0<3t -m m £ r.rst Pri/o® **mlna plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 222 S ;hljana, petek 21. septembra mb Cena t.- Din opravmstvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. inaeratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K-ocenova ulica št. 2. — Teleton št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Proces o berlinskem požaru Včeraj se je začela pred državnim sodiščem v Leipzigu že dolgo pričakovana razprava proti Nizozemcu Lubbeju in tovarišem, ki so obtoženi požiga berlinskega parlamenta. Odkar so sklenjeni akti Drevfusovega procesa, ni bilo kriminalne afere, ki bi v tako veliki meri potegnila na sebe pozornost vsega civiliziranega sveta. Ce je oficielna Nemčija pričakovala, da bo z zavlačevanjem in odlaganjem uspavala pozornost javnega mnenja, se je nahaja v veliki zmoti. Bilo je namreč ravno nasprotno, čim več časa je imela javnost, da dopolni svoje informacije, tem večje je postajalo splošno zanimanje. Tako se je zgodilo, da lipski proces že dolgo ni več notranja zadeva nemškega pravosodja, temveč je postal politična afera mednarodnega formata. Že po osebah obtožencev ima ta proces internacionalen značaj, kajti le obtoženi komunistični vodja Torgler je nemški državljan, od ostalih obtožencev je van der Lubbe Nizozemec, Dimitrov, Pop sv in Tanev pa so Bolgari. Vsi zatrjujejo svojo nedolžnost, zagovarjati pa se bodo morali v prav težavnih razmerah. Znano je, da so morali biti zagovorniki uradno določeni, ker so nemški advokati odklanjali zagovor, inozemskih pa, ki so se prostovoljno ponujali, nemško sodišče ni pripustilo. V odklonitvi inozemskih advokatov še ni treba iskati zlonamerne krivice in omejitve svobodnega zagovora. Vprašanje, ali naj pripusti država tuje državljane k zagovorniški funkciji, je bilo tudi doslej vsaj sporno in dokler so veljala za evropske države splošna temeljna načela in so sodišča kulturnih držav smalrala za svojo najplemenitejšo nalogo iskanje objektivne resnice, to vprašanje praktično tudi ni prihajalo resno v poštev. Drugače pa je v današnji Nemčiji, kjer so tudi advokati in sodniki »vistosmerjeni« in, prostovoljno ali prisiljeno, le izvrševalci volje hitlerjevskega. režima. Advokat, ki prevzame obrambe- političnega obt-ženca, velja za sokrivca in riskira najmanj koncentracijsko taborišče. V takih okolnostih ni čudno, da tudi med onimi advokati, M ne odobravajo hitlerjevskih metod, ni bilo nikogar, da bi hotel riskirati eksistenco za obrambo ljudi, ki jih je narodno socialistična stranka že vnaprej obsodila kot nedvomne krivce. Vse to velja seveda v enaki ali še večji meri tudi za priče. Razumljivo je tedaj, da se svet, ki ne stoji v oblasti ali dosegljivi bližini kljukastega križa, trudi paralizirati hitler-jevsko resnico z lastno stvarno preiskavo in zbiranjem materiala o krivdi obtoženih požigalcev, pa tudi o zločinu samem in njegovem pravem značaju. Če bi vladale normalne razmere, bi bilo naravno, da bi se zbrano dokazno gradivo predložilo pristojnemu sodišču, ki bi po dolžnosti in vesti upoštevalo vse ugotovljene činjenice. Danes nemška justi-ca nima več takega zaupanja, da bi svet pričakoval od nje pravičnosti. Tako se je zgodilo, da se je za berlinski požig v Londonu sestalo nekako mednarodno sodišče, ki razpravlja o isti zadevi kakor nemško sodišče v Leipzigu. Niso to nemški emigranti, katerim bi se mogla po pravici očitati animoznost proti vladajočemu režimu. Zadeve so se p oprijeli možje, ki se jim resnosti in stvarnosti ne more odrekati. Imena Branting, Francesco Nitti, Sir Stafford Cripps, Romain Rolland in druga, ki se imenujejo v zveri s to zadevo, izključujejo misel na lahkomiselno obravnavanje resne zadeve ali na željo po reklami. Zato mednarodna javnost z napetostjo zasleduje delo teh internacionalnih avtoritet in jim posveča več zaupanja kakor oficielnemu Goring-Goebbelsovemu sodišču v Leipzigu. Predigra procesa o požigu je bila precej dramatična. V Parizu je pred nekaj dnevi govoril eden najznamenitejših francoskih zagovornikov, poslanec Mo-ro-Giafferi pred tisočglavo množico in ie pokazal s prstom na krivca: »Ti, Go-ring, si požigalec!« Govor uglednega pravnika je izzval vihar ogorčenja in hrupne protinemške demonstracije so bile neposredna posledica. Londonsko mednarodno sodišče si ne arogira oficielnega značaja in si je stavilo le nalogo, da zbere dokaze, ki so na razpolago izven Nemčije, ker pri današnjih razmerah ni mogoče, da bi se >i dokazi izvedli pred nemškim sodiščem. Predsednik tega senata, Sir Stafford Cripps, bivši »Attorney General« (najvišji državni tožilec) Macdonaldovega ministrstva, je ob otvoritvi zasedanja izrazil nad o, da bodo podatki mednarodne preiskave povzročili, da si bodo narodi vsega sveta ustvarili lastno sodbo. Rezultati mednarodne preiskave se bodo predložili tudi sodišču v Leipzigu, vendar se ne pričakuje, da bi nemška ju-stica jemala nanje ozar. Hitlerjevska Nemčija potrebuje razsodbe, ki bo izrekla krivdo obtožencev in obenem razbremenila resnične krivce. Nemški narod bo črpal informacije iz Naročnina znaša mesečno DiD 25 Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telet-3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Manb Gosposka ulica 11. Teleton št. 244-Celje, Strossmayerjeva ulica štev ! Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Ogia.- KLERIKALNA FAŠISTIČNA DIKTATURA V AVSTRIJI Kancelar Dollfuss Je združil v svojih rokah vso državno izvršno oblast - Iz vlade so izpadli vsi protivniki poSašistenja Dunaj, 21. septembra d. Ostra na-sprotstva v Dollfussovi vladi so prišla v nedeljo do vidnega izbruha, ko je podkancelar dr. Winkler v Gradcu odločno odklonil stremljenja k fašizmu, na drugi strani pa je knez Starhemberg kot reprezentant hajmverovskega krila Doll-fussove fronte ravno tako odločno zahteval popolno pofašistenje Avstrije. Bilo je jasno, da taka vlada ne more delati in da mora zato priti do spremembe. Zato javnost danes dopoldne ni bila tako zelo presenečena, da je čez noč bila izvršena vladna sprememba, marveč predvsem zaradi tega, ker je sprememba tako radikalna. V novi vladi si je vso moč pridržal Dollfuss sam. Ojačene so dalje v njej pozicije hajmverovcev in habsburgov-cev, izpadli pa so iz vlade agrarci, ki sta jih reprezentirala kmetijski minister Schummy in podkancelar Winkler. Nova vlada je sestavljena tako-le: zvezni kancelar, zunanje ministrstvo, kmetijsko ministrstvo in vso izvršno oblast, to je vojsko, policijo in orožni-štvo: dr. Dollfuss. podkancelar: major Fey, socialna politika: Schmitz, pravda in prosveta: Schuschnigg, trgovina in promet: Stockinger, finance: dr. Buresch. državni tajnik za narodno obrambo: generaloberst knez Schonburg-Harten-stein, državni tajnik za kmetijstvo: dr. Gleisner, državni tajnik za javno varnost: državni svetnik Karwinsky, državni tajnik v ministrstvu pravde: dr. Glas (svoječasno sodnik v Ptuju), ministrstvo za delo: Neustadter-Stur-mer, minister po paragraf 78 ustave (notranje zadeve): dr. Korber, minister za ustavo in upravo: dr. Ender. Kabinet ima značaj izrazite avtoritativne vlade. Zato so vsi ministri, ki so poslanci, odložili svoje mandate in je iz vlade izstopil tudi predsednik krščansko socialne stranke Vaugoin, ki bo postal predsednik avstrijskih železnic. Novi ministri Pogajanja za sestavo vlade so trajala s parurno pavzo vso noč do 9. dopoldne, ko je bila nova vlada imenovana in takoj zaprisežena. V novi vladi ima dr. Dollfuss vso Izvršno oblast v svojih rokah. Poleg kancelar-stva si je pridržal vodstvo zunanje politike, resor javne varnosti in resor narodne obrambe ter resor za kmetijstvo. Za pod-kancelarja je imenovan dosedanji minister za javno varnost major Fey. Za državnega tajnika v ministrstvu za narodno obrambo je imenovan general knez Schonburg-Har-tenstein, eden izmed najvplivnejših voditeljev avstrijskih monarhistov. Za državnega tajnika za preskrbo dela je imenovan zastopnik Heimvvehra Neustatter-Stiirmer. Državni tajnik v ministrstvu za javno varnost je postal državni svetnik Karwinsky, ki je bil do sedaj ktmiisar za javno varnost na Spodnjem Avstrijskem. Državni tajnik v kmetijskem ministrstvu dr. Gleisner je bil dosedaj predsednik kmetijske zbornice na Dunaju, državni tajnik v ministrstvu pravde dr. Glas pa je upokojeni predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu in je bil svoječasno sodnik v Ptuju. Dolgoletni vojni minister general Vaugoin je imenovan za predsednika zveznih železnic, ter bo tako ostal še nadalje v najtesnejšem sodelovanju z vlado. Potek krize Dunaj, 21. septembra, s. O pogajanjih za rekonstrukcijo vlade se doznavajo naslednje podrobnosti: Nasprotja med voditelji Heiimvehra in nacionalno-stanov-sko fronto, ki jo vodi inž. Winkler, so postala nepremostljiva. Ko jt. dr. Dollfuss to uvidel, se je odločil napraviti konec tem sporom s tem, da je predsedniku republike predlagal preosmovo celokupne vlade. Starhemberg je včeraj izvršil nov oster napad na nacionalno stanovsko fronto in na Landbund s tem. da je v internih poveljih članom Heimwehra pod grožnjo takojšnje izključitve prepovedal vstop v Dollfussovo patriotsko fronto. Na drugi strani pa je tudi podkancelar Winkler režimskega tiska in domovina bo rešena. Drugo vprašanje pa je ugled nemške države in nemškega naroda pred civiliziranim svetom. Zaupanje v nemško pravico utegne zadobiti v Leipzigu udarec, čigar posledice se ne bodo dale kmalu izbrisati. Režim jemlje nase veliko odgovornost in močno je dvomiti, ali bo trenutni uspeh obsodbe odtehtal škodo, ki jo bo trpel narod v svojem odnosu napram kulturnemu inozemstvu za vse bodoče čase. podal izjavo, v kateri se odločno izreka proti združitvi nacionalne stanovske in Dollfussove patriotske fronte. Heiimvehr je nadalje postavila zahtevo, da mora Starhemberg postati podkancelar, tirolski voditelj hajmwerovcev dr. Steidle pa pravosodni minister. Vso oblast nad celokupno ogroženo silo, naj bi razen tega prevzel zaupnik Heim\vehra major Fev, ki naj bi istočasno postal minister za narodno obrambo. Imenovanje Starhemberga za podkance-larja je predsednik repubHke odločno odklonil. O tem- se pozneje sploh ni več razpravljalo, pač pa so bile ostale zahteve Heiimvehra še vedno na dnevnem redu. Ker nikakor ni bilo mogjoče doseči sporazuma, se je dr. Dollfuss odločil, da sam obdrži vse sporne resore. Ker so dosedanji zastopniki Landbunda inž. Winkler, inž. Sehummv in državni pod-tajnik dr. Bachinger odklonili nadaljnje sodelovanje v vladi, je dr. Dollfuss ponudil njihove resore poslancem Landbunda, ki pa so ponudbo odklonili. Novih ministrov dr. Korberja in dr. Glasa, ki sta sicer oba člana nacionalne stanovske fronte, Landbund ne priznava za svoja zastopnika. Uspešen ultimat hajmverovskega voditelja Dunaj, 21. septembra, s. Vodja Heim-wehra knez Starhemberg je izdal včeraj popoldne povelje, v katerem napoved ije borbo proti Dollfussovi patriotski fronti. V »e;n povelju naglasa med drugim: »Ker grosi nevarnost, da ee bo patriotska fronta zlorabljala za to, da ee pod novim imenom --.bno-ve stare politične stranke in ker obljube. ki 60 mi bile dane kot voditelju Heiimvehra že meseca junija, še do dane9 niso izpolnjene, odrejam v sporazumu z vsemi pokrajinskimi vodstvi Heiimvehra. da se noben član Heimvvehra do nadaljnjega ne sme udeležiti manifestacij patriotske fronte. Vsem članom Heiimvehra je najstrožje prepovedano sodelovati kakorkoli pri tej organizaciji ali nositi njen znak. Posredno ali neposredno je zato prepovedano vsakemu članu delati propagando za patriotsko fronto, vse lako dolgo. dokler ne bodo odnošaji med Heirmveh-rom in to frouto defiiiitivno razčiščeni. Deželna vodstva so odgovorna zato, da se bo to povelje najstrožje izvajalo.« Ta pritisk Heiimvehra je bil eden glavnih vzrokov, da se je Dollfuss odločil k tako hitri in tako radikalni spremembi svojega režima. Dollfussov list o spremembi vlade Dunaj, 21. septembra. 6. Med dunajskimi listi je vest o izpremembah v vladi . prva objavila Dollfussova »Reichspost«. Dodala je kratek komentar, v katerem pravi med drugim: »Situacija ie dozorela i za velike odločitve. Vsako delo za gospo- | darsko obnovo države bi bilo nemogoče, če bi se ne izvršile potrebne spremembe v vladi. S starimi sredstvi vladanja in z dvomiselno trhlo in lažno demokracijo se ne da nič napraviti. Dr. Dollfuss. ki ima za seboi večino avstrijskega naroda. tudi np bi mogel izvršiti svoie misije, če bi bil na eni strani prisiljen vsak dan boriti se proti protidržavni propagandi, na drugi strani na proti lastnemu taboru. rla«t: •~>n<»-mu krilu, ki noče uvideti, da sedani: čas ni primeren za reševanje starih po1itičn;h sporov. Danes sta potrebna močna fronta Ln jasna, neomejena avtoriteta.« Odmev v Parizu Pariz, 21. septembra, s. Odstop in novo imenovanje Dollfussove vlade ie v Parizu zelo presenetilo. Listi soglašajo v sodbi, da se ie položaj dr. Dollfussa zelo ojačil. Patriotska fronta, ki io ie dr. Dollfuss osnoval pred kratk.m, odklanja, kakor pravi »Intranslgeant« vsako notranie-politično ag -taci jo ter zahteva, da ostane Avstrija Avstrijcem. Fašistični aplavz Rim, 21. (septembra, p. V tjkajšnjlh krogih eo z največjim zadoščenjem soreieli v«^ o preo6novi avstrijske vlade v desničarsko-fašističnem duhu. »Giornale d' Italia« Joda je prvim vestem kratek komentar, v Katj rem naglasa. da se je dr. Dollfu«* pokazn' spoeobnesa državnik«*, ki oživa veliko za upanje tudi v mednarodnih krogih. Lis pravi, da ie s preosnovo vlade ojačil vnl'-> Heiimvehra in da ie sedaj tudi v Avstni za vselej odklenkalo marksizmu, ker b< nova vlada predstavljala režim močne rok' Tudi Landbund se bo mora! »vistoeiueriti* Dollfussovo fronto, sicer sa bo doletela en-ka usoda kakor marksiste. Vatikan in Avstrija Vatikan. 21. septembra. AA. V zvez: -težkočami. ki so se pojavile pred podpisoi: konkordata z Nemčijo, govore, da tudi kon-kordat z Avstrijo, ki so ga podpisali že ( julija t. L, še ni ratificiran, ter hočejo videt v tem zavlačevanju vatikanske dvome < stabilnosti Dollfussove vlade. V resnici pa Ja«po proslavljena 100-letnica rojstva * \ Hku AJovanoviča -Zmaja. Nj. Vel. krt^«^ S^pal na proslavi general Belid, f _ nT o-flaočnik prfc svetnega ministra/ JVf^Lič. Proslave se je udeležilo tur^?.!^^ senatorjev in poslancev, sodeloviKT^/ vsa kulturna (n nacionalna druStva. ^ Ameriška pogajanja z Rusijo Washington, 21. septembra AA. Vrhovna državna uprava se mnogo bavi z vprašanjem priznanja sovjetske Rusije. Vlada želi, da bi se prej proučilo vprašanje ameriških posojil Rusijii in zaplenjenega premoženja ameriških državljanov Priznanje sovjetske Rusije bo po vsej priliki zvezano s podpisom pogodbe o teh posebnih vprašanjih. Doslej se je sovjetska Rusija upirala priznanju teh dolgov in odškodnin. češ, da so Zedinjene države nastopile proti sovjetski Rusiji voiaško. in sicer z intervencijo v Arhangelsku in v Sibiriji Trgovinska pogajanja Rusije s Franciio Pariz, 21. septembra AA. Včeraj so se pričeli uradni razgovori o zaključitvi trgovinske pogodbe med Francijo in Rusijo, ki jo zastopajo Gurevič in štirje strokovnjaki. Atentat na Izmet našo? Carigrad, 21. septembra. AA. Kmalu pn idhodu vlaka, v katerem se je peljal Izmet paša iz Carigrada v Sofiio. so odkrili blizu Ismidta, da so tračnice zrahljane. Da se ni pripetila nesreča, gre zahvala naglim ukrepom, ki so jih brez odloga izdali. Sestanek sveta DN Ženeva, 21. septembra. AA Jutri ob 10.30 dopoldne se bo sestal svet Društva narodov Franciio in Veliko Britanijo bodo zastopali vrhovni uradniki zunanjegj ministrstva ker prispeta Paul Boncour in Eden v Ženevo šele v soboto zjutraj. Za stopnika Nemčije in Italije, Naurath in \loisi, sta že nocoj prispela v Ženevo. Svet Društva narodov je imel danes po •itarem običaju zasebni sestanek, na ka terem je določil definitivni dnevni red svojega zasedanja. Jutrišnja javna seja bo posvečena ooročilu odbora za intelektualno sodelovanje, nadalje poročilu posvetovalnega odbora o opiiu in proučitvi manjšinskega vprašanja. Pred soboto^ odnosno nedeljo ne bo torej nobeno važnejše vprašanje na dnevnem redu. Razcrožitvena pogajanja London. 21. septembra, p. Angleškrfrancoski razgovori o razorožitvi bodo bržkone končani že litri Zunanji minieter Simon bo skupno s podtainikom Edenom odpotoval v Ženevo ter se bo iutri ustavil v Parizu in stopil v slike s francoskimi državniki. V Ženevi se bodo pariški razgovori razširili tudi na Italiio in Malo ar.tanto. Glede stališča Anglije poudarirjo listi, da angleška vlada na ?vnji vreraišnji seji ni zavzela kon kritnega stališča 'er se ni izjavila ne /a ne oroti francoskim predlogom. V vladnih kn>-gih poudariajo. da je sicer jasno, da bo uvedba razorožitvene kontrole, če pride <1o razorožitve. ?icer neizogibna, smatrajo pa. da je to vprašanje druge vrste, ker je 'reba najprej v načelu rešiti vprašanje obeega razorožitve. šele po dosegi tega sporazuma bo mogoče razpravljati o kontroli. Veekakor je Ansiiia le za zmerno kontrolo, češ, da ne more dovoliti, da bi razne komisije brskale do angleških arzenalib in tvornicah municiie. Novi nemiri na Kubi Havana, 21. septembra AA. Položaj na Kubi se je znatno poslabšal. Mnog- Američani Iz notranjost' dežele so se zatekli na ameriške ladje, iz VVaihmgtona pa je bil izdan štirim križarkam nalog nai se takoj narntijo v kubanske vode Včera'šni= fl-tri je poteke! v hudem boju. Kapetan Juan Blas Eernandez ie skušal s KJU možtn: vpnzo-riti nov prevrat, vladne čete pa so ga naposled obkolile. Na drug strani se mo^a vlada boriti tudi proti komunistom, ki terorizirajo prebivalstvo. Kakor poroča »Associated Press«, so vo-laki. ki oblegaio »Nacionaln- hotel«, kamo' se je zateklo 5iK) častnikov, rostavldi strojnice na streho ooslopja nasproti hoteiu te' evakuirali poslopje. Po ulicah okoli »Način nalnega hotela« je prepovedan in ustavljei vsak promet Po vsem otoku Kube so se pojavili Številni primeri malarijsk:h obolenj ter k med prebivalstvom zavladala huda beda. Konflikt med nuncijem In praško vlado KcnSlikt so v glavnem Izzvale madžarske Intrige, ki hočejo preprečiti zbližanje med Vatikanom in češkoslovaško Praga, 19. septembra. Narodne in cerkvene svečanosti v Nitri, na katerih je papežev prelat Hlin-ka povzročil neopravičljiv škandal, so rodile še eno neugodno posledico. Češkoslovaška javnost se ie komaj pomirila nad neumestnim Hlinkovim izpadom, že je isti bojeviti prelat izzval novo afero, v katero je to pot zavlekel tudi praškega nuncija Ciriacija, in .o z njegovim izrecnim dovoljenjem. Glasilo slovaških separatistov »Slovak« je priobčilo prošli četrtek nunci-?evo pismo, naslovljeno na Hlinko; v pismu se Ciriaci pritožuje, da mora iz pos.ušnosti do svetega očeta živeti v Pragi, kjer da neprestano žalijo svetega očeta neposredno ali posredno v osebi njegovega nuncija. Zastopnik Vatikana se obenem zahvaljuje Hlinki zaradi izrednega spoštovanja, ki ga imajo Slovaki do sv. stolice, in pravi, da mu je posebna čast. da lahko predstavlja sv. očeta pri Slovakih. Nuncijevo pismo zavestno usvaja ideologijo slovaških separatistov ter dela razliko med Cehi in S.ovaki, obenem pa dolži Pražane neprestanih žalitev sv. stolice. Kljub temu bi pismo ne imelo nikakih posebnih posledic, ako bi mu praški nuncij ne dostavil pripisa, \z saterega je razvidno, da je zastopnik papeža sam želel, naj pride pismo v javnost. Brž ko je Hlinkov list prinesel besedilo tega pisma in se je ugotovila njegova avtentičnost, je seveda zavrelo po vsej državi in vlada se je morala i nuncijevim pismom baviti na svoji izredni seii prošie sobote. Zunanji minister dr. Beneš ie podal ministrskemu svetu obširno poročilo o zadevi in pojasnil stališče nuncija, s katerim se je minister pred sejo ministrskega sveta pogovarjal skoraj štiri ure. Še pred sejo ministrskega sveta se je sešla eksekutiva češke klerikalne ljudske stranke in oba strankina ministra monsignor Šramek ter inž. Dostalek sta predlagala, naj vlada razčisti incident s pogajanji s samim nuncijem in naj ne izvaja drugačnih posledic. Ostali člani ministrskega sveta pa niso bili soglasni s tem predlogom, marveč se smatrali, da je vatikanski diplomat žalil vlado države, pri kateri je pooblaščen, da zastopa interese rimske kurije; zato se je zadeva izmaknila iz okvira ožjih pogajanj med vlado in Ciriacijem. C.ani ministrskega sveta so naglaša-!i, da vlada ne sme iti preko dvojnega napada na Prago, pod čemer je treba seveda razumeti vlado, marveč mora zahtevati pojasnila od nuncijeve nadrejene oblasti. Še manj more vlada dovoliti, da se tuji diplomat vmešava v notranje zadeve čsl. države in se v notranjem strankarskem sporu tako izrazito postavi na stran skupine, ki je v najskrajnejši opoziciji proti vladi in ko-je taktika ograža naravnost obstoj države. Ministrski svet je zato sklenil, da odločno odklanja nuncijevo izjavo, na- PosIedL* iasi!ne germanszacije »Kje naj iščemo čistokrvno pleme v delu sveta, preko katerega so divjali viharji preseljevanja narodov? Ravno oni, pristni Prusi, ki danes napovedujejo čistokrvnost plemena, aii niso to ponemčeni Slovani, na slino ponemčeni Slovani, ki so jih nemški vitezi, redovniki z zapada tepli s suličnimi drogovi okoli ušes?