ciril Metoda za okraj Sv. Jurij ob Pesnici, g. Mihael 2 i v i c, posestnik na Vršniku. Njegov kres na Lepi gori — po domače »Gorca« — to je prelepa razgledna točka, 10 minut od Sv. Križa — je ■ že lani z&ujal posebno pozornost daleč na okrog. Napravljen je bil iz velikih začetnic CM in namesto običajne grmade so goreli smolniki. Letos pa se je njegova narodno zavedna sokolska mladina še posebno odlikovala s tem svojevrst-
nim kresom. Crki sta bili še večji in še bolj vidno razpostavljeni. Pa tudi družbe je bilo še več kot lani’ dasi je bilo manj kresov. Zato pa so tembolj živahno goreli tisti, ki so bili vendarle prižgani. Med temi so biki tudi na Tujzlovem hribu (pri Sv. Križu), katereg aje preskrbel bivši šol. upravitelj, sedaj upravitelj banovinskega dečjega zavoda v Mariboru, g. Hlebec, potem kres na Urbanu, katerega je šele zvečer pripravil gostilničar, in pri katerem je iz znanih vzrokov izostala sicer običajna velika narodna slavnost. Izmed kresov nižje ob Pesnici je bil najbolj viden kres znanega narodnjaka g. Trčela pri Sv. Juriju. Nad vsemi je kraljeval Živčev kres na Lepi gori, kjer se je letos zbrala tudi večja družba iz Sv.
Kal Je z novo iolo v Sp. Dobravi ?
Šolsko leto smo zaključili, pričele so se počitnice; z njimi pa, kakor že nekaj let sedaj — skrb staršev iz takozvane Sp. Dobrave, kaj bo in kako bo zopet septembra z deco. Kam bo hodila v šolo, kje se vzgajala in izobraževala?
Da bo javnost o zadevi poučena in da bodo starši pravočasno obveščeni ter lahko potrebno ukrenili, objavljamo pismo, ki ga je prejel krajevni šolski odbor na Teznem dne 30. maja t. 1. od upravne občine Hoče.
Na vaš dopis in sklep z dne 25. IV. 1940. št. 14. sporočamo, da tukajšnji občinski odbor vašega predloga ni osvojil, nego je sklenil- da vašo šolo do nadaljnjega obiskujejo deca iz Sp. Dobrave le samo še prvi in drugi letnik, dočim se nadaljnji letniki prešolajo v šole Razvanje in Sv. Miklavž.
Za te majhne palčke smo pa vstavili primeren prispevek v proračun 1940/41
ter nam blagovolite ob priliki število teh otrok sporočiti. Tajnik Goršič, s. r.„ predsednik V arnik A., s. r.
Tako je ocHočila upravna občina na sklep kraj. šol. odbora Tezno radi šol. prispevka za to deco v prihodnjem šol. letu. Upr. občini Hoče se je zdel znesek prevelik, ni pa stopila v pogajanja s kraj. šol. odborom Tezno, nego je kratko štiri razrede izšolala in prešolala v Razvanje in Šmiklavž. Omeniti je treba,; da se je občina Hoče že dvakrat na okrajnem načelstvu v Mariboru pismeno obvezala, da bo pirstopila h gradnji nove šole v Sp. Dobravi. Doslej sc še ni storilo nič v tej zadevi, dasi bi morala šola stati in biti otvorjcna že 1. septembra letos. Nadaljnjo besedo imajo prizadeti starši in pa šolske oblasti, ki naj energično stopijo vmes ter odločijo mladini v dobro.
VELJAVNOST STARIH KOVANCEV
Po najnovejšem rešenju finačnega ministrstva nehajo biti plačilno sredstvo stari 10 dinarski kovanci 31. avgusta t.
1.	Prav tako so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo stari srebrni kovanci po 50 din 16. februarja, srebrni kovanci po 20 din 30. aprila in stari dinarski kovanci 20. aprila t. 1. Zamenjajo jih še v naknadnem roku 6 mesecev blagajne Narodne banke in državnih finančnih ustanov, stare srebrne kovance po 50 dinarjev pa najkasneje do 16. avgusta letos.
SANATORIJ v Mariboru, Tyrševa 1». Naj-njoderneje urejen za operacije. Enterokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja gpeeialist-ldrurg dr. ČERNIČ.
SOKOLI — POJDITE V RUSE!
Sokolsko društvo Maribor-malica vabi vse članstvo, tla sc udeleži telovadnega nastopa Sokolskega društva v Rušah. Ob tej priliki bodo pripeli Sokoli iz Ruš na naš prapor spominski Irak. Z ozirom na to, vabimo vse člane in članice ter ostale pripadnike Sokola, da sc udeleže naslopa v
Jurija. Cela lepa gora je preko polnoči odmevala narodnih pesmi, katerih vodilna duša sta bila Zivčeva Nada in Dušan, dočim je Boris z mlajšim bratcem Radom skrbel za ogenj, za okrepčilo pa narodno zavedna Živčeva mama Ivanka. Pri kresu so bili letos častno zastopani tudi Mariborčani. Poseben pomen letošnjega kresa zlasti za obmejne Slovence je v poljudnih besedah pojasnil vsakoletni obiskovalec teh večerov na Kozjaku- novinar g. Pirc, kateremu je letos ponočni dež spridil spomin na lanski kres, pri katerem je po odhodu družbe ostal sam in prenočil do ranega jutra. Zato pa je bil letos priča, kako se je to prav narodno slavje nadaljevalo tudi še na domu gosto ljubne Živčeve rodbine.
m. Nočna lekarniška služba. Od 6. do 12.
t. m. imata nočno lekarniško službo Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 in lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
m člani neodvisnega kluba Nab. zadruge drž. uslužbencev naj se v nedeljo, 7. t. m., ob 10. udeleže korporativno mednarodnega zadružnega dne v dvorani Ljudske univerze v Mariboru.
m Zaradi „Kurenčkove Nežike** in „Frlaučkovcga Gustla“ so padale klofute. Pred neko framsko gostilno je tamkajšnji trgovec Matija P. pretepiel trgovskega va-jenča Franca Cvetka, ker je njegovi ženi rekel, da je ^Kureučkova Nežika“. Vajenec pa' se zagovarja, da ga je trgovčeva gospa imela za „Frtaučkovega Guslla“.
* Obveščamo tem [Kitom De lička Franca, frizerja v Zagrebu, da je njegov oče Dc-tiček Simon umrl v Mariboru, Ribiška ul. v četrtek, 4. t. m. Bratec Marija.
* Obvestilo! Razstava sarajevskih preprog sc vrši od 5. do 10. julija l. 1. v dvorani hotela „Žamorc“.
* PaveŠič, Kamnica. V nedeljo odojki na ražnju in ocvrte piške.
* Halo! Jutri vsi na veliko tombolo in veselico Sokola I. v magdalenskem predmestju.
* Tombola Sokola Pobrežje bo 4. avgusta.
* Pomisli: 14.000 din v gotovini in še
mnogo drugih dobitkov v blagu. Pri tomboli boste sedeli, po tomboli se veselili ter se naplesali in to vse za 2 din, kolikor slane tombolska karta.
* Končni izpiti na Ant. Rud. Legatovcm Enoletnem trgovskem tečaju s pravico javnosti v Mariboru so se vršili od 5. do 25. ju-
S Kamiške ceste
V dalji se oglaša zvon stolne cerkve m kmalu za njim tudi kamniške. Poldan. Žito na polju se ziblje v lahnem vetru, na travniku ob prašni cesti so kaznjenci odložili kose in počivajo. Mimo klopi, na kateri sedim, pridejo šolarčki. Iz Kamnice so. Blizu mene se malce ustavijo. Prvi pravi s svetlimi očmi: »Jaz pa dobim harmoniko, če izdelam z odličnim, so nr rekli ata!« Od ponosa se mu našobijo usta. »Jaz pa nič ne dobim!« pravi drugi žalostno. »Kako da ne, saj si najboljši v razredu!« nadaljuje nekdo tretji. »Ker nimamo ničesar!« odgovori vprašanec in skoraj na jok mu gre. Potem pa nadaljujejo pot. Ko pridejo mimo, ustavim šo-larčka, ki je bil tako žalosten, pa ga vpra šam: »Mali, zakaj pa nimate pri vas ničesar?« Nekaj časa me je nezaupljivo gledal in šele, ko so se tovariši oddaljili, je bruhnilo krčevito iz njega: »Mati so bolni, oče pa vse zapijejo, kar dobijo v tovarni!« In je kakor od sramu zbežal za drugimi. Tako majhen, sem pomislil, pa že občuti vso grenkobo življenja. In takšen otrok ni več mlad. Kakor jabolko je. ki prehitro dozori, ko pa bi moralo biti šele zrelo, odpade!
Saj bi mogli v šoli razveseliti ubogega šolarčka. Učitelj n. pr. bi mu na koncu šole, ker je najboljši učenec, podaril v priznanje lepo povestno knjigo in bi ga s tem razveselil in bi malček razumel, da se ni zastonj potrudil, kv.
* Enoletni trgovski tečaj Kovač s pravico javnosti v Mariboru, Tyrševa 14. Pismeni in ustni izpiti so se vršili pod predsedstvom ravnatelja M. Kovača od 14. do 27. junija. K izpitu se je prijavilo 76 učenk, odnosno učencev obeh razredov. Z odliko je napravilo izpit 31 kandidatov, s prav dobrim uspehom 30. Ostali absolventje z dobrim uspehom. Noben učenec ni padel. Dobri učni uspehi so zopet potrdili dober glas te stare trgovske strokovne šole. Pri zaključni proslavi se je ravnatelj zahvalil predvsem učiteljskemu zboru za vestno delo, nato tudi učencem za marljivost. Opozoril je absolvente, naj se izobražujejo še dalje, da postanejo tako neobhodno potrebne pisarniške moči. Prav iskreno je govoril tudi gospod bančni ravnatelj Ivo Kočevar. V imenu absolventov sta govorili gospodični Petek Tatjana in Jemec Vera. Zahvalili sta se učiteljskemu zboru za ves trud. — Vpisovanja za šolsko leto 1940-41 se vrše dnevno.
1 Damski modni salon Kotli Alojzija.
se je preselila z Jugoslovanskega Irga št. 8 ulico „Ob jarku G".
/ Udeležite se velikega sokolskega nastopa v Rušah v nedeljo 7. t. m. ob 15. na letnem gledališču Sokola-Ruše
krojih. Odhod iz Maribora je ob 14.35 z glavnega kolodvora. Prijatelji Sokola vabljeni. Bratje in sestre v krojih udeležba obvezna. Ker je to letos prva manifestacija tc vrste, vabimo vse, da sc je gotovo udeleže. Zdravo!
KRAJEVNI ODBOR UNIJE ZA ZAŠČITO OTROK V STUDENCIH
Te dni so imeli zastopniki krajevnih organizacij, šol in občine sejo v pisarni deške šole v Studencih v zadevi ustano vilve Krajevnega odbora Unije za zašči to otrok. Temeljilo, dobrohotno in vsestransko so sc navzoči pogovorili o delovnem programu Unije m ugotovili, da vse to, kar bi bik) Ineba ustvariti v okviru te nove organizacije — v Studencih že obstoju, odnosno si: izvršuje večinoma pod okriljem Rdečega križa.
Rdeči križ skrbi za hrano in obleko revnih, ima stalno evidenco o socialnih prilikah, skrbi preko svojih predstavnikov za otroško igrišče, kopališče, za letovanje itd. Nove ustanove tedaj v Studencih ne bo, pač pa bo prosil odbor Rdečega križa, da prtslopijo kot članice vso. našo gospe in gospodične, ki imajo kaj ljubezni do trpečega bližnjega k Rdečemu križu, ki Bo ustanovil samostojen odsek za zaščito mladine. Ta odsek bo izročen v vodstvo studenškim gospem m gospodičnam, katere bodo gotovo pred-, njačilc v * organiziranem človekoljulmem delu.
m Ne Akademiji likovnih nmetnosti v Zagrebu, v šoti za kandidate srednješolskega učiteljstva risanja, je diplomirala gdč. Marica Kupfer-jeva iz Maribora z odličnim uspehom. Bila je učenka prof. Ljube Babiča In prva Mariborčanka, ki je doslej diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti.
m Poročila sla so v Ljubljani g. Maks Kotnik, trgovec in g. Franica Klemenčič, zas. uradnica. Čestitamo!
m. Tezenski Rdeči križ bo po uspelem gostovanju z ifro »Rodoljub iz Amerike« na Fali uprizoril ’to igro to nedeljo tudi na Teznem v gostilni Dovič (prej Pulko). Po igri bo koncert v dobrodelne namene.
♦ Park-fcavarna, ponedeljek, torek, sreda ob lepem vremenu koncert z umetniškimi nastopi od 8.-10. ure zvečer.
od 20.30
m Koncert v parka bo nocoj do 22. ure. Igra godba „Dravc“, m Pregled motornih vozil. Predstojništ-yo mestne policije v Mariboru objavlja, da se vrši redni polletni pregled motornih, vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avtotaksijev in avtoizvoščkov ter vseli letos šc nepregledanih motornih vozil iz Maribora 10. t. m. ob 15. na dvorišču mestnega avtobusu, podjetja v Plinarniški ulici v Mariboru.
m Julri na koncert harmonikarjev v park! Mariborčani bodo gotovo pohiteli jutri ob 11. v mestni park, kjer bodo igrali sušteršičevi harmonikarji za siromašne otroke, ki bodo poslani na letovanje na morje.
m Smrt na ccšAL Na Vodnikovem trgu sc jc zgrudil delavec Simon Pctričck in izdihnil. Zdravnik je ugotovil srčno kap.
m IM slovesni blagoslovitvi novega gasilskega doma v Studencih nastopila pevska zbora „Drava‘* pod vodstvom g. Horvata in „Enakost ' pod vodstvom g. PIc-vanča.
m Umrl je v Kneza Koclja ulici upokojeni policijski pristav Dragotin Jug, star 59 let.
ni Studenški živilski Irg se razvija v popolno zadovoljstvo gospodinj, saj se že sedaj dobi tam vse južno ter zgodnje sadje, kakor tudi vsa zelenjava. Tudi prodajalcem jc ustreženo, ker svoje blago prav hitro prodajo. Vedno več je tudi stalnih stojnic, ki gospodinjam še popoldne nudijo nakup.
m Operni lenorisl g. Slavko Lukman se je vrnil z uspešne koncertne turneje po Dalmaciji, o čemer smo že poročali, flrvat-ski kritiki so sc zelo laskavo izrazili o
njegovih nastopih. Po krajšem oddihu bo nadaljeval koncertno turnejo v Splitu in Sarajevu.
m Zadruga „Obrlnlškl in vajeniški dom'*
v Mariboru ima jutri ob pol 10. v gostilni Dermastja na Aleksandrovi cesti usta-1 uovni občni zbor.
nija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda g. Ant. Rud. Legata. Uspeli izpitov je sledeč:	6 kandidatov(inj) ima odličen
uspeh, in sicer: Belšak Nada, Velika Nedelja; Hronek Margareta, Kokal Ida, Koprivnikar Albina, Maribor; Lukman Mirko, Zg. Kungota; Žgavec Zora, Studenci. — Prav dober uspeh ima 25 kandidatov(inj), in sicer: Barachini Tea, Hrastnik; Bauer Marija, Cvetnič Olga, Čelan Maks, Maribor; Detiček Ivan, Velenje; Frangež Erna, Ruše; Germ Danica, Jan Zdenka. Maribor; Kuralt Anica, Studenci; Novak Matilda, Pobrežje; Planišček Dana, Jesenice; Podpečan Dragica, Ptuj; Pušnik Marija, Reich Justina, Robar Marija, Sitar Anica, Sobotkievvicz Olga, Maribor; Suša Barbara, Pragersko; Štumberger Emil, Studenci; Turin Marija, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Vizovišek Amalija, Žalec; Wolf Elizabeta, Pobrežje; VVenigerholz Karolina, Žnidarič Viktorija in Koršič Anton, Maribor. — Dober uspeh ima 21 kandidatinj (tov), in sicer: Biščak Katarina, Blokar Stanislava, Maribor; Bračko Vida, Pragersko; Gnilšek Milena, Goljevšček Magdalena, Maribor; Hu-dikov Ignac, Ruše; Krajnc Rudolf, Krašovec Jožef, Kravos Dragica, Kuhar Pavla, Maribor; Lavrenčič Marija, Zg. Kungota; Lobnik Amalija, Ruše; Mikek Silva, Studenci; Mohr Marija, Pinter Roman, Rataj Silvan, Skačej Katarina, Vivat Enicrik, Zupanič Hilda, Maribor; Peršič Ciril, Pobrežje; šuman Marija, Sv. Lenart v Slov. goricah. — Zadosten uspeh imata dva kandidata, in sicer: Hcrič Adolf, Krčevina; Jarc Feliks, Ruše. — Ponavljalnega izpita nima nihče in tudi za vse leto ni bil nihče odklonjen. Povprečni red je 3.64 in je to eden izmed najboljših uspehov zadnjih 10 let. Ta sijajni uspeh je pripisati izvrstni organizaciji Legatove šole, nenadkri-ljivi delovni metodi, strogi disciplini in sodelovanju ravnateljstva, učiteljskega zbora in staršev. — Dne 28. junija se je vršila šolska proslava. Prišlo je mnogo staršev, vsi absolventi in učiteljski zbor. Gospod direktor Legat je imel obširno poročilo o letnem delovanju. Potem se je zahvalila z izbranimi besedami v imenu tovarišic in tovarišev učiteljskemu zboru in ravnatelju absolventka Ko kal. Končno je še g. prof. Jan Šedivy v je drnatih besedah govoril o pomenu Vidovega dne in dal absolventom dobre nauke na življenjsko pot. — Novo šolsko leto se začne dne 9. septembra. Vpisovanje in pojasnila 1 dnevno, Maribor, Vrazova ulica 4,
Kino
' Grajski kino. Od danes pa do vključno ponedeljka .,Snegulfica“. Največji in najimpozanlnc.jši film v naravnih barvah v popolnoma novi kopiji. Uspeh zajamčen, ne zamudite ugodne prilike!
* Kino Union. Od danes do vključno torka ..Banditi prerije'*, senzacionalen kov-bojski film z znamenitim Jones Buck-om
glavvni vlogi.
* Esplanade-kino. .,Vaški demon'*, izborni češki film z Jirino Stepničkovo. Krasni naravni posnetki slovaških vasi.
* Kino Pobrežje. G. in 7. julija „Učlle-Ijica ljubezni*. Marija Andergast — Hans Soncker.
Radio
Sobola, H. julija Ljubljana: 17 otroška ura; 17.30 koračnice (plošče); 18 za delopust igra Ro; 18.10 pogovor s poslušalci; 10. poročila;
20.30 vesele in žalostne Iz življenja Jake Smodlaka (igra); 22 poročila; 22.15 za vesel konec tedna igra Ro. — Beograd: 17.45 narodna glasba na hamioniki; 1910 poročila; 19.10 Polijski večer; 21.40 poročila; 22 zabavni koncert; 22.40 poročila; 22.50 plesna glasba (pl.). —	17.30 glasba za ples in zabavo; lo.oU ^aska glasba; 19 mandolinski kvartet; 20 Ro. >— Firence: 20.30 oporni odlomki (pl.); 21 lahka glasba in pesmi; 23 raznovrstna gl. — Budimpešta: 17 50 madžarska narodna glasba; 22.10 jazz; 23.20 ciganski orkester.
