▲ o sP 908 KLASJE 2003 1(497.4 I« 1 20030148,2 G o r i c S: A RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. *■ Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNAPONUDBA Številka 2 letnik 9 februar 2003 Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si ...in NATO NE DRSI... Letošnja poledica je terjala svoj davek. Koliko dobička je pospravila v svoj žep, še ne vemo natančno. Tudi to, s kom neki je delila premoženje, zna biti skrivnost. Lahko le malce ugibamo. Ve se, daje najbolj opeharila tiste, ki soji z lahkovernim in odločnim korakom plačali svoj davek kar v lastni občini. Plačilno sredstvo: zlomi, zvini, modrice... No, slabo se je zato pisalo tudi proračunu zdravnikov, domačih reševalcev; po žepu je morebiti udarilo celo zavarovalnice. Verjetno je poledica mnogo prijazneje poskrbela za farmacevtske delnice in, tako je videti, pred stroški rešila predvsem komunalo... Nad početjem premetene poledice bi se seveda lahko zgražali, a lahko se ozremo na prijaznejša dejstva. Recimo na to, da je s sabo v občino prinesla enakopravnost. Kamor si stopil, je namreč zares drselo. Kakor si je lahko privoščil zlom mlad fantič, tako si ga je lahko tudi stara mama. Končno enakopravni! Končno vsi pod enakimi pogoji... A naj bo dovolj takega heca. Kajti stvari so resne. In bodo še bolj. Bliža se namreč nov referendum. Prav kmalu, 23. marca, bo potekal tisti: ZA ali PROTI NATU in EU. Ker je zimsko poledico na srečo ugnala bistra pomlad, bo naš korak do lokalnih volišč lahko trden. Kakšen neki pa bo teren za obkrožanje te ali one odločitve? Bomo videli. Morda vendarle ne bo tako spolzek in davek ne tako visok (KM) Na Jurčičevi poti je bilo veliko tudi maskiranih pohodnikov. Celo uradna napovedovalka se je skrila za masko. 7000 zadovoljnih pohodnikov - pred vzponom do Starega gradu je večina čakala več kot deset minut, da so se sploh lahko zvrstili na pot. Na Muljavi je bil slavnostni govornik Zeljko Kozinc. str. 8 ZAHTEVA za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka Državnega zbora Republike Slovenije o letnem planu in vzdrževanju avtocest za leto 2003 (Od LPVA03 -Uradni list RS, št. 5/03) in PREDLOG za zadržanje izvrševanja navedenega odloka v delu, ki se nanaša na načrtovanje in izgradnjo Cestninske postaje Ivančna Gorica str. 4 KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča prebivalce občine Ivančna Gorica, da bo od 20. do 28. marca odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev. str. 2 ŠTEFAN PLAN KAR - veliki mož z velikimi dosežki str. 5 JURČIČEVE NAGRADE s., 14 Naši govedoreje! so imeli občni zbor str. 6 Okoli pusta je bilo, ko je v neposredni bližini domovanja urednika Klasja, v siju sončne svetlobe in snežne beline, nekega jutra ta zagledal črne odtise tac nočnega pohodnika. Morda je samo želel priti na strani Klasja, seveda, če ne s svojim celim kosmatim obličjem, pa le z odtisom tace. Ni potrebno veliko domišljije, da si predstavljamo podobo lastnika. 120030148,2 STRAN Ivančna Gorica februar 2003 SVETNIKI NA OBČINSKI SEJI ENOTNI IN ODLOČNI: "CESTNINE NE BO!" Tretja seja občinskega sveta se je začela in nadaljevala izjemno pestro. Sonja Maravič je v imenu svetniške skupine LDS takoj na začetku predlagala, naj se dnevni red razširi z dodatno točko o spremembi 1. odstavka 24. člena Statuta Občine Ivančna Gorica, ki se nanaša na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja (KV1AZ). Predlog ni bil sprejet in seja se je nadaljevala s pripombami na zapisnik s prejšnje seje. SONJA MARAVIČ "NAZAJ V IGRI" Druga točka dnevnega reda je bila Poročilo KVIAZ-a o predlogih političnih strank za volitve članov in predsednikov odborov. Predsedniki in člani odborov so izbrani glede na strokovno podkovanost oz, izobrazbo in politično pripadnost. Glede na ta podatek je bil sklenjen dogovor, da se poleg predlogov za člane odborov pripiše še njihova izobrazba in pripadnost stranki. Pred glasovanjem za člane odbora je Sonja Maravič, predsednica svetniške skupine LDS, preklicala svojo odstopno izjavo (preklic odstopa), ki jo je dala na prejšnji seji občinskega sveta. Po burni izmenjavi mnenj in razpravi je občina končno dobila popoln 5- članski KVIAZ. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIKI IN ČLANI NAJPOMEMBNEJŠIH ODBOROV V OBČINI V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o podaljšanju mandata oz. začasnem mandatu članom uredniškega odbora in uredniku občinskega glasila Klasje. Za predsednika Statutarno-pravne komisije je bil imenovan Andrej Mirtič, člani komisije pa so: Pavel Groznik, Stanislav Okorn, Jože Rus in Franc Godeša. Predsednik Odbora za družbene dejavnosti je postal Igor Jernejčič, imenovani člani pa so: Irma Lekan, Frančišek Grabljevec, Janko Zadel, Magdalena Urbančič, Marina Koščak in Nataša Lukman. Predsednik Odbora za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja je postal Anton Medved, imenovani člani odbora pa so: Jože Adler, Andrej Sekirnik, Zdravko Skubic, Jože Golf, Jože Kenda, Jože Sadar in Marko Kastelic. Kljub pripombam LDS-a na predlagane člane je KVIAZ za predsednico Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo imenoval Mileno Vrhovec, člani pa so postali: Alojz Čebular, Andrej Mirtič, Ignac Kastelic, Darka Zupane Puš, Vera Kutnar in Franc Omahen. Za predsednika Nadzornega odbora je bil imenovan Mihael Novljan, člani odbora pa so: Jože Mestnik, Milan Jevnikar, Jožko Dremelj in Ludvik Čampa. KVIAZ je predlagal Občinskemu svetu tudi, naj začne postopek spremembe statuta občine, tako da ukine Odbor za družbene dejavnosti in ustanovi dva nova odbora; prvi naj bi pokrival področje šolstva, otroškega varstva, kulture, športa..., drugi pa področje socialnega varstva, mladine, starejše populacije, zdravstva... Po razpravi, v kateri sta sodelovala župan Jernej Lampret in Dušan Strnad, predsednik svetniške skupine SDS, so svetniki sprejeli omenjeni predlog KVIAZ-a. KLASJE "NA TAPETI" Kot tretjo točko dnevnega reda je občinski svet obravnaval Poročilo o delu uredniškega odbora občinskega glasila Klasje. Po uvodnemu nagov- oru župana in poročilu urednika Andreja Agniča je sledila razprava o načinu financiranja časopisa, o časopisnem prostoru, namenjenem političnim strankam, o pomanjkljivostih časopisa in možnih izboljšavah. Svetniki so sprejeli sklep, naj se pripravi finančni program dela za uredniško delo v letu 2003, v katerega so vključene prednosti in slabosti glasila oz. možne izboljšave. V proračunu naj se izpiše dodatna postavka za "osnovna sredstva časopisa in njegovo vzdrževanje". Urednik naj imenuje uredniški odbor, ki pa ga mora potrditi občinski svet, saj je le-ta njegov ustanovitelj. Določen pa je bil tudi prostor za objavo prispevkov političnih strank. CESTNINSKE POSTAJE NE BO, RAZEN V PRIMERU IZGRADNJE USTREZNE MAGISTRALNE CESTE Občinski svetniki so bili pri četrti točki dnevnega reda enotni: cestninske postaje v Ivančni Gorici ne bo! Z Odlokom o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtoceste za leto 2003, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 5, 17.1.2003, je predvidena izgradnja petih cestninskih postaj, med njimi tudi v Ivančni Gorici, čeprav ob sprejetju vladne Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Višnja Gora - Bič iz leta 1996 le-ta sploh ni bila predvidena. Na tem območju tudi ni vzporedne magistralne povezave, saj so staro regionalno cesto vključili v sedanjo avtocesto. Sprejemljiva je torej ideja o ustrezni magistralni cesti in tako tudi cestninski postaji. Če za magistralno cesto ne bo poskrbljeno, tudi cestnine ne sme biti! Zato so se občinski svetniki soglasno odločili za zadnjo možnost. Sprejeli so sklep, da je treba dati Odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtoceste za leto 2003 v presojo na ustavno sodišče. Pri tem se bodo povezali tudi s sosednjimi občinami. Predstavniki vseh svetniških skupini Občinskega sveta občine Ivančna Gorica bodo sestavili in argumentirano predstavili razloge za ustavno presojo državnega odloka ter aktivno sodelovali pri celotnem postopku. Zaželimo jim vso srečo v kolesju birokracije... Natalija Pavlin KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča prebivalce občine Ivančna Gorica, da bo v spomladanskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev. Načrt kosovnega odvoza: Četrtek 20.3.2003 Petek 21.3.2003 Ponedeljek 24.3.2003 Torek 25.3.2003 Sreda 26.3.2003 Četrtek 27.3.2003 Petek 28.3.2003 KS Ambrus in KS Zagradec, naselje Korinj in Laze nad Krko. KS Krka, KS Muljava in KS Dob KS Dob, KS Temenica, KS Sobrače KS Šentvid - naselje KS Stična, KS Metnaj, naselje Višnja Gora KS Ivančna Gorica - okolica, Višnja Gora - okolica KS Ivančna Gorica - naselje Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke. Načrt zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASF.IJP. STOJ NO M F.STO ČAS ZBIRANJA sobota 5.4.2003 Ivančna Gorica Parkirišče pri Zdrav, domu 8 - 10 h sobota 5.4.2003 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Vele 10 - 12 h Parkirišče pri samostanu 12 - 14 h Parkirišče pred kulturnim domom 14- 16 h Parkirišče pri cestnem podjetju 16 - 18 h Parkirišče pred družbenim domom 14- 15 h Parkirišče pri trgovini KZ 16 - 17 h Parkirišče pri gostilni Nace 18 - 19 h sobota 5.4.2003 Stična sobota 5.4.2003 Muljava sobota 5.4.2003 Višnja Gora ponedeljek 7.4.2003 Ambrus ponedeljek 7.4.2003 Zagradec ponedeljek 7.4.2003 Krka Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živos-rebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje B0ŽIČ-RACUN0V0DSKE STORITVE BoRaSt d.o.o. Sokolska ulica 5 1295 IVANČNA GORICA VODENJE POSLOVNIH KNJIG Drago in Tatjana tel. 041-527 410, 01 7885-422 tatjana.bozic(5)email.si Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, telefon 7869-400, 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net, internet: www.ivancna-gorica.si/klasje. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Janja Omahen, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; TiskKOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij nc vračamo. STRAN Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 008-4/03 Datum: 17.2.2003 Na podlagi določb 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 - odločba US, 34/96 - odločba US, 38/96,43/96 - odločba US, 59/2001 - odločba US), Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (Uradni list RS, št. 13/03) in Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoallantske pogodbe - NATO (Uradni list RS, št. 13/03) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ ZA IZVEDBO i. Za izvedbo posvetovalnega referenduma o pristopu RS k Evropski uniji, ki bo 23. marca 2003, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji 17.2.2003 določila naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča 403«) I 403005 403006 403007 403008 403009 zap. št. 403(111 oznaka volišča 403012 12. 403013 13. 4(13014 14. 15. 16. 17. 18. 403015 403017 ime volišča ZGRADBA OBČINE DOBREPOUE GASILSKI DOM ZDENSKA VAS GASILSKI DOM HOČEVJE GASILSKI DOM ZAGORICA PREDSTRUGE-VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU GASILSKI DOM KOMPOUE OSNOVNA ŠOLA PONIKVE DVZ PONIKVE DRUŽBENI DOM TABORSKA C. I. sedež volišča Videm 35, Videm- Dobrepolje Zdenskavas59 Hočevjel9 Zagorica 36 a Prcdstruge 60 Kompolje 60 Ponikve 38 Ponikve 76 Taborska c. 3, Grosuplje DRUŽBENI DOM Taborska c. 3, Grosuplje TABORSKA CII. ime volišča sedež volišča OSNOVNA SOLA Tovarniška 14, Grosuplje LOUISA ADAMIČA STARA OSNOVNA ŠOLA Adamičeva cesta 29, Grosuplje DOM OBRTNIKOV Ob Grosupeljščici I B, GROSUPLJE Grosuplje ČEBELARSKI DOM Spodnje Blato 20 a SPODNJE BLATO 403019 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO GASILSKI DOM ZAGRADEC/GROS. JOŽE AHLIN VELIKA STARA VAS Velika Ilova Gora 10 a Veliko Mlačevo 6 a Zagradcc pri Grosupljem 33 Velika Stara vas 4 območje volišča Videm. Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora Zdenska vas Hočevje Zagorica Predslruge. Vodice, Cesta Kompolje Ponikve (razen hišne št. 75-86 in 75 C) Ponikve • hišne šl. 75-86 in 75 C Stranska pot I/l A, 1B, 1C, ID, Pod gozdom c. I. do VIII. Stritarjeva c. Brezje pri (irosupljem. Brvacc, Adamičeva c. 1-15, Kadunčeva c, Kolodvorska c., Levstikova c. Partizanska c. 4-16 (desna stran), Taborska c. I- 24, razen 17,19,21 in 2, Trubarjeva c. 1-14 (razen 13) območje volišča Adamičeva c. 24A- 40, Cesta na Krko, Hribska pot. Jurčičeva c. I -III. Jurčičeva pol, Partizanska c. 18-39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot l-ll (leva stran), Pri nadvozu, Rožna dolina. Taborska c. 17,19,21,23 in od 25 dalje, Tovarniška c, Trubarjeva c. 13-17 (razen 14), Vesclova c. I - III, Jakhlova c, Obrtniška c, Župančičeva c, Kovačičeva c, Kersnikova c., Gasilska c. Adamičeva c. 16-24 in neparne št. od 25 do 57, Brinje c. I in II, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 49), Ob Grosupeljščici 1,1 A,2,4,6,6A,8,8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Pri mostu. Stranska pol l-lll (razen Stranska pot 1A, 1B, 1C in ID), Za gasilskim domom, Murnova c, Ulica Ane Galctove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor. Preska, Bevkova c, Slomškova ulica Ljubljanska c. od št. 43 do 67 (razen šl. 50). Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 6,6A in 8), Pcrovo, Jerova vas, Erjavčeva c, Hribarjeva c., Kozakova c, Kozinova c, Prešernova e, Rodelova c, Scliškarjeva e, Šuligojcva c, Vodnikova e. C. Cankarjeve brigade, Hrastjc pri Grosupljem. Pod jelšami, Maistrova ulica Spodnje Blalo, Spodnje Duplice, Gatina, Praproče pri Grosupljem Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabrjc pri Ilovi Gori Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo Zagradcc pri Grosupljem, Lobček Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobjc, Gradišče, Dole pri Polici 4(0020 OSNOVNA ŠOLA Polica 37 POLICA 21). 403011 DRUZBKNI IX)M VelikaRačna24b RAĆNA 21. 40.3022 ZADRUŽNI DOM Spodnja Slivnica 10 SP.SH VNICA 22. 403023 GASILSKI DOM Škocjan I Skoči an 23. 403024 GASILSKI DOM Ponova vas 27 PONOVA VAS 24. 403025 OSNOVNA ŠOLA Šl. Jurij 10 ŠT.JUR1J Velika Loka 2 25. 40.3020 ZADRUŽNI DOM ŽALNA 26. 403027 GASILSKI DOM VELIKA LOKA 27. 40302S GASILSKI DOM LUČE 28. 40302') OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I. 29. 40.3030 OSNOVNA ŠOLA zap. St. 33. 34. 35. 37. 38. 39. 4(1. 42. 43. zap. št. ŠMARJE - SAP 4mo.il OSNOVNA ŠOLA Šmarje - Sap, Ljubljanska i ŠMARJE - SAP III. 4') 403032 KULTURNI DOM Sokolska ul. 4. Ivančna IVANČNA GOR. I Gorica 403033 KULTURNI DOM Sokolska ul. 4, Ivančna IVANČNA GORICA Gorica II sedež volišča oznaka ime volišča volišča 4030.34 KULTURNI DOM Muljava 20 MUtJAVA 403035 KULTURNI DOM Slična 11 STIČNA 403036 GASILSKI DOM Metnaj 2 METNAJ 403037 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Višnja Gora. Mestni trg 21 40303« GASILSKI DOM Kriška vas III KRIŠKA VAS 403030 LOVSKI DOM VRH Vrh pri Višnji Gori 38 PRI VIŠNJI GORI 403040 KULTURNI DOM Šcnlvicl pri Stični 70 ŠENTVID L 403041 KULTURNI DOM Šentvid pri Stični 70 ŠENTVID II. 403043 GASILSKI DOM DOB 403044 GASILSKI DOM Hrastov Dol 20 HRASTOV DOL 403045 DOM KRAJANOV Temenica 2 A TEMENICA 403046 KULTURNI DOM Ambrus 33 AMBRUS oznaka ime volišča sedež volišča volišča 403047 GASILSKI DOM Zagradcc II ZAGRADEC 40.3048 DRUŽBENI Krka 1 cl CENTER KRKA Polica, lilcčji Vrh, Kožljcvcc, Peč, Zgornje Duplice. Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici. Mali Konec, Troščinc Velika Račna, Prcdolc, Maki Račna, ("'ušperk Spodnja Slivnica Škocjan, Male l.ipljenc. Velike Lipljcne, Železnica, Medvedica od 10 do 20, razen 13 in 17. Rožnik Ponova vas, Ccrovo Št.Jurij, Mala vas, Udje Vino, Bičjc. Podgorica pri Podtaboru, Pece. Vrbičjc. Gornji Rogatec, Medvedica od st. I do 9 Žalna, PleSivica pri Žalni Velika Loka. Mala Loka pri Višnji Gori Lučc Ljubljanska c. od I do 19. razen šl. 18, Nad predorom, Rimska c., Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Oajniče, Tlake Aškerčeva c. 20,22,24, 26,28,29,30.32 in .34, Gregorčičeva e. Jurčičeva e. Lanova e. Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19 in 58). Murnova c, Partizanska c. od. št. 4 do 20A, Pokopališka c, Šuligojcva e. Trdinova c. I bula Polica Adamičeva c. Aškerčeva c. od št. I do t1), .lakhlova e.. Kračmanova e.. Lipoglavska e.. Ljubljanska c. 58- 127. Partizanska c. od št. t do 5, Trubarjeva e.. Paradisce, Podgorica pri Šmarju, c ikava. Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica Ivančna Gorica Mrzlo Polje, Mlcščcvo, Škljančc, Gorenja vas, Veliko Crnelo, Malo Crnelo, Vrhpolje pri Šentvidu, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Spodnja Draga območji- vollSČa Muljava, Potok pri Muljavi, Oslica. LeŠčevje, Mcvce, Velike Kompolje, Male Kompolje, Bojanji Vrh, Velike Vrhe. Male Vrhe, Sušica, Trebež Stična, (iabrjc pri Slični, Mala Dobrava, Vir pri Stični Metnaj, Mala Goričica, Poljane pri Stični, Planina, Osredek nad Slično, Debeče, Obolno, Mekinje nad Stično, Dobrava pri Slični. Pristava nad Stično Višnja Gora. Stari trg. Dedni Dol, Peščenik. Podsmrcka. Polje pri Višnji Gori. Spodnje Brezovo, Velika Dobrava. Zgornja Draga Kriška vas. Pristava pri Višnji Gori, Nova vas, ZavrtaČc Vrh pri Višnji Gori, l.eskovcc. Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Sela pri Višnji Gori Šentvid pri Slični, Pristavlja vas. Gri/e, Pelrušnja vas Velike ("Všnjicc, Male Češnjice, Veliki Kal, Maii Kal, Sen t pave I na Dolenjskem. Zahoršt pri Šentvidu, Glogovica, Velike Pece. Arli/a vas, Railohova vas. Grm, Selo pri Radohovi vasi Dob pri Šentvidu, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofije, Boga vas, Podboršt, Sela pri Dobu, Rdeči Kal, Sad, Male Pece Hrastov Dol, Trnovica, I.učarjcv Kal Temenica, Cagošce, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, Videm pri Temenici, Bukovica, Šentjurju, Bratnice. Breg pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Velike Dole pri Temenici Ambrus, Kamni Vrh. Kal, Primča vas, Višnje, Bakre Brezovi Dol območje volišča Zagradcc, Fužina, Malo Globoko, Male Rebree, Velike Rebree. Breg pri Zagradcu, Grintovec, DeČja vas, KuŽeljevec, Češnjice pri Zagradcu, TolČanc, Valična vas, Marinča vas. Veliko Globoko, Gabrovka pri Zagradcu, Kitni Vrh Krka, Gradieek. Ravni Dol, Podbukovjc, l.a/e nad Krko. Veliki Korinj. Mali Korinj. Krška vas. Znojile pri Krki, Trebnja Gorica, Gabrovčec, Velike Lese, Male Lesc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DA VČNI URAD UUBIJANA IZPOSTAVA C, ROSU PIJE Kol vsako leto bo Davčni urad Ljubljana, Izpostava Grosuplje, tudi letos organiziral pobiranje dohodninskih napovedi za občane vašega področja, in sicer v četrtek, 20.3.2003, in petek, 21.3.2003, od 8. do 18. ure. Ostale dni lahko občani in drugi zavezanci oddajo svojo dohodninsko napoved v prostorih Izpostave Grosuplje tudi Se 31. 3. 2003 od 8. do 18. ure. Občane vseh treh občin obveščamo, da lahko svojo dohodninsko napoved pošljejo tudi priporočeno po pošti z datumom žiga 31.3.2003 do 24. ure. Do tega dne se bo upoštevalo, da je bila dohodninska napoved vložena pravočasno, vse ostalo pa se bo smatralo kot nepravočasno vložena dohodninska napoved. Po pooblastilu direktorju vodja izpostave Anton Žitnik DVA REFERENDUMA 23.3.2003 Državni zbor RS jc razpisal posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski Uniji in posvetovalni referendum O pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO). Odloka o razpisu raferendumov sla objavljena v Uradnem listu RS št. 13/03. V odlokih je kot dan glasovanja določen 23. marec 2003, za izvedbo volilnih opravil pa so pričeli teči roki 14, februarja 2003. Za oba referenduma bo izvedeno • PREDČASNO GLASOVANJE na sedežu Okrajne volilne komisije v Grosupljem, Kolodvorska c. 2, 18., 19. in 20 marca 2003 od 9. do 17. ure: • GLASOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI PO POŠTI za osebe, ki bodo 23.3.2003 • v bolnišnici ali zdravilišču. • v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu, • na služenju vojaškega roka. • na prestajanju kazni zapora ali v priporu, čc bodo najpozneje do 15.3.2003 vložile zahtevo za glasovanje pri Okrajni volilni komisiji Grosuplje; • GLASOVANJE PO POŠTI IZ TUJINE IN NA DKP Državljani republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v tujini in želijo glasovati po pošti ali na volišču na območju RS, morajo to sporočiti Republiški volilni komisiji najpozneje do 8. marca 2003. Državljani, ki imajo stalno prebivališče na območju RS in bodo 23.3.2003 začasno v tujini, lahko glasujejo na volišču na Diplomatsko-kunzu-larnem predstavništvu ali po pošti, vendar morajo to namero sporočiti najkasneje do 8.3.2003 Republiški volilni komisiji; • GLASOVANJE NA DOMU 23.3.2003 za osebe, ki zaradi bolezni ne morejo priti na volišče, če bodo najpozneje v četrtek, 20.3.2003 sporočile Okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. 1. REFERENDUMSKO VPRAŠANJE v zvezi i. F.U: "Ali se strinjale, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)?" 2. REFERENDUMSKO VPRAŠANJE v zvezi z NATO- "Ali se strinjale, da Republika Slovenija postane člani-ea Organizacije Severnoatlanske pogodbe (NATO)'.'" V obeh primerih se glasuje tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volilci, ki bodo najpozneje 23.3.2003 dopolnili 18 let starosti in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Osebe, za katere jc z odločbo pristojnega sodišča podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje koristi in pravice, imajo pravico glasovati na referendumih (sklep Ustavnega sodišča št. U-l-417/02, Uradni list RS, šl. 11/03). Andrej Struna, tajnik OVK STRAN OBČINA IVANČNA GORICA OBČINSKI SVET USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Beethovnova 10, SI - 1000 LJUBLJANA ZAHTEVA za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka Državnega zbora Republike Slovenije o letnem planu in vzdrževanju avtocest za leto 2003 (Od LPVA03 - Uradni list RS, št. 5/03) in PREDLOG za zadržanje izvrševanja navedenega odloka v delu, ki se nanaša na načrtovanje in izgradnjo Cestninske postaje Ivančna Gorica 1. VLAGATELJ Občina [vančna Gorica - Občinski svet Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, ki jo predstavlja in zastopa župan Jernej Lampret, prof. 2. ZAHTEVA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI OZIROMA ZAKONITOSTI Odloka Državnega zbora Republike Slovenije o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003 (Od LPVA 03 -Uradni list RS, št. 5/03), še posebej tč. 1.3.6. Nove cestninske postaje (str.114), 1.3.6. Gradnja dodatnih cestninskih postaj (str. 116), 1.3.10. Investicijske vrednosti dodatnih cestninskih postaj (str.119), tabela 4, zap. št. 3 CP Ivančna Gorica (str. 120) in Poraba - dodatne cestninske postaje (str. 126). kar vse se nanaša na načrtovanje in izgradnjo Cestninske postaje [vančna Gorica Izpodbijani akt je izdal Državni zbor Republike Slovenije št. Uradnega lista Republike Slovenije 5 - 94/2003 z dne 17.01.2003. 3. VLAGATELJ ZAHTEVE IMA PRAVNI INTERES, DA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE UGOTOVI, da navedeni Odlok ni v skkulu z ustavo in zakonom, ker občane Občine Ivančna Gorica z načrtovanjem in izgradnjo Cestninske postaje Ivančna Gorica in posledično s plačevanjem cestnine postavlja v neenakopraven položaj z drugimi občani v Republiki Sloveniji, ki jim je zagotovljen, poleg prometa po avtocesti, tudi promet po vzporedni regionalni cesti, brez. plačevanja cestnine. 4. DOLOČBE USTAVE, KI NAJ BI BILE KRŠENE Z IZPODBIJANIM AKTOM: Sporni Odlok je v delu, ki se nanaša na načrtovanje in izgradnjo dodatne cestninske postaje Ivančna Gorica v očitnem nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, zlasti njenim 14. členom ( načelo enakosti pred zakonom) in 74. členom (podjetništvo). Omenjeni odlok je zaradi navedenih nepravilnosti tudi v očitnem nasprotju z 2. členom (pravna in socialna država), 22. členom (enako varstvo pravic), 72. členom (zdravo življenjsko okolje), še posebej v povezavi s 138. členom (uresničevanje lokalne samouprave) in 153. členom (usklajenost z ustavo). 