« Te besede, ki jih je pred par dnevi zapisal švicarsko-nemški list »Vaterland«. izhajajoč v Luzernu. razgaljajo vse siromaštvo rasističnega nauka o izvoljeni nemški »rasi gospodarjev«, ki naj zavladajo vseinu svetu. Nasilno ponemčeni suženj je začutil v sebi poslanstvo gospodarja, da zadosti nagonom, ki so mu jih stoletja zatirali nemili osvajači. V železo oblečeni vitezi so poteptali v tla narodnega slovanskega naselnika večjega dela Nemčije, vzeli so mu vsa človeška in državljanska prava in ko je bilo janičarsko delo do vršeno, se isti janičar postavlja za gospoda ter vsiljuje izrodke svoje bolne miselnosti vsej sv(j,: okolici. Ugotovitev švicarskega lista je zanimiva še iz dveh vidikov. Prvič vsebuje priznanje. da nemški živelj ni avtohton v pretežnem delu današnje Nemčije in prav pra vilno ocenjuje barbarske metode nemškega prodiranja na slovanski vzhod. Ti dve dejstvi so Nemci doslej vedno tijili in na-glašali, da je moralo slovanstvo podleži edino le kulturni nadmoči pritiskajočega nem.štva. Iz te neresnične okoliščine so izvajali nekako pravico in dolžnost, da tudi v današnji dobi vrše enako brutalno poslanstvo nad nami. Puhla fraza o poslanstvu kulturonoscev je postala osnovni nauk nadutega nemškega nacionalizma in mase nemškega naroda tavajo v miselni zablodi, da so vsi narodi vzhoda, osobito Slova»> kot najbližji sosedje, določeni za gnoj velike nemške njive, ki naj jo zoriejo in po sejejo kričavi pridigarji tretie^a carstva s čistim nemškim semenom. Opasna je ta vera za sosede, opasnejša celo m Nemce same Po svetovni vojni so se v svetu naš'e jsmiljene dušice, ki so objokova'e usodo onražencev in pledirale za sprejem Nemcev v občestvo omikanih nandov Ko se je Nemčiji posrečilo, da so se zaradi nesloge n slabosti odločujočih velesil otresli najtežjih obveznosti, izhajajočih iz poraza, je f:ikoj ubrala znano pot, da bije na desno •i levo brez ozira, ie-H to komu prav ali ie Odtujila si ie s tem že vse sentitnerifal-e in Nemci se bodo zopet čudM. ako na sem Kofiem svetu ne bo ram d a. bi se i vzel zanje, kadar bo 3**»edo»n preveč einškega n«puka u ga bo treba zopet uro- menjeno javnosti, in da zaprosi Vaii-kan, naj pozove nuncija Ciriacija v Rin za'radi uradne objasnitve njegovega po stopka. Kakor poročajo listi, ki z iznenade-njem beležijo izpad papeževega nuncija, se je Ciriaci razsrdil zaradi pisanja glavnega agrarnega glasila »Venkova« in je zahteval zadoščenja za članke, k so nuncija spravili v zvezo s Hlinkovim škandalom v Nitri. Tozadevna pogajanja so bila že v teku, toda Ciriaci, če-gar postopanje celo vladi nenaklonjeni »Prager Tagbiatt« imenuje pretempera-mentno, je zagrešil indiskretnost ter v svojem predmetnem pismu žalil čsl. vlado. Nunciju ni bilo dovolj, da je večina čeških listov ostro nastopila proti »Venkovu« in se odločno zavzela za modus vivendi, ki ureja sedanje odno-šaje sv. stolice do čsl. države. Vladni sk'ep, ki ga je javnost z odobravanjem vzela na znanje, je izpodko-pal pozicijo obeh klerikalnih ministrov v vladi in zelo mogoče je, da se iz te zadeve razvije resna vladna kriza. Zanimivo je, da tudi češki klerikalci ne stoje strnjeno za nuncijem; ugledni pristaši ljudske stranke so mnenja, da je ves neprijetni incident delo madžarskih aristokratov, ki hočejo preprečiti izvedbo določil začasnega sporazuma čsl. države z Vatikanom. Modus vivendi določa namreč med drugim tudi delitev slovaških škofij na tak način, da se bo obseg škofij kril s čsl. državnimi mejami. Madžari smatrajo to cerkveno razdelitev za ponovno delitev Madžarske in smatrajo, da bi se ojačili njihovi revizijski argumenti, ako deli Slovaške vsaj v cerkvenem oziru ostanejo pod madžarskimi škofi. Madžarska propaganda bi bila občutno prizadeta, ako bi se cer-Kvene meje prilagodile državnim. Zato ie res verjetno, da so Madžari s pomočjo velikega vpliva svoie aristokracije in najbrž tudi madžarskih cerkvenih dostojanstvenikov inscenirali ali vsaj pomagali inscenirati najnovejši konflikt, ki lahko kvarno vpliva na odnošaje med Vatikanom in CSR. Izvršilni odbor češke ljudske stranke je sklican za prihodnji teden, da se posvetuje o zadevi, stranka sama pa bo počakala izida preiskave iz Vatikana in bo nato zavzela svoje končno stališče. Kakor rečeno, klerikalna stranka nikakor ne odobrava postopka nuncija Ciriacija, ker je ta v svojem pismu popolnoma prezrl izjave vdanosti katolikov iz Češke in Moravske ter dal najvišje priznanje le hlinkovcem s posebnim poudarkom, kakor da zastopa sv. očeta samo na Slovaškem. Češkoslovaška očividno nima sreče s svojimi nunciji. Ze Ciriacijev prednik Marmaggi je bil vzrok neprijetnosti in razburjenja, zdaj pa se je še Ciriaci spustil v notranje-politične boje. kjer brez dvoma ne bo mogel koristiti cerkvi in si steči zaslug za dobre odnošaje med Češkoslovaško Ln rimsko kurijo. ti ti. Šola svetovne vojne je šla mimo nj'h brez koristi. Uvodoma omenjeni citat pa ima za naša ušesa zelo neprijeten zvok in priokus, ka kor da bi bila slovanska kri v žilah današ njih Velenemcev nekaj kompromitujočega in manjvrednega. Objektivno proučevanje pa nam kaže ravno nasprotno, saj vidimo, da so ravno Nemci iz bivših slovanskih pokrajin v marsikaterem pogledu agilnejši nego oni, kjer manjka slovanske primesi. Treitschke in Nietzsche, dva ideologa, ki se Nemci tako radi sklicujejo nanja, sta po lastnem priznanju prvi češkega, drugi poljskega porekla. Nemški publicist Georg Bernhard, ki je glede na raso orientilec-semit, označuje Hitlerja za Slovana in je ogorčen, da so ravno tri »slovansko-nemški bastardi« sedli nemškemu narodu za vrat ter ga pode v pogubo. Če je Hitler slovanskega izvora, mu to v očeh Nemcev prav nič ne škodi, ker bi sicer ne bili glasovali milijoni zavednih rajhovskih volilcev zanj. za njegov bizarni program in za njegov čudni režim. Vsi romanski narodi — razen Rumunov — imajo močne primesi germanske krvi, Nemcem sosedni slovanski narodi takisto, pa nikjer ne opažamo da bi bil ta tuji živelj zanesel kali one strahotne neuravnovešenosti, ki je tedaj bruhnila na dan z vso silo med Nemci, osobito med onimi, ki so močno pomešani s slovansko primesjo. V njih morda divjajo komaj sproščeni zatrti nagoni posiljene duševnosti. V Slovanih in Romanih so se nemški rodovi vtapljali mirno in po prirodnem razvoju brez nasilstva zato so se ti drobci organično spojili v celoto in nikjer ne motijo njih bolj ali manj izražene rasne posebnosti. Germanizacija slovanskih dežela pa se je vsepovsod vršila z brutalnim nasiljem ob uporabi ognja in meča. Kamorkoli so prodrli Nemci, so pu stošili kakor conkvistadorji med Indijanci dasi danes govore le o zmagovitem pohodu nemške kulture med nekdanje slovanske pagane Pri tem jim je pomagala vsa kr ščanska Evropa in v vrstah nemških kri žarskih vitezov se je borilo burgundsko valonsko in flandrsko viteštvo pruski Ko nigsberg pa je svoje ime dobil celo po če škem kralju Pfemyslu Otokarju II., ki je peljal krščansko vojsko zoper paganske Pruse in Nemcem osvojil to važno pošto janko za njihovo prodiranje na vzhod. Majhna skupina nemških intelektualcev se sedaj ne more dovolj načuditi, odkod sicer tako pametnemu in nadarjenemu nem škemu narodu ta silovita moralna in um stvena zabloda Nasilna germanizacija za trta duSevnost sili na dnn kot posledica dol goletnega procesa neorganičneca spajanja različnih življev v čisto mehanično politič- no enoto. Isti intelektualci pa bodo obenem vedno podpirali zahtevo po »koridorju«, ki ga niso bili še čisto ponemčili, po Gorenji šleziji in celo po slovenskih in čeških deželah, ki so odolele tisočletnemu pritisku nemških naporov. Germanizacija je še ved-.10 edini cilj nemškega naroda, ki ne uvidi, ia so časi nasilnega raznarodovanja minili n je otročje ogorčen, da mu Slovani ospo-ravajo priposestvovano pravico do njihovih dežela ter namišljeno zgodovinsko poslanstvo kulturonosca, ki si ga nihče ne že-i. V tem pogledu je svobodnjaški nemški ntelektualec ravno tako neizprosen, kakor nsočglava čreda, ki tvori vrste eksaltirane-, kjer ga pričakujejo za n^K Prvi dan velikega procesa zaradi požiga Rajhstaga Vsi obtoženci v okovih — Glavni obtoženec Van det Lubbe patološko obremenjen človek — Proces se bo kasneje nadaljeval v Berlinu Leipzig, 21. septembra d. Danes se je pričela pred vrhovnim državnim sodiščem razprava zaradi požiga državnega zbora v Berlinu dne 27. februarja. Kot obtoženci se morajo zagovarjati Nizozemec Van der Lubbe, bivši nemški komunistični državni poslanec Ernest Torgler, bolgarski književnik Georgij Dimitrov, mizarski pomočnik Vasilij Tanev in študent Blagoje Popov oba iz Bolgarske. Kakor znano, je Hitlerjev režim, ki ;e prišel na krmilo 30. januarja, razpisal za 5. marec nove državnozborske volitve. V volilni agitaciji, ki je trajala ves mesec februar, so hitlerjevci uporabili ves uradni aparat in se posluževali tudi vseh demago-ških sredstev. Narodnim socialistom je šlo predvsem za dokaz, da imajo med nemškim prebivalstvom večino. Njihovi glavni nasprotniki so bile levičarske stranke in centrum, edine večje stranke, ki so še ostale poleg njih. Uničenje marksizma, ki so ga predstavljale levičarske stranke, je bilo od vsega početka glavna zahteva na-rodno-socialističnega programa. Par dni pred odločilnimi volitvami, ko je volilna agitacija dosegla višek, je nenadoma nastal v poslopju državnega zbora velik požar. Narodni socialisti so takoj zakričali, da gre za požig. Enega izmed poži-galcev, Nizozemca Van der Lubbeja so aretirali med požarom v državnem zboru. Ker so baje našli pri njem legitimacijo komunistične stranke, so takoj obdolžili požiga komuniste. Po uradnih trditvah naj bi bil požar v državnem zboru znak za vstajo, ki naj bi se izvedla z raznimi nasilnimi dejanji po vsej državi, do česar pa ni prišlo. Nasprotno se je predsednik komunistične državnozborske frakcije, poslanec Torgler celo sam javil policiji, ker so ga spravljali po radiju v zvezo s požarom ta ker je bil eden izmed zadnjih, ki je zapustil parlamentarno poslopje pred katastrofo, šele precej časa kasneje so aretirali še tri bolgarske komuniste, ki so se na skrivaj mudili v Nemčiji in o katerih ni bilo nikdar jasno povedano, v kakšni zvezi naj bi bili s požarom. Požar v državnem zboru je bil povod za uničevalno vojno proti levičarskim strankam in nobenega dvoma ni, da je vse to vplivalo tudi na izid volitev. O požaru samem so se že takoj v početku, še bolj pa kasneje pojavile najrazličnejše kombinacije, med drugimi tudi dvom, da bi bili sedanji obtoženci pravi krivci, razen morda Van der Lubbeja, ki je bil sicer udeležen pri požigu, a je bil nedvomno orodje v rokah drugih zločincev. Proces, ki ga vodi nemška vlada seiaj v Leipzigu, je vsekakor naperjen predvsem proti mednarodnemu komunizmu, kajti socialni demokrati, ki so jih izpočetka istota-ko sumničili, sploh niso bili soobtoženi. Pričetek razprave Sodna razprava se je pričela davi ob 9.15 ob navzočnosti 120 novinarjev, med katerimi sta dve tretjini inozemcev in članov tujih poslaništev v Berlinu. Ko so vstopili sodniki, so vsi prisotni vstali ter jih pozdravili na hitlerjevski način. Bivši komunistični poslanec Torgler se je pred sodniki celo priklonil. Vtis, ki ga je napravil prvi dan razprave pri poslušalcih in novinarjih, je bil po najbolj objektivni presoji bolj kakor neugoden. Bilo je naravnost klavrno razočaranje. Zanimanje občinstva in mnogoštevilnih novinarjev, ki so prišli iz vsega sveta, ia prisostvujejo tej razpravi, je bilo naravno osredotočeno na osebo glavnega obtoženca Van der Lubbeja. Njegov prihod v -•azpravno dvorano so pričakovali s tem večjo napetostjo, ker je bilo doslej le ma-emu številu oseb mogoče videti moža, ki e obtožen tako usodepolnega požara. Ko •e kmalu po 9. vstopilo v dvorano pet obtožencev, njim na čelu Van der Lubbe, v >kovih in v spremstvu orožnikov, je bilo azočaranje zelo veliko. Prišel ni človek, emveč skelet, neobrit, v modri umazani obleki kaznencev z nemirnim pogledom in zmozganim obrazom, človek, v katerem je rudi laik na prvi pogled videl patološko -»bremenitev. Razpoloženje v dvorani je -»ostajalo tem bolj klavrno, čim bolj se je azvijalo zasliševanje obtoženca. V govoru, s katerim je otvoril razpravo, •e predsednik sodišča najprej izjavil, da se sodišče ni pustilo voditi po predsodkih, -takor se je govorilo izven sodnega zbora, n da ima občinstvo brez vsake omejitve nristop k razpravi. Prav tako imajo tudi ;agovorniki v obrambi popolnoma svobodne roke. Nadalje je sporočil, da se bo od 11. oktobra dalje nadaljevala sodna razprava v poslopju državnega zbora v Berlinu. Končno je izrazil upanje, da ne bo nihče kalil poteka razprave. Predsednik je nato pozval po imenih obtožence, zagovornike in oba tolmača, nizozemskega in bolgarskega -Izmed 120 prič "h je bilo povabljenih k prvi razpravi šest Kaj pravi obtožnica Po izvršenih formalnostih se je pričelo i tanje obtožnice. Obtoženci so obdolženi, i a so hoteli bodisi vsak zase ali pa skupno nasilno izpremeniti ustavo Nemčije, s Mmer so krivi zločina zarote zoper varnost iržave. Po obtožnici je imel požig nemškega državnega zbora namen otvoriti nemire tn izgrede. Van der Lubbeju očita ob-rožnica razen tega, da je hotel z Istim namenom zažgati urad za socialno pomoč v Berlinu mestno hišo in bivši cesarski grad Ti zločini ne spadajo samo pod kazenski iakonik, temveč tudi pod uredbo predsednika države za zaščito naroda ter pod novi zakon, ki predpisuje zanje smrtno kazen Predsednik je nato povedal, da je Van ler Lubbe odkloni' zagovornika ter je pre-čital njegovo izjavo, v kateri priznava, da sP »p za to odločil popolnoma iz lastnega nagiba. Zasliševanje Van der Lnbbefa Potem se je začelo zasliševanje obtoženega Van der Lubbeja Obtoženec, ki sta oa straži'a dva orožnika ie stopil tik do predsednikove mize in iziavil da hoče odgovarjati brez posredovanja tolmača. Na- to je začel pripovedovati, da je prebil ne-prehudo mladost, dokler se mu ni 1. 1928 pripetila pri delu nesreča, zaradi česar mu je opešal vid in je dobil podporo 7 nizozemskih kron. V Nemčijo je prvič prišel 1. 1918, nato pa se je vrnil na Nizozemsko, od koder je šel v Francijo. L. 1931. je hotel peš obhoditi Evropo ter je bil namenjen celo v Rusijo, pa ni dobil vizuma S temi potovanji po Evropi ni imel političnih ciljev. Prav tako ni bil nikoli v stikih z narodno socialistično stranko ne z njenimi člani. V nadaljnjem zasliševanju se je moglo takoj ugotoviti, da je predsednik kljub svoji izjavi, da bo vodil razprvo nepristransko, obtoženca duševno, fizično in socialno popolnoma precenjeval. Prevladat jt vtis. da izmozgani človek s pogledom idiota, ki je stal pred mizo sodnikov, pc stavljenih vprašanj sploh ni razumel. Njegovi zelo tihi odgovori so bili brez zveze m večkrat popolnoma konfuzni. Nehote se je zapletel v nasprotstva. Tako je po skoraj polurnem zaslišavanju priznal, da je simpatiziral s komunisti, takoj nato pa je zopet zanikal svojo pripadnost h komunistični stranki ter je odgovoril na vprašanje ali je komunist jasno in odločno: »Ne!« Ko se je kasneje ugotovilo, da se je ven darle na Nizozemskem udeležil komunistične demonstracije, je odgovoril na vpra šanje predsednika, kdo je prav za prav demonstriral, z neumnim izrazom v obrazu: »Jaz osebno!« Na tem nivoju se je gibala večina njegovih odgovorov v kolikor je sploh odgovarjal na vprašanja sen. predsednika Med zasliševanjem se je skoraj ves čas brezizrazno smehljal. Razumljivo je, da v teh okoliščinah današnje zasliševanje glavnega obtoženca ni prineslo na dan ničesar pozitivnega. Z oficiozne vladne strani izjavljajo, da je Van der Lubbe premeten simulant, kar pa je bilo za vsakega objektivnega poslušalca izključeno, ker mr manjka vsak format simulanta. Komunist ali ne Med predsednikom in obtožencem se je med drugim razvil naslednji dialog: Ali ste bili član komunistične organizacije? — Da. Ali ste hoteli izpremeniti ustavo a!i politični red? — Ne. Ali ste hoteli rabiti silo? — Ne. In vendar ste zažgali državni zbor. Povejte nam natanko, kaj ste hoteli. Po dolgem molku je odgovoril obtoženec: Ne vem. Lubbeja so nato vprašali po vzrokih njegovega izstopa iz komunistične stranke, odklonil pa je vsak jasen odgovor. Ugotovljeno je, da je Lubbe izstopil iz stranke, ker ni dobil vodstva pionirske organizacije pri komunistih, kakor pravi znana Rjav* knjiga, ki so jo danes navajali. V nadaljnjem zasliševanju obtoženca j( prišlo do incidenta. Ko so zasliševali neko pričo, se je Van der Lubbe pričel smejati Predsednik ii. vrhovni državni pravdnik so ga vprašali po vzroku, Van der Lubbe pa jima ni "ničesar odgovoril. Vsa prizadevanja predsednika, da bi obtoženec priznai svoje politično prepričanje, so ostala brez uspeha. Predsednik je ugotovil, da je potni list Van der Lubbeja, ki so ga zasegli pri njern ob aretaciji, pristen. To je kot prva priča potrdil tudi policijski komisar, ki je v mestni hiši v Leydnu govoril z uradnikom, kateri je sam izdal Van der Lubbeju potni list in izjavil, da je dobro znano, da je Van der Lubbe komunist. Na druga vprašanja predsednika sodišča je Van der Lubbe priznal, da je večkrat prišel navzkriž s policijo, in da se je rad upiral obstoječemu državnemu redu. Nato so prečitali pismo, ki ga ie poslala policijska uprava v Leydnu predsedniku berlinske policije. Pismo vsebuje podroben popis Van der Lubbejevega življenja. Iz njega se vidi, da je prišel kot 12 leten deček v oskrbo neke nizozemske družbe, ki pazi na otroke, ki so nagnjeni k zločinom. Pozneje je obiskoval razne komuniste in je 6. novembra 1928 predsedoval javnemu shodu društva komunistične mladine. Hotel je postavi komun, voditelj in je organiziral sestanke in nezakonite demonstracije nezaposlenih; na teh shodih in sestankih je poveličeval komunizem in razmere v Rusiji. L. 1931. je menda zapustil komunistično stranko in začel potovati okoli sveta, potrebni denar pa si je priskrbel s prodajo ilustrovanih razglednic. Pozimi 1. 