Nedelja, 7-Ljubljana: 8 jutranji pozdrav; 9 poročila; 9.15 prenos cerkvene glasbe; 9 15 verski govor; 10 Lo brez skrbi (plošče); 10.15 slovenske narodne .pesto*;• 11 koncert. Ro;
12.30 poročila; 13.02 pevski zbor „Sava" z Jesenic; 14 vesele orkestralne točke (ni.); 17 kmetijska ura; 17.1«) veselo popoldne; 19 poročila; 20 poskočni napevi (pl.); 20.30 pevski in orkestralni koncert slovanske glaslic; 22 poročila; 22.15 mandoline in balalajke (pl.). - Beograd: 12.35 plesna glasba (pl.); 13 narodne pesmi; 13.30 poročila; 18 plesna glasba (pl.); l(),10 poročilu- 19.40 narodne pesnu; 20,10 koncert velikega Ro; 21.40 poročila;' 22 prenos iz kavarne; 22.50 plesna glasba (pl.). — Solila: 12.50 operetni odlomki ;18 lahka in plesna glasba; 19 valčki iz operet; 21.55 glasba za ples in zabavo. — Praga: 21.30 zabavni koncert in solisti. — Firence: 20.30 Mozartova komična opera Ugrabljen jc iz Seraja"; 23 raznovrstna glasim.
Prirodopisna kramliania
Beseda o strupih, ki ne učinkujejo
Dr. Stanko Bevk / Strupi ne škodujejo človeku in živali v enaki meri - Nekaj primerov
če govorilno o strupih, mislimo na snovi, ki škodujejo zdravju ali povzročijo celo smrt. Pri tem navadno ne deloma razločka med človekom in živalmi. Večina ljudi meni, da učinkujejo strupi na vse žive stvari enako ali vsaj podobno. Temu pa ni tako. Že Pri ljudeh samih nahajamo precejšnje razlike. Pri tem ima veliko vlogo navada. Pričenši z najmanjšimi količinami, ki vidno še ne učinkujejo, se more človeški organizem polagoma privaditi na večje množine, celo na tolikšne, ki bi nevajenemu povzročile gotovo smrt. V tem pogledu so znan primer oni prebivalci Alp, ki uživajo arzenik (mišjico) in ga brez škode za zdravje ali navidezno celo v njegovo korist prenesejo do tri desetinke grama, ko sta sicer že dve desetinki smrtonosni.
še večja je
razlika med človekom in živalmi.
Atropin, ki ga človek ne prenese niti desetinko grama, ne škoduje kuncem in drugim glodalcem nič. Nasprotno pa je strup scilain, ki ga vsebuje morska čebula, škodljiv baš glodalcem. Zato zastrupljajo z njim na veliko po mestih podgane, kar ni nevarno za druge živali, kakor za pse, mačke, golobe itd. Psi so odporni proti velikim količinam morfija, jež proti kurarinu in kantaridinu. En gram tega strupa usmrti 250 ljudi, pa le 5 ježev; torej je jež skoraj 3000 krat bolj odporen^ proti kantaridinu kakor človek. Tudi kačjega strupa ie treba dobršno mero, da od njega jež pogine, več, kakor ga ima na razpolago gad ali modras pri spopadu.
Večja množina gadjega strupa pa umori tudi ježa,
prav tako tudi strup kake večje kače, zlasti take, ki ima drugačen strup kakor naši domači strupenjači. Drugi preganjalci kač, kakor ihnevmom, mungo in ujede kačarke, niso imuni napram kačjemu strupu, pač pa znajo kače tako spretno loviti, da jih te ne uko-ljejo. Mungo, ki spominja po velikosti m obliki na zgodno kuno, le da ima daljši rep, je deloma v Vzhodni Indiji in velja za najhujšega sovražnika strupenih naočark pa tudi manjših sesalcev. Zato so ga razplodili tudi v Zapadni Indiji in na Jamajki, pred leti tudi na dalmatinskih otokih, da bi jih očistil strupenih kač.
Dobri zatiralci kač so tudi prašiči, ki jim kačji strup zaradi plasti tolšče, ki jo imajo pod kožo, ne more do živega.
Nekatere živali žro brez zlih posledic strupene rastline, ki bi drugim živalim povzročile smrt. Tako gloda zajec s posebno naslado tiso, ki konja zastrupi do smrti. Neka vrsta miši v Sibiriji se prehranja posebno pozimi skoraj izključno s koreninami preobjede, ki vsebujejo strašen strup akonitin, ki pri človeku že v količini štirih tisočink grama učinkuje smrtno. Močno strupene plodove norice (volčje češnje) jedo drozgi in kosi, volčinove jagode zelenec, taščica, fazan.
Kljub trnu, da bi mogli sličnih primerov navesti še precej, moramo vendar reči, da
je neobčutnost za strupe pri toplokrvnih živalih le redek pojav,
izjema, v tem ko jo pri nižjih živalih najdemo prav pogosto. Prej omenjeni strup ku-ranin, ki ga rabijo za zastrupljanje strehe, sploh ne škoduje živalim nižje organizacije od' vretenčarjev. Celo na piškurje in morske pse je brez vsakega učinka. Polži, črvi, gla: vonožci, morski klobuki in drugi povodni brezkostniki se ugodno počutijo v raztopini strihnina, ki bi je žlica zadostovala za usmrtitev človeka. Tudi digitalin, hud strup iz na-prstca, ne škoduje nižjim živalim. Nekatere od njih se vobče hranijo s strupenimi rastlinami. Tako. žive mnoge gosenice samo na strupenih rastlinah, in sicer jim mora baš Strup ugajati, kajti če ga izlužimo, ne marajo več za to rastlino. Prav tako je s tistimi polži, ki jim gredo v slast najbolj strupene gobe, kakor mušnica, krompirjevim i. dr. Od listov naših najbolj strupenih rastlin, kakor so razen že imenovanih še zobnik, kristavec, trobelika, mišjak itd. žive posebne vrste žuželk in njihove ličinke.
Izcedek iz strupenih žlez, ki naj bi ščitil nekatere živali pred mesojedci, je brez učinka napram posebnim zalezovalcem. Tako žre belouška brez škode in prav rada močerade m. pupke, neke afriške kače s posebnim užitkom krastače. Tudi pikajoče žuželke, strupeni pajki in stonoge imajo svoje »odjemal-ee«;, ki še prav nič ne boje njihovega strupa;
zanje je brez učinka. Brez učinka je tudi lastni strup.
Z lastnim strupom se žival ne more zastrupiti;
gad ne pogine od gadovega ugriza, škorpijon ne od lastnega vboda. Zato spada n. pr. njegov samomor, o katerem se je mnogo pisalo, med bajke.
Nastane vprašanje, če so Živah, ki žive od strupene trave, tudi same strupene? V največ primerih moremo to zanikati, vendar ne v vseh. Posebne vrste gosenic v tropičnih krajih, ki se hranijo s strupenimi rastlinami iz družine podraščnic, ohranijo strup v sebi.
Ta strup pride tudi v metulje, ki jih žužkojedi ptiči dobro poznajo in se jih ogibajo. Nekaj sličnega nahajamo pri nekih morskih polžih, ki žro mehovce z ožigalkami. Teh oži-galk polž ne prebavi vseh, ampak nekaj jih prodere črevo in še polne strupa se naselijo tia polževem hrbtu ter tako ščitijo polža pred živalmi, ki se ogibajo ožigalk.
Druge vrste zanimivost je
ličinka kalifornske muhe Psylopa petrolei, ki žive v petrolejskih vrelcih.
To živalco so prvič opazili leta 1898. v petrolejskih lužah pri Los Angelesu in 1. 1912. sta ameriška zoologa Crovvford in Esterlev
dognala način njenega življenja. Prav tako so se navadile druge Živah, da žive v jako slanih vodah. Vobče je zgornja meja za živalsko življenje 15 odst. slanica, vendar poznamo živali, ki prenašajo še višjo slanočo. Neki rakec artemija se dobro počuti v vodi, ki ima 22 odst. soli v sebi.
Tudi človek se je v teku časa navadil na nekatere strupe, kakor so kuhinjska sol, alkohol in tobak, ki v manjših količinah ne škodujejo vidno njegovemu zdravju. Zlasti soljenim jedem se je človek tako privadil, da nesoljenih skoraj uživati ne more. Vendar jc tudi kuhinjska sol strup. Znani so smrtni primeri zaradi preveč zaužite soli: pol kilograma more povzročiti smrt. Na sol so volk tudi koze, ovce in drugi prežvekovalci, tudi divje živeči. Srnam in gamsoin narejamo v gozdu solnice, da jih obdržimo V lovišču, če jim sol koristi, je še odprto vprašanje, zlasti za lovišča, kjer ima ta divjšjj vso potrebno pašo. čudno je, da gamsi ih srne z največjo slastjo jedo tobak. Zlasti udomačenim se kar najbolje prikupiš s smotko ali cigareto.
Na levi: Na angleškem rušilcu pripravljajo torpedo — Na desni: Gloncestrska vojvodinja Inspicira prostovoljke
Volframov svinčnik piše po jeklu
Zgodovina se ponavlja: stari Babilonci in Asirci so pisali na opeko, Grki in Rimljani na voščene tablice. Kasneje so pisali na bakrene plošče le še umetniki, bakrorez se je dvignil do zavidljive umet niške prefinjenosti. Sodobni človek piše le po površju papirja, prenašajoč s peresom črnilo na raznobarvno podlogo papirne industrije. Zdaj so izumili nov pisalni aparat, ki piše z lahkoto celo na
najtrše jeklo. Za pisalo služi priostren svinčnik iz trde, težko topljive kovine volframa. Pri najtršem jeklu spuste v volframov svinčnik in jeklo električni tok. Svinčnik piše z lahkoto, na odporno podlago. V dotiki električnega toka postane jeklo mehkejše in svinčnik riše po začrtanih progah prav tako, kakor na papirju j>ero, samo počasneje, zato pa jasneje.
Bratislava, rusko izvozno pristanišče
Bratislavsko pristanišče je velikega pomena za tranzitni promet v Nemčijo in južnovzhodno Evropo. Po sklenitvi rusko-slovaškega trgovinskega sporazuma, ko bo uvažala Slovaška iz Rusije velike množine bombaža in nafte po Donavi, se bo promet v bratislavski luki še povečal. Zato bodo morali pristanišče precej povečati, tako da bo lahko spre-
jelo na leto do 3 milijone ton blaga. V načrtu je tudi izgradnja posebne luke za nafto, razširitev svobodne luške cone in postavitev obsežnih skladišč za sovjetsko Rusijo in druge države na ju govzhodu Evrope. Gradnja kanala Donava—-Odra bo pomen Bratislave še povečala.
Nov način raziskavanja prsti
—Ali, Boltek, tako je prav. Teci z njim toliko časa okrog, da se bo utrudil.
Prst ni povsod enaka in je velikega pomena, če se za njeno obdelavo poznajo posamezne sestavine. V Nemčiji so se lotili intenzivnega raziskavanja zemeljske prsti, tako da se kmet sproti obvešča o pravilnem dodajanju zemlji onih sestavin, ki jih v njej primanjkuje.
Staro železo iz morja pobirajo Kitajci v Šanghaju. Med državljansko vojno in v bojih z Japonci je padlo v morje mnogo bomb in granat. Spretni potapljači love železne predmete po dnu in si služijo s tem kruh.
Le tako lahko pravilno priporoča doda janje potrebnih gnojil.
Prst ni odvisna le od geološke sestavine tal, nego tudi od rastlin, ki rastejo na njej in gnojiva, ki se zemlji dodaje. Točno poznavanje prsti je seveda možno le z znanstvenim raziskovanjem, fako so ugotovili, kje je treba dodati kalij, kje fosfor in apno. Posebni zavodi raziskujejo zemljo, vzorci prihajajo z vseli strani. Za vsak vzorec preiskane zemlje sc sme računati le 1.50 marke stroškov, ki jih ne more kriti prebivalstvo, pa plača država.
Nekaj nasvetov za vroče dni
Strokovnjaki pravijo, da se najbolje varu ješ vročine —z vročino samo. Izpiti je treba zelo vroč čaj ali kavo. Z razgretim želodcem se razgreje vse telo, zunanji zrak čutimo hladnejši. V vročih dneh se s hladno pijačo ne pogasi žeja, hladen želodec daje telesu občutek še večje vročine na zunaj. Mnoge bolezni želodca nastanejo baš zato, ker ljudje vroči pijejo mrzle pijače.
V vročih dneh jejmo čim manj mesa, pa več sadja, zelenjave in surovih jedi. Obleke naj bodo lahke, kdor trpi zaradi vročine, naj ne hodi gologlav okrog. Nervozni ljudje, ki ob vročini še bolj trpe, naj pokrijejo ramena večkrat s hladnim! Obkladki in z mrzlimi krpami tarejo noge do kolen. Sončne kopeli naj se prvega
dne vzamejo le nekaj časa, potem postopoma več. Iz sobe preženemo vročino, če razgrnemo v hladno vodo pomočene plahte.
Duševni delavci, ki imajo v vročih dneh obilo posla, naj čelo in zatilnik namažejo z mentolom, glavo, zatilnik pa naj nato poveježo s hladno oblogo. Tako bodo ostali cele ure sveži in ne bodo občutili vročine, ker mentol zelo hladi. Kadar se obloga posuši, jo je treba zamenjati.
Poleti je treba večkrat menjati perilo. V svežem perilu se telo nenavadno osvežujoče počuti. Ce spimo v tesni obleki, imamo težke sanje. Kdor v vročini ne more zaspati, naj obleče sveže perilo, noge pa vtakne za nekaj časa v hladno vodo in kmalu bo zaspal.
Zuidorsko jezero dalje izsušavajo. Pridobili bodo z njim velike ploskve plodne zemlje. Zdaj bodo načrt glede južno* vzhodne etape izpremenili, ker odpadejo po sedanji vojni strateški obziri.
Klavir iz novfoskega papirja je napravil neki miizar v Nev/ Yorku. Pravijo, da ima dober zvok, le tipke in podlaga so iz kosti jn lesa.
Na umeten način sproženi potresi na morskem dnu odkrivajo podmorske sloje premoga. Z novim načinom odkrivanja tega goriva se pečajo Japonci.
Vročinski val je zajel — Švedsko na visokem severu.
Nov nadomestek za pivo bodo dali v promet v Nemčiji. Zdaj, ko je reducirano točenje kave, čaja in kakava, naj bi bil tudi alkohol prizadet. Pri tem igra važno vlogo psihološki moment. Nova pijača naj bi imela prav takšno barvo, okus in duh, kakor pivo, samo, da bi v mjej ne bilo alkohola.
140 milijonov frankov je vzel iz treso-ra Francoske banke neki uradnik in jih tik pred prihodom Nemcev v Pariz varno spravil do morja. Odtod se je prepeljal v London, kjer je državni denar spravil v Angleški banki.
Znorel je zaradi sreče, ker je zadel v državni loteriji 50.000 din, poštni uradnik Roderigo Himez v Rio de Janearo. Revež je končal v norišnici.
Morske pse lovijo v vreče. Na vzhodni cbali Južne Afrike pomen ja 'o v na morske pse za ondotne domačine zlato jamo. Iz čolnov mečejo v morje na vrvi privezano vabo, ki privabi živali v veliko vrečo. Ker pa morski pes ne zna plavati ritenski, je izgubljen v trenutku, ko zaide v nastavljeno past. Tako se ribičem neredko posreči, da ulove v eni uri več šest do ose n metrov dolgih morskih psov.
Točenje alkohola so prepovedali do nadaljnjih odredb na Madžarskem.
Nova teorija o bliskih
Vsako sekundo se sproži na zemljo naj manj 100 bliskov. Po novih raziskavah stara teorija, po kateri udarjajo strele po navadi iz oblaka na zemljo, ni pravilna. Prof. dr. Anton Schv/aiger s tehnične visoke šole v Monakovem je ugotovil neko uvodno sprožitev, podobno ognju sv. Eme, ki zapušča oblak sunkovito, dokler ne doseže zemlje. Po vsem novem dognanju bo mogoče zaščitne naprave proti streli napraviti tako, da bodo zanesljivejše nego sedaj.
Zenski kotiiek
Kar zamudiš v mladosti
se nikdar več ne povrne
Vsem mladim dekletom naj govorijo moje besede, predvsem vsem onim mladim dekletom, ki še študirajo, svoj študij dovršujejo ali pa v brezposelnosti čakajo na primerno službo.
Mlada dekleta rada sanjarijo o svoji bodočnosti. Ta bodočnost je v sanjah'vedno lepa, brez trnja, brez neprijetnih ovir, in ostane lepa vse do takrat, ko j se sanje izpremene v resnico.
Vsako dekle, ki danes študira, se pri- j pralja na neko službo, odrejeno ali neod-rejeno, samo da bo pač imela pozneje svoje dohodke. Pozabijo pa dekleta misliti na to, da je dandanes silno težko dobiti primerno zaposlitev, pozabijo se izpraševati, če pač tudi poleg raznih sanjarij izkoristijo vsako priliko, da svoje znanje vsestransko izpopolnijo, da bodo nekoč res lahko stopile pred delodajalca katerekoli vrste kot vsestransko uporabna moč. Nikjer namreč ne stoji zapisano, da bo dekle dobilo službo baš v tisti stroki, za katero se izobražuje. Pogosto je treba prijeti za kaj drugega, a takrat se šele pokažejo razni nedostatki v znanju.
Srednje šole nudijo sicer obširno znanje, ki pa služi v glavnem le splošni izobrazbi. Radi znanja klasičnih jezikov, literature ali realij te še ne bodo jemali v službo. To je le potrdilo o tvoji izobrazbi. Ali bi ne bilo torej primerno, če bi
M A R IB OB
Marelični kompot. Operi 2 in pol kg zrelih pa še trdih marelic, odstrani koščice in stresi v čisto emajlirano kozo, v kateri kuhaš marmelado. Po vrhu natresi kilogram stolčenega sladkorja in polij s pol litra vode. Postavi na zmerno vroč štedilnik, kjer naj polagoma zavre in vre 10—14 minut. Ko z lahkoto zabodeš zobotrebec v krhelj marelice, so dovolj kuhane. Paziti treba, da se ne razkuhajo, se vroče polagaj marelice in njihov sok z leseno žlico v kozarce, ki morajo biti dobro pomiti in zbrisani. Vrhu sadja vlij v^ vsaj pollitrski kozarec jedilno žlico finega špirita, zaveži takoj, torej še vroče, neprodušno s pergamentnim papirjem in ko se kozarci dobro ohlade, jih hrani na suhem, hladnem prosto-
N&redMO. s^oMccl
upliva na ves organizem* Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
0Bl.r«3.ieM524«/13.1fn.S»
PP/MSA. VEDNO najnovejše
se o pravem času seznanile tudi nekoliko s stenografijo, knjigovodstvom., strojepisjem, glasbo, tujimi jeziki, gospodinjstvom in z znanjem, ki ga nudijo v samaritanskih in podobnih tečajih? V šoli se sicer marsikaj o tem učimo, toda le v obliki stranskih ali neobveznih predmetov. Sele pozneje vidimo,, da so pravzaprav zelo važni.
Dekleta, nikar torej ne izgubljajte mladih dni in se torej vsestransko pripravite za borbo z življenjem.
Higijjena dojenčka
Špinačna juha z rižem. Razgrej žlico masti in zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule; v zarumenjeno čebulo stresi žlico moke in ko se moka bledo zarumeni, stresi vanjo četrt litra prevrete in dobro sesekljane špinače ter jo duši nekaj minut. Posebej kuhaj v 2 I petršiljevke ali druge juhe osminko litra riža, ga osoli in stresi kuhanega v špinačo; prideni ščep popra in ko prevre, je juha gotova.
Zeljnata juha s krompirjem. Zreži na debele rezance pol srednje debele zeljnate glave, jo operi in duši v kozi v 4 dkg masti z nekaj kosci čebule. Ko se zelje nekoliko zarumeni in zmehča, prideni debel, olupljen in na kocke zrezan krompir, ga osoli, zalij z 2 1 tople vode in vse skupaj kuhaj tri četrt ure. Prideni še žličico magija.
Grah s smetano. Skuhaj v zavreli slani vodi pol litra mladega, izluščenega graha z vejico zelenega peteršilja. Kuhanega odcedi, stresi na krožnik, ga potresi s krušnimi drobtinami (za pol žlice) in zabeli z razgretim surovim maslom; nato zavri 3 žlice kisle smetane in jo polij po grahu.
Predvsem so namenjene te besede podeželski oziroma delavski materi, katero delo in borba za kruh tako vprežeta, da komaj utegne pomisliti na svojega otroka, uverjena pa sem, da bi ne bilo napak, če bi si jih tudi marsikatera meščanka vzela za dobro.