5. RAZLOGI ZA IZPODBIJANJE PREDPISA: V spornem Odloku je uvodoma navedeno, da letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003 temelji na nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.13/96 in 41/98). Tudi pod 1. Razvoj avtocest je navedeno, da bo v letu 2003 potekala priprava projektne dokumentacije iz nacionalnega programa. Glede gradnje dodatnih cestninskih postaj, pod 1.3.6., na str. 116 Odloka, pa jc izrecno navedeno, da lc-ta temelji le na osnovi novelacije študije o cestninskem sistemu na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji in sklepih odbora Državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje z dne 9.4.2002., za dograjevanje cestninskega sistema v obdobju do 2004 na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. V tem delu teksta je tudi navedeno, da ne gre le za izdelavo projekta in druge dokumentacije, ampak tudi za izvedbo postopka oddaje del in začetek izvajanja gradbenih del. Na strani 119 Odloka, pod 1.3.10. Investicijske vrednosti dodatnih cest- ninskih postaj, je tudi izrecno navedeno, da gradnja v Odloku navedenih dodatnih cestninskih postaj Vodice, Vogrsko in Ivančna Gorica ni bila predvidena v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki se sicer v uvodu Odloka navaja kot temelj za sprejem letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003. Študija o cestninskem sistemu na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji in sklepi odbora Državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje pa niso niti zakonski niti podzakonski akti ter ne morejo predstavljali normativnega akta kol podlage za sprejem izpodbijanega odloka, zato odlok v tem delu ni zakonsko hiti podzakonsko utemeljen. V Odloku so tudi nasprotja glede določenih stroškov za izgradnjo novih cestninskih postaj. Na str. 114 znaša ta znesek 638.000 mio SIT, na str. 120 -1.638,000 mio SIT in na str. 126 -638.000 mio SIT. Poleg navedenih nezakonitosti pa je razlog za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka tudi dejstvo, da bi bili občani Občine Ivančna Gorica postavljeni v izrazito neenakopraven položaj z drugimi občani Republike Slovenije, ki imajo možnost, da poleg vožnje z motornimi vozili po avtocesti, na kateri je uvedena cestnina, uporabljajo tudi vzporedno regionalno cesto, brez plačevanja cestnine. Takšna cesta iz Ivančne Gorice proti Ljubljani pa ne obstaja, ker je večsto-letna deželna cesta med Višnjo Goro in Grosupljem še vedno na večkilo-metrskem odseku v makadamski izvedbi, trasa ceste pa poteka po, za sodoben promet, povsem neprimernem terenu. V Občini Ivančna Gorica na odseku avtoceste Višnja Gora-Bič, že obstaja Cestninska postaja Dob, zgrajena na podlagi Uredbe Državnega zbora Republike Slovenije o lokacijskem načrtu za odsek avtomobilske ceste Višnja Gora-Bič ( Uradni list RS, št. 35/96 in 29/200(1). Navedeni lokacijski načrt, ki je še vedno v veljavi, ni določiti, poleg cestninske postaje Dob, še ene cestninske postaje v Ivančni Gorici, ampak prost dostop in izstop vozil na priključkih na avtocesto, ki so obstajali že od izgradnje ceste bratstva in enotnosti Ljubljana-Zagreb ter so bili v skladu s to Uredbo modernizirani. S tem, da je trasa nove avtoceste od Grosuplja do Ivančne Gorice na več meslih posegla na traso prejšnje ceste bratstva in enotnosti, pa je bila občanom občine Ivančna Gorica odvzeta možnost uporabe tega cestišča. Za promet proti Grosuplju in Ljubljani so prisiljeni uporabljati edino cesto v asfaltirani izvedbi, to je novozgrajeno avtocesto od Ivančne Gorice proti Grosuplju in Ljubljani, vendar pod pogoji kot doslej. Dejstvo, da ne obstaja ustrezna vzporedna regionalna cesta Ivančna Gorica - Grosuplje-Ljubljana, ki bi omogočala normalen promet od Ivančne Gorice do sedeža Upravne enote Grosuplje in naprej do Ljubljane brez plačila cestnine, postavlja občanke in občane v izrazilo neenakopraven položaj proti drugim državljanom Republike Slovenije. Primer je pobiranje cestnine na avtocesti proti Primorski, kjer je povsod možen tudi promet po regionalni cesti proti Postojni oziroma Ljubljani brez. plačila cest- nine, enako jc v smeri proti Gorenjski, kjer je mogoč promet proti Kranju in okoliškim naseljem po stari gorenjski magistrali. Načelo, da mora biti mogoč promet po obvozni cesti regionalnega značaja, se očitno ne spoštuje samo v primeru Ivančne Gorice, in to kljub jasno izraženim stališčem občine. S tem jc grobo kršena pravica občine, da (so)odloča o stvareh, ki bistveno posegajo v življenje njenih občank in občanov in ki vplivajo na možnosti za gospodarski in siceršnji razvoj občine ter na okolje (gospodarjenje s prostorom). Posebej opozarjamo, da tu ne gre za obstoječo cestninsko postajo, ki na Dobu že ves čas normalno obratuje, pač pa posebno dodatno cestninsko postajo v Ivančni Gorici. Ceno za la ukrep naj bi očitno plačevali občanke in občani Ivančne Gorice, katerih stal-išče se v tem procesu odločanja povsem ignorira, čeprav je jasno, da bodo prizadeli nekateri njihovi temeljni življenjski interesi. Za vsako pot v Grosuplje oziroma Ljubljano, pa če bo ta iz poslovnih, izobraževalnih ali zdravstvenih razlogov, bodo morali plačevali cestnino. Izgradnja dodatne cestninske postaje tudi ekološko ni utemeljena, saj pomeni velik negativni poseg v prostor, dodatno pozidavo in obremenjevanje prostora s hrupom, plini in drugimi škodljivimi snovmi. Varovanje občank in občanov pred tovrstnimi škodljivimi okoljskimi vplivi je pravica lokalne samouprave, ki izhaja ne le iz pozitivne okoljevarstvenc zakonodaje in predpisov s področja urejanja prostora, ampak tudi iz mednarodnih aktov in pogodb, ki urejajo to področje. 6. PREDLOG USTAVNEMU SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlagamo, da sprejme naslednji sklep: " Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da Odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003 (Od LPVA03 - Uradni list RS, št. 5/2003) ni v skladu z ustavo in zakonom, v delu, ki se nanaša na načrtovanje in izgradnjo cestninske postaje Ivančna Gorica, zato se v tem delu razveljavlja." ZA ZADRŽANJE NAVEDENEGA 7. PREDLOG IZVRŠEVANJA ODLOKA Ker omenjeni Odlok pod 1.3.6. Gradnja dodatnih cestninskih postaj (str.116) predvideva dokončanje priprave projektne dokumentacije ter pridobivanje upravnih dovoljenj in celo izvedbo postopka oddaje del in začetek izvajanja gradbenih del, bi z izvajanjem teh storitev in del lahko nasitile nepopravljive škodljive posledice, zato predlagamo, da Ustavno sodišče Republike Slovenije pred svojo končno odločitvijo sprejme sklep o zadržanju izvrševanja navedenega odloka v delu, ki se nanaša na načrtovanje in izgradnjo Cestninske postaje Ivančna Gorica. 8. PREDLOŽENI DOKUMENTI: • Odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003 (Uradni list RS, št. 5/03) • Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Višnja Gora-Bič (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/2000) • Statut Občine Ivančna Gorica Štcvilka:49100- 0001/2003 Ivančna Gorica, 24. 2. 2003 Zupan Jernej Lampret, prof. OD FUSARJA DO OBRTNIKA SOSED OBRTNIK NAM KALI MIR Vprašanje: Živimo v strnjenem naselju in naš najbližji sosed v svoji hiši opravlja obrtno dejavnost. S hrupom, ki ga vse dni povzroča tja do desete ure zvečer in čez, je močno načel živce in spanec naše družine. Vse skupaj traja že dolgo časa, tudi sosedski pogovor z njim, ko smo mu razložili težave, ki nam jih povzroča z neprestanim hrupom, ni zalegel. Kaj naj ukrenemo? Naj pokličemo policijo? Ga tožimo? Vemo le to, da ima registrirano dejavnost "montaža na terenu", kar pomeni, da izdajatelj odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti zaradi narave delti, ki gaje navedel, od njega ni terjal obratovalnice oz. delavnice. Vendar ta delavnica kljub temu obstaja v njegovi stanovanjski hiši, saj se iz nje razlega hrup do poznih nočnih ur in nam jemlje mir in potrpljenje. Kaj lahko storimo? Odgovor: Vaše vprašanje naslovite na Inšpekcijske službe RS za okolje in prostor, Vilharjeva 33, Ljubljana. Navedite vaše točne podatke, vašo prijavo pa bodo obravnavali tudi anonimno, če boste to želeli, in ob priliki bo vašega soseda obiskala inšpekcijska služba, ki bo ugotovila dejansko stanje in po potrebi opravila tudi meritve hrupa, ki ga sosed povzroča s svojo dejavnostjo, nato pa ustrezno ukrepala. ŽELIM POSTATI TURISTIČNI VODIC Vprašanje: Pred dvema letoma sem uspešno maturiral na gimnaziji in zelo si želim pridobiti kvalifikacijo za turističnega vodiča. S tem se pomalem že kar nekaj časa ukvarjam v svojem domačem kraju, vendar bi želel še dodatnih znanj in pisno potrditev svoje usposobljenosti, zato vas sprašujem, kam naj se obrnem. Odgovor: Usposabljanje za turističnega vodica boste lahko opravili na Gospodarski zbornici Slovenije. Ker pa je program izobraževanja odvisen od samega kandidata oz. predpogojev, ki jih izpolnjuje, je najbolje, da se obrnete na gospo Snežano Skcrbinc, telefon 5898 223, ki bo odgovorila na vsa vprašanja, ki vas zanimajo v zvezi s pridobitvijo naziva turistični vodič. IN ŠE NEKAJ IZ ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJU NA ČRNO Kako je opredeljeno osebno dopolnilno delo v navedenem zakonu, ki je v veljavi že skoraj tri leta? 1. Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. 2. Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po določbi 15. člena obrtnega zakona. 3. Dela iz točke ena in dve se lahko opravljajo pod pogojem, če letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v R Sloveniji iz preteklega leta in če so določena v pravilniku o delih, ki jih je mogoče šteti za osebno delo, ter o postopku priglasitve teh del. 4. Posameznik je dolžan osebno dopolnilno delo iz prvega in drugega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Op.: Navedbe pod ločko 3 ureja poseben pravilnik. Delo na črno Če zasebnik opravlja dejavnost, kije nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, je zagrožena kazen od 1 do 5 milijonov tolarjev. Direktorica Kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec je kar sama poprijela za metlo in počistila pred "svojim" pragom. Pametno, ni kaj: najprej pred svojim, potem pa lahko pridejo na vrsto tuji. STRAN KODEKS POSLOVNE ETIKE IN PODJETNIŠKE KULTURE SDS ZAKAJ PODPIRAMO ČLANSTVO SLOVENIJE V Mm S i Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Prav gotovo se spomnite mojega pisanja v prejšnji številki in komentarja enega od slovenskih direktorjev, da pač vse na tem svetu deluje na principu korupcije. Pa je to res? Še zdaleč ne. Države, v katerih uživajo demokracijo že več kot pol stoletja, so se s tem problemom soočile v sedemdesetih letih. Po vrsti škandalov so Združene države Amerike med prvimi sprejele antikorupeijski zakon. Poznavalci le-tega pravijo, da je zelo strog. Po tridesetih letih zelo jasno definiranih pravil so se Združene države Amerike soočile z novim problemom. V tržni ekonomiji, ki je vsaj desetkrat bolj konkurenčna od naše, so veliki menedžerji v strahu pred lastniki začeli prekrivati prave podatke oziroma jih začeli celo pon-evetjati. Moj namen ni, da bi se spustil v podrobnosti, kaj jih je pripeljalo do tega. Dejstvo je, da bodo denar, ki so ga "zaslužili" na ta način, morali vrniti in odsedeti kakšno leto. Taka so pravila igre. Letošnji nagrajence Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne podjetniške in gospodarske dosežke v kategoriji velikih in srednjih podjetij je direktor Pekarne Grosuplje Štefan Plankar. Nagrado je prejel kot strokovnjak in vrhunski gospodarstvenik, ki je Pekarno Grosuplje in dosežke slovenskega pekarstva pripeljal ob bok evropskim. 1. Glede na to, da ste rojeni v Šentvidu pri Stični, nas zanima, kakšen odnos imate do rojstnega kraja in s kakšnimi občutki se spominjate svojega otroštva. Na Šentvid pri Stični sem zelo navezan. Po končani srednji šoli sem ga zapustil in živel v Grosupljem, kjer sem se kasneje tudi zaposlil in si ustvaril družino. Ves čas pa sem si želel, da se vrnem v rojstni kraj in ta želja se mi je pred dvema letoma uresničila. Z družino smo zgradili hišo in se vrnili. Vsa leta sem pogosto prihajal v Šentvid, vendar imam šele sedaj občutek, da sem doma, in sem srečen. Na dom, otroštvo, gimnazijska leta v Stični, na prijatelje me vežejo lepi spomini, zato je, biti doma, nekaj najlepšega. 