1931 se je vrnil v Leyden in prirejal sestanke. Zdi se, da je takrat pripadal skupi-pini mednarodnih komunistov in skušal za vsako ceno zbuditi pozornost v javnosti, pri čemer je večkrat prišel navzkriž s policijo. Iz pisma nizozemskega pravosodnega ministrstva se vidi, da je Van der Lubbe, ki so ga aretirali v Berlinu, res identičen z Van der Lubbejem, ki ga poznajo na Nizozemskem. Tudi njegovi sorodniki so priznali, da predstavlja slika v Berlinu aretiranega Van der Lubbeja, njihovega sina, odnosno brata. Predsednik je po končanem zaslišanju zaključil razpravo ter obtoženca odločno opomnil, naj do jutrišnje razprave dobr-n premisli, kako je z njegovim političnim prepričanjem in z njegovim razmerjem dr komunizma. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved za dane- Povečini nestalno in oblačno s postopni! razvedrenjem, toplejše. — Situacija včera šnjega dne: Dočim je v Južni Evropi priti^ narasel, je v severnih pokrajinah znati padel. Zaradi možnih vetrov nad južni n morji, je temperatura narasla. V naši drž?, je pritisk na skrajnem jugu narasel, v s. vernih pokrajinah pa v splošnem padel i 1 do 7 mm. Temperature so narasle za 3 ri 9 stopinj. Dunajska vremenska napoved ta petel Začasno deževno, topleje, pozneje razve drenje. Maši kraji in ljudje 8 kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi Ljubljana, 21. septembra Kakor sam paradiž je naša domovina prepolna pestrih rastlinskih vrst. Ne znamo pa ceniti te krasote, zato tudi gredo tiho mimo vsakdanjega vrveža jubileji naših rastlinarjev. V osamelosti je preživel predlanskem v Celju svoj jubilej naš Gi-lenšek, ki ga je poznal do nedavnega vsak otrok po njegovih zbirkah »Naše domače škodljive rastline«-. Prav tako tiho je praznoval v Ljubljani 14. t. m. svojo 801etnico nestor našega rastlinstva g. prof. dr. Alfonz Paulin, ki je ponesel v svojem 501et-nem delu naše rastline v besedi in semeuu po vsem svetu. Jubilant se je rodil 14 septembra 1853 v Turnski graščini v Leskovcu pri Krškem. Šolal sc je v Ljubljani, 1880. leta pa je položil v Gradcu izpit za profesorja priro-dopisnih ved, leta 1884. pa še izpit iz slo- u!lc 25 na Kodeljevem, kjer je v miru užival družinsko srečo z zvesto družico gospo Minko m zadovoljen z razveseljivo življenjsko pozioijo svojih dveh otrok: dr. Mdlan je daleč naokrog poznani zobozdravnik v Mostah in predsednik društva »Krke«, hčerka ga. Nada pa je soproga zdravnika dr. Fedrana v Stični. — Pogreb bo v soboto ob pol 16. iz hise žalosti na pokopališče v Štepanji vasi. — Ohranimo vrlemu možu najlepši spomin! Ugledni družini izrekamo iskreno sožaljel Umik iz gramozne jame 11 novo šolo pred Generalni tajnik dr. Cyril Bafinka (X) bere na zaključnem zborovanju telegram jugoslovenskega kralja. Sede od leve: dr. Toma Živanovič, Beograd, dr. E. St. Rap-paport, Varšava, dr. Leon Sapinski, I. predsednik najvišjega sodišča v Varšavi dr. Dragoljub Arandjelovič, Beograd, II. podpredsednik kongresa, dr Štefan E. Bobčev, Sofija, I. podpredsednik kongresa, dr. Karel Laštovka, in. podpredsednik, Bratislava. letnica učenega rastlinarja Pretesen je prostor, da bi mogli našteti in zadosti oceniti vse, kar je storil prof. Paulin v svojem nad polstoletnem delu. Od 1881. 1. dalje se je namreč bavil s proučevanjem kranjskega razstlinstva in je ob javil nad 50 različnih del o tem predmetu. Mimo tega je izdal znamenito herba-rijsko zbirko »Flora exsiccata carniolica«, v kateri je dosedaj izšlo okoli 2000 rastlinskih vrst v desettisočih primerkih. Sodeloval je pri najrazličnejših znanstvenih zbornikih o rastlinstvu, da omenimo le znamenito Hegyjevo delo »Illustrierter Flora von Mitteleuropa«, Pozabiti ne smemo njegove učne knjige »Rastlinstvo« za nižjo gimnazijo, o kateri gre še danes glfus, da je bila ena najboljših učnih knjig. Po tej prvi slovenski rastlinski knjigi so se učili dolga leta rastlinstva srednješolski dijaki. Jubilant je obilno sodeloval tudi pri najem največjem jezikovnem delu Pleteršni- * kovem slovarju in je nabral ogromno zakladnico slovenskih rastlinskih imen. V rokopisu ima prof. Paulin pripravljeno izčrpno delo »Imenik rastlinstva«. Kot rast-linar je jubilant prepotoval vsak^ kotiček naše dežele in prav upravičeno rečemo, da jo pozna kakor vrtnar svoj vrt. Svež in SU snuje še danes naprej svoje delo, ponosen na svoj botanični vrt, ki se lahko kosa z mnogim sličnim vrtom v tujini in je le malo botaničnih vrtov, ki bi mogli tako popolno podati floro svoje dežele. Jubilantu želimo z vsem narodom, da bi še mnogo let deloval med svojimi ljubljenkami rastlinami sebi v veselje, nam Da » pouk in ponos Bernard Perko f Ljubljana, 28. septembra Umrl je po daljšem trpljenju upokojeni železniški uradnik g. Bernard Perko. Miren je bil, značajen, vedno odločno narodno zaveden. Zaradi vseh teh svojih lepih vrlin je imel mnogo prijateljev, mnogo spoštovalcev. Zlasti so mu vedeli ceniti osebno plemenitost oni njegovi znanci in tovariši, ki so ga poznali v službi in življenju predvojnih let. V tisti dobi, ko se je marsikdo uklonil nemškemu gospostvu za sam ljubi vsakdanji kruh, je bil Bernard Perko kot železniški uradnik vedno cel slovenski mož, zvest Sokol. Rodil se je 13. junija 1870 v Poljčanah pri Zagradcu na Dolenjskem. Revna domača hiša mu ni mogla dati razen poštenja ničesar na pot. Z zgledno pridnostjo in trdno voljo se je pfebil skozi šole, nakar je bil sprejet v službo pri južni zelez-rJci. Bil je dalje časa načelnik postaje v Sežani, nazadnje pa na Vidmu-Krškem, nakar je bil še v službi pri direkciji. Za pokoj si je uredil idilično domačijo v Povšetovi Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. venščine. V 1. 1880. je bil suplent na ljubljanski realki, od 1881 dalje pa profesor na ljubljanski gimnaziji do 1910. 1., ko je bil po 30 letih službe upokojen. L. 1886. je prevzel po profesorju Valentinu Kon-šku vodstvo botaničnega vrta v Ljubljani, ki ga je našel v prav žalostnem stanju in je sličil bolj zelenjadnemu vrtu _ kakor znanstvenemu zavodu. Upravičeno je tožil prof. Paulin 1912. 1. v »Carnioli«, da je obsegala vsa zbirka rastlin komaj 312 vrst in 5 znanstvenih knjig še iz zapuščine profesorja Hojnika. Krepko se je oprijel profesor Paulin dela in že leta 1910. navaia znanstveni katalog ljubljanskega botaničnega vrta 6412 različnih vrst. S pridom je zamenjaval prof. Paulin z najodličneišimi znanstvenimi instituti vsega sveta semena iz botaničnega vrta ter je tudi po upokojitvi še nadalje vodil to važno znanstveno postojanko vse do 1920. 1., ko ga je bivša pokrajinska vlada reaktivirala v činu ravnatelja botaničnega vrta. Neštete ure je žrtvoval učenjak dnevne tej ustanovi in se tudi ni strašil denarnih žrtev, saj je bil botanični vrt do pred vojne do-tiran s prejemki, kakor so jih ustanovili sto let poprej. Za njegovo delo pri raz-iskavanju kranjske flore ga je imenovalo Muzejsko društvo 1. 1919. za častnega člana Višek svojega delovanja kot učitelj rastlinstva je dosegel prof. Paulin po vojni, ko je od 1. 1921. več semestrov predaval na univerzi sistematsko botaniko. Po 50 letih plodonosnega znanstvenega delovanja je bil prof. Paulin 1931 upokojen kot ravnatelj botaničnega vrta. Vendar pa še tudi danes, kadar le more, pohiti med svoje ljubljence tja na Ižansko cesto. Ljubljana, 21. septembra Stanovalci gramozne jame od Vodovodni cesti so v velikih skrbeh, kam se bodo morali preseliti s svojimi barakami, ker je ve« kompleks jame določen za stavbi-šče nove osnovne šole za bežigrajski okraj. V tej jami, iz katere je svojecas.no <>hci-na kopala pesek in ki men kakih 40.000 m*, so si varčni in marljivi mali ljudje zgradili 67 barak z lastnimi prihranki in deloma s pomočjo posojila, ki ga jim je preskrbela mestna občina pn Mestni hranilnici. Občina sama je zgradila dve baraki za 79 oseb, v privatnih barakah pa je bilo 183 oseb, tako da je delavska kolonija v Gramozni jami štela 362 stanovalcev. Pričakujejo, da bo selitev barak prevzela na svoje stroške mestna občina in da jih bo prestavila v »Sibirijo«. Nova šola za bežigrajski okraj, ki šteje že sedaj nad 8000 duš, je nujno potrebna. Otroci morajo zdaj hoditi v Šiško ah v mesto. O tem, ali se bo na tem svetu gradila šola ali ne, bo sklepal občinski svet na petkovi seji. Vsekakor pa so podrobni načrti že gotovi in so stroški proračunani na 6 milijonov dinarjev. Bežigrajsko prebivalstvo upa, da bo temeljni kamen položen mogoče že to jesen. Pozdravlja in po* ljublja Te - VERONIKA lenju. L. 1909. Je po Študijah v Celju vstopil v službo pri državnih železnicah ter služboval kot prometni uradnik v Kranju, Volčji dragi in na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani, v letih 1918. do 1920. pa kot načelnik postaj v St. Petru pri Gorici in Kranju ter kot prometni kontrolor pri obratnem nadzorstvu državnih železnic v Ljubljani. Odtod je bil 1. 1920. po službeni potrebi premeščen v Vinkovce in na glavni kolodvor v Zagrebu, od koder se je 1. 1921. vrnil v Celje kot komercialni zastopnik državnih železnic. Po podržav-ljenju Južne železnice je vršil več let službo kot pomočnik šefa prometne službe v Ljubljani in Celju, nato pa je bil imenovan za transportnega kontrolorja v Celju. Novemu g. načelniku, ki slovi po svoji vsestranski strokovni naobraženosti in ima v vseh panogah železniške službe kot odličen uradnik bogate izkušnje, iskreno čestitamo k imenovanju. Prepričani smo, da bo vodil celjsko postajo k nadaljnjemu procvitu v dobrobit mesta Celja in železniške uprave. Dodeljeno železniško osobje z zaupanjem pričakuje tudi od svojega novega šefa dobrohotno in strogo pravično postopanje, ki ga osobje za svojo iz- JUTRI! »ELITNI KINO MATICA« SAMO dE DANES!! Znameniti film češkega režiserja Machatega EKSTAZA V glavnih vlogah ZVONIMIR ROGOZ Heda Kiesler, Aribert Mog Predstave ob %8. in %10. uri Dopolnilo najnovejši Paramoun-tov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 redno težko službo v teh časih tako zelo potrebuje. G. načelniku Vranjeku že-Hnro na nov«m mestu mnogo uspehovl Bodoča dela v strugi Ljubljanice Ljubljana, 21. septembra Betonska dela v Ljubljaničini strugi so končana in do sredi oktobra bo Ljubljanska stavbna družba izvršila še ostala, v Srogramu določena regulacijska dela. Lnoge zanima, kdaj bo kolavdacija teh izvršenih del in kako bodo strugo očistili vse navlake in sive ilovice. Dan komisijskega ogleda betonirane Ljubljaničine struge bo določilo ministrstvo javnih del, ki bo h kolavdaclji odposlalo svojega delegata. Kolavdacija bo šele pomladi. Zdaj po končanih delih bodo v gornjem delu betonirane struge kakih 30 m od trimost-ja zgradili nekaj metrov visok betonski jez, ki bo zadrževal vodo in vso nesnago. Ce bo voda močno narasla ob velikih nalivih, se bo čez jez zlila po strugi in bo tako čistila betonska tla Sivo ilovico, ki sedaj tvori razne jezove po betonskih tleh, bodo tudi odstranili. Nadaljnja regulačna dela so določena še za dobo 4 let. Prihodnje leto bodo začeli betonirati strugo od frančiškanskega mostu dalje do višine na Bregu, kjer_ stoji Tavčarjeva hiša. Naslednje leto, 1935. bodo zbetonirali dno struge do Trnovskega pristana in 1936 zadnji del od pristana do »Špice«. Ta gornji del bo tvoril športno pristanišče, spodnji del pa tovorno pristanišče, ki bo primerno urejeno. Naposled bodo 1937 začeli graditi velik jez pri cu-krami. Imel bo dvoje zatvornic, ki bosta avtomatično funkcionirali. Kakor hitro bo začela voda naraščati, se bosta zatvornici sami znižali po posebni napravi. Zatvornici bosta izdelani iz močnih železnih ploč. Načelnik hidrotehničnega oddelka v ministrstvu javnih del inž. Pantič je danes imel daljšo konferenco s podžupanom profesorjem Evgenom Jarcem o vprašanju nadaljnjih prispevkov države k regulaciji Ljubljanice. Doslej je država k tem stroškom prispevala eno tretjino, drugi dve pa mestna občina, banovina in odbor za osuševanje Barja. Nove smernice našega učiteljstva _ _ m i 1 • __I _ I Irl U /-» ril Izprememba na celjskem kolodvoru Celje, 21. septembra. V časopisju je bilo pred dnevi objavljeno, da je bil z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog prometnega ministra postavljen za poverjenika prometno-komeroialnega oddelka v Ljubljani g. Rudolf Jakhek sef postaje v Celju, za šefa postaje v Celju pa g. Janko Vranjek, višji prometni kontrolor v Celju. r, j .t Dosedanji šef celjske postaje g. Kudolt Jakhel se je rodil 1. 1876. v Novem mestu. Gimnazijske študije je dovTŠilL 1898. v Ljubljani in vstopil januarja 1899. v službo pri Južni železnici. Po dovršenem brzojavnem tečaju v Mariboru je služboval do aprila 1. 1900. v Račjem-Framu, potem pa je bil, kakor toliko zavednih slovenskih uradnikov, premeščen na Tirolsko, kjer je služboval 5 in četrt leta v Franzensfeste in eno leto in tričetrt v Boznu. Slednjič mu je uspelo vrniti se v domovino. V februarju 1907 je prišel v Maribor, odkoder je bil januarja 1911 zaradi raznih nacionalnih nastopov premeščen v Matzleins-dorf. Vendar pa se mu je posrečilo to premestitev ukiniti in aprila 1911 je prišel v Ljubljano, od koder je bil septembra 1913 imenovan za šefa postaje v Zalogu. Po izbruhu svetovne vojne je zrasel v Zalogu ogromen vojni kolodvor, ki ga je g. Jakhel organiziral in vodil. V začetku 1. 1917. pa je bil denunciran, premeščen v Gradec in tam postavljen pred vojno sodišče. Ovadba sicer ni imela uspeha, vendar pa mu je bil povratek v domovino onemogočen do prevrata. Po vojni se je vrnil v Ljubljano, kjer je služboval kot referent za nezgode. Januarja 1919. je bil imenovan za šefa postaje v Celju. To službo je opravljal skoro 15 let Gosp. Jakhel uživa sloves izvrstnega uradnika ter strogega, toda vseskozi pravičnega šefa. Poleg neomajnega naprednega in nacionalnega prepričanja ga diči tudi velika družabnost V času svojega delovanja v Celju si je pridobil širok krog iskrenih prijateljev, ki mu želijo ob novem imenovanju mnogo novih uspehov in pravega zadovoljstva Novi šef celjske postaje g. Janko Vranjek, ki je prevzel v torek svoje mesto, je celjski javnosti znan kot neumoren nacionalni delavec. Doma je iz Št. Ilja pri Ve- Ljubljana, 21. septembra V nedeljo bodo zborovali v Celju predstavniki učiteljskega stanu, ki je organizirano v JUU. Zborovanja se bo udeležil upravni odbor za dravsko banovino, ki mu načeluje g. Dimnik, nadzorni odbor, ka mu načeluje g. Ivanjšič iz Šentjurja ob Ščavnici, ter predsedniki vseh sreskih društev, ki jih je v naši banovini 33. Sestanek 6e bo začel ob 8. uri na deški okoliški osnovni šoli, spored pa je naslednji: Situacijsko poročilo bo podal predsednik g. Ivan Dimnik. O glavni skupščini, ki se je vršila letos v Ljubljani in je bila zaradi deljenih mnenj zaključena predčasno, bodo poročali oni člani, ki so sodelovali v odsekih kot zastopniki učiteljstva iz dravske banovine. Po tem poročilu bo zbor predsednikov, kot predstavniki vsega organiziranega članstva iz svojih srezov, stavil predloge za ureditev razmer iz zamotanega položaja. Zbor bo pretresel tudi nova pravila in pa skupščinski poslovnik, ki naj bo v bodoče kot regulator za miren in dostojen potek vseh nadaljnjih skupščin JUU. Vprav pomanjkanje pravilnika Je eden glavnih vzrokov, da je prišlo na skupščinah do neljubih motenj. S poslovnikom pa bo imelo predsedstvo v rokah potrebne mere, da obdrži potek skupščine na taki višini, ki bo vredna dostojanstva učiteljskega stanu. Razgovor bo postavil tudi enotne smernice za javno udejstvova-nje učiteljstva. Načelne smernice naj dosedanje javno udejstvovanje našega učiteljstva še bolj oplodijo. V tem pravcu se bo gibal tudi razgovor o delovnem programu za sreska društva JUU za prihodnje poslovno leto 1933-34. Sekcija za dravsko banovino je izdelala tudi posebne predpise za poslovanje stanovskega razsodišča. Predlog bo pregledal še predsedniški zbor, nakar bo dostavljen centrali v izvršbo. Za zaključno točko pa bo prišel na dnevni red še načrt predsednika Dimnika o ustanovitvi učiteljskih lig s posameznimi učiteljskimi organizacijami v slovanskih in nam prijateljskih državah.'Organiziranje lig je potrdila že tudi zadnja glavna skupščina, nedeljski sestanek pa naj vpelje to pomembno idejo v življenje. O učiteljskih ligah je »Slovenski Narod« 15. t. m. priobčil raz: govor z iniciatorjem g. Dtimnikom. Obilni spored, ki si ga je postavilo za nedeljsko zborovanje, kaže visoko aktivnost učiteljstva v naši banovini in ga prikazuje kot izredno marljivega in neumornega čini-telja v našem javnem življenju. Zato želimo popoln uspeh! Higienska razstava pojde po državi • • 1 • 1 v A____ £ a C1TA' Beograd, 29. septembra Ko je v ponedeljek naša kraljeva dvojica ogledovala vsedržavno higijensko razstavo. je zlasti kralj ponovno izrazil svoj* veliko zadovoljstvo zaradi te prekonstne prireditve in prepričanje, da bo obrodila najboljše sadove. Obenem pa je tudi obžaloval, da se razstava že zaključuje 20. t. m., češ, naj bi ljudstvo imelo vec časa, da si jo ogleda. Sprožil je misel, da naj b« razstava šla po vsej državi, da bi si jo s pridom moglo ogledati čim največje število prebivalstva. Jugoslovensko društvo za varovanje narodnega zdravja, ki je priredilo to prvo vsedržavno higijensko razstavo, je seveda, pravilno razumevajoč kraljeve besede kot priznanje, ki naj mu bo v i^dbudo za nadaljevanje svojega dela. takoj izjavilo, da bo napelo vse svoje moči, da se uresniči kraljeva želja, ki je prav tako iskrena želja vsakogar, ki mu je pn srcu kar najtemeljitejše zboljšanje zdravstvenega stanja našega naroda. Zato je predsednik Jugoslovenskega društva za varovanje narodnega zdravja, dr. Stevan Ivamc, izjavil sedaj, da je društvo že storilo svoje korake, da se sedanja prva vsedržavna higienska razstava izpremeni v — potovalno higiensko razstavo, ki bo kakor potovalna kmetijska razstava, ki je povsod, kamor je prispela, vzbujala največje zanimanje in dosegala najlepše uspehe, v posebnem vlaku šla po vsej državi, v Jugoslovensko društvo za varovanje narodnega zdravja pa ima tudi še drugo ob-čekoristno zamisel: ustanovitev stalnega higienskega muzeja v Beogradu, ki bi bil nekaka sia.na higienska razstava, s katero bi bile združene tudi delavnice, v katerih bi se izdelovali raznovrstni higienski predmeti, ki se danes v največji men uvažajo z inozemstva. Tudi ta zamisel je g »tovo vredna vse pohvale in je le želeti, da bi se mogla čim prej ustvariti. Vsedržavna higienska razstava se ni zaključila danes, temveč ostane odprta do 24 t m Obide je zlasti v zadnjih dneh Izredno velik in bi bil gotovo tudi še dalje toda se rok zatvoritve ne more dalje odlagati, ker se na tehnični fakulteti prično predavanja KULTURNI PREGLED 60-let nt ca Maksa švabinskega Te dni je slavil 601etnico svojega rojstva češki slikar in grafik Maks Svabinsky, ki je ob koncu preteklega stoletja z Janom Preis-lerjem in Antoninom Slavičkom ustvaril starejšo češko moderno. Rodil se je 17. septembra 1873 v Kromerižu in je kazal že kot dijak izredno nadarjenost za risanje in slikanje. Ni bilo nič čudnega, da je po končani realki odšel 1891. v Prago in postal na slikarski akademiji učenec sanjavega slikarskega filozofa in alegorika Maksa Pirnerja, ki mu je za vse življenje vcepil nekaj nagnjenja do alegorije in pobega v deželo sanj. Pol eg Pirnerja pa je vplival nanj v tem času Jjlij Marak kot mojster radiranke in ljubitelj narave, na katero je Švabinskega navajal tudi študij angleškega prerafaelitizmi. Prvo dobo njegovega ustvarjanja označuje neko izrazito mehko, lirično gledanje na vse stvari, ki se je uveljavljalo tudi v njegovih portretih te dobe (Vrchlickv. Maeterlinck, Goli itd.) in zlasti v velikem zaključnem delu »Uboga pokrajina«, ki ga imenujejo češki pendant k Chavannesovim »Ubogim ribičem«. V drugi dobi po 1. 