Svojemu otroku, svojemu največjemu zakladu, mora posvetiti mati največjo pozornost v vsakem pogledu, predvsem pa v pogledu higijcne. V prvi dobi življenja ustvarjamo otroku vso podlago za njegovo poznejše zdravje. Klice raznih bolezni, ki se ukoreninijo v nežnem telesu, je pozneje težko ali pa sploh nemogoče odpraviti. Tega se mnoge matere pogosto ne zavedajo. Ne samo, da grešijo pozivom na dojenčkovo telesno higijeno, kar se tiče snage, še bolj ga strujajo pri prehrani. Ni torej čudno, da najdemo tam, kjer si zamišljamo Same zdrave in rdeče lične otroke toliko šibkih, nerazvitih in že v rani mladosti z raznimi boleznimi obremenjenih otrok.
Ena najgrših navad, ki jo večkrat opazimo zlasti pri delavski ali kmečki materi je ta, da mati otroku namenjeno hrano najprej sama prežveči ali vsaj prizkusiv ustih, če ni prevroča, jo potem vrne na žlico in da otroku. Niti sama se pa ne zaveda, koliko bacilov lahko vsebuje njena slina. Njej so lahko neškodljivi, nežno dete pa jih ne prenese. Dokler otrok ni
dorastel za hrano, ki jo je treba grizti, ne spada ista v njegov želodec. Ko bo čas, si jo bo že sam zgrijel.
Zelo neprevidna je tudi mati, ki da otroku kruh. jabolko ali slaščico, in ga pusti potem brez nadzorstva. Otrok plazi po tleh, ki so ponekod vse prej kakor čista, bo stokrat položil kruh na tla, nato pa zopet v usta. Občudovanja vredno je, da otrok vse to sploh prenese. Seveda, posledice se pokažejo pozneje.
Posebno poglavje je steklenica za mleko. Delovna žena hitro odstavi otroka in ga navadi na steklenico. To končno ni nič slabega, če bi steklenico redno pošteno umivala. Steklenico splahne samo za silo, cevke in sesalca pa navadno sploh ne. Kako naj črpa otrok iz te skisane in osmrajene priprave svoje zdrav
je in moč?
Jasno je, da spada k higijeni dojenčka tudi neprestano pranje, umivanje in kO' panje. Važno vlogo pa igra tudi poljubljanje. Niti sama ne poljubljaj otroka na usta, kaj šele, da bi to dovoljevala drugim.
Kuhinja
Kakavov led. Kuhaj 15 minut 6 žlic vode, 1 dkg kakava in 10 dkg sladkorja; ko je kuhano, prideni 2 dkg surovega masla in vse dobro zmešaj. Ko je še vroče, oblij piškotno ali kako drugo torto.
Izdelujmo likerje doma
Na obiskih smo zelo pogosto deležni postrežbe z likerjem. Toda, ko se pridnemu pri-gostiteljici zanimati zanj, za njegovo izdelavo in podobno, izvemo mnogokrat, da je liker kupljen. — Čemu kupovati drag liker, ko ga lahko z majhnimi stroški naredimo sami, in to na prav eno
staven način. Posebno sadnih likerjev delajo naše gospodinje razmeroma malo. In baš sedaj bo čas za to.
Med jako okusne spadata jagodni ;n orehov liker. Ker izgube jagode pri vrenju svoj značilen okus, moramo zmečkanim jagodam dodati vinski cvet, VA kg jagod in tričetrt kg sladkorja dobro premešamo in zmečkamo. Tej brozgi dodamo 1 1 finega vinskega cveta in jo pustimo stati par dni, da se prekvasi. Nato jo precedimo skozi platneno krpo. Ostalo brozgo razredčimo v enem litru vode in stisnemo v stiskalnici. Dobljen sok pomešamo s prvotnim, nakar vse precedimo skozi flanelasto krpo. Liker je gotov in vsebuje približno 25 odstotkov alkohola. Ali ni torej to enostavno?
Manj poznan je orehov liker, je pa zelo okusen. Pol kg zelenih orehov zdrobimo in iztisnemo iz njih trpek orehov sok. Lupinam dodamo 2—4 grame drobno narezanega muškatovega oreška, 2 gr cimeta, par klinčkov, limoninih olupkov ter pol litra vinskega cveta. Vse to vlijemo v večjo steklenico, jo zavežemo in postavimo za mesec dni na sonce. To je sedaj šele esenca, iz katere naredimo liker. 2'A kg kristalnega sladkorja raztophnov 5 1 vode, dodamo 3 'A 1 vinskega špirita in približno 1 desetino narejene esence. Tako dobimo 10 1 najfinejšega orehovega likerja, ki ima približno 35 odstotkov alkohola. Naredi se pa lahko seveda tudi v manjši meri.
Enostavne stvari si lahko sešiješ sama
V kolikih stanovanjih stoje šivalni stroji pač zato, ker so jih nekoč skrbne babice ali mamice kupile. Nihče pa jih danes ne uporablja. To je že izguba, kajti vsaka stvar, ki jo kupimo, nam mora nekako metati obresti, sicer je bolje, da jo zopet prodamo in nabavimo nekaj drugega, kar nam bo res na nek način služilo. Bolje kakor to bi pa bilo, če bi se same nekoliko oprijele šivanja. Naravnost smešno je, s kakšnimi malenkostmi tekamo včasih k šivilji, doma pa stoji šivalni stroj. Pa ne samo malenkosti, tudi enostavnejše oblekcc, krila in bluze, predvsem pa otroško obleko bi lahko sešile same. S pomočjo dobrih kroj nih pol si delo silno poenostavimo. Kako snemamo kroje? Najprej poiščemo ob strani med besedilom, kateri kroj spada k modelu, ki smo si ga izbrali. Mali, pregledni krojčki nam pokažejo obliko posameznih krojev in njih število. Vsak
kroj, t. j. vsaka skupina krojev je narisana s posebnim znakom ali z drugačno črto. Vsak kroj ima po eno veliko številko, to je zaporedna številka kroja, in več malih številk. Te poslednje so vedno na dveh ali več mestih enake in nam kažejo, kako moramo sestaviti kroje. Po- ‘ staviti moramo namreč vedno dve enaki številki skupaj. Na malem kroju je navadno puščica, ki nam kaže, v kateri smeri moramo krojiti blago. Notranje črte pomenijo gube in žepe, valovite črte ali pičice pa nabore. V kroju so označene tudi gumbnice in gumbi. Vse kar vidimo na malem krojčku, moramo poiskati tudi na velikem.
Za snemanje si nabavimo par pol prozornega papirja, ga položimo na krojno polo in prerišemo vsak kroj posebej. Tau ka, pretrgana črta pomeni, da se tam blago pregane na dvoje. Ne pozabi prenesti vseh znakov in dodati za šive.
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
40
Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
»Ah, ta usoda! Usoda!« je vzdihnil Bunia. Zlezel je z desk in jel s težkimi škornji meriti celico, počez in povprek.
Temni se. Za vrati je čuti vojake in vrike s hodnika.
»Nekoga bijejo!« pravi Spratek.
»No, tega si bodo privoščili!« pristavlja Žaba.
Prižgali so luči. V clici je postalo ži-vahneje in vcselejc. Vsi se nekam razgibamo, celo Kvalinski vstane ter hodi kar po deskah, ker na tleh ni več prostora. Ed mo Žkl sedi v kotu in uporno molči. Danes mi niso prinesli kosila, pa je radi tega žalosten in pobit.
S kmetom Unionskim stojiva pri oknu. (Jovoriva o tihotapstvu ter o blagu, ki ga velja prenašati čez mejo.
V celico je vstopil poveljnik jetniške straže z nekoliko rdečearmenci. Nekaj trenutkov nas je prebadal z očmi, potlej pa je dejal;
»Kdo hoče v mesto po moko?«
Lobov je skočil naprej. »Jaz...!«
Poveljnik nas je meril z očmi, nato pa sc je obrnil k »Blaznemu«;
»No, poidi ti! In ti!« je s prstom pokazal na Bunija. »Nekaj lahko storite, kože zastonj jeste kruh!«
Odšli so iz celice.
Ccz dve uri smo zučuli s hodnika
udarce škornjev in zadirčno preklinjanje. Vrata so malone odletela, ko je Bunija skoraj padel v celico. Bil je silno potrt. Dolgo je nepremično stal na pragu. Nato je zavekal:
»Ah, ti usoda! Usoda! Zakaj me tako neizprosno zasleduješ?«
Začudili smo se, ker se »Blazen« ni vrnil. Vsi smo silili v Bunija. Izvedeli smo, da sta se odpeljala Bunija in Blazen v spremstvu'štirih rdcčearmcjcev v vojaško skladišče. V Veseli ulici blizu mosta se je Bazen pognal z avtomobila in zbežal proti reki. Vojaki so avtomobil ustavili ter pričeli streljati za pobeglim kaznjencem. Dva sta ga jela zasledovati. Toda Blazen je Spretno izrabil temo ter jim pred nosom pobegnil. Bunija so pripeljali nazaj ter ga na hodniku pošteno obrcali in premlatili. Vojaki so ga okrivili, češ da je pomagal Blaznežu pri begu.
Ta novica je vzbudila med nami silno presenečenje. Vsevprek smo pričeli raz-govarjati o Blaznovem pobegu. Sedaj je skoraj vsakdo pripomnil, da je že zdavnej imel Blazna na sumu, da se samo pretvarja. Seveda so lagali in se izmišljevali, ko so ga pa do tega trenutka smatrali zares za blaznega.
»Ah, bratje, škoda da niso vzeli mene,«
je žalostno dejal Lobov. »Tudi jaz bi jim popihal. Pa nimam sreče, golobčki moji!«
Žaba je sedel na deskah in s slabotnim in piskajočim glasom pel:
Ali, ti moja draga mati! Ah, zah(tj si me rodila?
»Tale že spet stoka!« se je jezil Lobov.
»Če ti ni všeč, ne poslušaj!« se je odrezal Žaba in pel dalje, naslanjajoč glavo v dlani.
Ponoči nisem mogel spati. Žrle so me uši in stenice. Mučil me je glad. V glavi me je stiskala vročica. Poslušal sem šklobotanje vode tzz okna. Spomlad prihaja. Novo življenje prinaša, nove upe drami. Pri nas pa je vse tako temačno in umazano in gladno. Srečni »Blazen«! Kje neki je sedaj? Morda ždi v skrivališču, morda beži proti gozdu, kjer ga bo zagrnila tema ... Šele proti jutru sem nekoliko zadremal.
Drugo jutro so me poklicali k preiskovalnemu sodniku. V spremstvu dveh rde-čearmejcev sem stopil pred Niedbalske-ga. Ukazal mi je, naj stopim k vratom. Nato je odšel iz sobe. Ko se je vrnil, sta vstopila za njim dva rdečcarmejca z bajoneti na karabinkah. Pripeljala sta nekoliko sključenega moža, v katerem sem na prvi pogled spoznal Hrebika.
Postavili so naju drugega proti drugemu. Niedbalski je stopil k Hrebiku.
»Ali ga poznaš?« je pokazal s prstom name.
»Ce pozna on mene- poznani tudi jai njega; če me pa ne pozna, ga tudi jaz ne poznam!«
Niedbalski je nervozno udaril z nogo ob tla.
»Nikar ne modruj! Odgovori na vprašanje!«
»Nikar ne kriči! Ne bojim se te! Ukroti rajši svojo ženo!« se je odrezal" Hrebik.
»Ali ga poznaš?« je nato Niedbalski vprašal mene ter pokazal s prstom na Hrebika.
»Poznam.«
»Od kje ga poznaš?«
»Fant je z naše strani, z Rakova.«
»Tudi jaz ga poznam«« ie planil vmes Hrebik.
»In zakaj tega nisi takoj povedal?«
»Ker nisem tvoj vohun! Morda on«, je Hrebik namignil z glavo proti meni, »ni hotel, da bi ga poznal!«
Niedbalski je velel vojakom, naj odvedejo Hrebika. Kasneje sem bil izvedel, da sedi Hrebik v kaznilnici Dopru, odkoder so ga privedli k soočenju. Čez dva dni so mo soočili z Leno. Takoj po" kosilu so me odpeljali iz celice. Ko sem stopi! v pisarno, je ondi Lena že čakala. Sedela je na stolu blizu mize. Vojaki, ki so jo privedli, so ostali za vrati. Preiskovalni sodnik ji je nekaj pripovedoval ter se vmes široko smejal. Lena pa je bila videti silno resna. Oblečena je bila v črn plašč s kožuhovinastim ovratnikom. V rokah je imela velik zavoj.
(Dalje.)
V Mariboru rine fi, Vit. 1940.
»Večernlft«
Stran 9.
Inž. BotvinnSk - Ragozin 8%: 5Va
Bitka med dvema velikimi ruskima šahi-stoma je končana. Zaman je sanjal Ragozin o naslovu »velemojstra«. Preko Botvinniko-
Inž. Miša Botvinnik, prvak SSSR
vega »trupla« bi utegnil priti Ragozin do tega naslova. Srdito se je zagnal. Pa je odletel kot žoga. Botvinnik je nezavzeten. Kakor velikan stoji na šahovskem prestolu Rusije. Za-•man se zaganjajo vanj Alatorcev, Ragozin,
Smislov, Kan, Toluš in cela vrsta odličnih ruskih mojstrov. Botvinnik je še mlad, svež in najboljših let. Znabiti bo še dolgo kraljeval v šahovskem kraljestvu SSSR. Lani bi ga skoraj prevrgli. Ena sama točka ga je rešila. Jeseni se bo moral na turnirju za prvenstvo SSSR v Moskvi temeljito upreti, kajti na kvalifikacijskem turnirju, ki je pravkar v teku v Kijevu, ki mojstri brusijo zobe za »jesensko trgatev«.
Toda Ragozin je v dvoboju, ki je bil odigran v Leningradu, strahovito propadel. Brez zmage je moral svoje sanje o velemojstrskem naslovu odgoditi na kasneje. V razmerju 8 in pol : 3 in pol je Botvinnik odpravil Ra-gozina s temeljito lekcijo; 5 partij je dobil, 7 je bilo neodločenih. Poročila so navajala, da je bil Botvinnik sicer v treh partijah izgubljen. Toda Ragozin ni znal izrabiti šans, In tudi to je slabost, zaradi katere je doživel tako grozovit poraz.
HRVATSKI AMATERSKI TURNIR V BOROVU
V Borovu je pravkar pričel amaterski turnir Hrvatske šahovske zveze za naslov hrvatske-ga mojstra. Turnirja se udeležuje 16 hrvat-skih amaterjev, med njimi nekaj znanih imen kot Rabar, inž. Feuer itd. Turnir je v priredbi Šahovskega kluba Borovo ter ga vodi Zagrebčan Milan Nevečeral.
Dvoboj za švicarsko prvenstvo neodločen
V Ziirichu je bil pravkar zaključen match med Grobom in Johnerjem za prvenstvo Švice. Dvoboj je bil silno napet in dramatičen, dasi nekatere partije niso bile na posebni višini. Do zadnje faze je bilo pričakovati, da bo dvoboj dobil H. Johner. .Toda Grob je založil vse svoje znanje ter mu je zares uspelo izenačiti naskok, ki ga je imel Johner. O prvih petih partijah smo poročali že v zadnjem pregledu. Šesto partijo je dobil Johner, prav tako sedmo, ker je Grob napravil »grobo« začetniško napako, ko je enostavno spregledal mat. Osma partija je končala neodločeno, prav tako deseta. Kot zadnja je bila odigrana deveta partija, ki naj bi odločila dvoboj. Tu se je Grob pokazal pravega mojstra ter po sijajni igri partijo dobil in tako izenačil dvoboj na 5 : 5. Grob je torej še nadalje ostal prvak Švice, vendar pa mu je Johner docela dorasel nasprotnik.
95. Ruska partija Beli: H. Johner	Črni:	H.	Grob
1.	c4, e5 2. Sf3, Sf6 3. Sc3, Sc6 4. Lb5, d6
5. d4, exd4 6. Sxd4, Ld7 7. 0—0, Le7, 8. Sde2 (dr. Laskerjeva poteza), a6 9. Ld3, Se5 10. f4, Sxd3 11. cxd3, Lc6 12. Sd4, Ld7 (črni si hoče ohraniti lovski par) 13. Sdf3, 0—0 14. d4, c6 15. h3, Dc7 16. Le3, Tae8 17. Taci, Sxe4 (ta navidezna žrtev pa ni korektna) 18. Sxe4, Ld8 19. Se5 (najenostavnejše je pač 19. Šc31, Txe3 20. Sd5 itd.), Lc8 (nekaj bolje je gotovo 19... dxe5) 20. d5!, 16 21, dxc6, bxc6 (ali pa 21 ... fxe5, 22. cxb7 Dxb7 23. Sxd6 itd.) 22. Txc6, Db8 23. Sxdtk Le6 24. Sxe8, Txe8 25. Txe6 (beli vrne kvaliteto, kajti končnica je zanj gladko dobljena), Txe6 26. Dd5 (izsili menjavo dam). Dd6 27. Dxd6, Txd6 28. Sc4 in beli je zmagal v končnici.
š. Celjski šahovski klub je na Vidov dan odigral svoj brzoturnir za prvenstvo junija. Prvo mesto si je s 7 in pol točkami priboril inž. Srečko Sajovic, drugo prof. Josip Gra-šer s 7 točkami.
Turnir v Kijevu
V Kijevu je že delj časa v teku obširen kvalifikacijski turnir za vstop na glavni turnir za prvenstvo SSSR, ki bo jeseni v Moskvi in ki se ga bo udeležil tudi sedanji prvak inž. Miša Botvinnik. Kijevski kvalifikacijsk turnir ima 18 udeležencev, med njimi nekatere izredno močne mojstre, tako Bondarevskega, Čehoverja, Alatorceva, Konstantinopelskega in druge. Turnir je sedaj tik pred zaključkom. Trenutno je po 15. kolu na čelu tabele Ger-stenfeld iz Lvova (mojster iz priključenega ozemlja!), ki ima 10 točk. Tik za petami mu je Stolberg z 9 in pol (1), nato sledijo Bon-darevski iz Rostova na Donu in Dubinin iz Gorkega z 9 (1), Konstantinopolski 8 (2) in Alatorcev 6 in pol (5). Spričo številnih prekinjenih partij je težko reči, kdo ima največ izgledov za končno zmago.
S tega turnirja je naslednja krasna partija:
94. Caro-Kann Beli: Bondarevski	črni: Chavin
1.	e4, c6 2. d4, d5 3. Sc3, dxe4 4. Sxe4, Lf5 (Sf6 nudi boljšo obrambo) 5. Sg3, Lg6 6. h4, h6 7. Sf3, Sd7 8. Ld3, Lxd3 9. Dxd3, e6
10.	Lf4, Sgf6 11. 0—0—0! (beli že pripravlja odločilen napad), Sd5 12. Ld2, b5 13. Kbl, a5 14. Tdel, Le7 15. Sh5, Lf6 16. Sf4!, Sxf4 17. Lxf4, a4 18. g4, b4 19. g5!, hxg5 (ali g6 20. Txe6+!, fxe6 21. Dxg6 + , Ke7 22. Tel itd.)	20. Txe6+!I,	Le7	(ne	fxe6 radi
21. Dg6+	in 22. Sxg5)	21. Sxg5!, Kf8 22.
Te6el, Sf6 23. U5, Th6 24. Thgl!, (na Txh-l sledi 25. Sxf7!) 25. Se4I, Se8 (Txh4 26. Sxf6 in nato Dg3) 26. Sg3, Lxh4 27 Sf5!, Lxf2 28. Lxg7+, Sxg7 29. Sxh6, Lxel 30. Dh7I,	Ld2 (na Se8	dobi	31.	Sf5) 31.
Dxg7+, Ke7 32. Sg8+,	Kd6	(črni	bi moral
dati kvaliteto, s čimer bi si še nekoliko podaljšal »življenje«) 33. Dg3+, Ke6 34. Tel + ! in črni preda, ker izgubi damo. Zares lepa in duhovita partija!