2. Kaj vam osebno pomeni nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne podjetniške in gospodarske dosežke? Nagrada, ki jo podeljuje GZS, je zagotovo najbolj prestižna in najpomembnejša nagradit za gospodarske dosežke v Sloveniji. Zelo sem je vesel, vesel predvsem zaradi svojih sodelavcev, ki mi že vrsto let sledijo in pomagajo uresničevati strategijo, ki pelje k cilju - postati najboljša pekarna v očeh kupcev. To je priznanje od zunaj, ki temelji na rezultatih in uspehih, je priznanje posamezniku, kolektivu in okolju, kjer delujemo in živimo, za podjetje pa velika čast. Odraža dolgoletno prizadevanje za to, da postanemo dobra pekarna. Danes to smo in se lahko primerjamo z Kaj pa pri nas? Bili so poskusi, da bi kakšnega obsodili na to temo, a so se žal vsi neuspešno končali. Ko je bil ustanovljen Urad RS za preprečevanje korupcije, je nekdo komentiral, da je to tako, kot da bi volkovi ustanovili urad za zaščito ovc. Kaj dosti si od tega urada ne moremo obetati. Saj sami veste, da je Slovenija majhna. Kaj lahko se zgodi, da ima kdo vplivnega znanca, ki se mu ne bi rad zameril, pa še njegov brat je na takem položaju, da bi lahko to negativno vplivalo na njegovo kariero. In navsezadnje: kaj si bodo mislili strankarski kolegi! Pa smo tam. V deželi, za katero pravijo, da bi na njeni meji lahko zapisali: "Dobrodošli, lopovi!" Vendar le ni vse tako črno, kot se zdi na prvi mah. Z velikim veseljem sem prebral novico, da je Telekom Slovenije sprejel svoj kodeks poslovne etike in podjetniške kulture. Slednji je bil tudi objavljen v januarski številki njihovega glasila Škrjanček. Pod točko Sprejemanje daril piše: "Ne vi ne vaš zakonski ali izvenzakonski partner, pa tudi širši družinski člani, ne smejo Zahtevati ali sprejeti darila ali denarja od dobavitelja ali kupca, s katerim je Telekom Slovenije, d.d. v poslovnem razmerju." Kodeks se zaključi z odstavkom Kršitev kodeksa, ki med drugim pravi: "V primeru najhujših kršitev Telekom Slovenije, d.d., delitven lahko odpove pogodbo o zaposlitvi." Če ne gre zlepa, gre zgrda. Čas bo pokazal, koliko je zrela naša družba, da začne razmišljati na drugačen način. V Novi Sloveniji si bomo preko občinskega sveta, komisij in odborov prizadevali za etično delovanje ter transparentnost vseh občinskih organov naše občine. Prijazen pozdrav, Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivarična Gorica email: ivancna-gorica@nsi.si GSM: 040/728-176 Zveza NATO je nastala leta 1949 in povezuje tiste države, katerih voditelji so ocenili, da njihovi državljani delijo iste vrednote. In ker delijo iste vrednote, so jih pripravljeni tudi skupaj braniti. Nato je nastala v času, ko je po zgodovinskem in moralnem porazu fašizma in nacizma v Evropi, pa tudi širše, svetu grozil nov totalitarizem. NATO je bil zasnovan kot organizacija za obrambo svobodnega sveta proti tej novi nevarnosti. Vrednostni temelj nastanka in delovanja te organizacije se kljub številnim reformam in kljub spremenjenim okoliščinam po padcu berlinskega zidu ni spremenil. Ko se danes sprašujemo: članstvo Slovenije v NATO - da ali ne, moramo predvsem razmisliti o prednostih, ki jih naši državi prinaša vključitev v sever-noatlantsko zavezništvo. Koristi, ki jih bo imela Slovenija od članstva v zvezi NATO, so številne. Naj naštejemo le nekatere: večja stopnja nacionalne varnosti, soodgovornost in soodločanje o varnostnih vprašanjih in izzivih v Evropi in svetu, krepitev ugleda in pogajalske moči Slovenije, utrditev statusa Slovenije kot nerizične države z nizko stopnjo poslovnega tveganja. Posredne koristi pa so: vključenost v znanstvene, tehnološke in informacijske tokove najrazvitejših držav ter dolgoročno znižanje potrebnih izdatkov za obrambo. Članstvo Slovenije v zvezi NATO pomeni umestitev Slovenije v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnoevropskih držav in držav Severne Amerike, krepitev ugleda in prepoznavnega mednarodnega položaja naše države, pogajalske moči ter utrditev varnostnega in mednarodnega položaja Slovenije v Evropi in svetu. Članstvo Slovenije v Nato pomeni tudi utrditev mednarodne identitete Slovenije kot demokratične, miroljubne in v povezovalne procese usmerjene države. ZVEZI NATO? Nobena država danes ne more sama zagotoviti optimalne nacionalne varnosti, zato je potrebno mednarodno povezovanje in sodelovanje. Svet postaja čedalje bolj soodvisen in Slovenija ne more ostati izolirana in brezbrižna. Zato so naši razlogi za vključitev v kolektivno obrambo, ki nam jo zagotavlja zveza NATO, še toliko večji. Slovenija trenutno res ni vojaško ogrožena, vendar nikoli ne vemo, kdaj bo. Zato bi bilo zelo neodgovorno do sedanjih in prihodnjih rodov, če bi to kolektivno varnost zavrnili. Eno od ključnih vprašanj, ki se pojavljajo znotraj te dileme, je, ali je NATO Sloveniji v tem trenutku potreben. Na to vprašanje je možno odgovoriti podobno, kot smo leta 1990 in 1991 odgovorili na vprašanje, ali je slovenska vojska potrebna. Nekateri so od nas in od takratne vlade celo zahtevali, da predstavimo slovenski skupščini dokaze o tem, da nas misli Jugoslovanska ljudska armada napasti. Dejali so: dokler tega ne vidimo, ne verjamemo, da je slovenska vojska potrebna. Približno na enaki ravni so zdaj vprašanja, ali je NATO potreben, češ ali nas kdo ogroža. Če bi natančno vedeli, kdo nas ogroža in kaj lahko prinese prihodnost, potem verjetno tudi takih dilem ne bi bilo. Slovenci smo v novejšem času dokazali, da vemo, kaj je dobro za nas in kaj je nacionalni interes. In ko gre za odločitev o tem, ali naj Slovenija postane članica zveze NATO, gre v vrednotnem smislu za podobno odločitev, za kakršno je šlo, ko smo se odločali za osamosvojitev. Gre za nadaljevanje te odločitve. Zato smo prepričani, da se bomo na referendumu 23. marca 2003 premišljeno odločili in glasovali ZA članstvo Slovenije v zvezi NATO. OO SDS Ivančna Gorica Dušan Strnad, predsednik ŠTEFAN PLANKAR ■ VELIKI MOZ Z VELIKIMI DOSEŽKI najboljšimi v Sloveniji in podobnimi najboljšimi v Evropi. 3. Kot direktor izjemno uspešnega podjetja, ki ste ga iz težkega finančnega položaja pripeljali do izvrstnih poslovnih rezultatov, nam zaupajte, kakšen je boj na slovenskem tržišču, sploh glede na veliko število manjših novorastočih konkurenčnih pekarn. Pekarna Grosuplje ima že več kot 50- letno tradicijo. Vmes so bili tudi težki časi, ko je bil ogrožen celo njen obstoj. Danes smo druga največja pekarna v Sloveniji, največja po proizvodnji na enem mestu in vodilna po finalizaciji izdelkov na prodajnih mestih. Z več kot 10.700 tonami kruha in peciva v letu 2002 dosegamo 7,6% tržni delež in smo v zadnjih letih najhitreje rastoča pekama v Sloveniji. Hitra rast in razvoj nam omogočata dobre poslovne rezultate, ki nas uvrščajo med najuspešnejša podjetja v branži in občini. Najsodobnejša tehnologija, zelo mlad 220- članski kolektiv (povprečna starost zaposlenih je nekaj nad 32 let, 50% zaposlenih je mlajših od 30 let) z nadpovprečno izobrazbeno strukturo zaposlenih, ki izkazujejo veliko pripadnost podjetju, je tisto, kar nam daje veliko konkurenčno sposobnost in možnosti za nadaljnji razvoj. Število manjših pekarn je začelo upadati, vse bolj prevladujoč vpliv imajo večje pekarne, ki se bodo edine lahko kosale s tujimi konkurenti. Osebno menim, da imajo tudi manjše pekarne svoje mesto na tržišču, saj je slovenski trg majhen, heterogen in pogojen s številnimi lokitlnimi značilnostmi. Tudi povezovanje oziroma sodelovanje z večjimi pekarnami je eden od ključev za preživetje številnih majhnih pekarn. Mi to že počnemo, saj danes sodelujemo že s 15 pekarnami oziroma peki, kar je koristno za njih, za nas in za potrošnika. 4. Na koncu nas še zanima, kakšna je vaša vizija prihodnosti Pekarne Grosuplje in ali nameravate širiti proizvodnjo tudi na nove trge. Že prej sem omenil, da je naša vizija, postati najboljša pekarna v Sloveniji. Naša strategija bo še naprej temeljila na združevanju tradicije in najsodobnejše tehnologije, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in okusov ter nakupovalnih navad. To velja za domači trg in nove, tuje trge, na katere vstopamo. Tako smo že prisotni na hrvaškem trgu, kjer prodajamo svoje proizvode in organiziramo proizvodnjo. Ustanovili smo že hčerinsko podjetje in se pripravljamo na izgradnjo pekarne. Oziramo se tudi na druga tržišča, o čemer pa je še preuranjeno govoriti. Natalija Pavlin Štefan Plankar (v sredini) s sinovoma po podelitvi nagrade za izjemne podjetniške in gospodarske dosežke. OBJAVLJAMO RAZPIS KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004 ZA NASLEDNJE POKLICE PROIZVODNI CENTER IVANČNA GORICA strojni mehanik 1 štipendija mizar 1 štipendija PROIZVODNI CENTER ČRNOMELJ konstrukcijski ključavničar 2 štipendiji oblikovalec kovin 3 štipendije mizar 1 štipendija strojni tehnik 1 štipendija NUDIMO: - solidne kadrovske štipendije - novo delovno obleko vsako šolsko leto - povrnitev potnih stroškov - plačilo zdravniškega pregleda - šolsko prakso in počitniško delo poleti - redno zaposlitev po končanem šolanju - možnost nadaljnjega izpopolnjevanja in napredovanja v stroki v skladu z novostmi in potrebami družbe - možnost nadaljevanja rednega šolanja ali šolanja ob delu v primerih ugotovljenega razvojnega potenciala kandidatu in ugotovljenih kadrovskih potreb POGOJI: - vloga za štipendijo - fotokopija zadnjega šolskega spričevala - zdravniško potrdilo, kjer je navedeno, da pri prosilcu ni ovir za poklic, za katerega kandidira - potrdilo o vpisu v ustrezno šolo v šolskem letu razpisa - potrdilo o državljanstvu R Slovenije Prijave sprejema LIVAR d.d. KADROVSKA SLUŽBA, Ljubljanska cesta 43, 1295 Ivančna Gorica tel.: 01/78-69-914 in 01/78-69-915 najkasneje do 30. 6. 2003. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE! NASI GOVEDOREJCI SO IMELI OBČNI ZBOR Govedorejsko društvo Stična združuje rejce govedi z območja občine Ivančna Gorica. Trenutno imamo 72 članov, ki so večinoma usmerjeni v pridelavo mleka. Skupno oddamo mesečno kakih 350 tisoč litrov mleka in približno 50 pitancev. Tako ocenjujemo našo mesečno realizacijo na približno 35 milijonov tolarjev, kar presega le nekaj delovnih organizacij iz. naše občine; zato lahko sklepamo, da je naš gospodarski pomen kar velik. Gotovo pa je odločilen pri ohranjanju kulturne krajine in videzu podeželja. Brez govedoreje bi nas v nekaj letih prerasel gozd. Kakor je za društvo običajno, smo tudi mi v sodelovanju s svetovalno službo 13.2.2003 organizirali občni zbor, ki se ga je udeležila večina naših članov. Pregledali smo delo v preteklem letu in se dogovorili za aktivnosti v prihodnje. Vse naše akcije so usmerjene v izboljševanje gospodarskega položaja govedoreje, kjer se pogoji iz dneva v dan bolj zaostrujejo. Tako smo lani začeli z načrtnim osemenjevanjem plemenic, da bi tako z lastno reprodukcijo prišli do boljše črede. Ta program je pripravila selekcijska služba. Gotovo je tak način formiranja lastne črede dolgoročen, je pa glede na pomanjkanje finančnih sredstev edino sprejemljiv. Naše aktivnosti so usmerjene tudi v izobraževanje rejcev in tako prenašanje strokovnega znanja v naše hleve. Tako smo lani skupaj s svetovalno službo pripravili nekaj predavanj, kjer smo se rejci seznanili z novostmi s področja prehrane živali. Nekaj naših članov si je ogledalo tudi razstavo živali sivorjave pasme v švicarskem Luzernu, od koder so prinesli nekaj izkušenj, ki jih bodo s pridom uporabili na svojih kmetijah. Glede na to, da se nam EU kar hitro približuje, moramo do takrat v naše poslovanje vnesti čim več rešitev, ki so tam že preizkušene. Zato je vsaka taka ekskurzija še kako pomembna. Ob koncu leta smo naše člane oskrbeli s strokovnim koledarjem za spremljanje plodnosti in mlečnosti krav, katerega so plačali naši sponzorji. Tudi v bodoče bomo nadaljevali z izobraževalnimi programi za naše člane. Tako bomo organizirali manjše krožke rejcev, kjer bomo pod strokovnim vodstvom pregledali način naše reje, in odpravili pomanjkljivosti ter vnesli novosti za boljšo ekonomičnost poslovanja. V spomladanskem obdobju načrtujemo ekskurzijo na severno Primorsko, kjer si bomo ogledali hlevsko skupnost in načine reje na Primorskem. Več pozornosti bomo namenili tudi našim članom, ki bi jih