1900 ee oglaša v njegovih delih, ki so pretežno portreti, skupinske slike, akti in grafike, bolj realna, psihologizirajoča, izpovedujoča in strastna nota. kot logični zaklj-iček te dobe pa ?e smatrati veliko olje »V kraljestvu miru« (1922). V naslednji dobi ga zanima predvsem narava, ki jo po dolgih detajlnih študijah poda alegorično v vsej njeni rodovitnosti v siloviti »Žetvi«. V tem času se oglasi v njem še močneje nego kdaj prej ljubezen do tradicije, do starih mojstrov, Manesa in Benečanov, zadnji preobrat pa ga povede spet v duhovni svet. kjer ustvari »Janeza Krsfcnika«, >Oznanjenje« itd. Lansfco leto je priredil v Pragi razstavo svojih izbranih del in na tej razstavi je bilo opaziti najočitneje, kako je šel vse življenje po trdno določeni poti svoje mladosti, ne da bi se ukvarjal z umetnostno problematiko 20. stoletja V svojem 60. letu je še čil in krepak kakor v najboljših moških letih in marljivo ustvarja dalje. m^fr Puškinov rokopis v Beogradu. Prof. Jovan Maksimovič, ki si je pridobil dober sloves kot prevajalec iz ruščine, proučuje ta cas zanimivo najdbo: 28 strani izvirnih del pesnika Aleksandra Puškina. Ta rokopis mu je dal kot strokovnjaku v pregled uradnik v zunanjem ministrstvu Miodrag Obradovic, ki ga je prejel od svojega očeta, ta pa spet od svojega očeta, ki je bil trgovec in se je ope-tcvano mudil po poslih v Ru9iji. Kakoje ta prišel do Pjškinovih originalov, se bržkone ne bo dalo več ugotoviti, morda jih je sam kupil v Rusiji. Med drugimi stvarmi je v tej zbirki tudi izviren prepis »Ode na boga Bakha«, ki eo ga smatrali doslej za izgubljenega. Druga razstava slovanskega tiska v Pragi. Nedavna prva razstava slovanskega tiska v Pragi je imela velik uspeh, ki se kaže med drugim v tem, da vidiš danes po javnih lokalih prestolnice ob Vltavi mnogo več slovanskih časnikov in revij nego prej. Opogumljeni po tem uspehu, so ee prireditelji te razstave odločili, da otvorijo 30. t. m. drugo razstavo te vrste, ki bo trajala 14 dni in bo vstop vanjo prost. Prosijo uredništva in izdajatelje vseh slovanskih dnevnih, strokovnih, umetniških in drugih listov ter revij, ilustriranih in neilustriranih, da jim pošljejo po en izvod na naslov: II. Vystava slovan-skych časopisu v Praze XII. (Dum zeme-delske osvety) Slezska ul. 7. Karel Capek je dovršil nov roman, »Meteor« Opisuje usodo ponesrečenega preko-oceanskega letalca in izide istočasno v če-ščini in nemščini. Nagrajena češka lirika. Žirija, ki eo io sestavljali F. X. Salda, Albert Viskočil m Be-dfich Fučik. je priznala prvo nagrado Me-lantrichove založbe v Pragi v znesku 10-000 čeških kron pesniku Janu Zahradnički za njegovo lirično zbirko »Jaseni«, drugo nagrado (5000 Kč) na pesniku Františku Hru-binu za zbirko »Spev iz daljave«. Zahrad-niček je doslej izdal že dve zbirki lirike, Hrubin pa nobene. Žirija je obenem priporočila založbi, naj izda češki prevod Bau* delairovih »Cvetk zla«, ki ga je oskrbela Svata Kadlecova. ,.. šest stoletij angleške literature. V zalozbi Blackie je izdal R- F. Patterson ob sodelo-55S^menitib književnih historikov m kritikov knjigo >Six Centunes of English Literature«, ki predstavlja doslej na,polnejšo delo o angleški književnosti od Lhan-cera do Ruperta Brooka. Poleg pregledov posameznih književnih dob, obsega knjiga biografske podatke, važnejše kritike in podobno o kakšnih 400 glavnih anglesk.h pi-sateljih in 370 mani važnih. Knpga je tudi izredno bogata antologija angleške proze ra poezije šestih stoletij. Drobne vesti. V veliki berlinsk trgovini starin Goldmann & Ca *> odkrili '*eliko tatvino umetniških slik. Neki sluga, ki je po vsej priliki pobegnil na Holandsko je odne-sef nič manj nego 38 oljnatih s ik slavnih modernih mojstrov, med njimi Libermanna Corintha, Slevogta, Renoira. - Te dni je proslavil francoski glasbeni svel 2001etniro smrti Francoisa Couperina, kije £ «W sodobnikom Rameaujem dvignil francosko klavirsko glasbo do viška ra vplival odločilno na razvoj klavirske glasbe sploh, bam Bach, s katerim sta si bila velika prijatelja, je črpal iz njegovega dela. _ Provincialm muzej v Valladolidu je španska vlada pretvorila v centralni narodni muzej za špansko cerkveno umetnost. - Slovita ruska igralka ga. Knipper - Cehova je pnpravila veliko izdajo svoje korespondence e svojim možem, pisateljem Antonom Cehovim. — v Mosvi je umrl Jurij E. Konus, učenec ra pri- jatelj CajkovSkega, profesor glasbe na moskovskem konservatoriju in plodovitskla-datelj ter glasbeni pisatelj. - V Stratfordu, rojstnem kraju Williama Shakespearea, so uprizorili ciklus njegovih del v popolnoma modernistični obdelavi. »Macbeth« se odigrava n. pr. na nekem bojišču iz svetovne vojne in igralci so nastopali v temu ustrezajoči opremi: s puškami, ročnimi granatami in plinskimi maskami. - V moskovskem .-srednjem muzeju za literaturo eo odknli doslej popolnoma neznane rokopise grofa Leva Tolstega in okrog 130 njegovih pisem. — H jdožestveni teater v Moskvi je otvoril novo zimsko sezono s »Čudakom« Afigenova. To je bila 350. predstava te igre. — Franc Molnar je odklonil javno uprizoritev svoje nove tragikomedije »Čudo v gorah«. Vzrok je v tem, ker bodo to delo snemali najprvo za zvočni film v angleški verziji. — V Pragi bodo snemali nov film, ki bo prikazal življenje, srečo in tragiko velikega skladatelja Bedricha Smetane. Libreto je napisaJ Bedrich Bjelohlavek, glasbo, ki se ne na-slania skoraj nič na Smetanovo glasbo, je zložil Otokar Jeremiaš. režijo bo vodil via-dislav Vančura. - V zapuščini Jožefa W«n-ziga v Masa ry ko vi realki v Pragi so^nli izvirni tekst k Smetanovi operi »Libuši« iz l. 1866. Tekst je nemški. __ k Vodnikovi dntžbl .■ »JUTRC c št 222 - Domače vesti ♦ Zahvala pofjske delegacije. Ban dr. Drago Marnšič je prejel tole brzojavko: »Izvolite, g. ban, sprejeti izraze naše globoke in iskrene hvaležnosti za prisrčni sprejem, ki nam je bil na viden način prirejen pri prihodu v belo Ljubljano, kakor po vsej vaši lepi banovini. _ V imenu poljske delegacije: Makovski.« — Podpredsednik. senata dr. Fran Novak pa je prejel naslednjo brzojavko iz Snbotice: »Ko zapuščamo vašo drago in prijateljsko zemljo, čutim prijetno dolžnost, da vam pošljem dragi tovariš, našo najiskrenejšo zahvalo za vse, kar ste storili za tako veličasten sprejem poljske parlamentarne delegacije v beli Ljubljani in v drugih vaših, divnih krajih. _ Bogucki.« ♦ Podpredsednik danske vlade na Jadranu. Kakor javljajo iz Splita, je prispel na naš Jadran podpredsednik danske vlade Henrik Lorang, ki se bo nekoliko časa mudil v našem Primorju. ♦ Obisk inozemskih arheologov. Na arheološko ekskurzijo, o kateri smo že ponovno poročali, bodo prispeli arheologi iz mnogih evropskih držav 27. t. m. preko Budimpešte na naše ozemlje. Med njimi so zmani učenjaki, kakor geolog in arheolog dr. Unverzagt iz Berlina, ki je že sodeloval pri arheoloških raziskavah v Južni Srbiji, »adalje znani arheologi: dr. Tompa iz Bu-»ffrnpešte, prof. Sain iz Oxforda, Redford iz Londona, Vogt iz Curiha in drugi. Kakor že znano, so naši arheologi izbrali poseben odbor, ki bo goste sprejel in vodil po naših arheološko posebno važnih pokrajinah. V tem odboru je tudi ljubljanski vseučiliščni profesor dr. Saria. •» Pokojni Josip Mikuličič, naš častni peruanski konzul, ki je kakor smo že poročali, v visoki starosti 78 let umrl v Zagrebu, je spadal med one naše redke rojake, ki so si v tujini kot navadni delavci pridobili milijone. Josip Mikuličič pa ni nikdar pozabil na svoj domači kraj, na primorsko Kostreno in je mnogokrat izdatno pomagal svojim revnim rojakom. Velike podpore je naklonil tudi zagrebški ljudski univerzi. Posebno velike pa so njegove zasluge za naše izseljenstvo, kateremu je bil najboljši vodnik in tudi pomočnik v raznih težavah. ZA PELLOVERJE PRISTNA ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1 259 ■* Iz gozdarske službe. Premeščeni so: za inšpektorja v 3. skupini 2- stopnji k oddelku za gozdarstvo v ministrstvo za gozdove in rudnike inž. Živan Simonovič, ravnatelj gozdnega ravnateljstva petro varadinske imovne občine v Sremski Mitrovici, za višjega svetnika v 4. skupini 1. stopnje h ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani inž. Cirn-feld, višji gozdarski svetnik in upravitelj gozdarske šole v Mariboru; za višjega svetnika ministrstva v 4. skupini 1. stopnje na oddelek za gozdarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike inž. Andrija Paršič, vodja ravnateljstva za gozdove na Sušaku. ♦ Emigrantski kongres se bo vršil v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice v nedeljo ob pol 10. Potrebne legitimacije za znižano vožnjo se dobijo pri vseh emigrantskih društvih izven Ljubljane. + Izlet na razvaline čušperskega gradu. V nedeljo 24. t. m. priredijo Društva kmečkih fantov in deklet iz škocijana pri Turjaku, Ponikve, Zapotoka, Velikega Osolni-ka, Zelimlja, Št. Jurja in vsa ostala bližja društva velik izlet na čušperski grad. Zbirališče bo ob 9. dopoldne v Malih Liplenjah pri tovarišu Josipu Severju, gostilničarju. Oddaljenejši izletniki pa naj se pripeljejo z vlaki na postajo čušperk, od koder je še pol ure peš do razvalin. Vlak prispe v Čušperk ob 7. zjutraj. Na razvalinah bo govoril o zgodovini tega gradu delegat Zveze kmečkih fantov in deklet. Vabimo vse naše prijatelje in prijateljice, da se v čim večjem številu udeleže tega izleta. ♦ Promet izletniškega vlaka na Dolenjsko. V nedeljo 24. t. m. bo vozil izletniški vlak Ljubljana-Karlovac in obratno po že objavljenem voznem redu. Občinstvo se opozarja, da je obstoj tega izletniškega vlaka odvisen od zadostne frekvence, zaradi česar priporočamo, da se izletniki poslužujejo tega vlaka. V primeru nezadostne frekvence, se bo ta izletniški vlak stalno ukinil. Izletniški vlak na Gorenjsko pa je vozil v nedeljo 17. t. m. zadnjikrat in torej v nedeljo 24. t. m. ne bo vozil več. ♦ Dom gimnastike v Zagrebu. Po sklepu uprave savske banovine so začeli graditi v Zagrebu veliko in moderno urejeno gimna-stično dvorano, ki bo služila fizični vzgoji mladine vseh zagrebških srednjih šol, istočasno pa tudi zagrebškim sokolskim društvom. Zgradba, ki jo je odlično zgradijo podjetje g. inž. Franje Dedeka iz Ljubljane, je že pod streho in bo slovesno otvor-jena letos 1. decembra, na praznik narodnega zedinjenja. Pri pomanjkanju primernih prostorov v šolskih zgradbah je ta gimnastična dvorana zelo velikega pomena. ♦ Slaba sezona zagrebškega mestnega kopališča. Zagrebško mestno kopališče na Savi je zaprto in so mnogi uslužbenci, ki so bili tam zaposleni med sezono, ostali brez posla. Letošnja sezona je bila sploh slaba, ker se je pozno začela in ker je baš nedelje zaporedvma kvarilo slabo vreme. Na vstopninah, ki so bile letos malo večje, se je nabralo za okrog 230.000 Din manj kakor lani. ♦ Zastrupljen sir. V Požarevcu se je dogodilo v zadnjem času več primerov nevarnega zastrupljenja in ugotovili so, da je strupen sir, ki so ga prodajali na trgu neki okoliški kmetje. Zadnji žrtvi zastrupljenja sta finančna preglednika Štefan Kuborič in Anton Ogulin. Po naporni patrulji sta se zatekla v neko gostilno, da bi se najedla. Ker ni bilo drugega pri hiši, jima je gostilničar prinesel sira, ki ga je nekaj ur prej kupil na trgu. že na povratku iz gostilne sta občutila hude bolečine v želodcu in sta se komaj privlekla do svoje postaje. Nadzornik je oba takoj odposlal v bolnišnico, kjer pa je Kuborič tekom noči umrl. dočim so Ogulinu, ki je bil močnejše konstitucije, zdravniki rešili življenje. Ugotovili so, da so vsebovale količine za-vžitega sira neko posebno, še neugotovlje-no vrsto strupa, že po prvih primerih zastrupljenja so uvedli natančnejšo kontrolo -živil in zlasti sira, ki ga prinašajo okoliča-li na trg. Po mestu se zatrjuje, da nekate- •: kmetje v pospešitev procesa širjenja Tflhliajo — kuščarje. Spečejo jih, potem .i sirote v prah in tega vsipajo v mleko, da se naglo sesirl. Koliko je na tem resnice, bo ugotovila preiskava, ki se je razširila na vso okolico. ♦ Požari v ptujskem okraju. V zadnjem času je bilo spet več požarov v ptujskem okraju. Tako je gorelo v eni zadnjih noči pri posestniku in trgovcu Horvatu Alojzu v Gorišnici, ki mu je ogenj uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Razen te. ga je postalo plen ognja šest voz krme, 2 voza slame, več vozov in gospodarsko orodje. Ogenj je nastal v kolarnici iz nepojasnjenega vzroka. _ Prav tako je gorelo pri posestniku Pihlerju Francu v Gru-škavjo, kateremu so uničili plameni leseno hišo, krito s slamo. Vzrok požara pa je neznan. — V noči na 18. t. m. pa je nastal požar pri posestniku čihalu Juliju na Hajdini pri Ptuju, kjer je zgorelo stanovanjsko poslopje. • Napad iz zasede. Posestniški sin Jožef Toplak iz Dornave se je vozil nedavno ponoči na kolesu v družbi s polbratom Laj-hom Francem, krojačem iz Dornave, od Sv. Marjete proti Moškanjcem. V bližini Gorišnice pa sta se nenadno pojavila iz koruze dva moška, oborožena z ročicama, in se spravila brez besede na Toplaka, ki sta ga nevarno pretepla. Eden napadalcev, v katerem je Toplak spoznal Emeršiča Mihaela, hlapca od Sv. Barbare je svojo žrtev vrgel po tleh in jo hotel zabosti z nožem, kar pa je preprečila neka ženska, ki je v kritičnem trenutku prišla mimo. Oba napadalca sta nato pobegnila. Kot drugi napadalec je osumljen Stepišnik Štefan, posestniški sin iz Gorišnice, ki pa zanika, da bi bil sodeloval pri napadu. * Pol ušesa mu je odgriznil. Preteklo nedeljo je bila skupina fantov iz Zabov-cev in Spuhlje v gostilni pri Kuharju v Brstju. Med fanti je bil tudi malo omejeni Cvetko iz Spuhlje, iz katerega so se norčevali fantje iz Zabovcev. Za fanta pa se je je zavzel Merkaž, posestnik iz Spuhlja, zaradi česar se je razvil pretep, v katerega je posegel posestniški sin Franc Korošec iz Zabovcev s tem, da je vso družibo porinil skozi vrata na dvorišče. To pa je Mer-kuža razjezilo, da je skočil Korošcu za hrbet in mu odgriznil skoro pol desnega ušesa. Razen tega je ogrizel po rokah še fante Kristoviča in Obrana. ♦ Vse kače niso gadje. Prejeli smo: »Jutro« je poročala o »svojevrstnem rekordu« g. Ferda Zadražnika, češ da je spravil letos s sveta nič manj kakor 122 gadov (med njimi 5 črnih) in 5 modrasov, ki jih je nalovil v okolici Kranja in da je najlepša dva gada, dolga 130 cm (z Brda) in 122 cm s Šmarje t ne gore, poslal meni. Resnici na ljubo ugotavljam: i. da noben gad ni daljši od 80 cm; 2. da gadje sploh ne Žive v ni-žavah (okrog Kranja), ampak samo visoko v planinah; 3. da g. Zadrainik očividno ne pozna naših nestrupenih kač smokulje in kobranke, ki žive v velikih množinah v »njegovem lovišču« in da torej ni čudno, da je proti njihovemu »strupu« imun; 4. da sta bil! iz Kranja poslani mi kači smoku-lji in 5. da je Zadražnik torej pobil 122 nestrupenih kač, za kar po mojem mnenju ne zasluži nobene nagrade, pač pa grajo, ker pobija po nepotrebnem nedolžne živali, ki jih niti ne pozna. — Dr. A. šerko. ♦ Zasledovanje razbojnikov v beograjski okolici, kjer je bil umorjen orožniški ka. plar Radivojevič, doslej še ni imelo nobenega uspeha in se vedno bolj potrjuje mnenje, da je vse zadnje zločine zagrešil s svojimi pomočniki ubegli kaznenec Mili-sav Sušič. Preiskovalnemu sodniku se je sedaj javila žena nekega vaškega redarja, ki trdi, da je pred nekaj dnevi govorila z razbojnikom Sušičem. Srečal jo je v mraku blizu vasi ter ji naročil, naj vsem pove, da je ob tem in tem času govorila s hajdukom Milisavom Sušičem. Ponujal ji je tudi denar, a se je žena ustrašila in zbežala nazaj v vas. Pravi, da je o srečanju doslej molčala, da ne bi imela kakih sitnosti. Po umoru orožnika so zaprli nekaj ljudi iz bližnjih vasi, ki so bili nekdaj v zvezi s pred nekaj leti obsojenimi razbojniki, ki jih je vodil neki Golubovič. Prebivalci so prepričani, da ti ljudje niso krivi zadnjih zločinov. Po truplo umorjenega orožnika Radivojeviča je prišel njegov oče iz Smedereva. Vaščani so nesrečnemu očetu izrazili svoje sožalje ter mu zatrjevali, da je bil njegov pokojni sin zvest čuvaj njihove imovine. * Tovarna Jos, Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u_ Odlična posetnika Narodne galerije. Včeraj popoldne sta obiskala Narodno galerijo grški princ Nikolaj in bavarski princ Albrecht, ki sta se vpisala tudi v knjigo obiskovalcev. Posebno sta se zanimala za slikarska dela. Pripeljala in odpeljala sta se z Bleda z avtomobilom. V prostorih Narodne galerije sta se mudila celo uro. u_ Dar poljskih gostov za ljubljanske siromašne otroke. G. Anton Bogucki, pod. predsednik poljskega senata je izročil pred odhodom g. dr. Franu Novaku 500 zlotov (okrog 4000 Din) za siromašne otroke mesta Ljubljane, Znesek je izročen g. županu. Komandant, pomočnik in načelnik štaba dravske divizijske oblasti sprejemajo stranke od 9.30 do 10.30, ostali referenti pa od 10. do 12. ure. Sprejemanje vojaških osebnosti od 10. do 11. ure. Upravni predstavniki se sprejemajo v vsakem času. u— Odhod avstrijskih regulacijskih stro. kovnjakov. Po posebnem sporazumu med našo kraljevino in Avstrijo iz 1. 