»ČE JE MARSHALL V STISKI...«
Marshal je zaključil s krasno potezo Dc3-g3!, nakar se je Levicky takoj vdal. če vzame belo damo	s katerim koli	kmetom,	dobi
po Se2+ mat	v eni	ali dveh	potezah;	na
1 ... Dxg3 pa	sledi	2. Se2+,	Klil 3. Sxg3
in beli ne sme	vzeti	skakača, črni pa s	pre-
močjo cele figure z lahkoto dobi partijo.
Rešitev smo prejeli 28, toda med njimi so bile le 4 pravilne. Trd oreh, kaj? Pravilno so rešili naslednji: Miloš Verk, Sv. Križ pri Rog. Slatini; Andrija Mišura, Maribor; Ivan Lim-beck, 'Domžale in J. Schneider, Celje.
š. Srbski šahovski savez. Vodstvo Beograjskega šahovskega kluba je prevzelo nase nalogo organizacije Srbskega šahovskega saveza. Po pripravljalnih delih bo ustanovni občni zbor že to nedeljo v Beogradu. S tem bodo definitivno osnovani vsi trije savezi, nakar bo izvedena še reorganizacija Jugoslo-
vanskega šahovskega saveza, kot smo že svojčas poročali.
š. Turnir za prvenstvo češko-Moravske, ki bo glavna prireditev letošnjega kongresa češko-moravske šahovske zveze, bo avgusta. Med drugimi so se za turnir prijavili dr. Treybal, Opočensky, Žita in Foltys.
1. ŠAHOVSKI OREH
Ker so za zaključnico »Če je Marshall v stiski« pokazali naši naročniki in šahovski prijatelji izredno zanimanje, bo poslej objavljal »Večernik« v svoji stalni sobotno-nedelj-ski šahovski rubriki probleme, študije, končnice in zaključnice iz partij, ki jih bo zastavljal svojim šahovskim naročnikom pod naslovom »Šahovski orehi«. Za pravilne ^rešitve bo vsak teden razpisana lepa knjižna nagrada, ki bo pripadla onemu reševalcu, ki ga bo izbral žreb. Rešitve je pošiljati na naslov: Uredništvo »Večernika« (šah), Maribor, in sicer vsak teden najkasneje do četrtka. Po četrtku dospele rešitve ne bodo prišle več v poštev za nagrado. Rešitvam je treba priložiti tudi kupon, ki ga je izrezanega treba prilepiti na pismo ali dopisnico. Kupon je z datumom vezan na dotični »Šahovski oreh«, tako da zastareli kupon ne velja za dotični »šah. oreh«. Za mesec julij so izbrane naslednje nagrade: Duhame! »Prizori iz bodočega življenja«, Sienkievicz »Z ognjem in mečem« in »Jubilejni zbornik Otona Župančiča«.
Za prvi šahovski oreh smo izbrali izredno zanimivo zaključno pozicijo iz partije Ma-roczy-Romi, ki je bila igrana na turnirju v San	Remo	1930.	Pozicija	je napeta in	dvorezna.	Beli	(Maroczy);	Kg2, Dh6 Tel,	Tg6,
kmetje na a2, e7, f4, g2 in h3. Črni (Romi); Ke8, Db2, Td2, Th8, Lc8, kmetje a7, b7, c6.
Na videz je Ma-roczy, ki je na potezi, izgubljen. Dama je napadena s hudimi grožnjami. Poleg tega grozi tudi	1 ...
Txg2, 2. Txg2, Dxg2+ in	nato
3... Txh6.	Ma-
roczy pa je le našel v tej prekar-ni poziciji rešitev ter z elegantno potezo rešit položaj in naglo odločil partijo v svojo korist. Katera je ta poteza? Poskusite jo najti! Rešitev s kuponom vred pa mora biti najkasneje do četrtka, 11. t. m. v uredništvu.
M
Beli na potezi
Kupon za Šahovsko nagrado
„Več*rnlk“, 6. julij« 1940
VWV\VvW*V%V*VW*WvVVV\iWwVVV»V*V»V*/%'VVVWvV>/w\V*VVVWwW*W***
Večer
VIKTOR EMERŠIČ
Vse mirno je in tiho vse; na nebu zvezde se blešče, in lunin svit, v zlato zavit, na nas sanjavo zre.
Mir v dalji je in v duši mir;
nikdo kaliti ta večer
ne upa se,
kar v srce vre
kot neskaljene sreče vir.
Nalivno pero
KOKI
Povedal sem očetu, da bi imel rad nalivno pero Vsi sošolci ga imajo, le jaz sem brez njega, če pišemo šolskp nalogo, moram nositi črnilo v žepu. Zadnjič se nii je, razlilo.
Očetove oči so se nasmehnile.
Delavec jo moj oče. Njegove roke so trudne, žuljavc in raskave. Vsak dan se sklanja nad strojem, ki mu pije življenje, On pa trpi na tihem za nas doma, ki še ne vemo, kaj je skrb za kruh in ne pomislimo, kaj bi bilo, ce bi te žuljave roke otrpnile.
Nasmehnil sc je oce, ko sem ga poprosil za pero.
Zvečer je prišel iz mesta. Njegov obraz se mi je zdel skrivnosten. Pravkar sem reševal težko nalogo, ko je vstopil. Komaj da sem sc ozrl. Nekako plašno je stopil k mizi.
»Glej, Mile!«	.
Iz žepa je vzel nekaj v svilen papir zavitega. S tresočo roko je odstranil papir in med prsti mu je ostalo novo nalivno pero.
»Tukaj ga imaš, Mile, ko si si ga tako
želel!«	.	.
Njegov izmučeni obraz je zatiet. v tem trenutku pa sem storil zločin, ejal sem:
»Ne motite me sedaj!«	.
Moje besede so morale biti trut m krute. Očetova roka je obstala. 1 Sov obraz je onertel, ustnice so mu zatrepetale. In ko sem videl očeta "> figovo žalost, mi je srce zatrepetalo. Oce je se vedno stal. Dvignil sem se in stopil preu njega:
»Odpusti, oče, nisem te hotel žaliti!« Vzel sem pero. Njegove oči so se razširile, solza mu je zdrsela po trdem licu.
Potem se je nasmehnil v neizrečnem veselju.
UGANKA
Sveti v temno noč, vendar zvezda ni, plamen ne, ne luč -tudi ne gori.
Križanka
1	2	3	4	5	6	7
Vodoravno: 1. dan v tednu; 2. števnik, pritrdilnica (tudi priimek pokojnega primorskega pisatelja); 3. osebni zaimek, kratica za latinsko besedo »rečeno«; 4. morska ali tudi rečna riba; 5. kratica za neaktivnega ministra, globina v vodi; 6. kar rabimo, ko delamo solato, množinska oblika besede za doživljaje v spanju; 7. del sveta.
Navpično: 1. žensko krstno ime, izvedeno qd shr. besede nedolžnost; 2. oblika števnika, glavno mesto evropske velesile; 3. pritrdilnica, oblika osebnega zaimka; 4. kraj, kjer je najlepše, po pregovoru; 5. kratica za potrditev podpisa, oblika osebnega zaimka; 6. tisto, od česar živimo, pripadnik starega ameriškega ljudstva; 7. kavarna v Mariboru.
Rešitev zadnje križanke:
Vodoravno: 1. svoboda; 2. los, Nin; 3. ol. ra; 4. sir; 5. ak, me; 6. nos, tul; 7. Idrijca.
Navpično: L Slovani; 2. vol, kod; 3 os, s. r.; 4. ris; 5. on, tj; 6. dir, muc; 7 Anabela.
Rešitev uganke: umetna cvetica.
»Večernik«
sa mladino
Leto 2	Maribor.	7.	julija 1940	Štev.	27
llllllllliltillllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilllllllillllllllilllllllllllllllllllllll
PISMO S FRONTE
VLADKO KOS
Ljuba mati! Tu zdaj noč je. Zvezde v dalji že gorijo.
Jaz bi hojel jih prešteti, a čez jarke žarometi sanjati me ne pustijo.
V mojih rokah mrzlo jeklo se od žarkov lune sveti.
V dalji tulijo volkovi,
v mrak pogreznjeni so rovi, mrtve čutim v njih drhteti...
Kje je, mati, zdaj ljubezen? Vso so jo iz src nam ukrali! Veste, kaj so v nje nam dali? Led in kri...
Nič ne smemo verovati,
Biti moramo živali, ki na plen le vsaka čaka.
Kaj zato, če kdo zanj plaka, ko ga bodo v grob dejali...
sc®as
Neprevidna zaupljivost
STANKO PAHIČ
V zakajeno izbo predmestne krčme so se odprla vrata. Tine Kocir, pohajač in literat, je trdo pograbil kljuko in oblastno tresnil vrata za seboj. Bahavo se je razgledal po dimu in sedel v kot, k edini prazni mizi. Samo neki možak je sedel za njo in zamišljeno strmel v kozarec vina pred seboj.
»Da, da,« je zamrmral Kocir glasno in nekaj naročil. Potent je privlekel iz žepa polo zmečkanega popisanega papirja in dolgo strmel vanj.
»Preklicana reči« je vzkliknil nazadnje in brž nagnil, kar so mu prinesli. Dobro si je ogledal možaka onkraj mize in najbrž prišel do ugodnih zaključkov, da ga je ogovoril:
»Slabo vreme je danes, ali ne.«
»Seveda, slabo.«
Sosed ni kazal nič kaj zanimanja za pogovor in Kocirja. Očitno je nekaj premišljal.
»Ni zaslužka dandanes,« je nadaljeval Kocir, »posebno za nas literate ne. jaz sem namreč literat, toda precej trda mi prede. Seveda, ti uredniki.,.«
Komaj vidno se j'e sosed zganil in za trenutek ošinil Kocirja z zvedavim pogledom. Pričel ga je zanimati, vsa prejšnja zamišljenost ga je minila.
»Kako in kaj pa pišete?« je vprašal.
»Da,» se je razbohotil Kocir, »mi literati smo važni ljudje, tako rekoč glas naroda smo. Z nami je narod, mi zastopamo njegove težnje, mi mu pomagamo, da, mi... Toda ti preklicani uredniki so vražje sitni ljudje, da bi jih koklja brcnila. Ne dajo in ne dajo mi do besede, meni, razumete. Toliko sem se že prejezil z njimi, toda ne moreš jim do živega. Da, enemu sem celo kuril peč s svojimi deli, to se pravi, on sam si jo je kuril. Moje delo, moj trud, razumete, da, vse do zadnjega je pokuril, kar sem mu poslal. Potem pa sem ga opsoval.«
»Pa ste mu prišli do živega s psovanjem?« je vprašal možak z vidnim zanimanjem.
»Kje le,« je dejal Kocir in zvišal glas, »toda potem sem ga pustil pri miru. Kuri zdaj, če imaš s čim, sem si dejal in se obrnil na .Besedo’.«
Film
Lepe žene se ne postara?©
Žena se pogosto spreminja, pravi pregovor. Lahko pa bi pristavili, da se njena leta spreminjajo posebno, če gre za filmske igralke. Novinarjem ali svojim oboževalcem navadno pravijo, da so pet, deset ali še več let mlajše, kakor pa so v resnici.
Zelo zanimiv je primer filmske igralke Me West. Trdila je, da je stara 30 let. V procesu z njenim možem pa se je izkazalo, da se je poročila že leta 1911. In od takrat vedo vsi v Hollywoodu, da ima Me West že blizu 50 križev.
Sicer pa ni sama med petdesetletniki. V njeno družbo spadajo tudi pionirji nemega filma Mary Pickfordova, Gloria Svvenson, | Marion Dawis, Bebe Daniels, ko so še sedaj dobro znane filmskemu občinstvu.
V Franciji in v Hollywoodu je je mnogo štiridesetletnih filmskih igralcev in igralk. Reči se mora, da dobro »nosijo« svoja leta in da je njihova lepota še vedno tako sveža, kakor da bi bile deset let mlajše. Vsem se zdi, da te igralke ne bodo nikoli ostarele.
»Mlada« dekleta z lasmi »a la« Daniele Darieux imajo prav za prav 35 do 40 let. Ali bi kdo trdil, da je Mirna Loy starejša kakor 35 let? Pa je vendar tako. 2e leta 1917 je Mirna Loy debutirala v nekaterih filmih. Pozneje je igrala vloge »vampa« m eksotične žene in šele sedaj je dobila vloge šarmantne žene v zvočnem filmu.
Tudi Constanze Bennet je že 40 let stara.
Jeanette Gaynor, ki še vedno igra vloge mladih deklet, ima tudi že 35 let. Prav tako Claudette Colbert, John Crawfordova, Carola Lombard in Marlena Dietrich, ki ima že 18-letno hčerko.
Blizu štiridesetih let so Kay Francis, Norma Shirer, Miriame Hopkins, Irena Dane, Grace Myr itd.
Lepa Anabella, ki je mali 14-Ietne deklice, je že prekoračila 30 leto. Bety Dawis je 31 let stara, božanska Greta Garbo pa ima samo 33 let.
Luise Rainer, Loreta Yong, Virginia Bros in Poketa Godar imajo 30 let.
Med francoskimi filmskimi igralkami je najmlajša Michelle Morganova, ki je stara šele 20 let. Dražestna Danielle Darrieux je rojena leta 1917 in šteje torej 23 pomladi.
SPENCER TRACY (MGM)
DOROTHV LAMOUR (MGM)
H©Hywood se pomlajuje
10.000 DEKLET NA IZBIRO ZA FILM »SEN INDIJE«, A SAMO ENA IZBRANA
Po odkritju danes že slavne Linde Darnell lansira sedaj Hollywood svojo novo senzacijo, lepo in šarmantno Brendo Joyce. Privlačnost tega mladega dekleta, ki s svojo pojavo in talentom vidno pomlajuje in osvežuje kader filmskih starov v Hollywoodu, je v njeni prirodni lepoti in izrednem šarmu.
Brenda Joyce je študirala umetnost in književnost v Los Angelesu, poleg tega pa je bila zaposlena tudi kot .fotografski model za reklamiranje izdelkov neke velike tovarne kozmetičnih preparatov. Tako je spoznal tudi dinamični šef Foxove filmske družbe Darryl Zanuck in jo povabil na poskuspo snimanje.
Medtem pa je že 10.000 deklet nestrpno pričakovalo odločitve žirije, ki je izbirala dekle za glavno vlogo v naj večjem filmu sezone. Ko je Brenda Joyce; prišla v Hollywood, so tudi njo odločili za ožje tekmovanje. Samo šestdeset deklet je bilo izbrano od 10.000 za to tekmovanje. Po sedmih dneh poskusnega snimanja je zmagala lepa Brenda Joyde, ki je
prekosila 10.000 zavistnih tovarišic. Poverili so ji vlogo Fern Simone v filmu »Sen Indije«. Brenda Joyce je postala partnerica najslavnejših zvezdnikov. Igrala je s Tyronom Po-werom, Myrno Loy in Georgeom Brentom.
V Hollywoodu so sprva zelo kritizirali Za-nuckovo odločitev glede Brende, ker so vsi dvomili v njen talent. Šele kasneje so videli, da se ni zmotil, saj je doslej odkril Tyrona Povvera, Shirley Temple, Aliče Faye, Donn Ameche, Henry Fonda, Nancy Kelly, Richarda Greena, Sonjo Henie, Mary Healy, Jane Withers, Lynn Bari in Lindo Darnell.
Brendo Joyce, ali kakor jo imenujejo v Ameriki, »dekle z najlepšim smehljajem«, smatrajo danes za najbolj tipično amerikansko dekle, najnaravnejšo filmsko igralko in najso-lidnejšo prebivalko Hollywooda. Zaročena je s svojo staro simpatijo iz študentskih dni. Je strastna sportkinja in zbiralka eksotičnih kaktusov.
HENRY FONDA (MGM)
CECILIA PARKER IN MICKEY ROONEY V FILMU »OTROCI SODNIKA HARDIJA«
(MGM)
f. »Učiteljica ljubezni« ie film, za katerega ima zagrebški »Bosna film« največ povpraševanja. Deppejeva režija je napravila iz vsakdanje ljubezenske vsebine mnogo duhovitosti in privlačnosti. Je to filni mladih src, ljubezni in glasbe. Sedaj ga predvaja kino Pobrežje.
SONJA HENIE IMA RAZKOŠNO KNJIŽNICO
Simpatična švedinja in kraljica ledu Sonja Henie je velika ljubiteljica knjig. Zvezdnica »Fox« filma ima tako bogato knjižnico, kakor malokatera Američanka.' Njeni znanci jo če-sto najdejo pri urejevanju in čitanju najrazličnejših literatur in knjig.
V DALMACIJI BODO SNIMALI KULTURNE FILME
Oddelek za trgovino, obrt in industrijo pri Banski oblasti v Zagrebu je sklenil v svrho uspešnejše turistične propagande ustvariti nekaj kulturnih filmov o Dalmaciji. V kratkem bodo snimali dva filma, enega o Splitu z okolico, Makarski, Korčuli in Hvaru, drugi
pa bo iz Dubrovnika in okolice. Dela je prevzela zagrebška zadruga »Zora film«. V Split je že prispel naš znani filmski operater in režiser Oktavijan Miletič iz Zagreba z vsem potrebnim osebjem. Snimanje se je že pričelo.
MAŠČEVANJE ALI REKLAMA?
Hollywoodske zvezde se morajo stalno brigati za to, da bi o njih kar največ govorili, pa naj bo to dobro ali slabo. Tako je neka filmska diva nosila po velemestnih ulicah velik letak, v katerem obtožuje svojega moža, da ji je odpeljal otroka. Pravi, da je pet let vzdrževala moža, ker je bil brez službe. Sedaj pa, ko je dobil delo, jo je zapustil in ji ukradel še otroka. Ljudje si razbijajo glavo, ali ib to maščevanje ah reklamni trik podjetne filmske igralke.
#VWN»^VAW*^AAA/VVV*VVVV*VVVVW*WvVW\Vi*A/*VVV\VwVvV-\*<V*VVVVVVNVVVVVV\AA>WWVVVWVW VAMA\,\AAA/AA. v\A W*AA.‘. Wv'vW.*«\AA. WvW>/. VvVAAAAA/VVvVvVvAAVANN V<
»In vam je uspelo?« se je zavzel sosed, in da bi kaj več izvedel, je dejal: »Veste, jaz sem tudi literat in vas popolnoma razumem. Razmere pač danes gredo drugače...«
»A tako, potem se razumeva, ali ne. Veseli me, da sem vas našel, saj danes bi se morali literati organizirati, ne pa da vsak vozi svojo. Tako seveda ne more nič doseči. Torej, vraga mi je uspelo. »Beseda« ima še prav posebno trdega urednika. Da bi mogel, bi mu že pokazal; premikastil -bi'tega ziodja na vse mile in nemile viže.«
»Neverjetno, da se vam je tako zameril,« je sosed majal z glavo.
»Kaj, neverjetno!« se je Kocir razgrel, »pomislite, vse članke do zadnjega mi je vrnil. Da, vrnil, kot bi bil ne vem kak ničkajprida, jaz, literat. To, poglejte, to,« je pograbil papir z mize, »to zadnje delo so mi danes vrnili. Urednik me še videti ni hotel. Samo naj mi pride kdaj v roke... Kaj pa vi pišete, ali ste kje v službi?«
»Da,« je malomarno odvrnil sosed in nagnil kozarec, »jaz sem urednik »Besede«.
KRVAVA ZARJA.
KOKI
Krvava zarja na zahodu sije, rdeče se blesti nebo v daljavi, grozotni žar odseva po planjavi in daleč tam se črna megla vije.
In ne ustavi vihra se morije. Zastonj sirota nad očetom plaka in smrt iz žrel pogubnih dalje čaka.
V tej črni megli strašen boj se bije.
Ob možnarjev in ob topov bobnenju, ob tankov trušču in letal brnenju prepeva puška smrtne melodije.
e*sas>
Li sonce še nam kdaj miru zasije, pokaže v svobodo izhod iz mraka, in maščevana bo krivica vsaka?