doletela elementarna nesreča. S skupno akcijo bomo ublažili posledice le-te. V program društva za letos smo zapisa h tudi izvedbo večje etnološko-kmeti-jske prireditve, na kateri bi po vzoru vinske izbrali mlečno kraljico Slovenije. Ta prireditev bo jeseni in jo bomo bralcem še posebej predstavili. V razpravi, ki je sledila sprejetju zastavljenih ciljev, pa smo se lotili aktualne kmetijske problematike. Kloramfenikol, kvote in zaostrovanje kriterijev za prirejo in pridelavo so le nekatere teme, ki nas kmete skrbijo vsak dan. Problematika kloram-fenikola je oplazila tudi nas, saj so naše mleko s proge Višnja Gora dva dni v decembru 2002 vozili na uničenje v Ihan, zaradi suma vsebnosti prepovedanega antibiotika. Nadaljnje preiskave so sum ovrgle, tako daje šlo mleko zatem normalno v predelavo. Problem je, da ta dva dni mleka nismo dobili plačanega in da nam grozijo še s stroški uničenja mleka. Prav in pošteno bi bilo, da odkrijejo kršitelja in njemu naložijo kazen in stroške, ne pa da zaradi njihove nesposobnosti kolektivno odgovarjamo predvsem tisti, ki se zelo trudimo, da bi našemu potrošniku dali kvalitetno in neo- porečno mleko. Gotovo je nepošteno kaznovati nekoga, ki je dobro delal. Tak način kolektivne odgovornosti nam je dobro znan iz socialističnih časov. Opozorili smo vodstvo Kmetijske zadruge Stična, ki trži naše proizvode, na pravno praznino oziroma pomanjkanje predpisov, kdaj lahko naš proizvod zavrnejo oziroma ne plačajo. Kljub temu da so nam pristojni zagotovili, da omenjeno mleko bo plačano, mi ta denar z veseljem pogrešimo, samo da se vzpostavi sistem poštenega plačevanja in izločanja oziroma kaznovanja kršiteljev. Sicer pa so nas v nadaljevanju seznanili s prenovo režima pobiranja mleka. Od 1.6.2003 naprej se bo mleko pobiralo le vsak drugi dan, kar nam bo povzročilo velike stroške, saj moramo tej zahtevi prilagoditi svoje zbiralne bazene. Gospa .lanežič iz svetovalne službe nas je seznanila z možnostmi pridobitve različnih subvencij. Kriteriji za pridobitev so naravnani k zmanjševanju GVZ / hektar, sicer pa zelo ostri in selektivni. Ob koncu nas je inž. Rigler iz kmetijskega zavoda seznanil s stanjem mlečne proizvodnje na našem področju. Poudaril je, da po količini namolzenega mleka po kravi vendarle napredujemo hitreje od slovenskega povprečja. Sicer pa so rezultati po posameznih pasmah krav v preteklem letu prikazani v tabeli 1. Najboljše rejce smo nagradili s praktičnimi darili naših sponzorjev. To so bili: Veterinarska ambulanta Buba Grosuplje, Kitni Trzin in Tovarna zdravil Krka Novo mesto. Našim rejcem čestitamo za dosežene rezultate, sponzorjem pa se lepo zahvaljujemo. Predsednik govedorejskega društvu Stična Lojze Podobnik Tabela 1 Pri nas V Sloveniji Sivorjava pasma 5049 L 5715 L v celi laktaciji Lisasta pasma 4807 L 5216 L v celi laktaciji Črno-bela pasma 7329 L 7735 L v celi laktaciji V nadaljevanju nas je g. Rigler seznanil tudi z rang listo rejcev z najvišjim hlevskim povprečjem pri nas v letu 2002 (tabel a 2). Tabela 2 Rejec Št. krav L / kravo 1 Alojz Sinj ur, Vrh Sobrače 3 20 7556 2 Metod Kavšek, Škrjanče 1 21 7237 3 Rudi Kastelie, Pokojnica 6 22 5805 4 Jože Glavič, Škofije 11 20 5723 5 Ciril Hočevar, Ambrus 11 1 5598 6 Anton Babnik, Male Vrhe 8 22 5555 7 Anton Čebular, Dob 2 9 5447 8 Rajko Sinjur, Rađanja vas 7 8 5327 9 Branko Erjavec, Kriška vas 16 5296 10 Alojz Prime, Zaboršt 5 10 5113 Najboljše krave po posameznih pasmah pa so bile: Prvesnice: Pasma Ime krave L mleka Rejec Sivorjava Megi 7538 Metod Kavšek Lisasta Seka 6725 Alojz Sinjur Črno-bela Luca 6746 Alojz Sinjur Mlade krave: Pasma Ime krave L mleka Rejec Sivorjava Pivka 8966 Metod Kavšek Lisasta Liska 9920 Metod Kavšek Črno-bela Bela 10177 Alojz Sinjur Starejše krave: Pasma Ime krave L ml. skupno Rejec Sivorjava Roža 59053 Jure Kutnar Lisasta Maca 47479 Vinko Škufca Črno-bela Bela 52047 Alojz Sinjur SLOVENSKI KMETIJSKO-OKOLJSKI PROGRAM (SKOP) Predvidoma aprila se bodo oddajale subvencijske vloge za kmetijska gospodarstva za leto 2003. Hkrati s to vlogo se oddaja tudi vloga za ukrepe SKOP-programa. V tem prispevku navajam bistvene pogoje in ukrepe, da se boste lažje odločili za pristop k SKOP- programu. Ukrepi kmetijsko-okoljskega programa temeljijo na naslednjih usmeritvah: • hranjanje in spodbujanje naravi prijaznih načinov kmetovanja • ohranjanje proizvodnega potenciala oziroma rodovitne zemlje • uzaveščanje družbe o potrebi po varovanju okolja in pridelavi zdrave hrane • varovanje kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženjem in nesmotrno rabo • oživljanje rabe kmetijskih zemljišč, kjer je bilo gospodarjenje opuščeno • ohranjanje kulturne dediščine podeželja • gospodarjenje v biotskih rezervatih in naravnih parkih ter ohranjanje biotske pestrosti • uzaveščanje potrošnika in uvedba zaščitnih znakov za označevanje kmetijskih pridelkov višjega kakovostnega nivoja • izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju, ki dolgoročno omogočajo ohranjanje tipične slovenske krajine • uvajanje neposrednih plačil na enoto obdelanega kmetijskega zemljišča oziroma plačila za delo, ki je bilo opravljeno zaradi ohranjanja podeželja in varovanja okolja Splošni pogoji za SKOP: • skupna površina vsaj 0,3 ha za en ukrep (0,1 ha iste rabe) • upoštevanje dobre kmetijske prakse: gnojenje, varstvo rastlin, dobro gospodarjenje ... • obtežba na kmetijskem gospodarstvu ne sme presegati 1,8 GVZ/ha in ne sme biti manjša od 0,5 GVŽ/ha • količina uporabljenega organskega dušika mora biti manjša od 170 kg na hektar letno • vodenje evidenc o vseh delovnih opravilih • hramba vse dokumentacije ves čas trajanja programa in še 4 leta od dneva zadnje pridobitve neposrednih plačil • upoštevanje okoljskih predpisov in aktov na zavarovanih območjih • kmetovanje na predpisan način še najmanj pet let od zadnje pridobitve sredstev V letu 2003 je v predlogu uredbe navedenih 14 ukrepov SKOP- programa (Uredba še ni sprejeta, lahko pride še do sprememb): 1. odpravljanje zaraščanja: 42.000 SIT/ha 2. ohranjanje kolobarja: 10.000 SIT/ha 3. ozelenitev njivskih površin: 40.000 SIT/ha 4. integrirano sadjarstvo:60.000 SIT/ha 5. integrirano vinogradništvo: 60.000 SIT/ha 6. integrirano vrtnarstvo: 60 000 SIT/ha 7. ekološko kmetovanje: njive-poljščine 80.500 SIT/ha vrtnine na prostem 103.500 SIT /ha vrtnine v zavarovanih prostorih 120.750 SIT/ha travinje 40.000 SIT/ha 8. planinska paša: 4.000 SIT/ha 9. travniški sadovnjaki: 27.000 SIT/ha 10. sonaravna reja domačih živali: 9.000 SIT/ha 11. ohranjanje ekstenzivnega travinja: 5.000 SIT/ha 12. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: l()%dodatek 13. prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri:7.()()0 SIT/ha (za travinje v katastrskih občinah Ambrus, Višnje, Vrhe, Zagradec, Krka, Podbukovje in Veliko Globoko) 14. pokritost tal na vodovarstvenem območju: njive 60.000 SIT/ha, trajni 'nasadi 30.000 SIT/ha, travinje 30.000 SIT/ha Na našem območju je možno uveljavljati in kombinirati ukrepe, ki so v preglednici napisani z debelim tiskom. Ukrepe, ki so napisani s poševnim tiskom, je možno uveljavljati pod posebnimi pogoji, kot sta vpis v register pridelovalcev in pridelava s posebnim nadzorom in tehnološkimi omejitvami.Ostali ukrepi na našem območju ne pridejo v poštev. VSI, KI IMATE NAMEN PRISTOPITI V OMENJENI SKOP- PROGRAM IN TAKO PRIDOBITI DODATNA FINANČNA SREDSTVA, SE ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE OBRNITE NA NAŠO SLUŽBO ŠE PRED ZAČETKOM IZPOLNJEVANJA SUBVENCIJSKIH VLOG. Darja Janežič, kmet. ing. STRAN AKTUALNO IZ DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Ta čas najbolj aktualna tema sta prav gotovo referenduma o vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo in zvezo NATO. Na komisiji državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katero vodim, smo na drugi seji obravnavali tO problematiko. Zato želim nekaj ključnih stališč posredovati tudi bralcem Klasja. Vse do prve polovice lanskega leta so bila pogajalska izhodišča Slovenije na področju kmetijstva zelo slaba. Protesta sindikata kmetov in Kmeti-jsko-gozdarske zbornice v juliju in septembru sta odprla možnost našim pogajalcem, na katero so se oprli pri pogajanjih. Ponudba danskega predloga v novembru je bila že bistveno boljša, tako pri dodeljevanju kvot kakor tudi pri neposrednih plačilih in ostalih programih. To ponudbo so tako vladne kot nevladne organizacije proučile in ocenile, da je ob doslednem izvajanju kmetijske politike naše države možno brez večjega poslabšanja standarda kmetov slovensko kmetijstvo vključiti v Evropsko zvezo. In tako je bil z manjšimi popravki v decembru potrjen sporazum o pristopu v EU za področje kmetijstva. Kljub vsemu komisija Državnega sveta ocenjuje (predvsem po zadnjih dogodkih), da mora vlada nujno sprejeti sklep ali resolucijo, s katero se bo obvezala, da bo izvajala dogov- orjeno kmetijsko politiko tako do kmetov kot do Evropske zveze. Zato mora zagotoviti finančna sredstva; ne pristajamo na znižanje proračuna za kmetijstvo. V tem času gre za naše kmetijstvo in podeželje, zato moramo narediti vse, da se standard naših kmetij ne bi poslabšal. Člani komisije menimo, da potrebujemo trdna zagotovila in ne le obljub, da bomo na referendumu tudi kmetje obkrožili DA Evropski zvezi. Tako stališče bomo sprejeli tudi v Državnem svetu in ga posredovali v sprejem vladi RS. Cveto Zupančič, državni svetnik OHRANJANJE ČISTEGA OKOLJA V januarski številki Klasja sem z zanimanjem prebral dva prispevka, ki opozarjata na onesnaženje okolja, in sicer: BOLJ STRUPENO KOT IZPUHI LIVARNE V NAJSLABŠIH ČASIH (avtorica Jelka Božič) in VODA NAŠA VSAKDANJA (avtorica Jelka Grabljevec). Hvalevredno je, da se tudi na lokalnem nivoju objavljajo tako pomembni prispevki in da za te probleme izvesta javnost in civilna družba. Izjemen tehnični napredek na področju kmetijstva v zadnjih dvajsetih letih prinaša s seboj tudi številne probleme v zvezi z varovanjem okolja. Embalaža, med katero je največ plastičnih materialov, in velika uporaba pesticidov v kmetijstvu sta prav gotovo dva od velikih problemov varovanja okolja. Plastične materiale je težko neškodljivo odstraniti, pesticidi pa lahko, ker so težko razgradljivi in pomični v tleh, onesnažijo podtalnico in s tem tudi zajetja pitne vode. Te probleme dobro poznam, ker sem že desetletje in več član strokovne državne komisije pri Ministrstvu za zdravje RS, kjer si prizadevamo za ustrezno označevanje kemijskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu in neškodljivo odstranjevanje embalaže. Z vstopanjem Slovenije v EU se predpisi močno zaostrujejo, vendar vse skupaj lahko kaj malo velja, če se navodila, ki jih ti predpisi prinašajo, ne izvajajo dosledno v praksi. Toksikološko in ekološko posebej nevarni pesticidi (naprimer atrazin, metaloklor) se umikajo iz uporabe, pri nekaterih manj nevarnih pa se predpisujejo samo omejitve glede uporabe v kmetijstvu, še posebej na vodozbirnih območjih. Kje so ta in kolikšna so, najbolje vedo lokalne skupnosti, ki skrbijo tudi za zajetja pitne vode. Na Dolenjskem zaenkrat še ni tolikšnih problemov s podtalnico, kot so jih že zaznali v Prekmurju in na Dravskem polju, ker so pri nas tla bolj glinasta in počasneje prepustna tudi za kemijske snovi, vendar je treba računati, da je tu že veliko kraškega sveta, ki je tudi za te probleme močno občutljiv. Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani smo že pred več kot desetimi leti začeli raziskovati, kako se iz farmskih živali izločajo veterinarska zdravila, še posebej tista, ki. so obsto-jnejša in se na živalih uporabljajo v večjih količinah (antibiotiki, anti-helmintiki), in kako se ostanki le-teh obnašajo v gnoju, gnojevki in v tleh, na površini in v globljih slojih. Za kmetijske pesticide in veterinarska zdravila, ki imajo neugodne ekološke lastnosti, se velikokrat postavljajo omejitve tudi glede pogostnosti uporabe na istem mestu. Te so, kot tudi številna druga opozorila glede varne uporabe, navedene v navodilih za uporabo posameznih pripravkov; največji problem pa je, da se navodila v praksi ne izvajajo dosledno. Uporabnike teh sredstev je treba neprestano izobraževati in jih opozarjati, kako pomembno je navodila pred uporabo posameznih pripravkov pazljivo prebrati in upoštevati vsa morebitna posebna opozorila. Le ob upoštevanju vseh, tudi ekoloških opozoril (ne odlagati v okolje, ne uporabljati v bližini vodotokov in drugih površinskih voda...) bomo lahko ohranjali čisto okolje. V ta sklop vprašanj sodi tudi dobra kmetijska praksa o gnojenju kmetijskih površin z naravnimi ali mineralnimi gnojili. Poseben problem predstavljajo tudi plastični materiali in embalaža pesticidov in veterinarskih zdravil. Zažiganje teh materialov navadno povzroča večjo škodo, kot če bi jih pustili pri miru in jih deponirali kot posebne ali nevarne odpadke. Take materiale so dolžni jemati nazaj dobavitelji in oni so po zakonu dolžni poskrbeti za njihovo neškodljivo odstranitev na dovoljen način. Za vračanje plastične folije za siliranje sveže trave morajo poskrbeti izvajalci tovrstnega siliranja, ker le oni vedo, pri kom so folijo nabavili. Mnogo tega je danes že mogoče ustrezno rešiti. Kako to storiti, določajo predpisi in s tem nas seznanjajo navodila za uporabo. Poskrbeti je treba le, da bodo neposredni uporabniki ustrezno poučeni o doslednem izvajanju navodil. To je treba občasno kontrolirati in prekrške sankcionirati. Le tako bodo vse nove tehnologije v kmetijstvu manj tvegane in kolikor je le mogoče okolju prijazne. Valentin Skubic USLUŽBENKA MESECA TOKRAT V GROSUPUU Ena izmed akcij, ki poteka na podlagi Uredbe o nagradah in priz-nanjihpredscdnika Vlade RS (Uradni list RS, št. 2/02) je tudi akcija Izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca meseca. V omenjeni akciji vsak mesec sodelujejo izžrebane upravne enote in decembra 2002 je bila na vrsti tudi UE Grosu- plje. Akcija zbiranja glasov je trajala do 31.12. 2002. Državljani smo imeli priložnost ves december glasovati za tistega delavca Upravne enote Grosuplje, ki je po našem mnenju najbolj prijazen pri delu s strankami. Tisti, ki so sodelovali pri glasovanju, in teh je bilo 208, so odločili, da je najbolj prijazna uslužbenka Upravne enote Grosuplje MIRJANA ANŽLOVAR. Na področju registracije motornih vozil dela že vse od leta 1978, torej polnih 25 let, in je zbrala največ glasov državljanov -29, tik za njo pa se je uvrstila Slavi-ca Perme, referentka 1 za področje žrtev vojnega nasilja z 28 glasovi. Predsednik Vlade RS mag. Anton Rop je gospe Anžlovarjevi, skupaj s še štirimi uslužbenci meseca iz UE Črnomelj, Trebnje, Ilirska Bistrica in Ljubljana, 12.2.2003 podelil priznanje za najbolj prijazno uslužbenko meseca po izboru državljanov za mesec december 2002. Predsednik Vlade je ob podelitvi čestital nagrajencem in poudaril, da je njihovo delo zelo pomembno, saj gre za neposreden stik z državljani in v tem kontekstu tudi sokreirajo odnos države do državljanov ter seveda tudi njihov odnos do države. Nevenka Dolgan, načelnica UE Grosuplje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Enota Ivančna Gorica C. II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica Tcl.:() 1/786-93-10 E - mail: kss.ivancna(«)lj.kgzs.si KMETIJSKA SLUŽBA SLOVENIJE OBVESTILA KSS TESTIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC V aprilu bo redno testiranje in servisiranje traktorskih škropilnic. Po novosprejetem zakonu je obvezno na vsaki dve leti. Nalepka p varni rabi je torej potekla vsem tistim, ki ste testirali škropilne agregate v letu 2001 ali prej. Prijave sprejema KSS, o točnem datumu boste obveščeni. PREGLED IN SERVIS MOLZNIH STROJEV Za brezhibno delovanje molznih naprav in doseganje zahtevane kvalitete mleka je nujno, da so le-te redno servisirane. Pooblaščeni sevis-er bo na terenu izvajal pregled in servis molzne opreme po predhodni prijavi na KSS. TROŠARINE Do 31. marca 2003 še lahko vložite zahtevek za delno vračilo trošarine za mineralna olja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Darka Zupane Puš UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Oddelek za upravno notranje zadeve Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje Tel.: 78 10 900 RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 2003 VIDEM DOBREPOLJE (pri Gostilni Majolka) torek, 11.3.2003, od 8. do 16. ure četrtek, 13.3.2003, od 13. do 17. ure MULJAVA (pri Trgovini Kmetijska zadruga) torek, 18.3.2003, od 8. do 16. ure ZAGRADEC (pri Trgovini Kmetijska zadruga) četrtek, 20.3.2003, od 8. do 16. ure RADOHOVA VAS (pri gostilni "Johan") torek, 25.3.2003,'od 8. do 16. ure četrtek, 27.3.2003, od 13. do 17. ure NAČELNICA Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav V V SONČNA DESETA JURČIČEVA POT 7000 zadovoljnih pohodnikov - pred vzponom do Starega gradu je večina čakala več kot deset minut, da so se sploh lahko zvrstili na pot Na prvo marčevsko soboto, ki je bila povrhu še pustna, so se v edino mesto naše občine Višnjo Goro že pred sedmo uro zjutraj začele zgrinjati številne skupine pohodnikov. Parkirišča okrog železniške postaje, ki so jih pripravili marljivi člani krajevne skupnosti pod vodstvom mladega predsednika Janka Zadela, so se naglo polnila. Prihajajoče je že ob prihodu pozdravljal napis Dobrodošli in številne mestne in državne zastave (dve so nepridipravi s precej visokih jamborov žal odnesli neznano kam) ob cestni vpadnici in na domala vseh hišah na Mestnem trgu. Prizadevni člani Planinskega društva Viharnik, ki jih je vodil prijazni Marjan Potisek, so natančno ob pol sedmih pričeli deliti prve pohodne kartončke, zgibanke o Jurčičevi poti in novo zgibanko Višnja Gora s Polževsko planoto. Mestna hiša je obiskovalcem odprla svoja vrata, prav tako je bila odprta tudi cerkev sv. Ane; preneka-teri pohodnik je stopil v božji hram in v lepo urejeno sejno sobo mestne hiše. Kmalu po 7. uri so že neutrudno igrali domači mladi harmonikarji, brhka domača dekleta pa so tistim, ki so to želeli, narisala na čelo mestni simbol - polža, priklenjenega na verigo. Nedolgo zatem se je že slišalo rezgetanje konj, last članov domačega Društva prijateljev konj. Presenečenj na Mestnem trgu pa še ni bilo konec. To, da ni bilo treba nič plačati za udeležbo, kar je že redkost med organiziranimi slovenskimi pohodi, ni bila edina brezplačna stvar. Učenci in delavci Vzgojno-izobraževalnega zavoda so pred Val-vazorjevim vodnjakom ponujali cele gore slastnih toplih štrukeljcev, dober čaj, zanimive spominke, ki so prikazovali višnjanskega pustnega posebneža Duhana in celo lične male brošure, ki so predstavljale delo in dejavnost zavoda. Številni pohodniki so si na Čand-kovi domačiji ogledali lepo razstavo starih razglednic Višnje Gore, ki je bila tudi tradicionalno odprta na predvečer pohoda. Na otvoritvi razstave, ki jo je spretno vodil Rudi Škof, je ob spremljavi harmonike, na katero je igral Janez Goršie, navduševal s svojim žametnim glasom Miloš Genorio. Domači planinci so stregli s kavo in čajem, višnjanski otroci pa so uspešno prodajali pobarvane prazne polževe lupine na vrvici ali prilepljene na deščici. Postrežba je bila tudi v prvi vasici Pristava nad Višnjo Goro, kjer so kmečke žene ponujale dobrote s pustnim navdihom. Od Pristave do Polževega, kjer je bila po novem kontrolna točka, je bilo še slabo uro hoda. Že nad vasjo Zavrtače so bile na tablah različne informacije, ki naj bi jih pohodniki potrebovali na poti. Na Polževem je bilo vsega na pretek, le stranišč premalo, čeprav so bila šele za letošnji pohod prvič na voljo. Kje so svoje telesne stiske reševali udeleženci prejšnjih pohodov, ve samo vsak sam. Gasilci iz Kriške vasi so pripeljali mize in klopi, kmečke žene so imele veliko dobrot, Občinska turistična zveza je nudila najrazličnejši propagandni material, a tudi lastnik restavracije Polževo je imel veliko dela. Bilo je tako prijetno Oslica se je tudi še dalo nekajkrat okrepčati, a tudi iz nahrbtnikov je bilo po večini kaj dobiti. Domala brez poškodb, z, večjo ali manjšo utrujenostjo, se je prišlo do Jurčičevine, več kot polovica že po imenitnem govoru znanega publicista, pisatelja in enega od pobudnikov Jurčičeve poti Željka Kozinca. V kulturnem programu so sodelovali člani domače gledališke skupine Kulturnega društva Josipa Jurčiča, med njimi je bil ponovno nadvse imeniten Krjavelj, ki ga je upodobil naš župan Jernej Lampret, navdušil pa je tudi grosupeljski orkester Big band. Morda bi kazalo v bodoče posvetiti malo več pozornosti boljšemu ozvočenju, da kulturnih nastopov ne bi slišali le najbližji. Številni pohodniki so se odločili še za podaljšek poti do Krške jame in Krke. Nobenemu ni bilo žal še za malo dodatnega napora. in veselo, da se mnogim kar ni ljubilo iti naprej, saj je bila pred njimi še dobra polovica poti. Cerkev sv. Duha na najvišji točki pohodit, na višini 630 m, 246 m višje od pričetka poti, je bila tudi prijazno odprta in zelo obiskana. V bližini cerkvice je bil prekrasen pogled na Julijce, Kamniške Alpe, Krim in dolenjske mehke griče. Na Malih Vrheh so pohodniki občudovali v oboru divje prašiče, veliko se jih je ustavilo na Kmečkem turizmu Oddih, večina pa je brez oddiha nadaljevala pot mimo že skoraj nevidnih ostankov gradu Rojinje in se v gosjem redu spuščala proti ribniku Laškovee. Pri tudi odprti cerkvi sv. Janeza se je ponovno ustavljalo, na stojnicah so nudili različna okrepči-la, največ za dušo privezati, da se je zmoglo do cilja na Muljavi. Na preostanku poti mimo vasi Tokrat je bila deseta ponovitev Jurčičeve poti, ki je s tem postala zares tradicionalna. Začela se je ob 150- letnici Jurčičevega rojstva, 160-letniea pisateljevega rojstva pa bo šele ob 11. pohodu prihodnje leto, čeprav je marsikdo pomislil, da je že letos. Velika večina pohodnikov se je odpeljala z avtobusi do izhodiščne točke v Višnjo Goro ali pa s svojimi avtobusi na razne kraje v Sloveniji. Pohodniki so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev: iz Pirana, Prevalj na Koroškem, Lendave, Krškega, Črnomlja, Jesenic in drugod. Več sto najbolj vztrajnih se je odpravilo še na pot nazaj, mlada družina iz Zagradca pa je šla peš kar do doma. Med najmlajšimi pohodniki je bila prav gotovo sedemmesečna Špela, ki je zvedavo opazovala okolico iz varnega zavetja mamičinega hrbta. Ker je bila pustna sobota, ki je letos prvič sovpadla z datumom pohoda, je bilo opaziti na poti kar precej zanimivih maškar; še najbolj se je morala mučiti maškara- pohodnik, ki je prenašala velik starinski kovček. Letošnjo pot je nekoliko otežil sneg, ki je posebej poznejšim pohod-nikom zaradi sončne toplote hojo naredil še malo težjo kot sicer. Sam sem šel domov v Višnjo Goro po isti poti, na katero sem se dopoldan odpravil kot zadnji, prvič po mnogih ponovitvah brez psa Oskarja, ki je namesto na Muljavo pred tednom dni žal odšel v večna lovišča. Pohod je uspel, bil je rekorden. Upam, da je minil v zadovoljstvo velike večine, da kakšnih večjih neprijetnosti in težav, razen že nekaj opisanih (zastave, WC, ozvočenje, sneg) ni bilo. Zelo sem bil vesel, da po poti nazaj razen nekaj papirčkov od bonbonov nisem videl nobenih smeti. Pohvaliti je treba vse, ki so se na kakršen koli način potrudili, da je bilo pohodnikom čim lepše, naj bo tako tudi prihodnjič! Pavel Orožnik Značilnosti kozolcev na območju občine Ivančna Gorica (2) Na območju občine Ivančna Gorica se je do danes ohranilo nekaj kozolcev, ki s svojo slikovito zunanjostjo vzbujajo pozornost mimoidočih. Največ jih je na ravninskem delu med Muljavo in Stično, okrog Šentvida pri Stični in Krke, najmanj pa na hribovitih predelih severno od Ivančne Gorice (Pristava, Obolno in Ueskovec). Na omenjenem območju so najbolj razširjeni štirje tipi: dvojni vezani kozolec ("toplar"), nizek dvojni vezani kozolec ("kalumbež"), enojni vzporedni kozolec ("kozolce na rigel") in enojni kozolec ("samček"). Za "toplar" je značilno, da ima notranjost po vertikali razdeljeno na tri dele. Spodnji prostor služi za spravilo vozov, različnega poljedelskega orodja, lesa, desk, v zadnjih nekaj letih tudi traktorjev ter nji- hovih priključkov. Nad njim je srednji prostor, ki je zasnovan v obliki hodnika. Domačini ga imenujejo "aržet". Po dolžini jc z obeh strani ograjen z branami in je zato po površini ožji od spodnjega