1926. nad-zoruje in vodi regulacijska dela ob Muri posebna mešana komisija, ki nato vsako leto pregleda izvršena dela. Komisija pod predsedstvom načelnika hidrotehničnega oddelka v ministrstvu javnih del inž. Pan-tiča je 18. in 19. t. m. pregledala, kakor smo že poročali, letos regulirano Muro od špilja do Gornje Radgone. Letošnji izdatki za regulacijo so znašali okoli 3,200.000 Din. Lani je predsedoval komisiji avstrijski delegat, letos pa jugoslovenski. Lani so Avstrijci povabili jugoslovenske člane v Gradec ter jim razkazali razne hidroteb-nične naprave, zlasti veliko hidrotehnično centralo v Perneggu. Letos so povabili naši člani avstrijske v Ljubljano, da so jim razkazali regulacijska dela v Ljubljanici. Inženjerji terenskotehnične sekcije so jim pojasnili vsa dela na podlagi načrtov, fotografij in tudi na licu mesta, člani avstrijske komisije so se včeraj dopoldne odpeljali na Bled in nato čez Jesenice domov. u_ Proslav© spomina septembrskih žrtev iz I. 1908. so se nadvse pričakovanje slovesno dovršile. Akcijski-odbor čuti prijetno dolžnost, da se javno najiskreneje HUBERTUS PLAŠČE od Din 160.— ter nepremočljive dežne plašče in pelerine od Din 100.— naprej za deklice in dečke pri FR. LUKIČ, LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA zahvali častnemu predsedstvu, vsem visokim prosvetnim in duhovnim predstavnikom, vsem sodelujočim društvom in kor-poracijam, pevskim društvom, mladini in vsem, ki s-o na kakršenkoli način pripomogli, da se je spominska slovesnost tako veličastno izvršila. Akcijski odbor za proslavo spomina septembrskih žrtev. u_ Krajevna organizacija JNS za šert-peterskj okraj hoče v jesenski in zimski sezoni vsestransko poživeti svoje delovanje. Vsi oddelki so izdelali podrobne programe ter se bo v etapnem izvajanju vršil kot prva prireditev v soboto 23. t. m. ob 8. pri »Zupančiču« debatni večer, na katerem bo govoril g. dr. Dinko Puc o občinskem gospodarstvu s posebnim ozirom na lokalne .potrebe in želje šentpeterskega okraja. Za člane udeležba obvezna, prijatelji in somišljeniki iskreno vabljeni. PRIJAVE ZA VELIKI FOTO-IZLET V ROGAŠKO SLATINO se še vedno sprejemajo v specijalni foto-trgovini JOŠKO 8MUC, Woifova ulica 12, dvorišče. 10244 u— »Kralj džungle« film ZKD v kinu Matici. Kaspa, nazvan »levji človek«, je sin angleškega raziskovalca divje vzhodne Afrike, umrlega na ekspediciji. Deček je bil edini, ki je ostal živ na ponesrečeni ekspediciji. Ostal je zapuščen v pustinji sredi divjih zveri. Levinja ga je dojila, dorasel je in iz dečka je postal mož orjak. Levi in divje zveri so ga ubogale kot pohlevne ov-čice. Kaspa pa jih je negoval, vodil in varoval pred zlobnimi ljudmi, ki so jih pobijali in lovili. Nekoč so Kaspo ujeli in z njim tudi večjo množino levov. Prepeljali so ga z levi vred v Ameriko, kjer so ga prodali v cirkus, ki je leva-človeka kazal po svetu kot čudežno bitje. Nekega dne je izbruhnil v cirkusu požar. Ljudje so bežali v paničnem strahu pred divjimi, pobesnelimi zvermi, ki so zbežale iz svojih kletk in napadale bežeče ljudi. Prav posebna atrakcijs je prizor, ko napade razjarjen tiger bežečo žensko, borba tigra in leva z ogromnim bikom. Skratka, tako napetih prizorov nismo še videli v nobenem filmu. Ta film z nemšKira dialogom bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici od danes naprej. Predstavi v petek in soboto ob 14.30 pri najnižjih cenah ZKD. Na željo številnih interesentov je redni vpis v DOPISNO TRGOVSKO ŠOLO v Ljubljani podaljšan do 22. t. m. Tudi za ta čas nudimo izjemne ugodnosti. 10236 u— Svidenje s Frančiško Gaalovo. Samo enkrat smo jo doslej videli v filmu »Paprika« in temperamentna, živahna Madžar ka se nam je vsem tako prikupila, da je nismo in ne bomo pozabili. Jutri nas bo zopet obiskala, zopet zabavala in nam prinesla mnogo veselja. S svojim zdravim, prisrčnim humorjem nam bo zopet pomagala preko križev, težav in vsakdanjih skrbi ter nam pokazala vedro, lepo stran življenja. Prišla bo s svojim partnerjem Paulom Horbigerjem iz »Paprike«, to pot v filmu »Pozdravlja in poljublja Te, Veronika«. Veselimo se je že danes in dobrodošla nam boj ARSENE LUPIN Velefilm po znanem gledališkem komadu Mauricea Leblanca v glavnih vlogah slavni John in Lionela Barrymore. Ameriški film v nemškem jeziku!! Danes ob 4., 7. in 9. v zvočnem kinu „1D E A L" u— Nov grob. Na Črnučah je po daljšem bolehanju umrl g. Mihael Podboršek, posestnik, hranilnični in občinski svetovalec. Pogreh bo jutri ob 15. Blag mu spomin! u— Vpisovanje vajencev na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani, šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani obvešča mojstre in vajence, da bo vpisovanje na obrtnih nadaljevalnih šolah v LJubljani v nedeljo 24. t. m. med 8. in 12. uro pri vodstvih posameznih šol, in sicer za mehanično-tehnične obrti na Ledini, Ko-menskega 19, za stavbne obrti na Grabnu, Cojzova cesta 5, za umetne in moške oblačilne obrti na Prulah, za ženske umetne in oblačilne obrti v šoli pri Sv. Jakobu in za vse druge obrti v splošni obrtni nadaljevalni šoli na Vrtači, kjer naj se letos vpišejo tudi brivci, frizerji in lasničarji, ker je ukinjena posebna obrtna nadaljevalna šola za brivce, frizerje in lasničarje, ki je bila doslej v Sp. šiški. šolski pouk se prične 1. oktobra. Podrobna navodila prejmejo vajenci pri vpisovanju. u_ Važno za starše srednješolcev. S 3. oktobrom bomo otvorili tečaje za posamezne učne predmete. Sprejemamo vse nižješolce po jako ugodni ceni. Informacije in vpis vsak dan od 9. do 10. dopoldne in od 3. do 4. popoldne v pisarni korepe-titorja, Pražakova ulica 8-II. Pripominjamo, da edino tu poučujejo sami profesorji in da naš zavod ni imel in nima z drugimi sličnimi zavodi nikakih zvez. u_ Zmajev steg skavtov v Ljubljani ima svojo redno letno skupščino 24. t. m. ob 10. v dvorani OUZD. Vabimo starše skavtov in prijatelje skavtizma. Za člane zbor v popolnih krojih ob pol 10. na realki strogo obvezen. »Bodite pripravljeni.« DOBER CVIČEK DOBRO KAVO 10230 pri Zalazniku — Ti damo! u_ Neosnovan očitek. Prejeli smo: Neki ljubljanski dnevnik je za nedeljsko proslavo spomina septembrskih dogodkov napisal očitek, da je akcijski odbor postopal enostransko, ko je vabil k sodelovanju pri tej proslavi. Ta očitek je povsem neosnovan in krivičen. Vabljene so bile z javnim oklicem v vseh ljubljanskih dnevnikih prav vse organizacije, da „ sodelujejo po zastopnikih, če pa se ni kdo odzval tem vabilom, nikakor ne zadene krivda akcij-skegao dbora. Toliko v pojasnilo javnosti. »PAN« Vtktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Šv. Petra cesta 22. 244 u_ Nalivi. Tu je zdaj doba jesenskega deževja, ki navadno v padavinskem pasu Bohinj-Ljubljana-Kočevje doseže v tem času celoletni maksimum, dočim v drugih padavinskih conah proti štajerski in zapa-du pade manj dežja. Oblačiti se je začelo že v sredo zvečer. Okoli 22.30 so padle prve kaplje in nato so se pojavljali vedno močnejši nalivi, cscbito pp polnoči. Do včeraj 7. zjutraj je v Ljubljani padlo 40.6 mm dežja. Okoli 7.15 se je za deset minut zjasnilo in takrat se je pojavil nad Golovcem aeroplan, s katerim se je vrnila ga. Nikitinova s sinom proti Zagrebu. Aeroplan je rezal smer nad golovškimi grebeni in se po nekaj minutah izgubil v gostih oblakih. Vse dopoldne je v presledkih močno lilo. Popoldne se je tu in tam zjasnilo, toda nad mesto je kmalu priplaval deževni oblak in zopet se je zlilo. Ljubljanica in njeni pritoki so že narasli. Pravijo, da bo ta deževna doba z malimi presledki trajala več dni. Hudi nalivi so bili tudi v Zagrebu, kjer je padlo do zjutraj 46 mm dežja. Pohleven dež je bil na štajerskem. V Mariboru je padlo le 6 mm dežja. u_ Gradbena zaščita Barja. Po že izdelanem Plečnikovem načrtu so izvestne površine Barja zaščitene pred zazidanjem. Glavno načelo je, da ostanejo mnoge ploskve zelene in so le deli določeni za za-zidavo. Mnogi lastniki večjih travnikov so zaprosili za parcelacijo v svrho zazidave, a so bili od magistrata zavrnjeni. Pozdravlja in poljublja Te - VERONIKA JUTRI! »ELITNI KINO MATICA« u_ Kanalizacijska dela. Prihodnji teden prično mestni delavci kanalizacijo Vodmat-skega trga in Pleteršnikove ulice v Sp. šiški in delo za podaljšanje šišenskega zbiralnika. u_ K nesreči na Turncu. Stanje ponesrečenega dijaka Rafaela Eiletza, ki je strmoglavil s Turnca, se je včeraj znatno izboljšalo, tako da ni nobene nevarnosti za njegovo življenje. Poškodbe, ki so se zdele prvi hip zelo nevarne, niso prehude. u_ Tragična nesreča je doletela včeraj popoldne v Vevčah 36 letno delavko Antonijo Moharjevo, zaposleno v papirnici. Kmalu po 14. jo je med delom zagrabil stroj za obe roki in ji odtrgal na desnici vseh 5 in na levici pa tri prste. Ponesrečeno delavko so z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Iz Celja e— Manifestacije ob 25 letnici septembrskih dogodkov. Celjska nacionalna mladina je priredila v sredo 20. t. m. zvečer ob 25 letnici septembrskih dogodkov v Ljubljani in Celju zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma, na katerem sta govorila o pomenu dogodkov 1. 1908. akademika g. Tugomer Prekoršek in R. Miklič. Ob 20. je priredila številna mladina z državno zastavo na čelu manifestacijski obhod po mestu, ki je trajal dobre pol ure. Na cestah, nlicah in trgih se je zbralo mnogo občinstva, ki je manifestante prisrčno pozdravljalo. Ozračje so pretresali viharni vzkliki kralju, domovini in septembrskim žrtvam ter ogorčeni klici proti re-negatom. Značilno je, da so nekateri Nemci in renegati porabili tudi to prilikp za izzivanje s tem, da so se na ulicah posme-hovali manifestantom. Le discipliniranosti manifestantov se je zahvaliti, da ni prišlo do incidentov. e— Obrtnim krogom v vednost! V nedeljo 1. oktobra bo zopet pričetek sedemmesečnega pouka na obrtni nadaljevalni šoli. Naj bodo prvi šolski dan brezpogojno navzoči vsi šoloobvezni vajenci in va-jenke in pa tudi tisti pomočniki ter pomočnice, ki v tem šolskem letu, t. j. do konca aprila 1934. še ne bodo dopolnili 18. leta starosti. e— . Pisarna sreskega združenja trgovcev v Celju bo v soboto 23. t. m. in ponedeljek 25. t. m. zaprta zaradi zidarskih popravil in čiščenja. e— Dve nesreči. V sredo je padel 38-letni strojni mojster Jože Veselak: iz Lev-ca tako nesrečno po stopnicah na okrožnem sodišču v Celju, da si je poškodoval glavo, hrbet in rebra. V torek je padla 37 letna Justina Vončinova, posestnica v Krajnčici pri Št Juriju ob juž. žel., ko se je peljala na vozu z njive domov, z voza in se občutno poškodovala po glavi. Veselak in Vončinova se zdravita v celjski bolnišniei. e_ žrtev nesreče. Hubertus, celjska mi-larna, nam je sporočila, da 30 letni delavec Ivan žuraj, ki so ga pripeljali v bolnišnico, ker mu je rezilo odrezalo levi pa-Iac, ni pri tem podjetju uslužben. časopisna vest, da se je nesreča zgodila v celjski milarni v Spodnji Hudinji je netočna. e— Smrten padec s skednja. V ponedeljek 18. t. m. je padel občinski revež Jože Cilenšek iz Braslovč z nekega skednja, kjer je hotel prenočiti, štiri metre globoko in si zlomil tilnik. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj podlegel poškodbi.^ e— V poročilu o smrtni nesreči. ki se ie dogodila v torek popoldne na celjskem kolodvoru, je bilo včeraj objavljeno, da je vozil vlak v torek po tretjem tiru, iz česar bi se dalo sklepati, da vozi sicer po četrtem tiru. Da ne bo napačnega tolmačenja, ugotavljamo, da vozi popoldanski HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 78-35 Zajamčeno Siste sobe p» 95 do 86 Din. PirvorrettMi domaiSa kuhinja- Iibra.ua naravna vina. Velik in hladan vrt. Pri bivanju preko 24 ur 15 % po-p as ta. Priporoča se lastnik DJURO PAJIČ. 26:-« Dovršeni gentleman uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije. ljubljanski osebni vlak na celjsko postajo vedno po tretjem tiru, tako da zadene krivda edinole ponesrečenega Jernejška. e— Kino Union. Danes ob 20.30 špijo-nažni zvočni velefilm »Afera polkovnika Redla« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a_ Upravni odbor mestne občine ima drevi pod predsedstvom župana dr. Lipolda v mestni posvetovalnici svojo sejo. a— Staršem in prijateljem šole. Mariborsko društvo »šola in dom« bo priredilo v sredo 27. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu zanimivo in aktualno predavanje o težavah našega šolstva. Predaval bo šolski inšpektor v p. g. dr. Leopold Poljanec. Starši in prijatelji šole naj se predavanja udeleže v čim večjem številu. Posebej pa je vabljeno učitelj-stvo. Oni starši in učitelji, ki imajo even-tuelne predloge, naj jih napišejo pred ali po predavanju predavatelju. a_ Gostovanje »Istre« v narodnem gledališču. V nedeljo 24. t. m. bo nastopila v našem narodnem gledališču gledališka družina >Istre«. Na sporedu so igre, pesmi, arije, deklamacije, itd. Začetek ob 20. a_ Iz Zveze mladih intelektualcev. Borza dela za inteligenčne poklice v Mariboru išče domačo učiteljico in iniciativnega uradnika iz upravno admiuistracijske stroke. Pri obeh možnost ■večletne dobre eksistence. Podrobne informacije se dobe v pisarni Borze dela, Sodna ulica 9., od sobote od 10. do 12. _ Zveza mladih intelektualcev — matica ima jutri ob 20. svojo redno sejo v društveni pisarni. a_ Šola Glasbene Matice v Mariboru je otvorjena, sprejemajo pa se gojenci še nadalje. S tekočim šolskim letom se bo šola preosnovala s tem, da prevzamejo pouk na njej kvalificirane učne moči, ki bodo gojile tudi komorno glasbo in pa z ustanovitvijo šolskega kuratorija, sestavljenega iz zastopnikov društva in pomembnih podpornikov in interesentov šole. V učiteljskem z^boru so poleg začasnega vodje g. Ubalda Vrabca njegova soproga, profesorica ga. Ropasova in mlada odlično diplomirana konservatorista gg. Oton Bajde (čelo, klavir, petje) in Taras Poljanec (violina). V ugodnih pogajanjih je društvena šola z našo slovečo violinsko mojstrico go. Faniko Brandlovo in z odličnimi absol. venti njene šole. Prvi veliki koncert priredi Matica že novembra. a— ObrtnO-nadaljevalna šola. Vodstvo Obrtno nadaljevalne šole v Mariboru naznanja vsem mojstrom ih mojstrinjam, da dobe v šolo vpisani vajenci in vajenke ao-delilne listke od nedelje 24. t. m. nadalje vsak dan dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, šola se bo pričela 1. oktobra ob 9. dopoldne in se morejo na ta dan zbrati vsi v šolo vpisani vajenci in vajenke v dodeljenih razredih. a— Rajoniranje Maribora v nove dimnikarske in ome'alne okoliše. Banska uprava je rajonirala naše mesto na 7. dimnikarskih okolišev, ki se razdele takole: 1. ometalni okoliš bo opravljala vdova po dim. mojstru Marija Juričkova; 2. ometalni okoliš še ni zaseden; 3. ometalni okoliš bo opravlja vdova po dim. mojstru Ana Ert-lova; 4. dimnikarski mojster Josip Raček, 5. dimnikarski mojster Ludevik Pucelj: 6. dimnikarski mojster Franc Ratej in 7. okoliš dimnikarski mojster Franc Koražija. a— Nova strelska postojanka. Druga za drugo se ustanavljajo strelske družine ob naši severni meji. Tako bo sestanek pripravljalnega odbora za strelsko družino Krčevina - Košaki - Sv. Peter jutri, v soboto ob pol 20. v gostilni »Pri veselem Frančku« na Aleksandrovi cesti v Krčevi-ni. Na dnevnem redu je izvolitev pripravljalnega odbora. Strelci in prijatelji strelskega športa iz omenjenih krajev udeležite "se sestanka v čim večjem Številu. Knjigarna Tiskov, zadruge v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi šolske knjige za vse šole in veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni! a.— Obmejna Kapla na. Kozjaku pričakuje v nedeljo ves narodni Maribor in Dravsko dolino. Lepa jesen je izredno pripravna na izlete v te kraje, ki so že skoraj čisto pozabljeni. Mariborčani se odpeljejo z prvim jutranjim vlakom do Brezna-Ribnice. Cirilmetodarji in prijatelja obmejnega ljudstva gredo v nedeljo na obmejno Kaplo na Kozjaku. a— Truplo Roze Rusove najdeno. Po napornem iskanju so našli včeraj Rusovi znanci s pomočjo tezenskih orožnikov truplo njegove žene, ki je šla prostovoljno v smrt, kakor smo že včeraj poročali. Nesrečna žena je zagazila v neko mlako blizu svojega doma in tam utonila. Truplo so prepeljali k Sv. Miklavžu, kjer ga bodo pokopali na domačem pokopališču. a_ Požar v Llmbušu. PredsinoČnjim okrog 19. sta pričeli v Limbušu goreti dve veliki kopici sena in slame. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Maribora, Studencev in Peker. Po dveh urah gašenja so preprečili vsako nevarnost, ki je pretila bližnjim objektom, škoda je precejšnja. citalte tedensko reviio ŽIVLJINJF flM SVIT Gospodarstvo Gibanje zavarovanega delavstva v Jugoslaviji Po podatkih »Radničke zaštite«, je bilo v juniju pri vseh okrožnih uradih za delavsko zavarovanje v Jugoslaviji povprečno zavarovanih 510.006 Članov, pri privatnih društvenih blagajnah pa 27.187 članov; skupaj je bilo torej pri vseh organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev 537.195 članov nasproti 557.286 v lanskem juniju in 639.091 pred dvema letoma. Od sezonskega miuiiua v februarju je do junija število Članov naraslo za 51.823, lani pa v istem času le za 26132 članov, kakor ie razvidno iz naslednje primerjale: febrjar junij razlika 1932 531.154 557.286 + 26.132 1933 485.372 537.195 + 51.823 V primeri z lanskim junijem je letos povprečno število članov zaostajalo le Še za 20.091, dočim ie v februarju znašal ta zaostanek še 45.782 članov. Gibanje članstva po strokah. Zanimivo je gibanje članstva v posameznih strokah v primeri z lanskim julijem: junij -azlika naspr. stroka 1933 juliju 1932 gradb. stroke in gradb. material 73.968 —16.148 kovinska industrija 32.577 + 1.159 kemična industrija 8.648 — 953 tekstilna industrija 32.947 + 1.967 ind. 'jsnja, čevljev 22.395 — 1.339 gozdna in lesna ind. 54.261 - 2.883 prehranbena ind. 30.875 — 1.-81 gostilne, hoteli 20.069 — 686 oblačilna ind. 22.462 + 995 higiena 13.535 + «83 občinski obrati 29.167 - 2.202 trgovina 51.371 + 1.401 denarni zavodi 15.384 — 387 V gornji statistiki emo letošnje številke primerjali s številkami za lanski julij, ksr so organi SUZORja pričeli šele ta mesec voditi to statistiko po panogah. V gornji statistiki so značilni podatki za gradbeno stroko (gradnje nad zemljo, gradnje železnic in <*eet, vodne zgradbe ter industrija gradb. materiala), ki kaže največji upadek, saj je bilo tj za 16.148 delavcev manj neso lani v juliju. Značilno je nadalje, da ee je število zavarovanih delavcev v tekstilni industriji povečalo le za 1967, od 30.980 na 32.947. Skoro ve« ta prirastek odpade namreč na dravsko banovino, kjer je tej eroki pripadajoče zavarovano članstvo v i6tem razdobiu naraslo za 1512, namreč od 8913 na 10.425. Gibanje članstva pri prlvatnodruštvenih blagajnah. Pri prlvatnodruštvenih blagajnah je bilo gibanje članstva zadnja leta neenotno, dočim ie pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Liubljani in pri beograjski Trgo-vački Omladini v stalnem naraščanju, izkazuje zagrebški »Merkur« majhno nazadovanje, kakor je razvidno iz naslednjih številk: „ , .. junij »Merkur« Trg. b. p. dr. »Omladina« 1931 19.456 5729 3342 1932 18 751 5843 3183 1933 17.379 6204 3604 Članstvo pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani je v zadnjih J veh letih navzlic krizi naraslo za 475 ali te 8 fl/o. _ _. Zlati zakladi evropskih novčaničnih bank Kakor znano je po padcu ameriškega dolarja pričelo zlato iz zapadnoevropskih novčaničnih bank vidno odtekati. Ta odtok je dosegel največji razmah v juniju, potem pa se je ustavil. Zadnje mesece pa opažamo že obrtno gibanje. Tako se je v sredi julija do srede septembra povečal zlati zaklad nemške Državne banke od 218 na 325 milijonov mark, zlati zaklad Nizozemske banke od 1250 na 1396 mili-ionov mark, zlati zaklad Italijanske banke od 1502 na 1553 milijonov mark in zlati zaklad Švedske banke od 243 na 283 milijonov mark. Tudi zlati zaklad novčaničnih bank Francije, Anglije in Belgije se je v tem času nekoliko povečal. Švicarska Narodna banka, ki je do srsde junija utrpela prav znatno izgubo svojega zlatega zaklada, pa od tedaj ni oddala nobenega zlata več. Zopetni povratek zlata v novčanične banke je deloma posledica postopnega popuščanja tesavriranega zlata. Nemški Institut za proučevanje konjunkture je pravkar izdal studijo o gibanju zlata, ki kaže, da so od srede julija preteklega leta do srede julija tek. 1. monetarne zlate rezerve na svetu nazadovale za 715 milijonov mark. Vse to zlato je šlo v privatne roke v svrho tesavriranja; poleg tega pa so tesavrirali tudi vso novo produkcijo zlata, tako da je v teku enega leta prešlo v privatne roke za preko 2 milijardi mark zlata. Omenjena študija berlinskega instituta vsebuje tudi še podatke o gibanju monetarnih zlatih rezerv v posameznih državah za zadnja leta. Iz te statistike je razvidno, da se je zlati zaklad Francoske banke, ki je že oh koncu leta 1929 dosegel znatno vsoto 6855 milijonov mark, do srede tekočega leta še podvojil, tako da se je povzpel na 13.362 milijonov mark. Nemška Reichsbanka, ki je imela ob koncu leta 1929. še za 2350 milijonov mark zlata, je izgubila do srede tekočega leta skoro vse to zlato, tako da je imela sredi tek. leta le še 262 milijonov. Značilno pa je posebno gibanje zlatih monetarnih rezerv v Angliii. Te »o znašale ob koncu leta 1930. 