Razbito okno
ANČIČ
Tistega dne zjutraj je sonce močno pripekalo. Ulice in hiše so žarele od vročine. Roman je ves otopel od vročine pohajkoval po ulici. Počitnice, ki jih je tako težko pričakoval, so bile že nekaj dni, pa ni vedel, kaj bi počel; brezdelje ga je ubijalo. Nobenega znanca ni bilo na spregled, skoro vsak je še imel šolo.
Iz te otopelosti ga je mahoma zbudilo živahno čivkanje. Na hruški pred neko hišo (Roman je nekje slišal, da je njen lastnik gospod Rebič, a poznal ga ni) sta se srdito zaganjala drug v drugega dva vrabca ter se pretepala, da je perje letelo po zraku.
Sklonil se je, zagrabil kamen ter ga zagnal proti kričačema. Zadel je v vejo, a vrabca sta utihnila in odletela.
Tedaj je Romanu zastala sapa, v nemoči je stisnil pesti —- kamen se je odbil od veje ter odletel v loku v okno.
Zažvenketalo je; steklo se je sesulo na tla. Romanu je postalo nekam hladno, vkljub vsej vročini, misli pa so se mu zjasnile zaradi strahu in nevarnosti. Ozrl
se je naokoli. Vsa okna so bila zaprta, nobenega človeka nikjer. Zbežati ni hotel, če bi ga kdo videl bežečega, bi se mu zazdelo sumljivo, zato je odšel dalje po ulici, ko da se ni nič zgodilo.
V hiši je ostalo vse mirno, najbrže je razbil okno kakšne spalnice, kjer ni bilo nikogar, da bi slišal žvenket.
Komaj je bil Roman za oglom, je pa stekel na vso moč. Vroče mu je postalo ob misli, kaj bi bilo, če bi ga zasačili. Doma je bil potem tako redkobeseden in miren, da ga je mati vprašala, če je bolan. »Da, kako ubije ta vročina človeka!« je pripomnila.
On pa je ždel v kotu na stolu z glavo v dlaneh. Mislil je, mislil... V duhu se je že videl, kako ga lastnik one hiše ustavi na cesti pred vsemi ljudmi ter ga povleče za uho: »Aha, ti si tisti falot! Sedaj greva k očetu!« V hujšem primeru morda: »Sedaj greva na stražnico! Ti bom že dal, kamenje metati v okna!«
A kaj pa potem, če se izve, da je hotel zbiti vrabca? Zadnjič je bral v dnevniku, da so morali plačati starši nekega dečka visoko globo, ker je fant streljat ptice. Tako vandalstvo!
Videl se je že, kako ga ogledujejo so-
sedje, češ, glejte ga, falota! V mislih je poslušal profesorja, kako mu pri vpisu pred vsemi pridiga, ker so mu prišli na uho njegovi »podvigi«.
Zvonec je zazvonil.
Roman se je stresel. Je že tu... šel je za mano in videl, kje stanujem.
Pa je bil samo neki krošnjar, ki je prišel ponujat svoje blago.
Vreme se je izprevrglo. Silovit veter je jel pihati in oblaki prahu so se dvigali po ulicah. Mati je hitela zapirat okna, da ne bi vdrl prah v stanovanje.
Popoldne se je oglasila pri Romanovih gospa Urbančeva. Kmalu sta bili zapleteni z Romanovo materjo v živahen razgovor.
»Ah, to vreme! Kakšen prah nanaša ta nori veter v stanovanja! Ali veste, da je razbil Rebričevim v spalnici veliko okno?« je hitela pripovedovat gospa Urbančeva.
Roman je- živahno dvignil glavo.
»Sama gospa Rebičeva mi je pravila,« je nadaljevala gospa Urbančeva’ :>Ko je šla opoldne v spalnico, je našla okno razbito. Gotovo je veter loputal z oknom, ki je bilo le priprto, in šipa je šla...«
Roman si je globoko, globoko oddah-
nil.
J. S.
Pohujšanje
Kvartača sla sc spogledala: nekdo trka na durih.
„Kdo neki bi bil?"
Nato šc enkrat tok, lok, lok!, toda močneje in nestrpno; šipa na oknu je počeno zažvenketala in se stresla. Petrin se je prestrašil: morda je oec že tako zgodaj iz tovarne, morda mati z dnine? In ila bi ju zalotili, zalotili
tiri grehu, pozno v noči? Trepetajoč c .odrinil v vežo in Pavlck je cul, tako je odpahnil duri. Nato jih je zopet zaprl za sabo.	.
Pavlek je ostul sam v sobi m čudno tesno mu je bilo pri srcu. Bal se je tovariša, bal te Jiise in skrivnostnega trkanja. Pogledal je na mizo: karte so razmetane ležale na lesu in čakale na igralce. Pavlek bi zmagal, zakaj njegove karte so bile dobre, da nikoli tako. In izenačila bi; ne bi zmagoval več Petrin; tudi Pavleku bi se sreča nasmehnila.
Tisti hip je čul zunaj glasove; dva
ni vedel, nekam droben glas je bil in nerazločen. Nato je sledilo nekaj udarcev in razbrzdan smeh.
Te besede je Pavlck ujel in ni imel časa premišljali o njih pomenu, ko so sc odprle duri in je vstopil Petrin, nasmejanega obraza in oči so sc mu iskrile.
„Kdo je bil, Petrin?11 „Ej, kaj bi pravil 1“
Pavlek je bil radoveden, zato je vprašal dalje:
„Kdo? In kaj sla imela?11 Zadovoljstvo se je pojavilo na tovariševem licu; pomel si je roke in navidez pazljivo prebiral karte: „Slabc karte, slabe.. • Kaj sva imela, vprašaš?11 „Tak povej že enkrat!11 Petrinu so se lisičje zalesketale oči; premerit je Pavleka in z zaničevanjem povzdignil svoj glas:
„Tcbi naj bi povedal, ki sc še matere za krilo držiš in slepo ubogaš do poslednje njene besede? Otrok si, pa naj bi ti zaupal?11
V Pavleku sc je dvigni* m9ž; ni hotel več bili olrok, mož je hotel postali, mož, ki se ne briga za želje materine in ukaze očetove. Udaril je s pestjo po mizi in zarobantil:
„Jaz otrok? Nikoli! Meni nihče ne ukazuje, prav nihče; delam, kar se meni ljubi in kar mi j° bolj povšeči! Si razumel?"
Petrin sc je zasmejal, suho in nekoliko z zaničevanjem, nato pa sc nagnil k ušesu strmečega Pavleka in pričel šepetali.
Ko je nehal, je stopil k vratom in sc obrnil:
„Cc hočeš, Pavlek, pojdi z menoj!11 In utonila sla v temni noči...
2e dan se je zoril, ko je Pavlek snel ključ s police in polahko odklenil hišna vrata...	Opotekel	sc	je	skozi
kuhinjo v spalnico, sc kar oblečen vrgel na slamnato posteljo	in	takoj
zaspal kakor ubit...
listi dan sc je mali začudila. Sin je kazal resno in utrujeno lice, največ je molčal ni z grievoin odgovarjal na materina vprašanja, kje da je bil preteklo noc. Mati se je zazrla v Pavletove oči in v njih iskala rešitev in tolažbo; toda fant sc je obrnil proč. . ,
In mati je	spoznala,	da	ga	je za
vedno izgubila...
Konec.
Zadnji iegijonarjt španske mednarodne brigade
S posredovanjem pri Francu je lepa Američanka rešila moža pred smrtjo ^ Ameriki
V njujorški luki se ie izkrcal pred tedni posredovanje. Korak tega. pri Francovi
truden potnik, ki ga je pričakala lepa žena; izmučeni borec, ki se je sedmimi tovariši vrnil iz Evrope v Ameriko, je bil sloviti- ameriški letalec Harold Dalile. Pred odhodom v Španijo se je bil poročil s filmsko zvezdnico Edith Tlierry. Komaj sta okusila slast medenega tedna, že je šel Harold kot prostovoljec k španski republikanski vojski v Evropo.
V državljanski vojni je bil Harold kratek čas letalec in se je izkazal kot izredno hraber pilot. Ko so ga nekega dne Francove protiletalske baterije zbile, se je rešil s padalom. Med padcem na neko pečino je utrpel hude poškodbe, zavedel se je šele v vojaški bolnišnici v San Se-bastianu, ki je bil tedaj že v rokah nacionalistov.
Po nekaj tednih zdravljenja so ga s stražo odvedli v Salamamco, kjer so ga postavili pred vojno sodišče. Ker je bil tuji legionar, so ga obsodili na smrt. Da je ušel smrti, se je moral zahvaliti le svoji lepi ženi, ki je vodila za njegovo osvoboditev ogorčen boj s špannskimi oblastmi.
Ko je Dahlova zvedela, da je njen mož obsojen na smrt, se je naglo obrnila na ameriško poslaništvo v Španiji za
vladi pa ni uspel, zaman je pri njej prosila za moža tudi Edith sama. Pisala je tik p«ed obsodbo še pismo samemu Fran cu. Med vrsticami je lepa žena na pretresljiv način prikazala tragedijo svojega zakona, ko ji je bil v največji ljubezni odtrgan mož iz zakonskega gnezda, teden dni po poroki. Grozila je generalu, da se bo ubila, če ji ne bo uslišal prošnje. Pismu je seveda dodala tudi svojo najlepšo fotografijo.
Kar niso mogla doseči diplomatska po-
sredovanja, to je uspelo pismu. Pri generalu Francu je zmagalo kavalirsko občutje nad političnimi obziri in Harold je bil skoro pomiloščen. Polna tri leta je še odsedel po španskih ječah, šele nedavno je dobil dovoljenje, da se sme vrniti v Ameriko. Z njim je potovalo še sedem članov republikanske mednarodne brigade, ki so jih po padcu republikanske vlade zaprli, kasneje pa izpustili. Tako se je spet srečno našel par, ki se je bil v ljubezenski opojnosti ločil in pretrpel med tem veliko »živčno vojno...«
žejnih Američanov, ki bi si radi pogasili žejo s prepovedano pijačo. No, kar je bilo prvotno potegavščina, to so kasneje podjetni trgovci v resnici izkoristili in daleč na morju prodajali prepovedano pijačo...
O morskih kačah se je tudi mnogo pisalo. Slovita potegavščina z lohneško pošastjo, kačo velikanko v jezeru na Škotskem, je vznemirjala svet cele mesece. Še bolj slavna je bila novinarska raca o farmi pajkov v Ameriki, ki marljivo predejo pajčevino za predelavo v industrijske svrhe. Vest je krožila po vsem svetu, Evropski učenjaki so ji sveto verjeli in pisali razprave o najfinejših tkaninah, ki bodo izpodrinile še tako fino surovo in umetno svilo ...
Peter Veliki in njegov general
Peter Veliki je bil močan človek. Včasih se je zaradi malenkosti silno razjezil. Vozeč se v čolnu ob majhnem morskem zalivu blizu Kronštata, se je car razjezil nad generalom Leforom, ki je bil vedno z njim. V največji jezi je zgrabil drugače ljubljenega generala okrog pasu in ga hotel vreči v morje.
— Lahko me potopiš, toda zgodovina bo zapisala tudi to o tebi, je mirno dejal general.
Car se je nenadoma zbral in pozabil na jezo...
Nad 80 milijard din so deponirale v
Ameriki Francija, Anglija, Belgija in Holandska.
Kanal Bukarešta-Donava, ki bo vezal romunsko prestolnico z veletokom, je odobrila vlada. Po njem bodo lahko plule tovorne ladje do 1000 reg. ton.
Danska trgovinska delegacija je dospela v Moskvo. Pogajala se bo o novi ureditvi trgovinskega prometa.
Strela mu je vzela dar govora. Kmeta Adolfa Pochlingerja je v Arnsdorfu ob Donavi presenetila nevihta. Blizu je udarila strela in ga onesvestila. Ko se je *pet zdramil ni mogel več govoriti.
Čebele so pokvarile ženitovanjsko pojedino na kmetiji blizu Milana. Za dolgo nlizo je sedelo 40 svatov. Medene slaščice na mizi so zvabile cel roj čebel, ki je planil nanje skozi odprta okna. Gostje so pobegnili, nekaj od njih je bilo tako opikanih, da so morali iskati zdravniške pomoči.
18 i »trov dolge nohte bi imel človek v svojim 50. letu, če bi jih ne strigel.
Najvfečji požeruh vseh časov naj bi bil neki Nikola Svud, ki je leta 1630. pojedel na dan 30 golobov. Ob drugi priliki je pospravil 84 prepelic, nekoč pa je snedel 30 kg češenj.
Solun je 14-krat pogorel v zadnjih 400
letih.
Francoski veleparnik »Normandie« so
zaplenile ameriške %oblasti v njujorški
lukL .	-ii
Velikost Sredozemskega morja: dolžina znaša 3850, širina blizu 600 km. Površina objema blizu tri milijone kvadratnih kilometrov, površina vseh sredozemskih otokov pa znaša 105.040 kvadratnih kilometrov. Voda je bolj slana od one v Atlantiku. ,
Fdlrtl ameriški dolžnik, ki v redu plačuje svoje dolgove, je Finska. Pravkar je plačala nadaljnji obrok 150.000 dolar-jev.
Konjunktura oboroževalne industrije v Angliji je na višku. I ako so se dividende »Metal Box Co« družbe dvignile od 480.000 funtov lani na 606.642 funtov v istem času letos-Aparat za štetje budi, ki vstopajo v kak lokal, so izumili s pomočjo fotoelektrične celice v Ameriki.
Sv. Fa, Bu, Rc, Hy. Pv. Ur, Gu, Us, Oo.'.. imena krajev so to, toda ne na Kitajskem, kakor bi kdo mislil, nego v Franciji. Francozi so mojstri v kratkih nazivih, saj imajo celo kraj, ki se imenu-
Sonce je povzročilo P°žar v n®Ki trgovini z optičnimi predmeti v Buenos Airesu, davnem mestu ni žarki so slučajno prehajali skozi več leč razstavljenih predmetov, tako da je v žarišču nastala toplota vžgala okoli-
C°Amerlčane Iz Hongkonga bo vzel na krov ameriški parnik »Prezident Coohd-ge«.
Angleški piloti se vežbajo v streljanju na sovražna letala
Videla je film in neprestano se smeje
Pred dnevi je bil v Banji Luki pokopan sodnik dr. Bruno Nimkijevič, ki je osem dni neprestano spal in v snu umrl. Zdaj pa poročajo iz Newyorka o zdravniškem fenomenu, nekem dekletu, ki je gledalo humoristični film in se začelo od srca smejati. Njen smeh je okužil vso dvorano, po vseh kotih je odmeval gromki krohot ljudi. Vse bi bilo v redu in dekle bi zaslužilo celo nagrado od filmskega podjetja za izvrstno reklamo.
Toda zgodilo se je nekaj nenavadnega: dekle se ni moglo jenjati smejati in se smeje kar naprej še danes, že 14 dni. Zdravniki so jo uspavali z narkozo, toda čim se je zbudila, se je začela spet krčevito smejati. Ubogo dekle je zaradi tega že zelo oslabelo. Samo sprevidi tragičnost svojega stanja, a si ne more pomagati. Zdravniki so mnenja, da mora biti nekje organska pogreška, ki jo bo treba operirati
J. Milton o ženskah
Angleški pesnik John .Milton (1608 —1674), pisec »Izgubljenega raja«, se je večkrat oženil, toda v zakonu ni imel sreče. Ko ga je nekoč obiskal prijatelj, mu je dejal, da ima. zelo lepo, kakor roža cvetočo ženo.
Pesnik, ki je bil že slep, je odvrnil:
— Ne morem videti lepote te rože, toda občutim njene trnje...
Nekoč so vprašali Miltona:
— čudna je naša ustava! Kako je mogoče, da se prestolonaslednik lahko okro na že v 14. letu, poroči pa šele, ko dopolni 18. leto.
- Stvar je zelo enostavna, je odvrnil Milton. Mnogo laže je upravljati državo, kakor pa krotiti ženo...
Milton ni nikoli imel lepih besedi za ženske, celo tedaj nc, kadar je bilo govora o njegovi lastni hčeri.
Prijatelj mu je očital, zakaj ne pusti hčere, da bi se učila tujih jezikov. Pesnik je dejal:
— Za ono, kar ima ženska povedati moškemu, zadostuje en jezik...
Če se vname muholovka na repu mačke
V življenju se večkrat primerijo stvari, ki imajo zaradi malenkostnih vzrokov velike posledice. Tako je v Servin-gu v državi Minnesoti v USA hotela neka kmetica vreči ntuholovko v peč. Ko se je lepilo že vnelo, se ji je del mu-holovke po naključju prilepil na rep mačke, ki je predla na robu peči. Mačka je z gorečim repom norela po hiši. Seveda jo je ogenj kmalu vso zajel. Prestrašena žival je v velikih bolečinah zbe-
žala na podstrešje, kjer je bilo polno slame in sena. Ogenj je zajel vso hišo in še preden so prihiteli gasilci iz sosednega kraja, je bilo že pol vasi v plamenih. Gasilci so se morali omejiti le na lokalizacijo požara. Šestdeset družin je osta lo brez strele, materialna škoda je bila ogromna.
Vse to samo zaradi tega, ker se je goreča muholovka slučajno prilepila na rep nič hudega sluteče muce...
Novinarske race v dobi kislih kumaric
Človeštvo včasih neverjetno rado nasede raznim izmišljotinam. Tako spadajo tudi novinarske race med potegavščine, ki krožijo okrog kot gola resnica in jim celo najbolj izobraženi ljudje verujejo.
V Ameriki je nekoč neki novinar na-
pisal, da leži pri Bostonu, izven ameriških teritorialnih voda, neka angleška ladja, polna whiskyja in tedaj še prepovedanih alkoholnih pijač. Takoj so šle! cele vojske finančnih in kontrolnih ladij na lov za parnikom, še več je pa bilo seveda čolnov, brodov in jadrnic, polnih
— Za božjo voljo, saj tu smo vendar v kleti! Jaz pa hočem v sedmo nadstropje.
— Ah, gospa, trudil sem se, pa ni šlo...
Vnuk carja Aleksandra III. in danska vaška lepotica
V starodavni ruski cerkvi v Kjeven-havnu, prestolnici Danske, je bila pred dnevi nenavadna poroka. Vnuk carja Aleksandra HI., 21-letni poročnik danske garde, Jurij Kulinovski, se je poročil z mlado vaško lepotico Rut Charcovo.
Car Aleksander III., oče zadnjega ruskega carja Nikolaja II., je bil oženjen z dansko princeso Dagmar, ki je dobila v Rusiji ime Marija Feodorovna. Po svetovni vojni se je Mariji s hčerjo Olgo Aleksandrovno, sestro Nikolaja II. posrečilo pobegniti iz Rusije. Bivali sta ves
čas v Kjcvenhavnu, kjer se je Olga tudi poročila z bivšim carskim polkovnikom, Nikolajem Kulinovskim.
V srečnem zakonu je postala velika kneginja Olga slikarica. Počasi si je zakonski par nabral nekaj premoženja in kupil posestvo Knutsminde pri Balleru-pu. Po smrti Fcodorovne je dobila Olga na dom mnoge carske predmete, ki so Rusom sveti.
Sin Kulinovskih, Jurij še ni bil polnoleten, ko se jc seznanil z vaško lepotico
Rut, hčerjo malega posestnika v Knard-rupu. Med njima se je vpela ljubezen na prvi pogled. Dekle jc imelo tedaj 16 let. Zdaj, ko jc Jurij dosegel polnoletnost, sta se srečna zaljubljenca poročila.