in zgornjega dela. Nad "aržetom" je "oder", ki mu pripada ves podstrešni del. Kozolec ima na glavni čelni strani "gank", na katerega vodijo lesene stopnice. Ograja na "ganku" je sestavljena iz pokončno pritrjenih desk ali pa so letvice pritrjene v obliki mreže. Po zunanjem videzu se "toplarji" med seboj razlikujejo po velikosti oziroma številu oken, po domače "štantih", ter po stopnji likovnega okrasja, kar je bilo odvisno predvsem od socialnega statusa njihovega lastnika. Manjši kmetje so postavljali preproste "toplarje" z enim ali dvema paroma oken in brez posebnih likovno obdelanih detajlov. Večji kmetje - gruntarji, trgovci in gostilničarji - pa so dali postavljati kozolce s tremi ali štirimi pari oken (na primer Fajdigov toplar v Temenici, Pušljarjev v Zgornji Dragi, Bokalov v Radohovi vasi itd.). Posebno pozornost so namenjali likovni obdelavi posameznih detajlov, na primer spodnjih in zgornjih podpornih ročic -"panlov", zračnih lin na obeh zatrepih ter spodnjih delov nosilnih stebrov. Največji med njimi merijo v tlorisu tudi do 7x18 metrov. Nekateri imajo dodan še rep v obliki dveh enojnih kozolcev, ki sta med seboj povezana z "rigli" in nista pokrita s skupno streho. Po doslej znanih podatkih je med največje na območju občine Ivančna Gorica sodil nekdanji šentviški vaški "toplar". Imel je šest parov oken in je stal šc do okoli leta 1970 v bližini gasilskega doma. V dolžino je meril približno 25 metrov. Do izgradnje kulturnega doma so pod njim uprizarjali gledališke igre. Najstarejši še ohranjeni "toplarji" izvirajo s konca 18. ali z začetka 19. stoletja. Takšna sta na primer Miučev v Mevcah pri Muljavi in Jankožev na Malih Vrheh. Nekaj kozolcev se jc ohranilo s konca 19. stoletja, večino ohranjenih pa so postavili med obema vojnama in tik po drugi svetovni vojni. Po letu 1970 so se za postavitev "toplarja" odločali le redki posamezniki. Zadnja dva, ki sta bila postavljena na območju občine Ivančna Gorica, sta Sadarjev na Malem Kalu leta 1998 in "toplar" pri gostilni Jap nad Temenico leta 1999. (Se nadaljuje) Dušan Štepec STRAN EVROPSKA POTUJOČA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V LETU INVALIDOV Evropska potujoča razstava likovnih del ljudi z motnjami v duševnem razvoju v letu invalidov Državni zbor Republike Slovenije 10.-23. februar 2003 Svet Evropske unije in tudi Vlada Republike Slovenije so leto 2003 razglasili za leto invalidov. Slovenska zveza Sožitje je tako postala polnopravna članica Inclusion Europe, evropske zveze organizacij za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju in njihovim družinam. Ob letu invalidov naj bi uzaveščali javnost v odnosu do oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihove problematike nasploh. Zelo lep način približevanja drugačnosti ljudem je evropska potujoča razstava likovnih del otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki jo trenutno Slovenci gostimo v našem parlamentu. Seveda sem se tudi sama z velikim veseljem odpravila na ogled razstave. Vendar je to veselje uplahnilo že ob prvem koraku v parlament. Pred menoj sta bila dva obiskovalca, ki sta varnostnike povprašala, kje je razstavni prostor. Z velikim nezadovoljstvom so nas napotili v sprejem-nico, češ: "A zdaj bodo hodili pa razstavo gledat?!" V sprejemnici smo seveda morali še čakati, preden so nas popisali in temeljito pregledali. To je trajalo nekaj časa, zato sta obiskovalca pred menoj obupala in odšla. Ko sem se ob čudnih pogledih uslužbencev le prebila do razstavnega prostora, pa je bil seveda ves trud poplačan. Petdeset likovnih del otrok z motnjami v duševnem razvoju iz sedemnajstih držav, med drugim tudi eno iz Slovenije, nas dobesedno popelje v čarobni svet in nas napolni z energijo, veseljem in ljubeznijo. Barvite slike in risbe izražajo njihova čustva in občutke, česar jim pogosto ne priznavamo v dovoljšnji meri. Likovna razstava je izredno topla. Ko sem, polna prijetnih občutkov, zapuščala parlament, pa sem z grenkobo pomislila, da bolj neprimernega in nedostopnega prostora za tako pomembno razstavo ne bi mogli najti. Vsaka galerija v naši prestolnici bi biki bolj primerna, saj je likovna razstava namenjena ljudem, da si jo ogledajo in ob tem začutijo poseben svet, v katerem živijo osebe z motnjami v duševnem razvoju. Le na ta način se bo spremenil tudi odnos ljudi do drugačnosti. Pričujoča razstava pa je zaprta v zgradbi, v katero tako neradi spuščajo nas, "navadne smrtnike". V zloženki, izdani ob tej priložnosti, piše: "Pričujoča razstava v slovenskem Državnem zboru je dokaz, da smo vendarle pripravljeni sprejeti in razumeti posebnosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju, kot sestavni del naše resničnosti." Vendar, ali je to res? Še tisto malo ljudi, ki si želi ogledati razstavo, do nje le s težavo pride. Razstava bi morala biti na očeh vse javnosti. Tudi malce več reklame v medijih ne bi škodovalo, saj tako čudovito razstavo le redko gostimo. Katarina Drobnič PRIPRAVE NA ZAČETEK TURISTIČNE SEZONE Ker se s pomladjo poveča tudi turistična dejavnost v naši občini, se je 11. februarja sestal izvršni odbor Občinske turistične zveze. Sestanek je bil dejaven in razgiban, saj seje bilo trebit dogovoriti o pomembnejših turističnih dogodkih v občini, njihovi izpeljavi in sodelovanju med različnimi organizacijami. Na seji so bili sprejeti sklepi o postavitvi turističnih tabel v občini. Desetemu tradicionalnemu pohodu po Jurčičevi poti (zgodil se je 1. marca) pa je bilo posvečene veliko pozornosti, vse od vmesnih okrepčevalnic, žiga pa do turističnih znamenitosti ob poti, prodaje razglednic in spominkov. Razprava se je sukala tudi okoli priprave gradiva Razvojne možnosti turizma v Občini Ivančna Gorica, ki naj bi bilo predstavljeno na eni od sej občinskega sveta. V želji po tesnejšem medsebojnem sodelovanju so bile na sejo povabljene tudi predstavnice Društva podeželskih žena. Na koncu je bil sklenjen tudi dogovor o osrednjem luristično-kulturno-zabavnem dogodku, ki je načrtovan v sredini junija na Polževem. Kakšna bo prireditev, še ne bomo izdali, lahko pa se pustimo presenetiti ... Natalija Pavlin Zanimivost: Občino Ivančna Gorica v enem letu obišče okoli SO.(10(1 ljudi. In vsi pridejo k nam le zato, da bi si ogledali določene znamenitosti, pa naj bo to s kulturnega, zgodovinskega, športnega, okoljskega ali kakršnegakoli drugega vidika. Posledice pitja alkohola in omejevanje njegove porabe Sredi marca bo začel veljati nov, strožji zakon. Zakaj je do njega prišlo in kaj bo prinesel? Statistika porabe alkohola Povprečni Slovenec letno popije med 8,5 in 12,5 litrov alkohola, kar je primerljivo s približno stotimi litri vina na prebivalca. Kar sploh ni malo, še zlasti zato, ker so v to vštete tudi osebe, ki pijejo malo ali nič. Zaradi čezmernega pitja alkohola je v Sloveniji kar 4000 hospitalizaeij na leto, ki trajajo več kot 40 dni, to pomeni 4000 odsotnosti z dela, daljših od 40 dni. Za zdravljenje odvisnosti se odloči vsako leto 1000 oseb. Prevladujejo moški s končano srednjo ali poklicno šolo, ki še imajo družino, čeprav pomoč potrebuje tudi vse več žensk. Vsekakor odvisnost ne izbira spola, izobrazbe, starosti in socialnega statusa, saj alkoholu lahko podleže kdorkoli. V Sloveniji registra o številu odvisnih od alkohola še nimamo, strokovnjaki pa ocenjujejo, da jih je med 135.000 in 173.000; najbolj črne ocene pridejo celo do 200.000. Te številke so prepričale poslance, še bolj pa verjetno statistika o prometnih nesrečah, samomorih in celo umorih, storjenih pod vplivom alkohola. Vse smrti, ki jih povzroči zaužitje alkohola, vzamejo namreč skupaj 4.000 let življenja. Novi zakon - zakaj? Minister za zdravje Dušan Keber pravi, da je zakon usmerjen zlasti na tiste, ki se šele odločajo, ali bodo pili in koliko bodo popili, torej je namenjen predvsem preventivi mladih do 18. leta. Številke kažejo, da so dijaki, stari 15 in 16 let, v življenju pili že vsaj 40- krat. Starši se pogosto tolažijo, da je pitje alkohola boljše od drog, strokovnjaki pa opozarjajo, da je to navadno le stopnica do drog. Zitto naj bi bili Starši posebej pozorni na družbo, v kateri se giblje otrok, in na to, kakšen prihaja z zabave. Naj ne gre za kaznovanje, ampak za postavljanje meja. Poleg tega pa naj bi z zakonom skušali povečati delež odraslih, ki uživajo alkoholne pijače na manj tvegan način. S tem naj bi se posredno in neposredno zmanjšale posledice zlorabe pitja alkohola, kot so umrljivost in obolevnost zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, povezanih z alkoholom. Prav tako pa naj bi se zmanjšalo tudi število prometnih nesreč ter znižalo socialno in ekonomsko breme, ki ga povzroča alkohol posameznikom in družbi. Kaj prinaša alkoholni zakon? Zakon o omejevanju porabe alkohola ne prepoveduje pitja alkoholnih pijač, temveč le omejuje dostop do alkohola, za prodajo in posredovanje alkohola mladoletnim osebam pa bo veljala absolutna prepoved, prav tako osebam, ki že kažejo očitne znake vinjenosti. Prodaja alkohola iz avtomatskih samopostrežnih naprav v podjetjih in pitje na delovnem mestu bosta prepovedana, splošna prepoved pa bo veljala tudi v šolah in bolnišnicah ter na kulturnih in športnih prireditvah. Med 21. in 7. uro zjutraj bo pre- povedana prodaja alkoholnih pijač v prodajalnah, do desete ure zjutraj pit točenje v gostinskih obratih. Oglaševanje na radiu in televiziji bo odslej prepovedano med 7. in 22. uro. Sicer najstniki, ki se bodo napili, ne bodo kaznovani, sankcionirani bodo le tisti, ki jim bodo alkohol prodali ali posredovali. Predlagane kazni pa so zelo visoke: za posameznike bodo znašale od 50.000 do pet milijonov SIT, za pravne osebe pa celo od 500.000 do osem milijonov SIT. Inšpektorji na delu Gostinski lokali bodo po novem pod večjim nadzorom, obljubljajo na zdravstvenem inšpektoratu, p;t čeprav je za 110 inšpektorjev, ki bodo opravljali nadzor na terenu, novela zakona popolna novost. Nadzor nad spoštovanjem novele pa bodo preverjali tudi tržna inšpekcija in inšpektorat za delo ter seveda policija. Predvsem bo zanimivo videti, kako bo novela zakona o omejevanju porabe alkohola uredila točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah in v športnih objektih. Že štiri leta star zakon o športu namreč prepoveduje točenje alkoholnih pijač eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo, a praksa kaže, da se država za ta člen zakona ni menila vsa ta leta. Eden od razlogov je najverjetneje tudi ta, da imamo v državi samo eno inšpektorico za šport. Bo novemu zakonu uspelo spremeniti vrednote? "Želimo zmanjšati število otrok, ki posegajo po alkoholu," pravi minister Keber. Kajti poudariti je trebit, da si bodo vesela omizja v gostilnah in restavracijah lahko kadarkoli privoščila karkoli, razen jutranjega "ta kratkega." Prav tako želijo povečati število odraslih, ki uživajo alkohol n;t manj tvegan, t.j. kulturen način. Spodbudno je, da podpora zakonu narašča. Kar 60 odstotkov sodelujočih je bilo v anketi na spletni strani, na vprašanje: Kaj menite o predlogu zakona, ki bistveno omejuje prodajo alkoholnih pijač, ZA to, da se takšen zakon sprejme, 34 odstotkov jih je bilo PROTI, medtem ko je bilo pet odstotkov neopredeljenih. Trditve - resnične ali neresnične?! V medijih se je v času sprejemanja zakona pojavilo kar nekaj trditev, katerih verodostojnost je bila vprašljiva. "Če boste v službi s šampanjcem nazdravili diplomi sodelavk, in vas bo ob tem ujela ena od inšpekcijskih služb, tvegate denarno kazen do petih milijonov tolarjev, vaše podjetje pa inšpektorji lahko kaznujejo s kaznijo do 8 milijonov tolarjev." Ni povsem res. Za tak primer je zagrožena kazen za posameznika od 100.000 do 500.000 SIT; če pravna oseba (podjetje) alkoholne pijače ni prodalo ali posredovalo, pa po zakonu Seveda ni odgovorno za tovrstno početje. "Natakarji pravijo, da ne bodo mogli igrati "policajev" in da se zakona v praksi ne bo dalo dosledno izvajati." Malo verjetno. Identifikacija je potrebna tudi ob drugih priložnostih, npr. pri nakupu študentskega kosila, bonov, storitvah v banki... Da se zakona v praksi ne bi dalo dosledno izvajati, bi bilo ob tako visokih