3030 milijonov mark: tik pred padcem funta je Anglija izgubila znaten del tega zlata, tako da so zlate rezerve ob koncu preteklega leta znašale samo 2464 milijonov mark. V prvem poletju tekočega leta pa je bil dotok zlata v Anglijo tako velik, da se je zlati zaklad povečal kar na 3894 milijonov mark in je s tem Anglija dosegla najvišje stanje zlata v zgodovini svojega denarništva. Gospodarske vesti - Pred kongresom in razstavo vinogradnikov in sadjarjev v Beogradu. Kakor smo že poročali, se vrše velike priprave vinogradnikov in sadjarjev iz vseh delov naše države za sodelovanje na vsedrzavn, izstavi vina in sadja v Beogradu, ki bo ^d 7. do 15. oktobra v prostorih tehnične cakultete v Beogradu in naprostoruza fakultetnim poslopjem (30.000 m'), kjer bo aameščen komercialni del razstave z atraK- cijami. Glavni savez vinogradnikov in sadjarjev je določil, da za razstavo vina in žganja v steklenicah ni plačati nobene pristojbine, samo razstavljeno blago preide v last razstavne uprave. Poleg vina in žganja se sprejemajo za razstavo vse vrste grozdja ter svežega in predelanega sadja. Interesenti lahko pošljejo tudi večje količine sadja za prodajo po dnevnih cenah. Razstavljaloi dobe na predlog ocenjevalne komisije posebne nagrade. (Informacije daje: Uprava Zemaljske izložbe vina i voča, Beograd, pošt. pretinac 646.) = Družba »Jugolevant« je prlCeia poslovati. Kakor znano je bila v zvezi z nedavnim posetom našega konzula g. Rožanske-ga iz Haife ustanovljena izvozna in uvozna delniška družba »Jugolevant«, kj se bo bavila s trgovskimi izvoznimi in uvoznimi posli med našo državo na eni strani ter Palestino, Sirijo, Egiptom in Turčijo na drugi strani. Družba je pred dnevi pričela poslovati. Uredila si je poslovne prostore v Zagrebu v Trenkovi ulici 6, (telefon 63-92) in je napravila tudi že potrebne korake, da vzpostavi ožje poslovne zveze med našo državo in Levantom. Družba prevzame zastopstva naših producen-tov in izvoznikov, ki žele svoje blago plasirati v omenjenih državah. — Izvoz vina iz dravske banovine. Po statistiki Kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Mariboru je znašal izvoz vina iz njenega področja v avgustu 42.150 litrov. Od januarja do konca avgusta je bilo izvoženo v Avstrijo, Češkoslovaško, Holand-sko, Nemčijo, Švico in Belgijo skupaj 685.489 litrov vina. — Konsum piva v Ameriki se stalno dviga. Po podatkih zveze ameriških pivovarn se konzum piva v Zedinjenih državah nadalje dviga. Prvi mesec po ukinje-nju prohibicije, to je v aprilu, je bilo iz-točenih 1,850.000 sodčkov piva, naslednji mesec že 3,090.000 sodčkov, v juniju 3,270.000 sodčkov, v juliju pa 3,410.000 sodčkov. V prvih 4 mesecih po ukinjenju prohibicije so v Ameriki iztočili 11.6 milijona sodčkov piv«, to je 13.6 milijona hektolitrov. Ameriški konzum piva je sedaj že za eno tretjino večji nego konzum v Nemčiji. — Menjalnica na postaji Zagreb glavni kolodvor se bo oddala v zakup potom ofertne licitacije 21. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. — Prodaja. Dne 25. septembra se bo vrii-a pri glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga (galanterija, izdelki iz že-ezne pločevine, čevlji, vreče, srebrni izdel-ri itd.). )obare. Direkcija državne železarne Var<*5 sprejema do 27. t. m. ponudbe glede duha-ve električnega materiala. Komanda^ pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. ok-obra ponudbe glede dobave električnega materiala, svinčenega belila, steklarskega kita. linoleja, čebelnega voska, konoplie. bombaža itd; do 18. okt.>bra pa glede dobave raznega orodja.;kcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg mil.t, do 5. oktobra pa glede dobave 150 kg minija. — Direkcija državnega rudnika Kaktira Vojna škoda nespremenjeno 244—246 brez prometa. 6V0 beerluške obveznice so bile zaključene po 36.50 in 37, 7% Blairovo posojilo pa je zaradi padca dolarja popustilo na 30 (zaključek). Derise. Ljubljana. Amsterdam 2807.68 — 2318.99, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 798.02 do 801.96, Curih lli>3.35_1113.85, London 177.30_178.90, Newyork 3674.94—3703.20, Pariz 223.82_-224.94, Praga 169.56—170.42, Trst 300.24—302.64 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80 Zagreb Amsterdam 2307.63 — 2318.99, Berlin 1363.47 - 1374.27, Bruselj 798.02 do 801.96, London 177.30-178.90. Milan 300-24 do 302.64. Newvork kabel 3696.94 - 3725.20, ček 3674.94 — 3703.20, Pariz 223.82-224.94, Praga 169.56 — 170.42, Curih 1108.25 do 1113.85. Curih. Pariz 20.2025, London 16.08, New-york 338, Bruselj 72, Milan 27.125, Madrid 43.15, Amsterdam 208.225, Berlin 123.15, Dunaj 56.75, Stockholm 82-9o. Oslo 80.90, Kobenhavn 71.80, Praga 15.305. Dunaj (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11.53, London 28.83, Milan 47.71, Newyork 593.40, Pariz 36.58. Praga 25.40, Čirih 176.09, 100 S v zlatu 128 S papir. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 244 - 246, 79/0 investicijsko 50 den., 8"/® Blair 35 — 36, 7•/• Blair 30 — 31, 7°/o Drž. hipotekama banka 48 — 52, 4°A> agrarne 27 — 20, 0°/» beglu-ške 37 _ 39. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 244 — 246, 7®/o Blair 30 — 30.50, 8°/o Blair 32 — 35.50, 6% begluške 36.50 — 36.75; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 230 den.; industrijske vrednote: Šederana Osi- jek 170 bl„ Trbovlje 80 — 100. Beograd Vojna škoda 245, 24o.50 zaklj., za december 248 bi., 7% investicijsko 52 den., 6°/« begluške 36.25 - 37.80, 8»/« Blair 35.75 bi., 7°/» Blair 31.50 bi., Narodna banka 3600 den. Dunaj Državne železnice 15.25, Trbovlje 11.30, Alpine-Montan. 9.75. Blagovna tržUČa LES. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos v pričetku jesenske sezone pojavilo zanimanje za testone. Zaloge starih, oziroma suhih testonov so povečini izčrpane. Kupčije za testone se ponavadi sklepajo v jeseni za dobavo v mesecih januar do konca aprila. Kakor znano se računajo in prodajajo testoni v laških colah, in sicer od 4 do 10 col. Navadno se zahteva dve tretjini širokega in eno tretjino ozkega blaga: medija naj bo 8 col. Priporoča pa se produkcija testonov, ker so zaloge izčrpane in je precej povpraševanja po tem blagu. ŽITO + Chicago. 21. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 94.50, za maj 98.50; koruza: za december 53.75, za maj 59.625; jfi de^mber 75, za mai 81. + Wmnipeg, 21. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 68.50, za december 70.75, za marc 75. + Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška 79/80 kg 155 — 157.50; nova sremska,' 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50. za sent. 112-50 — 115: moka: baška. »0« i* nove pšenice 270 — 275; banateka 305—310. 4- Norosadska blagovna borza zaradi pravoslavnega praznika včeraj ni poslovala. + Budimpeštanska terminska borza zaradi židovskega praznika ni poslovala. LJudopisne zanimivosti naše države Slovenci pri ženit vi na zadnjem, pri naraščaju na predzadnjem mestu Beograd, 17. septembra. Pravkar izdani »Statistički godišnjak« leto 1930., ki ga je izdal državna statistični urad, podaja med drugim tudi točne podatke o sklepanju zakona v naši državi. Po teh podatkih se je leta 1930. sklenilo v naši državi 138.315 zakonov, kar pomeni napram predidočemu letu 1929 prirastek 10.195. Na vsakih tisoč prebivalcev je prihajalo 1930. leta 100.39, predidočega pa samo 94.38 novih zakonov. Največ zakonov je izkazalo leto 1920, kar je pač umljivo po štirih letih vojne. Tedaj se je sklenilo 185.954 zakonov, število zakonov je nato padalo vse do leta 1924, ko je doseglo najnižjo stopnjo, 114.896, nakar je zopet začelo rasti. Kakor se zdi, današnja gospodarska kriza nima fosebnega vpliva na ženine in neveste, ker ljub vsem kriznim nadlogam v vse večjem številu lezejo v zakonski jarem. V primeri s številom prebivalstva se sklepa največ zakonov v vrbaski in moravski banovini, najmanj pa v primorski, zetski in dravski. Celo velemoderni Beograd je v tem pogledu boljši. Tu prihaja na 1000 prebivalcev 96.40 zakonov, dočim jih je v primorski banovini 94.68, v zetski 93.60. v dravski pa celo samo 80.27. Da. črnogorske-mu »junaku« ni preveč do ženske, je umljivo, da dalmatinski mornar ne išče prerad ženskih vezi, ki bi ga vlekle na suho, se da razumeti; toda kaj Slovence, ki ne mrzijo ravno toliko žensk, odganja v taki meri od ženitve, da jih ie statistika v tem po mmm »jjMte; šllll Stephen Pichon večkratni zunanji minister Francije, ki je te dni umrl na svojem posestvu v Versu en Montagne Praški morilec v rokah pravice? Kakor poročajo iz Brna, so orožniki v Bfeclavi prijeli moškega, ki ga imajo na sumu, da je morilec služkinje Vranske, katere razsekano truplo so našli v dveh kovčegih na postajah v Bratislavi in Ko-šicah. Aretiranec se piše Friedrich Glaser in je doma iz Liesinga pri Neunkirchenu v Avstriji. Preiskava je že dognala, da je prišel Glaser iz Bratislave v Breclavo. Orožniki so prijeli moža prvotno zaradi goljufije in šele naknadno se je izkazalo, da ima pri sebi dva ključa, ki odpreta kov-čega, v katerih je bilo truplo umorjene Vranske. Nadaljnji sum, da je Glaser morilec Vranske, je v tem, da je bil mož v trenutku, ko so ga prijeli orožniki, brez spodnje obleke. Kriminalna policija v Pragi pa je dognala, da so bili deli truplo umorjenke zaviti v moške spodnje hlače. Mreža indicij postaja popolnejša tudi z dejstvom, da se je mudil Glaser v Tepli-cah—Šanovu in ni izključeno, da izvira monogram, ki so ga našli na prtu, ki je bilo vanj zavito trur>1o Vranske, iz hotela, kjer je stanoval Glaser. Aretiranec je star 44 let in ie od leta 1923. vdovec. Žena mu je umrla na Dunaju pred desetimi leti. Odtlei ie živel približno s tridesetimi lahkoživkami v skupnem gospodinjstvu. Kriminalna policija polaga zdaj največjo važnost na to, ie more Glaser dokazati svoj alibi glede usodne noči, ko je bila umorjena Vranska. --—- ' Znamenja iz vesolja Neki raziskovalni laboratorij za elektriko v Londonu poroča, da se Je posrečilo z izredno tenkočutnimi napravami ujeti prav posebno fine radiotelegrafske znake iz vesolja. Domnevajo, da izvirajo ti znaki iz neke zvezde živalskega kroga. Uradne astronomske opazovalnice so v močnih dvomih, če so te vesti pravilne, mnogi učenjSki pa ee za stvar resno zanimajo in pravijo, da so presenečenja prav lahko mogoča. —, f Kmečka drama v Franciji V Draguignanu se je odigrala'nenavadna drama. Dva kmeta sta živela že dolgo v medsebojnem sovraštvu, ki se je stopnjevalo do takšne mržnje, da je kletni Etien-ne napadel soseda Bruna s 'puško ter ga smrtno obstrelil. Napadeni/se je zgrudil na na zemljo z besedami: >U?;trelil me Je, maščujte mojo smrt!« Pokojnikova 211etna hči Je nato stekla v hiš^ po očetovo puško, pomerila in ustrelila morilca, ki Je izdihnil med prevozom v bolnico. PBAVKAB JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA hu^mmmmmm ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE SVET« z naslednjo vsebino: I Naslovna slika: ELO JUSTIN: »ŠTUDIJA« (lesorez) £>TROJ NAŠEGA MIŠIČEVJA (s slikami) VEČER OB ŽENEVSKEM JEZERU (slika) ŠTEFAN VUK KARADŽIČ (A. D. — s sliko) SRAMOTA VTVTSEKCLJE (s slikami) D r. A. D e b e 1J a k: V novi NOVI (s sliko) ZNANSTVENA DOUMNOST J. J. ROUSSEAUJA (D. — s sliko) PREŠERNOVA PESEM MED SRBSKIMI KMETI (Fr. Govekar) PEIDER LANSEL (A. D. — s sliko) HENRI DUVERNOIS (A. D.) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Karlo Kocjančič: ZAPISKI BORISA MOLANA (Roman) _ »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 6. Renč Marar-N. K.: AFRIŠKA DOMAČINKA (s slikami) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI SAMOVAR V RIMSKIH ČASIH (s sliko) RUDOLF TAUGWALDER (s sliko) NARICANJE PR EPO VED ANO (D) PODALJŠANJE ŽIVLJENJA Z RACIONALNIM DIHANJEM PRAVILNO KUHANJE JAJC ZA M__,LEČE GLAVE NEKAJ ZA VSE ŠAH ŽENSKA IN SVET (50-letnica prve gospodinjske organizacije na svetu — A. K.) ALI JE KRIZA V ZAKONU (Ma. F.) HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega Se dosti zanimivega drobiža in lepih slik. Modri ptič — novi ameriški simbol Znak Rooseveltovega vzpostavitnega programa, ki so ga sestavile dijakinje z univerze v San Frančišku. Sreča je šla mimo njega Po šestnajstletnih blodnjah je na Angleškem umrl berač, ki je 18 mesecev pred smrtjo podedoval ogromno premoženje Neke mrzle decembrske noči, ko je bril ledeni veter okrog vogalov samotne kmetije pri Bexhillu, je človeška postava plašno potrkala na hišna vrata. Gospodar Joseph Daviš in njegovi člani družine so bili že davno legli k počitku. Izprva niso slišali udarcev, ko pa so ti postajali čedalje močnejši, je Daviš vstal in še odpirat. Vstopil je star mož, oblečen v raztrgano obleko. Ves se je tresel od mraza in se je bolno naslonil na zid. S šibkim glasom si je od gospodarja izprosil prenočišča. Daviš si je naiprej premišljal, naposled pa ga le sprejel" pod streho. Saj je videl, da bi vreme, kakršno je bilo zunaj hiše, prineslo smrt staremu možu. Zato ga Je peljal v kuhinjo, kjer mu je pripravil ležišče ter mu skuhal še skodelico čaja. Komaj pa je starec izpil tekočino, ga je obšel trden, spanec. Vse je kazalo, da ima za seboj dolgo in utrudljivo pot. Naslednjega dne je bil tujec še vedno tako izčrpan, da ni mogel vstati. Ležal je v pc^telji in počival. Slednjič se je dvignil 2 veliko muko. Povedal je dobrotniku, Ki ga je bil prejšnji večer vzel pod streho, da se piše Macauley. To je bilo vse, kar so mogli izvedeti od njega. Od kod prihaja in kam je namenjen, pa ni izdal. Sko-migoval je na takšna vprašanja z rameni. Njegova zunanjost je pa dala sklepati, da je moral prestati zelo, zelo dolgoletno potovanje. . _ Napočil Je božič. Starec si je do praznikov toliko opomogel, da je lahko pomagal gospodarju pri domačih delih. Otroci so ga bili zaradi dobrotnih oči vzljubili in Joseph Daviš, ki Je videl, kako jim Je starec prirasel k srcu, e-a je pozval, naj ostane pri hiši, toda pod pogojem, da bo spal v hlevu, ne pa v kuhinji. Solznih oči se je starček zahvalil Davisu za ponudeni kotiček in kmalu se je ustanovil v hlevu, kjer mu je bilo pozimi prijetno in toplo, živina ga je kmalu spoznala, ker je milo ravnal z njo. Ker ni bil sposoben za težko delo, je bil v pomoč pri manjših opravilih in gospodar se zaradi tega ni mogel pritožiti. Minevali so meseci. Tiho in mirno je živel starec med otroci in živalmi. Naposled je prišla ponj smrt. Iztegnjen na ležišču od slame, s senom, ki ga je najbrž hotel položiti živini v jasli, je izdihnil. In živali so čutile njegovo smrt. Stale so tiho, nobena si ni upala dati glasu od sebe. Pogreb je bil v Brightonu. In tam se je izkazalo, da je romarjeva žena nič manj ko 18 mesecev iskala svojega moža, ker je bil med svojo odsotnostjo z doma podedoval ogromno premoženje, šestnajst let je blodil starec kot berač po svetu in nihče, niti njegova žena, ni slutil, kaj ga teži. A preden je prišel do svoje zadnje postaje, je umrl, ne da bi se mogel okoristiti z dobro usodo, ki mu je na večer življenja naklonila veliko srečo. Dozdevni požigalci Reichstaga pred sodiščem Je začel t četrtek ob 9. zjutraj proces p roti dozdevnim požigalcem nemSkega parlamenta. Obtoženih je pet osumljencev, holandski komunist Ma-rius van der Lubbe bolgarski nacionjalist Tanev < bolgarski komunist Popov bolgarski kom. poslanec Georgij Dimitrov in nemški komunistični poslanec ArnoSt Torgler ANEKDOTA Neka dama, ki je dala mnogo na svoje petje, je nekega dne sporočila Richardu Straussu z veselim obrazom, da je bila na koncertu odpela nekoliko njegovih pesmi in prejela 1000 mark honorarja. »To me veseli,« je odvrnil Strauss suho, »sedaj imate vsaj denar, da se lahko pra»-vilno izučite petja.« VSAK DAN ENA Priznanje >A3i si ljiubil že mnogo žensk?« »Da; nekatere zato, ker so bile lepe, druge zato, ker so bile pametne, tebe pa ^golj iz čiste Ljubezni!« ( P O K protestu ASK Primorja R T Naš list je že na kiatko poročal, da je Primorje po nedeljski tekmi s sarajevsko Slavijo poslalo JNS protest proti verifikaciji te tekme. Primorje zahteva, da se tekma razveljavi in da se odredi nova. Po dobljenih informacijah utemeljuje Primorje svoj protest z načelno zelo važnim in tudi zanimivim argumentom. Zaradi ilustracije tega primera navajamo, cla je v nedeljo igrala avstrijska repre- j zentanca proti češkoslovaški v Pragi nc- j odločeno 3:3 Sodnik Langenus pri star.ju j 2:1 za Avstrijo ni priznal docela regular- * nega gola, kakor to javljajo avstrijski listi. Da je na kaki tekmi en gol večkrat usode-polne važnosti, vidimo iz tega primera. V »Neues Wiener Journalu« od 19. t. m. se nahajajo izjave o tej tekmi v Pragi, med dragim od dr. Emanuela Schwarza, ki piše: »Zdi se mi, da ne bom rekel preveč, ako trdim, da je sodnik Langenus s tem, d? ni priznal tretjega, docela regularnega gola Mullerja, odvzel Avstriji izglede za zmago. (To se je zgodilo v prvem polčasu). Hands je mcgel nastati samo v fantaziji belgijskega sodnika, dočim te pogTeške ni opazil nihče od 30.000 prisotnih gledalcev.