Svatba je bila v Knudsmiudcu v najožjem krogu družine. Ruski visoki potomci carjev so sedeli v najboljšem razpoloženju pri isti mizi z danskim malim kmetom, njegovo ženo in petero decc. Najsrečnejša sta pa seveda bila mladoporočenca, vnuk carja Aleksandra IH ter hči preprostega danskega kmet;
LiuhUana
L ubSJančani gredo na počitnice
Lahko bi se tudi govorilo — v sodobnem izrazoslovju — o evakuaciji Ljubljane/prostovoljni seveda in mirni in taki/rekoč avtomatični. Počitnice so pač tu in čas dopustov in sploh čas letovanja. Pa četudi je letos vse narobe in občutimo tudi mi težko ozračje živčne vojne, eno nam je le še dano: ljubi mir v deželi (celo volitev smo ostali obvarovani), ki nam dovoljuje, da lahko več ali manj uživamo blagodati poletja. Vsak v miru preživljeni dan pa je največja dobrota življenja, za katero človek Bogu ne more biti nikoli zadosti hvaležen- — tako je zapisal stari Tolstoj.
Poletje je tu in Ljubljana se izpraznju-je. To se z vsakim dnem bolj pozna v pouličnem prometu, zlasti pa na večernih promenadah Aleksandrova—Tivoli. Za množicami v Ljubljani se šolajoče mladine, ki je odšla na počitnice, je ubralo pot na deželo tudi veliko ljubljanske mlade tovarišije. Po vseh lepih kotičkih slovenske deželice se zdaj pojavljajo ljub Ijanski letoviščarji, vznikajo počitniške kolonije, skavtski in raznovrstni drugi tabori, ■— mesto in dežela se zbližujeta na vseh koncih in krajih. Odpravljajo se v svoja stalna poletna bivališča ali celo lastne prijetne bungalowe ljubljanske meščanske rodbine, in na glavnem kolodvoru so ginljivi prizori zdaj vsakdanji: slo-
vo mile mamice in ljubih otročičev od dobrega ateka, ki se bo (siromak) moral še potiti v svojem uradu ali obratu, dokler ne napoči tudi zanj dan oddiha. (Ki pa je v mnogih primerih že tu, dan oddiha za ubogega ateka, v trenutku, ko je ljuba žena s pripadki srečno ekspedi-rana...)
Morda bo v letošnjem poletju odšlo dosti manj Ljubljančanov na deželo kot druga ieta — časi so pač taki, nemirni, negotovi, draginja je, denarja ni — vendar se Ljubljana že zdaj dozdeva na videz veliko bolj prazna kot sicer v poletjih. Zakaj? To je razumljivo spričo današnjega položaja. Kar je v drugih, normalnih poletjih odtekalo iz Ljubljane domačinov, je pa zato dotekalo tujcev. Teh letos ni. Ni ogromnih, polno zasedenih avtobusov iz Nemčije, Italije, Češke, ki so bili na ljubljanskih ulicah tako pogosta prikazen, ni avtomobilov in turističnih skupin iz vseh evfopskih dežel, ni ame-rikanskih rojakov, ni pestrih čet čeških, poljski, francoskih- angleških skavtov, ni jih ne enih ne drugih, ki so tako radi obiskovali našo lepo in gostoljubno deželo To je naredila vojna...
In tako smo letos sami. In vendar sreč ni, da smo lahko sami za svojimi varnimi mejami.
a Žrtev električnega toka. V Dobrunjali pri Ljubljani je strela udarila v električni vod in ga pokvarila. Pri popravljanju napeljave je 25 letni clektroinonter Josip Golar po nesreči prišel v stik z električnim tokom, ki ga je tako hudo ožgal, da je kmalu nato izdihnil.
a Nedeljski promet na Žale ob priliki slovesne blagoslovitve bo, kakor smo že opozorili, za vsa vozila enosmeren in sicer iz mesta na Žale po Smarlinski cesti, nazaj pa po Linhartovi cesti. Za cestni red bo poleg mestnih rediteljev skrbela tudi policija. Kolesarjem vstop v park pred Zalami in na Žale 'ni dovoljen ter naj svoja kolesa shranijo pri za to pripravljenih paznikih kakor o Vseh svetih. Zaradi prenosa po radiu se slovesnosti pročno točno oh 11. uri. Po končani blagoslovitvi )>o ogledovanje vseh prostorov okrašenih Žal, ki bodo zvečer razsvetljene od 25 ža-prenosa po radiu sc slovesnosti prično tudi zvečer veljajo na električni ceslni
železnici za obisk žal z vseh strani Ljubljane povratni listki po 2 din za tja in nazaj.
a Posestni trg na področju Ljubljane in bližnjo okolice je kar naprej zelo živahen. V juniju je bil še večji kot v maju in je bilo sklenjenih 214 kupnih pogodb za skupno vrednost nad 15 milijonov dinarjev. Še vedno je opažali zanimivi pojav, da kupujejo v Ljubljani hiše in parcele ljudje s podeželja, dočim si bogati Ljubljančani pridobivajo posestva doli na jugu.
Darujte za sokolski dom!
o Iz sodne službe. Iz Laškega je premeščena v Radeče sodna kanclistka Ana Gradišar. Pri okrožnem sodišču v Murski Soboti sta imenovana za sodna pripravnika 8. skup. Bogomir Kostanjevce in Jurij .Picek.
Kultura
Jubilejni koncert iole Glasbene Matice v Celju
Poseben umetniški poudarek pa je dobil letošnji zaključni nastop šole v drugi polovici koncerta, kjer je izvajat komor-nosimfonični orkester s solisti troje strogo klasičnih del iz velikega koncertnega repertoarja, že letošnji simfonični koncert Glasbene Matice in vojaške godbe je pomenil srečen pričetek pomlajenega kon certnega življenja v krogu celjskih orkestralnih moči, tokrat pa postavljajo vse tri komorne točke še posebno izdaten korak naprej. K takemu uspehu čestita prave koncertne glasbe željno občinstvo v Celju predvsem vztrajni energiji in sposobnosti ravnatelja Karla Sancina, ki se je z vsem potrebnim umevanjem lotil v orkestru pravcatega stilnega študija glasbe. Na sporedu je bila najkvalitetnejša koncertna glasba v relativno najboljši izvedbi, koncert, ki je uspel v tako odlični meri, da bi si ga zaželeli ponovno na samostojnem večeru muzike 18. stoletja. Do potankosti poslušen orkester je precizno sledil naravnost mojstrsko nastrojeni taktirki; res je, da v tako izglajeni in pretehtani formi Karla Sancina kot dirigenta morda še nismo videli, čisti nastavki, polni zvoki izvcčinc uravnoteženih instrumentalnih partov in pravilni tempi so le glavne osnove že dokaj lepo izenačenega korpusa. Vivaldijev Concerto grosso v g-molu (I. Allegro — II. Adagio — III. Allegro) zahteva izredne finese v medsebojnem korespondiranju in v vezavi partiture. Solist Demetrij Brodar se je intuitivno in skrbno prilagodil celoti, saj gre za nič več kot še za staro klasično melodično priredje {concinitas). Tartinijeva orkestrska sonata v d-molu (I. Allegro — II. Grave — III. Presto) že izpostavlja so-'ovijolino v samostojnejšega koncertanta s pomočjo vloženih vijolinskih kadenc, dejstvo, ki ima za posledico živahnejši in slikovitejši nastroj kompozicije, večjo razgibanost, dasi še vedno v strogi klasični lipiki tonske aliteracije. Valter Je-grišnik je že .v prvem delu reprodukcije
dokazal prav znatne čustveno muzikalne in tehnične odlike svoje igre (Bcethove-nova romanca v f-duru in Fiorillova etuda št. 28), pa tudi v solopartu Tartinijeve sonate je mogel uveljaviti delež svojega talentiranega znanja. Po celokupnem učinku je bil najefektnejši Beethovenov klavirski koncert v c-duru, op. 15 (I. Allegro con brio — II. Largo III. Allegro
- Rondo -), delo najplemenitejšc muzikal-nosti tovrstnih mojstrovih skladb, ki je bilo na našem komornem koncertu časovno najbližje in širokemu občinstvu tudi najrazumljivejše. Orkestralna predigra I. in
II.	stavka poda ekspozicijo glavnih tem, ki ju nato samostojno oblikuje klavirski solo. Uvodno dispozicijo III. stavka zaigra klavir solo, razplet, zaključek teme in variacijo pa prevzame nato orkester (Rondo). Klavirski del Brede Rajhove je zvenel večinoma zelo markantno, pa tudi v stilnem pogledu je moral poznavalca klasične forme le razveseliti. Soigra ansambla je bila prav tako razveseljiva in zadovoljiva in je naravno rezultat skupnih stremljenj in vzajemnih ambicij po sistematični pripravi, izraz veselja in zaupanja do smisla glasbenokultume poglobitve, ki jo je ob svoji jubilejni prireditvi tako sijajno predočila naša Glasbena Matica v Celju. Kljub obilnemu prizna nju občinstva bi pa vsekakor bili na mestu tudi zunanji izrazi posebne zahvale s strani naših javnih in oficielnih predstavnikov, ki bi tako dokazali svojo podporo in razumevanje za visoke naloge, ki jih vrše celjske kulturne institucije v najtežjih prilikah. Naj danes ponovno apeliramo na dolžnost odločujočih krogov, da priskrbe celjski Glasbeni Matici in njeni šoli čim preje primerno nastanitev v prostorih, ki bi njeno delovanje še nadalje omogočali in njen napredek v za-željeni meri pospeševali. V to svrho naj se skliče jeseni anketno zborovanje vseh celjskih kulturnih društev.	Dr.	F.	S.
KONEC
CIRIL-METODOVO KRESOVANJE
V Četrtek zvečer so ob meji na ljutomerskih, kapelskih in drugih vrhovih zagoreli kresovi na čast našima blagovestnikoma, sv. Cirilu in Metodu ter v opomin na našo slovansko skupnost. Posebno letos so bili kresovi jako številni in so se pojavili tudi na Murskem polju in v Prekmurju.
Posebno lep običaj Ciril-Metodov. kresovanja imajo v Ljutomeru, kjer je precej mož, ki nosijo ime naših slovanskih blagovestnikov. Zvečer ,ko se zmrači, se zberejo ljudje na prostornem sokolskem telovadišču, kjer je postavljen velik dvojni križ. Na križu je toliko malih žar, kolikor je Cirilov in Metodov. Žare zagorijo, godba zaigra slovansko himno in vsi navzoči pojejo. Predsednik CMD-g. dr. Ciril Porekar ima krasen spominski govor, nakar zbrani zaplešejo kolo okrog križa.
Ta lepa slovesnost je že dolga leta v navadi pri nas v Ljutomeru in je postala tradicionalna prireditev. Čisti dobiček te prireditve se nakaže CMD v šolske namene. Tudi letos, kljub izrednim prilikam, je bila proslava nadvse častna in lepa ter v okviru možnosti.
SV. BARBARA V HALOZAH
V četrtek zvečer smo se zbrali vsi zavedni Barbarčani na haloškem hribu Humu, okoli kresa, katerega so pripravili naši vrli Sokoli ter počastili spomin velikih bratov Cirila in Metoda. Brat Vlado Bračič nam je v kratkih a jedrnatih besedah orisal življenje in delo slovanskih apostolov. Med spuščanjem raket smo prepevali narodne pesmi ter tako po kazali, da smo Haložani vedno pripravljeni braniti svojo lepo domovino.
Mal' poloti dar domu na oltar
Sporf
n Trgovinska pogajanja med našo državo in Švico se bodo v kratkem pričela v Bernu. Naša delegacija bo prihodnje dni odpotovala iz Beograda.
n Svinjski pastir slušatelj univerz?; Pred dnevi je privatno maturiral svinjski pastir Stevan Benae iz Strmcna pri Sisku, Sedaj se je vpisal na univerzo.
Križanka št. 80
n
m
iv
v v\
VII
VIII
IX
X
XI
XII
XIII
I
111
m
m
m
m
m
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. kmetovo orodje, vodopadj II. zločin; III. madež, bog ljubezni; IV. moško ime, predplačilo; V. usmiljen človek; VI. narobe predlog, japonski denar, romanski spolnik; VIL—VIII. ploskovna mera, otok v Jadranu, staro božanstvo; IX. snov za izdelovanje; X. žuželka, dvojica; XI. potem, koroška gora; XII. tuja ptica; XIII. teža zavoja, moško ime.
Navpično: 1. del pozorišča, kamenina; 2. moško ime, pleme; 3. riba, zločinec; 4. predplačilo ali papiga, kvarta, tuj naslov za vladarja, zaimek; 5. goljufija; 6. belgijsko mesto; veznik, pogojnik, del voza; 7. šahovski izraz, svetopisemski trpin; 8. ploskovna mera, učenik (po hebrejsko); 0. reka v Ameriki, vladar iz časa preseljevanja narodov.
Gostovanje slovenskega Ugaša
1^0« 4olr m. ! ICC1A	5	—	Pl/	.J__^ _ Ol/ * • . ..	....
Ker tekmi med ISSK Mariborom in SK železničarjem še nista izluščili nogometnega prvaka in bo potrebna še ena tekma, ki bo predvidoma prihodnjo nedeljo, ostane ta nedelja prosta. To priliko je izrabil ISSK Maribor in povabil ligino moštvo SK Ljubljane. Kakor znano, je ta klub sodeloval v zadnjih letih v državni in hrvatsko-slovenski ligi. Brez dvoma je
danes SK Ljubljana najboljše moštvo v: Sloveniji in lahko upravičeno pričakujemo, da bo srečanje z mariborskim fina-/ listom velike važnosti za nadaljnji razvoj in bo tekma gotovo izredno zanimiva Vrši se na stadionu SK železničarja. Začetek ob 18. uri.
Ob 16. uri odločilno srečanje juniorskih moštev za juniorsko prvenstvo.
JUTRI TENIŠKI TURNIR
Ob 8. bo na igriščih ISSK Maribora drugi turnir za prvenstvo igre v dvoje. Nastopili bodo pari po prosti izbiri, ki bodo tekmovali za darilo g. Masteka. Do sedaj je že prijavljenih 12 parov, število, ki presega celo letošnji turnir za drž. prvenstvo.
s. S palico 4.60 m! Nor svetovni rekord je dosegel ameriški atlet Cornelius Warmer-dam. Na neki prireditvi v Kaliforniji je skočil s palico 4.60 m in tako popravil lastni rekord za 3 cm, ki ga je postavil aprila, s. Italijansko teniško prvenstvo končano.
Osvojil si ga je 19-letni Del Bello, ki je zmagal v finalu nad Romanonijem 7 : 9, 7 : 5, 6 : 4. 6 : 3.
s. Dva češkomoravska rekorda sta bila dosežena v Brnu: 100 m prosto Miškovskv 1:04 in 500 m prsno Pavlova 9:19.2.
s. Nemec Rudolf Harbig je rabil za 50 m
6.0	sek., za 100 m 10.9 sek. in za 200 m 22 sek.
s. Atletski dvoboj	Jugoslavija—Nemčija
bo predvidoma 27. in 28. t. m. s. Švicarsko nogometno prvenstvo si je
osvojil Servet iz Ženeve, ki je že devetkrat zaporedoma državni prvak.
s. VValter Neusel je postal prvak Nemčije v težki kategoriji, ker je v boksarskem srečanju s Keblinom zmagal po točkah.
Hoiudki	JtosUhu:A. et
Preselitveno naznanilo!
Naznanjam cenj, občinstvu, da sem se preselil iz Sip venske ul. 16 v nasprotno lnšo Ljubljanske kreditne banke, Slovenska ul. 13.
Priporočam sc vnadaljc cenjenemu občinstvu in svojim stalnim odjemalcem
Josip Tichy in dr.
elektrotehnično podjetje, Slovenska ul. 13
Trgovska pomočnica
modne stroke vodilna tam stojna moč se sprejm Prednost ima specialisti za volno in ročna dela. P nudbe na upr. listn Marib pod »Samostojna mol
Cm	vkulmutja ..
kozarci za vkuhavanje ..SIEMENS" lonci za vkuha-vanje, kompletno din 145-—. Zelo ugodne cene.
PINTER & IENARD. MARIBOR
Aleksandrova cesta 34
HALO!	HALO!
®i> kateri hočete dobre pr-,gib?nce ter klobase iz kible jesti) in dober vinček P»i) rnorate vsako nedeljo v hovo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom« priti. Se pri-poroča Matilda Zamuda, gostilničarka.	3438-1
ŠILO! (OTOK KRK) GO-STIONA »PEČINE«
vis-a-vis Crikvenice- Mirno, zdravo, ceneno bivanje, tik Plaže, kristalna voda. 14 novih sob. Kompletna penzija din 45.—. Informacije iz prijaznosti:	K-	Kraus,	Vetrjnji-
ska li, tel. 27-30.	4943-1
LETOVIŠČARJI!
Ugodno se boste odpočili in Počutili na deželi. Lepa izletna točka. 10 minut od avtobusne postaje. Koropec, Zg. Polskava.	5026-1
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da setu z današnjim dnem odprla novo renovirano GOSTILNO na Koroški cesti 39. Jamčim za prvovrstna štajerska in dalmatinska vina. Na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila. Za cenjen in obilen obisk se priporoča Soršak Darinka. 4988-1
VINA ZA DOM
Po izbiri dobite najceneje pri Senici, Ulica kneza Koclja -5.    5068-1
VINOTOČ A. TKALEC
za Kalvarijo odprt- 5087-1
PRLEČKE GIBANCE
nudi gostilna Kren-Klemen-šak. Pobrežje, vsako nedeljo.
5113-1
MIZAR
za strojna dela in za poliranje se za takoj išče- Stalna služba. E. Zelenka-Pohištvo, Ulica 10. oktobra 5.	5071-2
Za hitro okrbovan.ie našega iskanega in nad vse aktualnega artikla, kateri se prodaja v masah, otvarjamo v vseh večjih sreskih in banovinskih mestih .prodajna skla dišča.
IŠČEMO VODJE
za ta skladišča. Artikl se plasira v masah, a zahteva ga vsaka industrija, obrt, trgovina kakor tudi privatniki, vsa poljedelska podjetja in, kočno državne in privatne ustanove ter institucije. Skoraj vsak je kupec. Dnevni zaslužek je velik- Bodočnost stalna in dolgoletna. Znanje stroke ni potrebno. Interesenti morajo, radi skladišča položiti v gotovini od din 5000.— do 20.000.—, po velikosti rajona. Ponudbe z obrazložitvijo, točnimi podatki zainteresiranega rajona, kakor razpoložljivim kapitalom, čitljivo adreso z označbo točnega zemljepisnega in političnega položaja, poslati na »Publicitas«, Zagreb, Iliča 9, pod šifro »Rentabilno skladišče«- 5006-2
UČENKA
se sprejme. Roth Alojzija, damski modni salon, Ob jarku 6-1.	5027-4
IŠČEM TRGOVSKEGA PO-MOČNIKA-co-POSLOVODJO
za trgovino na deželi z dobrimi spričevali. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«.	5049-2
GOSTILNA SEVER, TEZNO
Vas vsako nedeljo vljudno Vabi na pristne prleške gibaii cc in izborno ljutomersko vino. Pivo iz sodčka. Koncert! Se priporoča gostilna Sever.
5134-1
SPETNA ŠIVILJA
za perilo, ki zna tudi nekoliko nemško se sprejme za izdelovanje steznikov in modrčkov. J. Kocmut Meljska 3 _______________________4900-2
KMEČKO DEKLE
za vse sprejmem takoj. Glc-bov. Krčevina 7. za Kalvarijo.	5036-2
Tkalke
za revolver in šalit stroje išče tekstilna tovarna Brača Burcš, Zagreb, Branimiro-va 43	622
UČENEC z dovršeno meščansko šolo se sprejme. Železnina Povh, Glavni trg 21.	5023-4
PEKGVSKEGA VAJENCA
iz dežele in mladega pomočnika, ki se je v kratkem izučil na deželi, sprejme takoi pekarna Sedovšek Jože, Bras lovče. Zglasiti osebno- 5117-4
ZA 10 DIN
Vam pošljem seznam 25 prak tičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Stalen zaslužek, tudi v teh kritičnih časih! Lindič, Ljubljana, predal 245-V,	5135-2
POSTAVL.IAČ
kateri bi tudi vzdrževal dobro kegljišče, sc takoj sprej oie pri »Framski kapljici«. Mlinska 15. __________5031-2
PRODAJALKA
oedna, poštena in pridna, ki zna šivati in prime za vsako delo. se sprejme. Obširne ponudbe pod »V Mariboru na ogl. odd. »Večernika«.