« — Znani srednji napadalec Avstrije Sindelar pravi o isti stvari: »Tretji gol, ki ga je zabil Miiller in ki ga Langenus ni priznal, je bil popolnoma regularen. Odločitev sodnika nas je iritirala. Ako se kako moštvo nahaja v »švungu« ter se mu ne prizna regularen gol, nastane v tem moštvu neka vrsta moraličnega »mačka*. Dalje pravi Sindelar, kako so Cehoslovaki v resnici v drugem polčasu črpali nove nade ter na koncu dosegli neodločen rezultat. Pravnj pa Avstrijci nimajo prav. Sodnik je v svojih odločitvah suveren, a proti odločitvam sodnika ni protesta. A kaj bi bilo, ako bi sodnik Langenus med tekmo ali po tekmi priznal, da je v tem primeru napravil pogreško? Tedaj bi mora! savez tekmo, ako bi bila prvenstvena. razveljaviti. Ker nihče ne more od sodnika zahtevati, da se ne bi nikoli zmotil. Baš nasprotno. Ako sodnik med ali po tekmi prizna, da je napravil pogreško, je to samo dokaz njegove visoke moralne kvalifikacije. A baš ta primer se je dogodil v Ljubljani na tekmi Primorje : Slavija. V 19. min. je Primorje zabilo prvi gol ter vodilo z 1:0. Takoj nato so se vrstili vehementni napadi Primorja, ki je bilo, kakor se pravi, v »švungu«. Naenkrat dobi v 23. min. desna zveza Primorja, znani strelec Erman, v krasni situaciji žogo ter jo pelje proti golu Slavije. Bil je en face gola 7 m od njega. To bi bil siguren gol. Medtem pa je sodnik z ostrim žvižgom ustavil solo napad E rmana na gol zaradi of sidea. Toda sodnik je takoj uvidel, da je pogrešil. Tako jasna je bila njegova pogreška, da je razveljavil svojo odločitev ter vrgel žogo na tla ter s tem nadaljeval igro. Sedaj nastane vprašanje, kaj je treba v tem primeru storiti? Pri stanju 2:0 bi potek tekme gotovo šel v popolnoma drugi smeri. Pomislimo le kaj je rekel Sindelar o tekmi v Pragi! čeprav se ne more reči, kakt.en bi bil končni rezultat tekme, je gotovo nesporno, da se je na tekmi dogodilo nekaj, kar je bilo za Primorje absolutno škodljivo. Ta škoda je priznana, je dokazana. Sodnik je pogrešil, a mora se reči, da je obenem simo dokumentiral svojo visoko moralno kvalifikacijo, ker je svojo pogreško priznal brez ozira na to, toar se bo zgodilo. Marsikateri drugi sodnik bi šel preko tejra, bi samo piskal, toda ne bi iz-premenil svoje odločitve, čeprav bi sam pri sebi vedsl, da je pogrešil, zaradi česar tudi proti njegovi odločitvi ne bi bil mogoč pro- Pričetek jesenskega prvenstva podsa-vezne lige. V nedeljo 24. t m. se bo vršila v Mariboru prva tekma jesenskega prvenstva enotne podsavezne lige, in sicer se bosta srečala Čakovecki SK in SK Železničar. Tekma se bo vršila na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti s pričet-kom ob 16. Sodil bo sporazumno zagrebški sodnik g. Nikolič. Tekmovanje za nogometno prvenstvo mariborskega II. razreda. Mariborski med-klubski odbor LNP je na svoji zadnji seji določil termine za jesensko prvenstvo mariborskega II. razreda, in sicer: 1. oktobra: Svoboda : Panonija, Gradjanski : Drava, Mura : Ptuj. 8. oktobra: Svoboda : Ptuj, Gradjanski : Mura, Drava : Panonija. 15. oktobra: Gradjanski : Svoboda, Drava : Mura, Panonija : Ptuj. 22. oktobra: Svoboda : Mura, Panonija : Gradjanski, Ptuj : Drava. 29. oktobra: Drava : Svoboda, Ptuj : Gradjanski, Mura : Panonija. Pri žrebanju nasprotnikov je MOLNP upošteval tudi Ptuj, Dravo (Ptuj) in Panon-jo (Murska Sobota), ki sicer doslej ivso še sprejeti v JNS. Šport v Litiji. Pred kratkim ustanovljena ping-pong sekcija SK Litije je že GRItE PEI 2AIiCU. »Miklcrva Zalac, ta lepa zgodovinska igra iz naše narodne preteklosti, ki je ob premieri nadvse krasno uspela, se na splošno željo ponovi v nedeljo 24. t. m. na prostem, v romantični kotlini Limberg v Grižah. Začetek ob 18. Vljudno vas vabijo gasilci! Sokol Lutkarski tečaj v Trbovljah Celje, 21. septembra. Tridnevni lutkarski tečaj celj. sokolske župe bo od 24. do 26. t. m. v Sokolskem domu v Trbovljah. Lutkarska panoga v celjski župi še ni dosegla onega viška, da bi zadoščala smotrom savezne štiriletke, in je doslej v naši župi trboveljski Sokol edino društvo, ki razpolaga s popolnim lutkovnim odrom, dasi je ta panoga prosvete ogromnega vzgojnega pomena za našo so-kolsko deco. Da se omogoči naprava lutkovnih odrov našim društvom in se izvežbajo za to potrebni člani, namerava 2PO prirediti ta tečaj v Trbovljah. Na tečaju se bo med drugim obravnavala izdelava lutk in odra. župa sama bo oskrbela brezplačna prenočišča. Tečaj je za vse edinice celjske sokolske župe obvezen. Vsako društvo naj pošlje rem sledila organizacija pomoznit dala zlasti v Mariboru in v Ljubljani lepe uspehe. Revirjem je prišel v dobro milijonski prispevek, ki ga je naklonila za podpiranje brezposelnih Trboveljska premo-gokopna družba. Vsa ta sredstva so redne ureditve za podpiranje brezposelnih bolj kakor podvojila. Naposled je prišla, če tudi žal s precejšnjo zakasnitvijo, še precej izdatna državna subvencija. Glavno pa je dala po mojem uverjenju še vedno privatna dobrodelnost. _____ r___f Tako smo zimo nekako prebili. Vsak pa, Zagorja in odigrala z njimi dvomatch Za- prijave najkasneje do 22. t. m. na naslov: I k(}c)r je v;cjei dolge kolone brezposelnih, ki gorje : Litija, ki so ga Litijčani zli : 5 I žPO, lutkovna sekcija. Rimske toplice. Pri- SQ se nastavljali pred uradi pomožne akci-odločili v svojo korist. Zagorje so zasto- četek tečaja bo v nedeljo 24. t. m. ob 9. do- . ob najhujšem mrazu, včasih že ob petih pali Golob, Ahčan, Stepišnik in Cik. ki je poldne v Sokolskem domu v Trbovljah. Do- zjutraj, ve, da smo se prebili le s težavo, med igro odstopil, litijske barve pa Bo- slej so prijavila udeležbo le nekatera dru- prebili smo se ob gladovanju stotin in ti-rišk F Rotar Lado, Vizler Jože. Mihelčič štva. Društva, ki so prijavila udeležbo na SQČev brezposelnih in pri organizaciji brez-Marjan. V doublu so nastopili Borišk-Viz- tem tečaju, pa ne bodo prejela posebnega poselnega skrbstva, ki je kričala po pre ........ ~ ' ' programa tečaja, se naj tečaja kljub temu ureditvi. Letos se splošni položaj na de udeleže, če jim ne bo pravočasno javljeno lovnem trgu ni poboljšal. V nekaterih ve- drugače. Le ob nezadostnem številu prijav- 1 - - - - *-- -- Ijencev bo tečaj odpovedan. Odzovite se _______ ^ _ vsaj po enega delegata. Pozivamo edinice javno 'nastopila. Za nasprotnike si je iz- I naj ne omalovažujejo teženj župnega pro-brala ping-pongaše »dijaškega krožka«_iz j svetnega odbora. Vsako društvo naj pošlje lar dn Rotar-Mihelčič. Potek matcba je z zanimanjem opazovalo mnogo ljudi. Domači so pokazali mnogo več znanja in rutine kot gostje, pri katerih sta se najbolj odlikovala Golob in Ahčan. Vse tekme je sodil objektivno naš ožji rojak g. Tone Preinfalk, znani šahist iz Ljubljane. Kolesarsko društvo Kamnik razpisuje za nedeljo 24. t. m. medklubske kolesar- FIMp Uratnik: Naloge našega brezposelnega skrbstva in banovinski bednostni fond Lansko jesen sem napisal članek, v kate- to je bilo v juliju tega leta velika večina m sem ugotovit da Jtoji naše brezposel- delavstva, se povečajo^e^ja^i za social-> skrbstvo pred težko zimo m da na njo ne dajatve na dan tudi na 10 Lhn. fovpre Hnlti nrinra vi i eno cen zaslužek na šiht v iznosu 46.80 Dm so "V tem člankusem ugotovil, da so padle znižale socialne dajatve na 39.89, kar je plače Taših delavcev in nameščencev te- dalo v juliju povprečen mesečni zaslužek kom dveh let za okroglo 200 milijonov di- 591.51 Din. Zaslužki pa so bili zelo različ-narjev in da je zavarovanih pri naših bol- ni. Kosmati zaslužki na šiht so se gibali niških blagajnah okrog 25.000 delavcev ln od 19 do 95 Din, kar je imelo posledico, nameščencev manj, kakor pred dvema le- da je imela večja polovica rodbin tako niz-t om a Na drugi skani sem poudaril, da je ke zaslužke, da z njimi ".kakor ni mogla zbran pri naših socialnih zavodih in mest- živeti. Pri pregledu 21 rodbin, ki sta jih nih občinah v svrhe podpiranja brezposel- obiskala dva člana komisije opoldne ob n\h komaj 1 odst. izpadka na zaslužku. času obeda, so se videle pretresljive slike Temu in vplivnejšim sličnim apelom je pomanjkanja. Glavne jedi velikega dela edila organizacija pomožnih akcij, ki je rudarskih rodbin so postale: črna kava, po- ' lenta in solata. A še ta hrana ni bila zadostno zabeljena in je ni bilo dovolj. Nabava mleka ali celo mesa je postala v teh razmerah za rudarske rodbine skoro izključena, pa še od te hrane so krili rudarji velik del s krediti. Problem zase tvori v revirjih vprašanje brezposelne mladine. Rudarske družine imajo skoro brez izjeme veliko število otrok. Ti ne vedo po odpustu iz šole kam in tvorijo glavni kader brezposelnih z osloncem na še zaposlene rodbine. Takih brezposelnih — šteti se/mo-rajo moški — je bilo v Zagorju 93. v Trbovljah 521, v Hrastniku 72, v vseh glavnih revirjih 686. Vsako leto doraščajo novi brezposelni. Ta naraščaj je dobival delo v povojni dobi, ko se je število delavstva v domačih rudnikih stalno večalo, v teh rudnikih. Pred vojno se je izseljeval. Danes se gnete v pretesnih, dostikrat iz same kuhinje obstoječih prostorih. V 93 ugotovljenih primerih leže med zdravimi tež- polnoštevilno! likih strokah kakor n. pr. v stavbinski in ko bolni z odprto tuberkulozo Ni čudno, ra darskTse j e celo občutno poslabšal. I če ta mladina pri trdnih cestnih delih ce- Sokolska četa pri Sv. Jakoba ob Savi. Dne 3. t. m. je priredila četa pri Sv. Jakobu javni nastop na vrtu starešine br. Peč- T " n„nliM Ra- I nikarja. Nastopa so se udeležila društva teJlTk\fJif I Polje? Moste in Ljubljana IV. in mnogo pri- domlje, Dob, Lukovica, Trojane, Motnik, Šmartno, Kamnik. Vozi se ^glavni in juniorski skupini. Start ob 9.30 na Glavnem trgu v Kamniku, cilj pri Gasilskem domu. Dirka je odprta za vse člane klubov, ki so včlanjeni v koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije, ter je obvezna za vse člane klubov Triglavskega pododbora. Prijave sprejema predsednik g. Drago Drašček v Kamniku. Prijavnina 5 dinarjev. Dirka se ob vsakem vremenu. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za ligino skupino ob vsakem vremenu. Slamič, Erman. Zemljak, šlamberger sigurno. V nedeljo dopoldne ob 9.30 igrajo juniorji II. z rezervo Slovana, popoldne prvo moštvo ob 14. z Jadranom. Od 16. naprej bo trening za ligino skupino. TSK Slovan. Drevi ob 19. pri Sokolu članski sestanek vseh članov I. in rezervnega moštva, po sestanku ob 20. seja upravnega odbora, katere naj se sigurno udeleže gg. Jean in Poznik. TKD Atena. Treningi bodo v petek ob 18., v soboto ob 16. ter v nedeljo ob 10. Skupen strogo obvezni sestanek vseh članic v soboto ob 18.30 v damski sobi Emone. Iz življenja na dežel? jateljev Sokolstva. Vse telovadne točke so bile dobro izvedene. Sokolsko društvo Polzela bo imelo svoj letni javni nastop v nedeljo 24. t. m. Priče-tek ob 15. Vabimo bratska društva, Vakor tudi vse prijatelje Sokolstva, da se udeleže te naše prireditve. Zveze z vlaki, Takor tudi z avtobusi so zelo ugodne. Radio Petek, 22. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 19: Radio - orkester. — 20: Potovanje po Poljskem. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. Vmes napoved časa in poročila. Sobota. 23. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče. — 19: Radio - orkester. — 20*. Pregled zunanjepolitičnih dogodkov. — 20.30: Kiplete poje g. Danilo Bučar. — 21: Koncert šramel - kvarteta Dolinšek. — 21.30: Cas, poročila, radio* orkester in radio jazz. BEOGRAD 16.45: Orkester. _ 19.30: Ju-goslovenske pesmi. — 20: Slušna igra. — 20.30: Mešan program. — Plesna glasba na ploščah. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.30: Orkestralen in violinski koncert. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.30: Zabaven program. — 20.45: »Avanturistična vožnja«. — 22.15: Orkestralen koncert iz Bratislave. — BRNO 19.30: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.30: Violinski in klavirski koncert. — 20: Če se je dalo lani napram v uvodu navedenim ugotovitvam ugovarjati, da vsi, ki bo izgubili zaslužek v obratnih poklicih, zato še niso eksistenčno ogroženi, nam omogočajo letos izkušnje iz lanskega leta in na podlagi njih izdelani specialni pregledi delovnega trga v naših glavnih središčih — v revirjih, v Ljubljani, Mariboru in Celju, točno ocenitev nalog, pred katerimi bo stalo v teh središčih to zimo brezposelno skrbstvo. V naslednjem bom poskusil seznaniti širšo javnost s temi nalogami. To pa z dvojnim namenom. Prvič želim omogočiti s konkretnim opisom pričakovanega dejanskega stanja razumno or sto ne more konkurirati z utrjeno, od mladih let najtežjemu delu privajeno in zdravo kmečko mladino. V pogledu brezposelnega skrbstva pa je treba šteti to mladino v okviru dela zaposlenih ali brezposelnih rodbin, katerim pripadajo. Edinica, katero je treba podpirati, mora biti vedno rodbina, ne pa poedini brezposelni. (Dalje.) Rudarji in bednostni fond Ljubljana, 19. septembra. Po besedilu zakona bi se smel pobirati bednostni fond od čistih zaslužkov nad ---------------- „ . , 400 Din, torej od vseh tistih zaslužkov, od ganizacijo brezposelnega skrbstva, io de- j katerill se plačuje uslužbenski davek. Iz jansko stanje nikako ni tako, da bt pro- raznih krajev pa prihajajo poročila, da se silci morali postajati pred uradi zavaro- I y praksi pobira bednostni fond od vseh za- vanja po cele dneve ali pa, da bi se mo- I tujkov. Ni še dolgo od tega, ko je poseb- rali odrivati od ene občine na drugo in I na uradna komisija po dolgotrajnem teo- da bi naposled vkljub največji potrebi pod- I retitnem proučevanju in naposled tudi z pore nikjer ne dobili. Drugo, na kar že- j 0biski v vseh rudniških revirjih ugotovila lim s tem opisom opozoriti, je, da smo I p0V90d siino bedo. Rudarji so torej po ugo-glede sredstev za podpiranje brezposelnih 1 tovitvah uradne komisije silno bedni in je letos morda mnogo na slabšem, kakor lani. J gotovo velika anomalija, če morajo tudi oni Pravim — morda, to je v primeru, da bi se banovinski bednostni fond ne uporabil pravilno. Ta fond ima že nesrečno ime. Vendar bi se dala ta nesreča še nekako prenesti, ako ne bi bil tukaj nomen omen in ne bi kazalo vse, kar se je glede njegove uporabe dosedaj zvedelo, da je velika nevarnost, da se bo tudi nesrečno upo- plačevati v bednostni fond. Prejeli smo iz Hrastnika naslednje p^ ročilo; V petek, na plačilni dan so bili rudarji spet silno razočarani in tudi razburjeni. 2e od itak pičlega zaslužka ae jim je tokrat prvič odtegnil znesek za bednostni fond. Sami so dovolj bedni in naj pla- Iz Kamnika I* občinske seje. Za ponedeljek je bila sklicana zadnja občinska seja sedanjega odbora. Najprej je bilo na programu ... poročilo župana g. Kratnarja. Občinski od- ^^ Tlullllt,[W „K„„„ai ___ test. V primeru Primorje:Slavija pa je ^ je z zadovoljstvom vzel na znanje zlasti Koncert orke6tra in solistov. _ 21.30: Cho -4-1" ™™>ško ter TO skušal I vegt da je bU pri komasaciji občin za me- . Qve klavirske skladbe. _ 22: Plesna sto Kamnik osvojen predlog občinskega - - odbora, da se mestu priključijo še Duplica, Spodnje Mekinje in 8 ha zemljišča iz ne-veljske občine. Da je ta predlog prodrl, gre posebna zahvala poslancu g. Cererju in sre-skemu načelniku g. Voušku. Tunjiška cesta je končno vendarle prišla do popravila. Po- _____________ i čujejo še v bednostni fond, od katerega rabil in da bo njegov učinek le-ta, da bo I go pričakovali celo pomoč. 2e dopoldne se zasedel glavne vire, iz katerih so črpale j je Zgiasila v občinski pisarni večja depu- lansko leto prostovoljne pomožne akcije, J t^ja rudarskih žen in prosila za pomoč, to je prispevke delavcev in delodajalcev. I g. podžupan je obljubil revnim ženam, da Ko stojimo pred takimi možnostmi je I bo zaprosil na merodajnem mestu, naj bi treba opisati kolikor mogoče konkretno, I ^ rudarjem od skromnega in nesigurnega pred kakim položajem bodo stale to zimo | zaslužka ne odtegovali prispevki za bed- sodnik priznal svojo pogreško ter jo skušal popraviti. Toda on je pogreško popravil samo formalno, ne pa materielno. Materiel-no je bilo oškodovano Primorje in zato je ta primer docela tak, da mora savez razveljaviti tekmo. Pa še eno dejstvo treba naglasitl. Desna zveza Primorja je bila samo 7 m pred g-olom. To ni bu slučaj na krilu ali v situaciji, v kateri sodnikova pogreška ne bi mogla vplivati na potek igre. Ne gre za pogrešen of side v polju ali na krilu, temveč za of side za časa vehementnih napadov Primorja v trenutku, ko desna zveza, izborni strelec Erman, sam teče proti golu en face in je že 7 m od gola. Situacija je bila 100 odstotkov zrela za gol. Vsa športna je vnost v Ljubljani pričakuje. da bo sodnik g. inž. Mika Popovič, ki uživa v vsej državi ugled enega naših najboljših sodnikov, tako možato in gent-lemensko, kakor je na zelenem polju priznal svojo pogreško, vplival pri savezu, da se tekma razveljavi in ponovi v Ljubljani pod njegovim vodstvom. Ta lepa gesta inž. Popoviča in odločitev JNS, da se tekma razveljavi, bi bili tudi s pedagoškega stališča zelo na mestu. Sicer bi mogel kak brezvesten sodnik preprečiti vsak gol. Dovolj pa je, da to napravi na tekmi samo enkrat na začetku ter s tem demoralizira moštvo. Na tak način pa ne bi mogli več govoriti o objektivnih rezultatih našega nogometnega prvenstva. Primorje ni vložilo protesta za to, ker ne zna preboleti poraza, temveč zato, ker gre tukaj za načelno važno vp-^šanje, ki je zrelo za načelno odločitev našega najvišjega nogometnega foruma. Službeno iz LNP. Danes ob 19.30 seja u. o. v prostorih LNP. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se dn* 24. t. m. v Celju kvalifikacijska tekma Ci.je : Elan ob 16 igrišče Celja g. Pevalek, na Jesenicah ob 15.30 prv. Bratstvo: Korotan g. Cimperman, v Mariboru igrišče Zelezničaria ob 16. Železničar — ČSK delegira OZDS pri ZNS. Službeno iz odbora za delegiranje glasba. — DUNAJ 12: Godba na pihala. — 19.05: Klavirski koncert. — 20: Večer Schu-bertove glasbe. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20.05: Zabaven program. — KO- socialno-skrbstvene instance v revirjih, v Ljubljani, Mariboru in Celju že zaradi tega, da bodo odgovornosti jasno porazdeljene, ako tudi po tem opisu ne bo mogoče doseči soglasij glede ukrepov, ki so tu potrebni. Začnimo z revirji! Tam se je mudila letošnje poletje posebna anketna komisija. Ta komisija je zbrala s pomočjo podjetja, revirskih občin. in vsega revirskega prebivalstva tako - . x. , 20.30: Pester večer. — 23: Nočni koncert iz pravilo je morala izvršiti kamniška občina Lipekega _ BUDIMPEŠTA 17: Klavirski do brvi v Tunjiški Mlaki, dobila pa je pri- 1 - -- - - spevek 5000 Din iz brezposelnega fonda Vsa dela bodo končana še pred zimo. Na predlog g. Cererja sta bila v reklamacij-ski odbor izvoljena g. Rebernik in notar g. Zevnik. Dolgo se je že vleklo vprašanje plače organista. Spor je razsodila banska uprava v tem smislu, da mora občina plačati letni prispevek v znesku 3845 Din, če ima organist 10.000 Din letne plače, odnosno 5793 Din, če ima 12.000 Din. Trošarino na alkoholne pijače bo odslej pobiral občinski nastavljenec. Občinski odbor je poveril s to nalogo g. Malovrha. Nekaj gostilničarjev Je prosilo za. pavšalni odkup trošarine, vendar pa je občinski odbor zavrnil prošnje. Za nove Člane kamniške občine so bili sprejeti gg. Tone Knaflič, Miloš Kramar in Albert Uršič. Predlog za ustanovitev Jadranske straže se odloži v odločitev prihodnjemu občinskemu odboru. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevala prihodnji teden ka— Obračun uprizoritve »Slehernika« je izkazal 3180 Din čistega dobička, od česar gre 1590 Din za spomenik padlim Kam-ničanom. 