5024-2
POŠTENO DEKLE
iščem, ki zna dobro kuhati in za vsa hišna dela. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5020-2
MLADI KLJUČAVNIČARSKI POMOČNIK
za stavbena dela sc sprejme. Vojašniški ul. H. 5(118-2
V TRGOVINO
z mešanim blagom sc sprej-.me pisarniška moč, zmožna knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence. prcd »ort imajo take moči, moški rili ženske, ki so vešče tudi v trgovski postrečbi (kar pa ni Dogoi) in samo taki. ki imajo že več let prakse. Ponudbe Poslati na ogl. odd. pod »Do-bra meč«.	5007-2
BOLJŠA SOBARICA
katera ima rada otroke in obvlada angleški jezik-	sc
sprehne k 3 osebam v Beogradu Pdhudbe na ogl odd. Pod »Engleško«. 4937-2
Zaneslllv«' starelšo. samsko POSTREŽNIGO iščem Resne ponudbe pod »Tržaška cesta« na ogl odd. »Večernika«	5094-2
BRIVSKI POMOČNIK
d,Ji' ,ako) stužlr' Dcnk. Trz-tu'-Maribor	5083-2
KROJAŠKI POMOČNIK
•ra vtl!ke komade se sprejme M--rt un kmlaštvn Babič m Lešnik Veterinlska ul 7.
5077-2
TRGOVSKI POMOČNIK
mlad, zmožen v manufaktur-ni, galanterijski in špecerijski trgovini. išče takoj namestitve. Cenj. ponudbe pod »Zmožen« na ogl. odd- »Večernika«. __________________5032-3
ABSOLVENT KMETIJSKE ŠOLE
z dobrimi spričevali, vojaščine prost, išče službo. Naslov v ogl odd. »Večernika«.
5019-3
UČENCA
inteligentnega, za brivska obrt sprejme takoj brivnica Fr. Novak.	5139-4
STANOVANJC ODDA
STANOVANJE
popolnoma renovirano s 4 sobami, kuhinjo, kopalnico, kabinetom in vsemi pritiklinami, elektriko in plinom se odda za din 1200. Vprašati Miloš Oset. Glavni trg 22;
TRISOBNO STANOVANJE
v parterju Maistrova 18, prečiščeno in preslikano, se s 1. ali 15. avgustom odda mir "L stran'ki- Ogled posreduje hišnica. Pismene ponudbe sprejema Jak. Zadravec, Središče ob Dravi.	4999-5
STANOVANJE
enosobno, s kabinetom in souporabo kopalnice. oddam takoj boljši družini. Tomšičev drevored, Dr. Ipavčeva 3 5044-5
TRISOBNO STANOVANJE
krasno, tik ob železnici, v bli žini Celja, pripravno za boljše situiranega vpokojenca, se odda. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«.	5047-5
STANOVANJE
trisobno, lepo, v centru mesta se odda za 1. avgust t. 1. Vprašati: Združenje trgovcev, Vetrinjska ulica 11-1.
5009-5
STANOVANJE
2 sobi in veranda se odda : 1. avgustom. Vprašati Par mova 10.	5001-5
Oddani lepo
ENOSOBNO STANOVANJE
od glavni cesli. Istotam otroška postelja na prodaj. Vprašati v trgovini Stojan, Počehova-	5000-5
SOBA IN KUHINJA
z vsemi pritiklinami in vrtom se odda. Sokolska ul. 4. Pobrežje.	4931-5
SOBA IN KUHINJA
se odda dvenia osebama v najem takoj za 200 din. Tezno, Maistrova >1, pri postajališču. 1	4983-5
kuharica
poštena, starejša, išče službo za malo plačo- Sodna ul 2, pri hišnici.	5013-3
TRGOVSKA POMOČNICA
poštena, z večletno prakso, išče službo, najraje v Mariboru. Naslov v ogl. odd. lista 4921-3
iščem mesto
SOBARICE
za privatno hišo ali k dvema osebama za 15. julij. Ponudbe poslati na ogl. odd .»Ve-černika«' pod »Sobarica«. , 5062-3
IZVEŽBANA PLAČILNA NATAKARICA
z večletno prakso išče primerilo Zaposlitve v boljšem podjetju v Mariboru ali okolici, Ponudbe na ogl odd. pod »aNtakarica«. 5063-3
GOSPODIČNA
18 let stara, z 2 letno gospo-dinjsko šolo. išče službo pri bolši družini. Ponudbe pod »Pridna« na ogl- odd. »Večer 'Uka«.	4944-3
URADNIK '
srednjih let. slov., nemški ko respondeiit, Jšče primemo službo. Ponudbe na ogl. odd. Večernika« pod »Sposoben«   5130-3,
Pošteno >in popolnoma zanes-llivo
KMETSKO DEKLE
srednje starosti- želi dobre službe najraje iia deželi. Naslov v ogl. odd 4145-3
UČENEC
s šolsko 'znhrazbo. se sprejme v trgovino z železnino A. Mcuz Maribor.	5038-4
STANOVANJE
sc odda s 1. avgustom. Lovec, Studenci. Aleksandrova c- 27-__________________ 50725
Elegantno, sončno TRISOBNO STANOVANJE
z vsem modernim komfortom so odda s 1. avgustom. Na-
slov V Ogl. odd, Iista soj j.5
TRISOBNO STANOVANJE
sc odda Koroška c. 99.
4986-5
LEPO STANOVANJE
v centru sc odda. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28.	5097-5
OPREMLJENA KUHINJA
so odda. Splavarski prehod 3-1.	5096-5
STANOVANJE
soba, predsoba, velika kuhinja, jedilna shramba, vse sončilo in suho, se odda mirni sranki 1. avg. Brezner, Jerovškova 34 (Magdalen-ska).	.	5095-5
PODSTREŠNO SOBO
ku*lirt sončno, oddam. Giril-Metodova 14, Studenci  ___________________ 5060-5
TRISOBNO STANOVANJE
sončno, s pritiklinami, v I. nadstr., oddam stalni, mirni stranki 1. avgusta. Koroška cesta 102.	5059-5
SOBA IN KUHINJA
se odda 1. avgusta. Mesečno 200 din. Denk, Maistrova 1, Tczno-Maribor. 5084-5
SOBA IN KUHINJA
se odda s 1. avgustom. Meljska 59, pritličje. 5093-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Pobrežje, Aleksandrova c. 16.	5109-5
Lepo sončno
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico se takoj odda. Aljaževa ul. 4-	5106-5
DVOSOBNO STANOVANJE
moderno, se odda s 1. avfcu-stom t. I- v najem v Prešernovi ul. 30 a.	5089-5
ENOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami in lepo opremljeno sobico oddam. Strma ulica 15,	5090-5
.. STANOVANJE
trisobno, sončno, s kopalnico m verando ter z vsemi pritl-k inami se odda Dalmatinska ul- 26-	5112-5
SOBA IN KUHINJA
sc odda. Pobreška ccsia 38.
5099-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Nova vas, Bolfen-kova 3._________________5046-5
Dve osebi iščeta v Studencih takoj
DVOSOBNO STANOVANJE
Naslov pustiti v	trgovini
Rantaša, Studenci.	5042-5
TRISOBNO STANOVANJE
lepo, sončno, s kopalnico. ^ v bližini parka sc odda. Možna takojšnja vselitev. Naslov v ogl. odd. »Večernika«, 5039-5
SOBA IN KUHINJA
se odda Pobrežje- Stanko j Vrazova 6.	5033-5
STANOVANJE
sobo hi kuhinjo, oddam takoj ali s L avgustom. Koseskega ulica 15. Maribor. 5029-5
SDnono
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico 0(j(jam s av„ gust. Betnavska c. 59-
____________5128-5
SOBA IN KUHINJA
se odda v Ljubljanski ul. 42. _______________________ 5126-5
TRISOBNO STANOVANJE
kuhinja, kopalnica in pritikline je s 1. avgustom v centru mesta, sončna stran, na razpolago. Naslov v ogl. odd. lista.	5043-5
STANOVANJE IŠČE
STAREJŠA ZAKONCA
iščeta lepo stanovanje, sobo in kuhinjo v Ptuju. Ponudbe, jia ogl. odd. »Večernika« pod »Železničar«.	4929-6
ENO- ALI DVOSOBNO
STANOVANJE
iščem za 1. avgust od Melja do Glavnega trga- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Miren in točen plačnik« ______________________5074-6
Iščem 3—4-sobno. sončno STANOVANJE s kopalnico v bližini Glavnega kolodvora. Cenj. ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »1. avgust«.__________5080-6
Boljša
MIRNA STRANKA
brez otrok išče lepo enosobno stanovanje s pritiklinami v Studencih v bližini avtobusne postaje. Ponudbe poslati na ogl- odd. pod »Točen plačnik«.	4901-6
PRAZNA SOBA
se odda mirni, čisti strar Pobrežje, Nasipna 88. 51'1
SOBO IŠČE
IŠČEM PRAZNO SOBO
s štedilnikom ali malo soljo in kuhinjo. Ponudbe na ogL odd- »Večernika« pod »Sor“ no«.	5lC
POZOR!
lep lokal ter soba in kuhinja! se odda. Vprašati Glavni t£& 19, Golo-b. __________498Xjjjp
LOKAL
se odda, potreben kapital (Hnt 16.Gon. (Dopise pod *Cetn> trum« na ogl. odd. »Večec-nika«.	5005-fi)
POSEST
PREHRANA
NA STANOVANJE
IN HRANO
se sprejmeta dva gospoda ali gospodični Vprašati: Tržaška 1, bife.	5070-7
Na dobro
DOMAČO HRANO
sprejmem 1 ali 2 gospoda, event. gospodični. Gajeva 7, priti, desno.	5127-7
Sprejmemo takoj na VSO OSKRBO
gospoda ali gospodično. Stra žunska 17, Pobrežje. 5111-7
Sprejmem gospoda ali gospo dično na
HRANO IN STANOVANJE Meljska c. 59-1, vrata 7.
5124-7
SOBO ODDA
Veliko, lepo
OPREMLJENO SOBO
s kopalnico v vili, lepa lega, elektrika, prvonadstrop.ie, se odda. Vprašati od 11. do 12. in 15. do 17- ure. Popovičeva ul. 7, pri vojašnici Kralja Petra.	4960-8
DVA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanjc in hrano. Frančiškanska ulica 21-1.	5037-8
Lepa Prazna ali opremljena SONČNA SOBA
s posebnim vhodom se odda. PrapTotnikova 20, Krčevina.
4996-8
OPREMLJENA SOBA
sc odda gospodu ali gospodični. Betnavska 29.	5069-8
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Ob železnici 4-11.	5082-8
NA STANOVANJE
sprejmem mirnega gospoda. Mesarski prehod 5-1. 5079-8
OPREMLJENA SOBA
se odda. Dr. Krekova ul. 26, I. nadstr., Studenci. 5066-8
Lepo sončno
TRISOBNO STANOVANJE
v novi hiši Slovenska 37 se takoj odda. Vprašati Gospo)-lla 13.	5125-5
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Aleksandrova c 83, točilnica.	5121-5
Sončno kletno ENOSOBNO STANOVANJE
se odda 1. avgusta. Betnavska c. 29.	5120-5
STANOVANJE
se odda takoj 2 veliki sobi in kuhinja Pohorska 13.
 	5141-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda s 1. avgustom v Stri tarjevi 7.	5148-5
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
ob parku takoj oddam. Nasi. v ogl- odd. »Večernika«:
Odda se takoj boljši osebi lepo opremljena, zračna, SEPARIRANA SOBA
z uporabo kopalnice, v bližini avtobusne postaje. Radvanjska cesta 45-j lev.
 _______________________5073-8
OPREMLJENO SOBO
lepo čisto, oddam takoj ali pozneje (eventuelno s hra-no). Maistrova 18-II. 5055-8
Lepo
OPREMLJENO SOBO
in kabinet s posebnim vho* dom oddam. Koseskega' 35.
5119-8
SOBA
sep. vhod, snažna, se odda s 1. avg. t. 1. Vrazova ul 6, priti., levo.	5142-8
Veliko, sončno
OPREMLJENO SOBO
z uporabo kopalnice ali dve Prazni sobi se tak. oddata Ob železnici 8-1. Ogled v nedeljo od 7. do 15. ure- 5144-8
5143-5 ta 7
OPREMLJENA SOBA
S posebnim vhodom se odda 1 ali 2 osebam z upoirabo kopalnice. Cvetlična 27-11, vra-
5133-S
»REALITETA«
posredovalnica neprimian (za hiše, vile, parcele, goej. dove, posestva itd.) je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54-1, naspMjti glavne pošte. — Telef. 44-20.
Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne Prepričajte se! _____________________4
Na prodaj je v
CENTRU BANJALUKE V1U*
— razen tega o na prodžS; hiše, posestva, gradbene par cele, gozdovi, itd. v Banjaluki in okolici. Marinko m-I ljak, realitetna pisarna.
___________________5053,1
MALO POSESTVO
na ban. cesti v Slov. g-ag cah, 5 minut od avtobi zveze, sestojeee- iz lep sadonosnika; vinograda njiv. zidanega stanovanjsko ga poslopja in hleva se proda. Ugodna priložnost z* penzioniste ali letoviščarje. Vprašati pri Liewaid, Sv. Ai ton v Slov, gor. 5010ffi
KUPIM TRAFIKO, VINOTtfe
ali vzamem na račun, v lojeni ali oskrbo. Zmožna ve|&-je kavcije. Ponudbe na o®, odd. »Večernika« pod »8 rejša vdova«.
HIŠO
z nekoliko zemlje kupim ist Štajerskem. Ne na samoti!, Gorjanc, Ljubljana, Herbersteinova 27-	5002-11
ENONADSTROPNO HlSb
z vrtom v centru prodam. — Naslov v ogl. odd. »Večerifi-ka«.________________htUiijfl
KUPIM HIŠO V RUŠAH
v centru. Ponudbe pod čam takoj« na ogl. odd. »Večernika«.___________ 5025-ft
INDUSTRIJE, TRGOVINE, TRAFIKE. HOTELE,
restavracije, gostilne, bife^ kavarne, mlekarne, parfume« rije, mline, žage, ipesnice, pekarne, prodajamo in posredujemo nakup: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča m 5014tH
TRAFIKO S PAPIRNICO
na najprometnejši zagrebški točki v centru, dobroitoča, prodajamo z zasigurano nizko najemnino, skupno z vsem blagom, opremo in monopolom za 38.000 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, III-ca 144.______________5015-11
ZAGREBŠKO MLEKARNO
v bližini tržnice, dohroidočo, prodajamo z zasigurano nizko najemnino, s skupno opre mo, velikim hladilnikom In sigurnimi stalnimi strankami za 4500 dinarjev. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb Ri-ca 144.	  5016-11
,	’	hiša
3 sobe, kuhinja, gospodarsko
c/?rwP^e’ 0,2 zemlje, din 50.U00. — Novozgradba, 7 stvanovanj. 1400 m* vrta, din 180.000, V najem ali prodajo
sc gostilne s tujskimi sobami Posredovalnica »Rapid«, Go. sposka 28. __________5098-11
PARCELA
se proda. Dobrova-Tezno. — Vprašati gostilna Sever- . _________________	505241
STAVBIŠČE
ca, 1200 mE, na lepi legi V mestu se proda. Vprašati V ogl. odd. »Večernika«. _____________________5050-11
ENO. ALI	DVOSTANOVANJ-
SKO HIŠO KUPIM
v	okolici	Maribora.	Naslov
v	ogl odd. lista	5065-tl
Prvovrstne fotografije dobite v foto-studiu
Maribor — Gosposka ulica št. 23
ENODRUŽINSKA HIŠA
3 sobi, kuhinja, pritikline, z vrtom, 10 niirmt od Glavnega kolovora, cena 110.000 din. Parcela, 4500 m2, polovica zasajena z vinogradom, 15 minut od Glavnega kolodvora, cena 25.000 din. Pojasnila daje Kos Ivan.	Meljski
hrib 4.	5057-11
DIN 30.000 DO 40.000
GOTOVINE
se išče proti vknjižbi na prvo mesto in visokim obrestim. Dotičnemu je tudi brezplačno stanovanje na razpolago. Po i‘udbe na ogl. odd. »Večer-nika« pod »Prvo mesto«.
9489-11
KUPIM TRGOVSKO ALI PRIVATNO HIŠO
tudi posestvo, do lOO.oOf) din. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Posestvo«.
5088-11
ČEDNA HJŠA
z vrtom ugodno in poceni naprodaj. Direktni kupci naj vprašajo: Maribor. Stritarjeva ulica 7, Dolajš- 5076-11
STAVB1ŠČE
okoli 400 in2, lepa lega, levi breg. prodam. Ponudbe pod »Stavbišče® na ogl. odd lista 5091-11
Prodam
PARCELO
1300 kv. m, cena din 12 kv. m. Sp. Radvanje 50, Lorbek.
5123-11
HIŠA
z lokalom se proda. Sp. Radvanje, Radvanjska c. 3, Nova vas.	5136-11
Prodani lepo vinogradno in sadno
POSESTVO
Vprašati Franko Ludvik, Aleksandrova 17.	4952-11
Hranilne knjizr.ee
vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
ORIGINALNE PERZIJSKE PREPROGE
nekoliko komadov na proda na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v hotelu »Zamorc« od 5. VII. do vključno 10. Vil t. I.	4762-17
RAZSTAVA PREPROG
Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzijance v Mariboru v dvorani hotela Za-morc«. Razstava bo odprta od 5. VII. do vključno 10. VII. t. 1. Prevzemamo naročila tudi na dolgoročna odplačila. Razstava je odprta tudi v nedeljo ves dan
4769-17
DELAVNICA
se da takoj v najem. Vprašati slaščičarna Ilich, Slovenska 6.	5lQo-13
IŠČEM GOSTILNO
na račun. Naslov v ogl. odd-»Večernika«.
5075-13
KROJAŠKI SALON
AVBERŠEK
Rotovški trg, izdeluje po najnovejšem kroju damske kostume, plašče, kakor tudi za gospode obleke, plašče itd. Prevzame v popravilo in likanje obleke. Se priporoča Avberek.	5021-13
Kupim
KLUB GARNITURO
iz usnja, biti mora dobro oltra njena. Ponudbe je ppslati na ogl. odd. »Vcčernika« pod »Dober plačnik«. 5138-17
8
ŽENSKI KOTIČEK
PERILO NA DOM
sprejmem in perem tudi po hišah. Naslov v ogl. odd. lista 5030 T8
Za potovanje
kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. priporoča
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova cesta 13.	5164-18
ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo, vestno in diskretno. Prvoraz redne obiteljske zveze. Odlič na izbira. Informativne prospekte pošiljamo s predplačilom 10 dinarjev v znamkah, diskretno: »Rezor«. Zagreb, pošta 3.	5017-19
Vdova
po železničarju, srednjih let, brez otrok, se želi spoznati z železničarjem v namen skupnega gospodinjstva. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Vcčernika« pod »Vdova« do
11.	julija t. 1.	756
Proda se nova KLAVIRSKA HARMONIKA
41 tipk. 120 basov, 1 register-Aleksandrova c. 79.	5061-20
GLASOVIR
v dobrem stanju na prodaj. Krušeč, Ruše.	4995-20
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka j temveč javite se takoi pri j Hranilni posojilnici »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ul 8.	11778-1	r.
W^edisal
f S-' 1/zsn Hill rn/ T A
MALI HOTEL
z gostilno v letoviščarskcm kraju se proda- Ponudbe na ogl. cdd. »Večcrn.« pod »Hotel«,	51367-11
I IŠČEM DRUŽABNIKA-CO
za stalen avtoprevoz, potreben kapital 10.000 din, dnevni zaslužek 2000 din. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Auto i trgovina L.. L,«
5011-12-
KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU,UTRUJENO’ STI IN BOLEČEMU VNETJU NOG,TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM DIN 3- 6“IN 12.-DROGE R I J A
DVODRUŽINSKO HIŠO
z velikim vrtom, tik mesta, zamenjam za najemninsko hi šico, event. prodam. Naslov v ogl. odd. »Vcčernika«.
5107-11
HIŠO ALI PARCELO
v okolici Maribora, cena din
60.000	din, kupim takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
5114-11
DVORUŽINSKA HIŠA
ob glavni cesti se proda, cena 17.500 din. Vprašati gostil no Barič, Jurčičeva ul., Tcz-not	5132-11
DRUŽINSKA HIŠA
pri glavni cesti se proda, cena 18-000 din. Vprašati gostilna Sever. Tezno. 5131-11
PRODAM PARCELO
na lepem sončnem in promet nem kraju v Magdalensketn okraju v mestu, pripravno za pekarno ali mesarski lokal. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	5022-11
Prodam
HRANILNO KNJIŽICO Ljubljanske kreditske banke, podružnice v Marjboru. z vlogo 210.890 din. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod >1.400«.	4990-12
IŠČEM POSOJILO 17.000 din
vknjižba na prvo mesto, obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Po sojilo 17.000«.	5058-12
OBRT - TRGOVINA
Ce Iščete kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala, se obrnile zaupno
na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje. Sijajni uspehi.
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
Priložite znamke.
PARCELA
z 'dograjeno, betonsko kletjo, 10X12 m, tor nekaj gradbenega materiala v mestu se proda. Vprašati Dalmatinska ul. 8.	5129-11
MALA ŽELEZNA SCHELL-
blagajna
štev. t na prodaj v Smetanovi ul. 20.	5034-13
Odda se v najem znana GOSTILNA »BRANIBOR«
v Celju na Kralja Petra cesti Vsa pojasnila daje Kmetijska družba, r. z. z o. z- v Ljubljani. Novi trg 3.	5122-13
SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA
prevzame po najnižjih cenah Jurij Jtiteršnik, Sodna ul. 15.
4598-1.3
STROJI
%	.	.'	L	.	•
Kupi se dobro ohranjen LEVOROČNI STROJ Vilko Blatnik.	4991-14
POHIŠTVO-OPREMA
SPALNICE. JEDILNICE. KU HINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih Izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48.	4311—1
©
POHIŠTVO!
Zanemarejno stanovanjc vodi do ločitve zakona, zato na ročajte stanovanjske opreme p'ri »Elka«, mizarstvo v Fran čiškanska 12, ker pač ni vseeno. kje kupujete ■ pohištvo.
5064-17
Dobra mati kara ga: »Sinček, sinček mili, slabo smo te, slabo, ah, do sedaj vzgojili.
Kjer je igra, žogobrc, tja zahajaš vedno: kaj v »Večerniku« stoji, ni ti brati vredno. Vendar vedi za vselej: Kdor »Veternik« bere, male v njem oglase še, nikdar se ne dere, ker mu tega treba ni, vse mu gre po sreči, in če v njem oglaša še, mora vse doreči!«
ŽENSKO KOLO
se proda Ogleda se Vetrinj- i ska 5.	5104-22	!
OSEBNI AVTO
odprt štirisedežen, starejša tipa, pripravljen za vožnjo, zelo dobro ohranjen, 4500 dinarjev- Ogleda se: Klobučar-na Leyrer. Gosposka ulica.
5079-22
ŽENSKO KOLO
kupim. Jerovškova ulica 83- j 5056-22 1
PRODAM DAMSKO KOLO j
ali vzamem v račun dobro ohranjen športni voziček. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
5067-22
OTROŠKI LEŽALNI VOZIČEK
zelo dobro ohranjen, sc poceni odda. Vprašati od 8—12 Puškinova 7-II, magdalenski park-	5048-22
TOVORNI AVTO
dobro ohranjen, prodam. — Marinc, Ruše.	5045-22
KRASEN GLASOVIR
radi seditve na prodaj. Cena 5000 din. »Jugospedit«, Aleksandrova 51.	5041-22
KOLO
moško in žensko, kupim. Tone Groši, Orehova vas, p. Slivnica pri Mariboru.
4984-22
PRIDELKI
RIBEZ
zrel, sveže trgan, kupim vsako količino. Adalbert Gusel. Maribor, Aleksandrova c. 39.
4992-23
Prodajam
JABOLČNIK
prvovrsten vsako količino cd 50 1 naprej, liter po din 2.—. Fran Senčar. Mala Nedelja, Kupujemo in zamenjujemo rips za olje.	4010-23
Kupujem sveže
ČREŠNJE IN VIŠNJE
po najvišjih cenah. Joisipina Bole. Koroška c. 20. 5116-23 Prodamo globok
RAZNO
PONIKLAN.IE.
pokroraanje predmetov vseh vrst dobro ln poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5.	6177—1
TRGOVINA
dobroidoča, na prometni točki, naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večcrenika«. 5086-13
KUPIM STARO POHIŠTVO
iz mehkega lesa, omaro, posteljo, mizo kuhinjsko kredenco, šivalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«.	5101-17
Raspis učiteljskih mest
trn zasebni dvorazredni trgovski šoli s pravico javnosti v Murski Soboti.
Šolski odbor podpisanega združenja razspisuje
dve kontraktnalni učiteljski mesti
na svoji dvorazredni trgovski šoli in sicer
1.) mesto učitelja-komercijalista, diplomiranega absolventa komer-
cijalne visoke šole, in
2.) mesto učitelja-slavista, diplomiranega filozofa.
Nekolekovani prošnji za mesto, je priložiti rojstni (krstni list, domovnico, dokazilo o zahtevani strokovni kvalifikaciji (diplomsko izpričevalo) ter kratek curricutum vitae.
Prejemki se odmerjajo po . zakonu o državnih uradnikih; po njem je
urejeno tudi napredovanje.
Prošnje je dostaviti na spodnji naslov do 31. julija t. 1.
Murska Sobota, dne 6. julija 1940.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti.
2 veliki lepi PREPROGI r,'oceni prodam. Gregorčičeva ul- 14, vrata 6. 5108-18	
	PRIPRAVLJAM UČENCE za sprejem v prvi razred srednje šole. Pojasnila pri hišnici, Kneza Koclja 15 5028-21
	
	
VDOVA , 50 let stara, s pokojnino in parcelo želi znanja s starejšim, dobrim gospodom s pokojnino ali službo. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »•Maribor«- 5054-19	ENOLETNI TRG. XEČAJ KOVAČ s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnev no. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniško službo. Preskrba službe zastonj. 4954-21
SPREJMEM SAMOSTOJNO GOSPODINJO k eni osebi, katera se tudi razume nekaj v trgovini, starost od 40 let naprej, prednost imajo z nekaj premoženjem, katerega lahko vloži kot družabnlca v trgovino ter se zasigura na prvo mesto. Pod šifro »Zasigurana eksistenca« na ogl. odd- »Večernika«. 5004-19	
	
	MOTORNO KOLO 250 cetn. dobro ohranjeno, prodam. Orožnova 7. 5092-22
	D- K. W. AVTO Cabroilet, poceni na prodaj. Naslov v ogl. odd. lista. 5085-22 PRODAM POLD1RKALNO KOLO in čevljarski stroj za zgornje dele. Jurčičeva 20, Studenci. 5081-22
ŽELIM ZNANJA z osamljeno gospodično ali vdovo, staro 35—45 let, zdra vo in zmožno čednega gospodinjstva. Slika zaželjena. Več osobno. Ponudbe na »Večernik«, Ptuj. 5003-19	
	OTROŠKI VOZIČEK Koseskega 33. 5118-22
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU •NIKOT1NOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—. mala din 60.— Po povzetju razpošilja Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce.	13542-1
Renomirana gostilna
v glavni ulici, sredi mesta Celja s stanovanjem se odda 1. avgusta. Naslov v upravi »Večernika«, Celje.
STROJEPISNA DELA
razmnoževanja, kopije načrtov, prevode najcciiejšc pri Kovač-u, Maribor, Tyrševa ul. 14-	. 4974-28
Kupujem
BUKOVA DRVA
gorljive cepanicc, v vsaki k ličini za promptno dobavi Ponudbe poslati na R- Bukc vac, p. Brezno ob Dravi.
5140-2
DVIGNITE SLEDEČE PONUDBE V OGL. ODD. »VEČERNIKA«:
.4, Agilen, Blagajna, Cen« trum, Čista, Gostilna, Gospodična, Gonilno jermenje, Gospodinja, Hiša, Hišnik, Hiša ali posestvo, Ima hipoteko, Izvoz, Kuhanje, Kavcija
15.000, Kava, Lastni dom, Le Pa eksistenca, Lep kraj, Maribor Najdena sreča, Nemška konverzacija. Oboj, Po-strožnica. Posestvo, Poštena ivostrcžnica, Profesor, Pogonsko jermenje, Posestvo
37.000, Prometna 20.000, poceni, Rentabilno. Reclno, Radi odpotovania, Rentabilna posest, Radio, Sobarica, Služ kinja, Slaščičarna, Skladiščni delavec, Stalen zaslužek, Sposobna, Skrbna. Stanovanj ska hiša. Sreča te čaka, Staro, Samostojna gostilničarka, Sobo išče, Strojnik, Stalno, šivilja, Trgovina, Takoj. Takojšen nastop, Ugodni plačilni pgoji, Značajnost, Večje gozdno posestvo, Vdovec— obrtnik, Vztrajnost, ZainterC' sirani. Zanesljiv, Zanesljiva, Zdravo podjetje. Zaupno mesto. Zdravje.
ŽENSKO KOLO
novo, zelo poceni naprodaj. Tyrševa 18, vrata 2. 5035-22
ons
kupuje kopalne obleke najboljših kvalitet: ,FORMA* .HEINZELMANN* SELFIX, BENGER kakor tudi hlače za plažo samo pri
Konfekciji Pjj
greta
m a r i b o i
grajski trg
Tudi za močnejše dame velika izbira
Gramofonske plošče
niso več luksus, ker dobite že ra din 35‘- najnovejše šlagerje, plesne, narodne s petjem s harmoniko. Stalno Da zalogi razne igle, električni radio gramofoni 'n ves osta i oribor za* gramofone.
ilifoo iMtopstn ta Maribor: Mcinel & Heroid Zahtevajte brezplačne sezname !
Moderna
izdelava
fotografij.
lotoamaterska
dela v
lotoateljeju
Grič
Bonboni znamke
. . , čokolada za užitek in kuhinjo
Grič
Vaš trgovec naj Vam nudi marmelado . . .
pomenijo višek
Grii
Zastopnik za Slovenijo: tt. Bon-Bon, Florjane Josip, Ljubljana, Miklošičeva c. 30, tel. 44-42
Citajie„Večernik<r
SCHMEIPEBj
IZAGREB. NIKOUCEVAIO
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzel od g. H. Omelka, Cankarjeva ulica 30	*
trgovino z mešanim biagom
narmonike so od vseb najboljše
Skrbel bom za dobro postrežbo. Za obilen obisk se priporoča
ČURMAN RUDOLF.
• Naj nižje cene Ceniki franko
Najnovejši modeli
otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri
»TRIBUNA" F. B. L, MARIBOR
Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4
Za plemenito gesto, s katero je bil dovoljen plačan dopust se tem potom lastnikom najtopleje zahvaljuje delavstvo
tovarne svile ..Jugosvila"
Maribor, Melje
manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja!
m
Cešlu Murnih
Zakaj bi bili prav vi manj lepi?
i
MATE LI VELIKE ZAHTEVE?
U<0 DA ... UPORABLJAJTE SAMO
ICL
kozmetične izdelke, ki bodo zadovoljili v vsem Vaše velike zahteve!
»SALVA« Creme za dan in noč, sestavljene iz vitaminov in hormonov, dajejo Vaši polti vso dražest in lepoto.
»SALVA« Vegetabilna parna kopelj za obraz, Vas bo uve-rila o svojem čudodelnem učinku.	.
»SALVA« Shampoo, garantirano čist, brez alkalij, daje Vašim lasem poseben blesk.
»SALVA« Eks-Odor zanesljivo, Vas vedno ščiti neugodnega duha po potu.	„ „	.
»SALVA« Protiprhlajna sestavina vitaminov C Vas resi ze po kratki uporabi neprijetnega škodljivega prluaja
»SALVA« Regenerntor zoper sive lase Vam omogoča z redno uporabo, da se Vam vrne naravna barva las.
»SALVA« Crema za britje brez ščetke in vode za vsako brado Vas bo navdušila s svojo kvaliteto.
»SALVA« LABORATORIJ glavni DEPOT: ZAGREB, Varšavska 3.
DOBIVA SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH
Kopalni kostumi
najnovejši modeli v stalnih barvah po meri najhitreje. Modrčki, prvovrstni in prilegajoči v velikiki izbiri po ceni pri
Maribor, S a R10 Glavni trg 24
Stavbena zadruga »Naš Dom« ima večio količino
zidne opeke
v preostanku Iz lastne opekarne po konkurenčni ceni na proda]- Vso Informacije pri Kaču, krojač v Vetrinjski ulici 9, dokler traja zaloga.
Malo
trajne kodre
z najnovejšim garanti! anim preparatom, samo
45 din
Salon Kosem, Meljska 63
Pralne banje
v vseh velikostih, sodi za ribizlovo vino, impregnirani, po liajnižjih cenah pri
sodarstvo Sulcer
Vojašniška 7.	727
ABOZA OBLEKE
moško perilo, kravate, noqavice, svilene sraice, kopalne hlače,
največ|a izbira
najnižie cene
M. KOTNIK
MARIBOR - GRAJSKI TRG 1
Steznik
ki Vam bo dobro pti-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Kotmut, Meljska c. 3
Ob smrti našega očeta, soproga, brata, strica, gospoda
Antona Šauoerla
banovinskega cestarja
smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti.
Zlasti smo dolžni zahvalo č. duhovščini magdalenske župnije za spremstvo, cestnemu odboru za spremstvo in podporo, kolesarskemu društvu Pobrežje za krasen venec, vsem cestarjem-tovarišem, ki so ga nosili na zadnji poti, vsem, ki so darovali toliko krasnega cvetja in vsem mnogoštevilnim, ki so ga spremljali v njegov zadnji dom.
Vsent Bog plačaj!
Pobrežje, dne 5. julija 1940.
ŽENA IN OTROCI.
Obrnit« se na grafologa
F.T.Karmaha
ki 50 odlikuje oosebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije In daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili v*e bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga le velike važnosti lu koristi za spoznavanjo sa-s,eb1. 10 b,,i?nJlh- Prl brezplačni analizi lahko stavite crafolocu 3 od teh 10 navedenih vprašani, katera Vam razlasni:
'• p^C!kar,lt,ct nleeov<! kvalitete, nlcgove na-
2. Vale izclcde v llubczni;
3. Vaše Izgledo v kupčliab:
4. Vaše Izclcde v podedovaniu:
а. Vašo žlvtcnisko dolgost-
б. Vaše oriiatclle In orotektorie: sovražnike. zahrbloost. krive obdolžlive
ItCLS
9. Potovanja, spremembe bivališča:
9. zadevo v rodbini:
P. r. KARMAll. svetovno znani eksperimentalni pslhogralolog — oisec eDohalne knnfJ^NAd^ivor < OKULTNE TAJNE. Grandiozno delo Ima oreko^tSTv luk.^nfTzdaH8 ‘l^S
ort oisca. Natančen naslov: F. T. KARMAH, ŽALEC, dravska banovina.
Knilga stane din 30.—. denar se pošlie na Cck. raSun it. I7.4S5 v za hn.,. n«t.in
boste sreeno^obrnH^kol^^volCEa1 živil n?	da boste Izkoristili sleherno možnost lu da
eori oznaiene podatke! Ne odblfalte tega ušoeha ^^anainfih^mračnlh^Casih|*rlII!e,:a kokor
»Vefiernllt«
V Mariboru 'dne 6. VII. 1940.
Veiernikovl
Autorizirano zastopstvo
American, Import, Company Maribor * Telefon It. 25-92
pri potenlu varuielo
osast isulis.
se preseli s 1. julijem 1940 v novi lokat v hišo g. M. Oset-a na
Glavni trg 22
Tudi dobri vojak S VEJ K je uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih predmetov	^
Polo iourlmtm Lo/i«t« Smuča
in sicer; 1. zložljiv brivski aparat v etuiju, g. Čopič za britje, 3. brivsko milo, 4. 10 komadov britvic, 5. stekL kolonske vode, 6. kos toaletnega mila, Z. sobno ščetko, 8. zobno nasto, 9, ogledalce, 10, glavnik. 11, šivalni pribor,
12.	strelsko zabavno igro, katere dobite za 34 din, po pošti 39 din. — Vpošljile na naš ček. račun št, 13.285 39 din nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna. Prepričajte se osebno v trgovini, kjer Vam nrpzobvezno pokažemo kolekcijo. — Priporoča se
Foto Tocirlif — leJa* Jmuc
Ljubljana, Aleksandrova c. 8 In Prešernova 9.
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja •
OSEBNI AVTOMOBILI TOVORNI AVTOMOBILI NADOMESTNI DELI
Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star oapir. cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke, trlaževlno, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno po naj. višjih cenah Arbiter, Dravska ul. 15. Te' 26-23.
Avtopribor - Pneumatika Olja za avtomobila
&	kdiHhitP	l/OHt	doAofO	h	uti	a	o
VARTA
akumolatorji za vse znamko
Za I.-II. razred srednjih šol:
Mjlčinsjti: Praljice.
Milčinski: Tolovaj Mataj.
Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. Langer-Holenče: Pes druge čete. Zmaj-Gradnik, KalamatidTija.
Zmaj Gradnik: Pisani oblaki. Levstik: Deček brez imena. Wasciitetova; Pravljice,
Dr. Šorli: V deželi Clrimurcev.
Pr, Šorli: Bob in Tedi.
Pom, FiUp: Kako »o ee vrag! ženili, Kač: Pisane zgodbe.
Crompton: Branov najiplajši.
Bevk: Lukec in jegov škorec. Finžgar: študent naJ bo.
Mukerdži: Knjiga o džungli.
Karl May: Zbrani spisi.
Karl May: Oid Sureliand, I.-II, del.
Za IIIv-IV. razred srednjih šol: Breznik Pavel: Junaki prekooceanskih poletov.
Jurčič: Deseti brat.
Stritar: Sodnikovi.
Hedin Sven: V azijskih puščavah.
Sienkiewicz-Mole: Z ognjem in mečem.
Cigler: Sreča v nesreči,
Beecker Stowe: Koča strica Toma. Th. Seton: Ro]f Gozdovnik.
Za vse ostaje razrede:
Jurčič Josip: Zbrani spisi II., III., IV., V. zvezek,
Tavčar Ivan, Zbrani spisi 1., II., III IV., V., in VI. zvezek.
Cankar Ivan: Zbrani spisi (dvajset zvezkov).
Kidrič: Prešern L hi II. del.
VVaschtetova Roman o Prešernu.
Dela Otona Zupančiča I„ II,. UL. in IV. del.
DŠki! Pri spolni slabosti
(•polni impotenci) poizkusit* hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 plini din 84, 100 pilul din 217^ 300 pilul din 660. - Zahle. vajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja i KR. DV, PRI SV. AREHU; Maribor. - Glav,
najuovejši modeli, nudi ugodno Lama, Jurčičeva ul. 4
LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. -no skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3, uat-m. t.v. 5846-39,
oriljante, zastnvljslne listke išče nujno za nakup
Maribor, Gosposka ulica 15
preglednosti točnost enostavnosti zanesljivosti in cenenosti
Continental
Nadalje imamo na zalogi vse romane, ki so primerni za mladino,
MARIBOR Greforžiževe 24
D« ugodne mesečne obroke
IVAN LESAT
Meribor. Vetrinjsko ul. 3(1 Ljnbljene, Prešernov« ul. 44
POSOJILNICA NARODNI DOM
REZERVE BLIZU DIN 12.000.0S0'- I
1 «MIIL d II illlJIIIII lil
Izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d, d, predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se oe vračajo. — Uredništvo in uprava i Maribor, Kopališka ulica 6, Telefon ■ vodništva štev. 25-47 ta oprave štev. 28-87. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.