636 Din za pomožno akcijo za brezposelne, 636 Din za kuhinjo za brezpo selne v Kamniku in 318 Din za brezposelni sklad trboveljskih rudarjev. Da je uprizoritev imela poleg moralnega tudi tako lep gmotni uspeh, gre posebna hvala vsem sodelujočim, zlasti pa igralcem in še posebej režiserju g. Golobu, dirigentu g. Ulmanu in pevovodji g. Cerarju. Hvala gre tudi Narodni čitalnici, ki je dala brezplačno na razpolago luč in dvorano za skušnje. ka — Cerkveni koncert ljubljanske Glas-bene Matice. Kakor že javljeno, bo priredila ljubljanska Glasbena Matica v nedeljo 24. t. m. ob 16. uri v dekanijski cerkvi v NIGSBERG 20.10: Mešan program. — Ples- izčrpno gradivo o dejanskem stanju v re-na glasba iz Berlina. — M0HLACKER virjih, da bi bilo škoda, ako bi obležala ----■ „ . „ "" " v • ,------. i ta 0bsežna dokumentacija v prašnih arhivih, ne da bi dala pobudo za kakršnekoli ukrepe. Glasom poročila te komisije je bilo v revirskih občinah 830 rodbin, v katerih ni služil niti en član rodbine in ki so obenem brez premoženja, od katerega bi mogle živeti. Ob času popisa, v juliju tega leta, je delala ogromna večina delavstva le po 11 delovnih dni. Posledica tega je bila, da 2000 rodbin ni služilo niti za najnujnejšo prehrano. Komisijsko poročilo zagotavlja: Na splošno se lahko ceni, da je pri sedanjih zaslužkih pri enakomerno porazdeljenih delovnih šihtih najnujnejša prehrana zaposlenega delavca zasi-gurana. Nad 2000 rodbin je imelo v revirjih v juliju čisto rodbinske zaslužke od 300 do 600 dinarjev. Za ?imo se obeta sicer običajno dobra konjunktura, vendar so v stanju ogromna skladišča premoga, ki leže po vseh revirjih, za to zimo sezonsko konjunkturo morda znatno, če ne popolnoma paralizirati. Povprečen mesečen odtegljaj za socialne dajatve (bratovsko skladnico) je znašal, ravnajoč se po kategorijah, 114 Din v najvišji in 55 Din v najnižji kategoriji. _ Ker so mesečni odtegljaji za socialne dajatve posameznih delavcev stalni, — močno zred-čene in slabo plačane vrste aktivnega delavstva vzdržujejo še tisoče trajno onemoglih — vplivajo ti odtegljaji znatno na dnevni čisti zaslužek ter so tem občutnej-ši, čim manj delavnikov ima delavec. Pri onih delavcih, ki delajo le po 11 dni — koncert. — 18: Madžarske pesmi. — 19.45: Lahka godba orkestra. — 21.15: Mešan program. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Koncert orkestra. — 20.45: "Operni večer. Vremensko poročilo Številke srn označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 1 temperatura, 4 relativna rtajca v V*, i •mer In brzina »etra 6 oblačnost 1—10 7 padavine t nam, 8 vrsta padaria. Temperatura: prve Številke pomenijo oal viijo, 4n>r# najn'ijo temperaturo. 21. septembra Ljubljana T, 753.1, 14.8, 94, Ni, 10, 40.6, dež Ljubljana 13, 753.1, 19.5, 81, NE2, 10 _, dež Maribor 7, 754.0, 13.0, 95, mirno, 10, 6.0, dež Zagreb 7, 754.6, 15.0, 90, NE4, 10, 46.0, dež, Beograd 7, 757.3, 16.0, 85 SE6, 3, Sarajevo 7, 759.2, 14.0, 92, mirno, 7, 1.0, dež Skoplje 7, 763.5, 14.0, 90, mirno, 10, 0.2, dež Split 7, 757.2, 20.0, 90, SE12, 8, Kumbor 7, 760.2, 22.0, 70, ESElO, 10, ? dež; Rab 7, 756.0, 18.0, 90, SSE12, 10, 5.0, dež. Temperatura: Ljubljana —, 13.8, 21.0, _ Maribor 18.1, 12.8; Zagreb 19.0, 14.0; Beograd 23.0, 14.0, Sarajevo 16.0, 12.0; Skoplje 24.0, 11.0; Split 18.0, 18.0; Kumbor _ 18.0 Rab 15.0. Solnce vzhaja ob 5.44, zahaja ob 18.1, Luna vzhaja ob 7.47, zahaja ob 18.19. nostni fond. Pri ustanovitvi bednostnega fonda se Je sploh mislilo, da bo ta fond dajal pomoč rudniškim revirjem in nikakor ne gre, da bi se v praksi pri rudnikih plačevalo v bednostni fond po 25.000 Din na mesec in da bi od tega morali plačevati delavci 8000 dinarjev. Fond je namenjen v prvi vrsti za preskrbo brezposelnega industrijskega in obrtnega delavstva, v rudniških revirjih bi bilo treba delavce ovoboditi od plačevanja prispevkov, ker morajo rudarji za socialne dajatve pri današnjih razmerah plačevati že četrtino ali celo tretjino o-i svojega zaslužka. Oblasti bi morale paziti na to, da bi se prispevek pobiral le od dejanskega čistega zaslužka, ne pa od brutto zaslužka ali celo od kategorijskih mezd. Kategorijski zaslužek je pri rudnikih merilo za socialne dajatve in se pri tem tudi ne upošteva skrajšanega dela. — Pobiranje bednostnega fonda od rudarjev je ne samo velika preobremenitev, temveč tudi nasprotovanje namenu bednostnega fonda. Prebivalstvo ruskih mest Mestno prebivalstvo v Rusiji se je v zadnjih letih močno pomnožilo. V zadnjih 5 letih je naraslo za 7.5 milijonov duš. Med Murmanskom in Bakujem, Kijevim in Ir-kutskom je nastalo v zadnjih petih letih 275 novih naselbin, ki štejejo nad dva milijona prebivalcev. V bivših pragozdovih, v tundrah in puščavi, kjer ni bilo prej žive duše, živi zdaj na tisoče in tisoče ljudi. Sredi polotoka Kola, kjer je bilo prej 68 stopinj mraza, stoji danes Ohibkiogorsk. Pred tremi leti je živelo tam 206 oseb, danes ima mesto že 37.000 prebivalcev, v Sibiriji je nastalo mesto Stalinsk, v Uralu, Al ta ju in Kara-gandi cveto nove naselbine. A tudi na meji Azije, v središču kazakstanskih step so vzcvetela mesta z lepim številom prebivalcev in z modernimi pridobitvami tehnike in kulture. sodnikov pri MO LNP Trbovlje. Za ne- Kamniku cerkveni koncert. Na sporedu so: de!jo. 24. t. m. se delegirajo ti-le kandidati, oziroma podsavezni sodniki: Sloga : Delavec v Zagorju na igrišču Sloge ob 16 ps. s. Božič Adalbert, Doberna : Ilirija v Trbovljah na igrišču Amaterja ob 16. ps. s Lunder Dušan, Trbovlje : Litiia na igrišču Trbovlia ob 16. s. s. Marin Ludvik 'Raitmaier Mirko) Liublianski zimsko-sportni podsavez ima danes 22. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona prvo sejo upravnega odbora Naprošajo se gg. Gnidovec. dr. Kuhelj. Konriva. Kaifež. I«kra. Vučmk. Havne. Kuhar, Turnšek. Predalič, Smuc. Dnmicelj. Banovec. Jelenič in Marinko, da se te seje sigurno udeleže. govor o Jakobu Petelinu - Gallusu, ki ga govori kamniški kaplan g. Mihael Jenko. Prof. Matija Tome zaigra na orgle tri klasične skladbe za orgle, pevski zbor Glasbene Matice zapoje pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča vrsto prekrasnih Gallusovih mešanih zborov za osmeroglasni in 24-glasni mešani zV/r. Predprodaja vstopnic od 10 Din navzdol je v knjigarni Slatner in v trafiki Bremšak v Kamniku. Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. »releopereto »Frideriko«. Mady Christians in Hans Boll-mann. Dodatek film ZKD in Foxov tednik. Solnce in mraz Vaša koža potrebuje nove hrane, ker se vam je pri soto-čenju in kopanju poleti izsušila. Koža brez maščobe hitro oatari, postane nagrbančena, hrapava, razpokana, Aišajeva. Največji sovražniki lepe kože so: mftiz, veter, megla in dež. Da se izognete tem maščevalcem lepote, uporabljajte URAN KREMO; tudi ako slučajno imate hrapavo, razpokano, nagubano in lišajevo kožo, vam krema *?RAN odstrani vse madeže. Mamice, negujte tudi ve svoj1 otročičke z URAN KREMO, ki je tudi za nežno kožo prvovrstna. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in drugih strokovnih trgovinah. Cena velike škatle Din 12.—, male Din 5.—. Zapomnite si besede: »Lepota ima silno moč, Da srce od srca ne more 10276 Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš skrbni oče oz. soprog, stari oče, tast, brat, gospod PODBORŠEK MIHAEL posestnik in hranilnični in občinski svetovalec na Črnučah dne 21. t. m. ob 3. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti, zatisnil za vedno svoje trudne oči. Pogreb blagega bo 23. t. m. ob 3. uri popoldne na farno pokopališče na Črnučah. Jeiica-Ljubljana, dne 21. septembra 1933. Marjeta roj. čad, soproga; Tone, Francelj, Vinko, Pavel, Jože, Janez, Mihec, sinovi; Micka, Ivanka, Tončka, hčere in ostalo sorodstvo. | „Jtttrovi" matt oglasi imajo siguren uspeh! J. H.: 29 Jezero ljubezni Roman Silva je imela solze v očeh, ko je segla Sybili v roke. »Pozor!« Sybil je položila prst na usta, in v naslednjem trenutku je vstopila Vida s kadečim se čajnikom. * Ko je Syt>i\ in njeni kodre} so kar zaplesali od nravstvenega ogorčenja, »po mo.em mnenju je zelo nespodobno, da dve gospodični povabita mladega gospoda k sebi. Jaz ne bi storila tega za nič na svetu!« Ital-rjanova skromna pripomba, da sta pri takih obiskih vselej obe gospodični doma, ni mogla potolažiti njenega puritanskega ogorčenja, tako da se je nazadnje tudi gospod Monti izpreobrnil in ji pritrdil. vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za Šifro ali za dajanje naslova pri ->glasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, roma jih fe vposlati v pismu obenem z naročilom. Beseda 1 Din; za da janje naslova »li za iifro 5 Din. Dijaki, ki i£6ejo imstrukcije, plavaj« vsako be-sedo 30 par: ta šifro ali u dajan;-« naeLoiva S Din. (4) Iščem profesorja za poučevanje angleščine i.n nemščine. Ponudbe na 0<*'as. oddelek »Jutra, pod »B. J.« 36366-4 Kroj. pomočnice prijavite ee praktičnemu Izp0polnjev«'nemu večernemu tečaju. Olrastveno do-vodeno nfiltlf® — atelje Sar"c. Gajeva HI. 36405-4 Krojaški tečaji ta privatnice. Oblastveno dovoljeno učilišce — atelje Sare. Gajeva UI. Prikro-jevan> obiek. 36406 4 ^rrrrinm V*a.ka Oeseda 50 par: ia d8'-iTiie na«lov» ali U Sifm. pa S Din. f 1) Strokovnjaka m prevzemanje spodnje?« in zgornjega usnja, z več-lerno prflk*-«. po možnosti v čevljarski tovarni in s primerno siceršnjo izobrazbo. išče w takojšen na s-top velika čevljarska tovarna. Ponudbe z navedbo prakse, referenc in zahtev-k -v na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cevllar-»ka tovarna«. 36377-1 Perfektno kuharico vajeno tudi nekoliko dietič-ne' kuhe, išči m. Osebno se je predstaviti v Cegnarje- vi ulici 4. 36346-1 Trg. pomočnika z nvboijfc) kvalifikacijo, »prejme večje tovarniško podjetje. Ponudbe z referencami in spričevali je poslati na oglasni o-ddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen 122«. 36374-1 Služkinjo veščo vsakega dela in tudi kuhe. pošteno, zanesljivo in marljivo, iščem. Pred nost imajo take, ki niso večkrat menjaš« službo. P. Dekleva. Lesk ovac — Vardarska banovine. 36376-1 3 raznasalce peciva išče Maks Sempl. Cerklje pri Kranju. 36392-1 Kuharico za gostilno, dobro izvež ba.no', in simpatično mlajšo natakarico (začetnico) sprejmem. Šivanja vešče imajo pred; nost. Na »lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36399-1 Mladega brivskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v o<*'asnem oddelku »Jutra«. 36419-1 Pekovski pomočnik (slaščičar) zmožen kavcije, dobi stalno s'n*bo. Naslov v os'asnem oddelku Jut-a. 364.17-1 Služkinjo srednjih let, pridno in pošteno. za vsa hišna dela. s,n-e:mem. Nas'ov v o.;,as. oddelku »Jutra«. 3C395-1 Trg. vajenca sprejmem v trgovino na Trnoveskem pristanu št. 16 36443-44 Gospodinje izratrte priliko! — Lepe štajerske breskve od 10 kg naprej danes in v soboto ,>d 7. d« 9. ure na Poga čarjeveiu trgu. 36443-34 Vsaka besed* SO par; I za dajenj« oslova ali I za Mir« pa S Din. (2) J Trg. sotrudnica vešča vseh panog trg o vi ne, ki kot garancijo lahko položi 8000 Din. želi nameščen;« — najraje v podružnici. Ponudbe na og'. oddelek »Jutra« p"^ 5i{r,> »Vestna in zanesljiva«. 36332-2 Natakar 26 1« star. vešč jugoskrv. d nemškega jezika, išče sluibo. Po potrebi položi 10.000 Din kavcije. — Ponudbe oa podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Natakar« .36197-2 Gospodična k" se razume na vsa pisarniška dela. dobi zaupno mji-i). P^nndbe v nemškem jeziku na podruž. »Jutra« v Ma-rirbo-u pod šifro »Kavcij« 10.000«. 36432-1 Sobarico vestno in delavno, z dobrimi spričevali, sprejmem v vilo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenje«. 36421-1 Trgovci, podjetniki! Nudi se Vam sposobna moška pisarniška moč. izvež bana v vseh pisarniških poslih. — Prevzel bi tudi službo biagajničarja. skladiščnika, špediterja, inka-santa. Ponud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten m zanesljiv«. 36383-2 Mlada natakarica išče mesto. Nastopi kibko takoj. — Naslon: Krojaška ulica' št. 1/111. 36398-2 G T h R>»*man: Nove prigode pospoda KiTstmumika Absolvent trg. šole spodoben vseh v t.rgo-vsko stroko »padajočih del. kot enostavnega in dvostavne-^a knjigovodstva, v italijanski. nemški in amerikan-ški metodi, išče namestitve. Stenografira. nemško, .-'ovensko in hrvatsko. Izurjen je tudi v strojepisju. Službo bi sprejel tudi za minimalno mesečno nag'a; do. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Vsestransko sposoben«. __362S4-2 Imam 4. razrede meščanske šole in iščem primerno službo. Predvsem znam risati in ročna dela delati. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36396-2 Gospodična z znanjem nemščine, nekoliko šivanja in gospodinjstva, išče primerno na-moščenie — tudi izven Ljubljane. — Ponitdbe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Zaposlitev«. 36414-2 Vsa« a beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (a); Gradič ali slično poslopje v p«rku ali goz dičku, event. posestvo kn p: vpokojente. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pori značko »Jesenski dom«. 36269-20 Smrekovega gozda cca 10 ha — ob železniški progi naprodaj, ponud.be na /as. oddelek »Jutra« pod »Smrekov goid«. 35685-20 Orožniška kuharica išče službo pri ■orožnikih. Poizve se v posredovalki Mrak v Ljubljani. 36413-2 Vsaka beseda 1 Diu; z« dajanj« naslova aii za šifro p» 5 Din. (10) Avto »Fiat« model 5!M), oaprt. štirisede-žen, v brezhibnem stanju, ki potroši 10 lit. bencina, generalno popravljen, no vo lakiran, nove gume. proda za g0t0'V denar ali vtožne knjižice veleba.nke. ali zamenjam z3 drva, se no ali drugo blago. Vpra šati v Zagrebu, Mrazovič eva ulica 8/1. 36381-10 OgUrii og. značaja po 1 Din be&eda; za dajanj« nasiova ali za šifro 6 Dio. — Ogla«! soci«l«ega značaja T&a )em beseda 90 parj za £aj*uj« naslova ali za šrfro pa 8 Din. (7) Pisalno mizo dobro ohreinjeno. in klub ska garnituro kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »-Pisalna miza«. 36387-7 miiiu j Oglasi trg. zna/vaj* po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pai; sa dajanje naslova aLi za Sitno p» 3 Din. (6) Bela postelja naprodaj na Erjavčevi cesti IL 21/U, desno. 36325-6 Otroška zibelka pletena, stojnica (die S400-20 Vnak.1 besi-da 1 Din: | 7,\ dajanj« naslova ali I za šifro p» 5 Din. flO) I Lep trgovski lokal s postranskimi prostori od dom. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmonna, Gradišče 4. 36232 19 Lokal oddam n« S'arem trgn 24. 36153-19 Delavnico za slaščičarsko obrt iščem v Ljubljani — tudi na periferiji. Ponudbe na Inter reklam. Zagreb. Masavyko-va 28, pod »Br. K-2:i30«. D6380-19 Trgovino z maniifaktumim in galan terijskini blagom, na zelo prometni ulici, zraven _ živilskega trga v Ljubljani prodani radi bolezni. Po treben ka.pital v gotovini za prevzem samo kuram ne ga blaga in opremo približno 50.000 Din. — Ponudbe. na og;asui oddelek »Jutra« pod šifro »Obstoj siguren«. 36123-19 Vsak* Oesuda I Din: | za dajanje »askrva ali za Mfro pa 5 Din. (171 Gostilno oddam v najem. Naslov v (►"■lasnem oddelku »Jutra« 36397-17 Vinotoč v centru mesta oddam t najem. Kavcije 20.000 Din. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »Buffet«. 36402-17 Gostilno v Zg. Šišk oddam v najem. Podrobno se poizve v ponedeljek med 15. in 16. uro v Zg. Sški Celovška cesta štev. 231. 36447-17 Vsaka beseda 1 Dijij za lajanje naslova a J; ts Šifro na 5 Din. (161 Šilinge par tisoč, prodam v Avstriji za dinarje tukaj. — Ponudhe na og'as. oddelek Jutra« pod »Kliring«. 36403 Hranilno knjižico Kmetskega hranilnega in posojilnega duma, k_u.pim »o najvišji dnevni ceni. — ~»nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam v go tovini takoj«. 36416-16 Kupimo vložno knjižico Prve hrvat ke štedionice za 10 do 20.000 Din. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod značko »Dolžnik«. 361ČM-16 Hranilno knjižico Ljuibljanske mestne hranil niče. z vlogo 14.0no do 23.000. zamenjam za knjižico Zadružne banke ali Kmetske posojilnice. C^nj. ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »Zamena 14.000«. 36442-16 Vsaka beseda 1 Dtn; za lajanj« naslora ali za šifro m 5 Din. (13) Mizarji pozor! Najcenejše vezane plo it c. jelše-ve bukove, ►kurni- i® p«iiei. v ve likost-i 220/122. 200/132 p«-najnižjih cenah Tvorni**« skUdišče v LjmWja.ni, Du najska cesta 3>1. 246-15 Drva za kurjavo in bukovo oglje kupim na vagone. Nujne ponudbe z najnižjimi cena mi poslati pod šifro »Gorivo« na Jugomosse. Zagreb, Jelačičev trg št. 5. 36379-15 Hrastove doge suhe, kupi Josip Ogorevc. so dar v B: ežlcah. 3&4i27-lu Sobo lepo opremljeno, svetilo fn veliko, čisto, tik opere in Tivolija, z 1 ali 2 posteljama oddam le boljšim gospodičnam ali zakons.ke mu paru. Telefon in klavir na razpolago. Naslov v ►g'asuem oddelku »Jutra«. 36263 23 Solnčno sobo lepo opremljeno ut 2 »sobi. s posebnim vhodom, elek triko in parketom takoj oddam na T.vrševi cest; — blizu kolodvora. NaftOv v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36385 23 Lepo sobo in sobico oddam blizu sodišča in ko lodv-ura. Na željo tudi e hrano in perilom. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« 36373-23 Opremljeno sobo veliko, mirno in čistu s posebnim vhodom In elek triko, 1« par sto korakov oddaljeno od Zvezdr, od 1am sta nemu boljšemu go-t^>odu s 1. oktobrom Na st.iv pove oglasn' odtelek »Jutra«. 35993 23 Lepo sobo oddam 2 osebama (tudi
  • no stanovanje. — Po nudbe na oglasni oddelek »Ju^a« pod šifro »Stalna stranka«. 36429-21/a zamMfTtn Vsaka tx»eda 50 par. za dajanj« naslova aH za šifro S Din. (23) Opremljeno sobo s strogo separiranljn vhodom. išče v centru mesia noji dna gospodična. — Po nudbe na ogasni oddelek .Jutra« pod značko »Soba center«. 36426 23 PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJA!*, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 36. Neprekosljivi novoizumljeni puder Toka-lon ostan® na koži štirikrat dalje od vseh drugih pudrov, ki ste jih do sedaj uporabljali. Izdelan je na poseben način ter daje polti privlačen izraz naravne lepote. Puder Tokalon se ne loči od lica in mu ne škoduje niti potenje, veter ali pa dež. Bodite prepričani, da je puder Tokalon edini, ki da Vaši polti izraz prekrasne naravne lepote brez svetlikanja. . . - /i J-".' -Š . S- '• • Brez posebnega obvestil« Zapustil nas je Po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, gospod etnatd višji zel. uradnik v pek o ju in hišni posestnik Spremimo ga v soboto, dne 23. t. m. ob i/24. uri popoldne iz hiše žalosti, Kodeljevo, Povšetova ulica 25, na pokopališče v Štepanjo vas v njegov zadnji dom. Ljubljana, dne 21. septembra 1933. 102 Žalujoči- MINKA PERKO, soproga; NADA FEDRAN, hčerka; DR. MILAN PERKO, sin; MILA PERKO, sinaha; DR. GREGOR FEDRAN, zet; GREGI, MILICA, VOJKO, vnuki in ostalo sorodstvo. — , \ y, ■ ,-.; - M V^m; ;r ' - ■ • S .' • -V *'» t . *• * r - v - t-j £ ...Jujt L/avoiiD ttavljeiL Izdaja ia Houzorcij »Jutra« AduU uiuuiKai. UriKaiao cL d. . * " ..........h aot uskd.rua.ija b^iauc Jezeršek. Z* uiseratni del je odgovoren AJojz Novak. Vsi v Ljubljani.