kaznih možno le v primeru izredno slabega delovanja organov nadzora, to je pristojnih inšpektoratov in policije. V primeru, da odkrijejo natakarja pri postrežbi mladoletnika z alkoholom, je za gostinski obrat zagrožen;! kazen do 8 milijonov, za natakarja pa do 5 milijonov tolarjev. Ob teh številkah si bo verjetno mar- sikdo premislil glede igranja "policajev". "Kdor bo hotel piti, bo pač pil; do alkoholne pijače pa bo že prišel na tak ali drugačen način, pa naj mu zakon to še tako omejuje ali celo prepoveduje." Da in ne. Avtorji zakona so se zavedali, da mladoletnim ni mogoče popolnoma preprečiti dostopa do alkohola. Pravzaprav so jim to hoteli čimbolj otežiti do polnoletnosti, ko se bodo lahko trezneje odločali, ali in koliko bodo spili. Znano je, da obstaja večja verjetnost, da postaneš alkoholik, če si začel piti v mladosti. In še nasvet za starejše kolege/kolegice mladoletnikov: za posredovanje alkoholne pijače mladoletniku vas lahko doleti kazen v višini 50 tisočakov. Tadej Mihelič Zavod ta prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdote nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 10 STRAN SKUŠNJAVE IN SKUŠNJE IZ DOMA STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE Tudi skušnjave? Seveda, saj največjo skušnjavo doživiš že doma, ko sc po sili razmer, starosti ali celo bolezni odpravljaš v Dom: da bi ostal kar doma. Pa si utrujen in zmagaš, javiš se v Domu točno za datum, ki so ti ga določili za sprejem. Za odhod sem imela zadnje štiri dneve že vse v potovalkah, v punkcljcih in zavojih, naknadno se še vedno domisliš kaj nujnega, kar bi bilo treba vzeti s seboj. Zdelo sc mi je, da visim med nebom in zemljo. Verjemite, da se vsem starim "odhodnikom" to dogaja. Lc kam bom dala svoje najljubše knjige in zapiske, te sem doma vedno lahko našla, za vsak majhen listek sem vedla, kje ga iskati. In sedaj? Tu so, vsaj večina, pri mani v Domu. Zato svetujem vsem, ki boste kdaj odšli v Dom, da boste poleg osebnih potrebščin vzeli s seboj tudi tisto, kar vam je bilo doma najljubše. In potrebščine? Poleg svoje toalete, plašča, obleke in perila (za to se ne bojte, naše domske perice so odlične!), obuval, dečnika, ne pozabite na vse važne dokumente, na šivanje, škarje in škarjice, na dva nožka, večji in manjši lonček za čaj, na kamilice in žaj-bclj, ob l h ponoči sem ga hodila kuhat v čajno kuhinjo, ko sem sc pretepala s prehladom. Zmagala sem. V Domu imate vsak dan na razpolago velik lonec sladkega in grenkega čaja, ne pozabite na termovko! Vzemite s seboj termometer, vaša zdravila, koledar, mnogo papirnatih robčkov, naslove znancev, pisma z znamkami za prvo silo, več pa boste vedno dobili v tajništvu našega Doma. Tam boste lahko plačevali tudi položnice in priporočena pisma, poštni nabiralnik imamo poleg pisarcn v pritličju, tam, kjer vedno sedi na vozičku naš višenjski pritrkovalec Viktor. Kadar me napadejo skušnjave, da bi sitnarila glede česa (na tem svetu vedno nekaj manjka), se brž ozrem v poskočne ali v zelo utrujene negovalke in čistilke in poslušam njihovo vseh vrst dolenjščino in se zabavam, ko slišim po naših dolgih hodnikih vpiti: nemam! pejdi! svi že šli! itd Ne misli samo nase, opazuj, odpiraj se sogovornikom, ki jih pri nas ne manjka. Našel boš neverjetne sorodstvene in krajevne zveze - saj smo tu večinoma Dolenjci. Vedno dobivaš nenade-jane pozdrave, obiske. Imamo pevsko skupino (vodja Karel Puš, harmonika Janko Rotar) in še razne skupine, vsak mesec imamo mašo v jedilnici, dnevno telovadbo, kdor želi, in seveda praznovanja. V teh štirih mesecih, kar sem domka, se me je najbolj dotaknila Prešernova proslava 7. februarja ob 9 h dopoldne. Tudi zato, ker ob Zdravljici ubogi na vozičkih niso mogli vstati, še nikdar prej nisem praznovala Prešernovega spomina z invalidi. Grosupeljska televizija nas je prišla že 3x snemat. Ste nas videli? In presenečenje 8. februarja, prav za Prešernov praznik. V zgodnjih popoldanskih urah zagledam med vrati v sobo gospo Tatjano Lamprct, predsednico Zveze društev za ljubiteljsko kulturo, zelo znano režiserko in učiteljico gospo Danico Kastclic, takole sta se izdali:"Prešernov dan sva namenili vam, domcem." Vse naše 1. nadstropje sta poživili, razna vrata sta odpirali -povsod vzkliki presenečanja, veseli pozdravi, obujanje skupnih spominov. Le kako sta dobrodelnici drseli tistega ledenega zimskega večera nazaj na Muljavo, to mc skrbi. Mihaela Zaje V Društvu upokojencev Šentvid smo praznovali Zadnjo sredo v januarju so se v Domu upokojencev srečali vsi, no, ne čisto vsi, ki so januarja praznovali rojstni dan. Društvo je vsakemu slavljencu poklonilo skromno darilce, za dobro voljo in ostalo pa so poskr- beli sami. Za ples in pesem jc poskrbel harmonikar Slavko. Skupna je bila misel, da so ta srečanja dobrodošla in se morajo nadaljevati. Naslednje srečanje bo zadnji petek v februarju in nato zadnji petek v marcu. Pride- jo lahko tudi drugi člani društva, le darilca ne bodo prejeli. Drugo nedeljo v marcu pa bo občni zbor, na katerem bomo sprejemali pomembne odločitve. J. M. VABILO KRVODAJALCEM RDEČI KRIZ GROSUPLJE VABI ZDRAVE OBČANKE IN OBČANE OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA IN DOBREPOLJE NA KRVODAJALSKO AKCIJO, KI BO: V TOREK, 8. APRILA 2003, OD 7. DO 13. URE V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA IVANČNA GORICA AKCIJA JE IZREDNA - ENODNEVNA ZA VSE TRI OBČINE. DA NE BI PRIŠLO DO POMANJKANJA KRVI, PROSIMO, DA SE KRVODAJALSKE AKCIJE UDELEŽITE V ČIMVEČJEM ŠTEVILU. Redne krvodajalske akcije za naše področje bodo v septembru po naslednjem razporedu: ponedeljek, 15. september 2003 od 7. do 13. ure - Ivančna Gorica torek, 16. september 2003 od 7. do 12. ure - Šentvid pri Stični sreda, 17. september 2003 od 7. do 13. ure - Grosuplje četrtek, 18. september 2003 od 7. do 12. ure - Dobrepolje Delovne organizacije in samostojni podjetniki lahko od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije refundiraju 100% nadomestilo plače za delavca, ki je daroval kri. PRIČAKUJEMO, DA BOSTE SVOJO HUMANOST IZKAZALI Z DAROVANJEM KRVI. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE DELOVNI NACRT KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA IVANČNA GORICA ZA LETO 2003 KORK Ivančna Gorica ima v letu 2003 take načrte: • za 8. marec bomo obiskali in skromno obdarili žene, stare več kot 80 let, • podelili bomo priznanja zvestim krvodajalcem za večkrat darovano kri, • v poletnih mesecih bomo organizirali pobiranje članarine - to bo prispevek za obdarovanje starejših občanov ob novem letu, • v enem od jesenskih mesecev bomo organizirali odvzem krvi, • skrbeli bomo za socialno ogrožene in • vse leto bomo skrbeli za jubilante (90- letnike) naše krajevne skupnosti. V ZNAMENJU VALENTINA IN PUSTNIH MASK V petek, 7. februarja 2003, je na Centru za socialno delo Grosuplje potekala valentinovo-pustna delavnica. Otroci in mladostniki so skupaj s prostovoljci in mentoricama izdelovali "lectova srca" iz slanega testa, kar je iz vseh nas izvabilo veliko ustvarjalnosti. Srčke razstavljamo v prostorih Centra za socialno delo Grosuplje. Izdelovali pa smo tudi maske. Nekatere smo odnesli domov, druge pa krasijo naše prostore. Imeli smo tudi tekmovanje v pikadu, kjer je bila udeležba številčna, in prav vsi smo hoteli biti najboljši. Zmagovalci so si prislužili sladke nagrade, ki pa so jih velikodušno razdelili med ostale, in tako smo bili vsi najboljši. Vrhunec dneva je bil srčkov ples, ki je utrudil tudi najbolj živahne. Plesali smo ob zvokih Bepopa, Game Over in Kingstonov. Čisto malo pred koncem pa nas je presenetila Urška, ki je postavila mali oder in z lutkami iz papirja (vse je že prej naredila doma - bila je tudi avtorica besedila) navdušila nas in svojega očka, ki si je ogledal predstavo. Požela je velik aplavz in na prijeten način zaokrožila naše druženje, ki ga bomo gotovo kmalu spet ponovili. Prostovoljci in prostovoljke CSD Grosuplje PUSTNE NORČIJE Nekateri imajo maske vsak dan, drugi nikoli, večina pa le v času krofov - ob pustu. Z maskami na glavi si lahko privoščimo in uresničimo najbolj nore ideje, saj nas nihče ne pozna oz. vsaj ne bi smel. Pustne Seme pa naj bi končno pregnale letošnjo dolgo, mrzlo zimo, polno snega, in prav to so delale maske, ki so se udeležile pohoda po Jurčičevi poti. Letos je bil pohod že deseti po vrsti in mask je bilo kar nekaj. Nekatere so zimo preganjale od Višnje Gore, druge so se našemile, ko so prišle na cilj. Opažene so bile tako grde čarovnice kot dobre vile, pa tudi klovnov ni manjkalo. Tudi hudički so skakali z vilami tam okoli po Muljavi. In svoje delo so zelo uspešno opravili, saj seje sneg pod sončnimi žarki topil in na piano so že pokukale prve trobentice, vijolice in zvončki. Da bi se zima kar najhitreje pobrala iz naše občine, so poskrbeli tudi najmlajši v Šentvidu. V likovni delavnici Ferda Vesela so si sami pripravili kostume za ples v maskah. Svoje maske so pokazali na razstavi, kjer so morali stati čisto pri miru kot kakšni kipi pet minut, nato odmor in nato spet. Maske so bile najrazličnejših oblik in barv. Bile so dobre vile, vedno prisotne čarovnice, indi-jančki in vse. kar si lahko zamislite. Za malo manj mlade, a prav tako norčave, pa so bile zvečer organizirane razne pustne zabave v okoliških gostilnah, barih in pubih. Nikjer pa seveda niso manjkali krofi, ki so bili, prav tako kot maske, različnih oblik in okusov. Saša Senica Pustna sobota je takole razigrala mlade z Lučarjevega Kala. S fotoaparatom jih je seveda takoj zabeležil urednik Klasja, ko so ga obiskali doma. STRAN 13 ŠENTVIŠKI OTROCI MED UDELEŽENCI ZIMOVANJA NA RAKITNI OTROCI IZ VRTCA SO OKUSILI SLAST PRAVE ZIME Javni vzgojno-varstveni zavod VRTEC IVANČNA GORICA je tudi letos organiziral zimovanje za otroke od 5. do7. leta starosti. Te zanimive oblike oz. načina življenja otrok v naravi je bilo med 58 udeleženci deležnih tudi 11 otrok iz šentviškega vrtca Čebelica. Kot eden od staršev otrok, ki so se zimovanja udeležili, sem zelo zadovoljen z dejstvom, da vrtec izvaja takšne dejavnosti, saj se zavedam, koliko pozitivnega prinese otroku takšno življenje v naravi. Otroci, ki za nekaj dni brez spremstva staršev odidejo v nek kraj, se tam seznanijo z različnimi športnimi in drugimi aktivnostmi. Krepijo si zdravje in poleg gibalnih razvijajo še cel kup drugih sposobnosti in lastnosti, ki so pomembne za njihov vsestranski pozitivni razvoj (funkcionalne, spoznavne, socialne, čustvene ...). Predvsem pa je pomembno vračanje k naravi in pozitiven odnos do nje. Prednost zimovanja pred tečajem smučanja je, daje pri zimovanju program za otroke bolj pester in ni naravnan zgolj na smučanje, kar je za otroke te starosti edino smiselno. Tako so otroci poleg smučanja in sankanja imeli na pro- gramu še sprehode do jezera in poslušanje povodnega moža, obisk palčkove hišice in hiše muce Copatarice (le-ta jih je presenetila s svojim obiskom in jim ponoči v lepo pospravljene copate prinesla celo čokolado). Otroci so imeli na programu tudi večerno sankanje s svetilkami, ples v pižamah, in kot se za konec spodobi, tudi žrebanje štartnih številk ter tekmovanje v smučanju. Ob tem naj povem, da so vzgojiteljice (skupaj jih je bilo 9, šentviške pa sta spremljali Branka Kastelic in Milena Sadar) s ponosom povedale, da so vsi otroci "usvojili" vlečnico ter napredovali v smučarskih spretnostih. Še pomembneje pa je, da so se veselili iger na snegu in spoznali nove prijatelje. V imenu staršev se zahvaljujem vsem vzgojiteljicam, ki so na Rakitni gotovo preživele pet pestrih dni B.S. Šentviški otroci z vzgojiteljicama na Rakitni SMUČARSKI DNEVI V GERLITZNU na OSOJŠČICI Drin, drin ...joj ...budilka ...jutranje vstajanje ...hitri zajtrk ...smučke v avto in hajd na avtobusno postajo v Ivančno Gorico, kjer so se že zbirali dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča. Tako se je začelo in skupaj trajalo štiri dni. Po dobrih dveh urah vožnje je naš avtobus s 24 dijaki in dvema profesorjema prispe! do doma, v katerem smo stanovali. Odložili smo prtljago in se odpravili na smučišče. Prvi trije dnevi so bili Obsijani s soncem, kar je še povečalo našo dobro voljo. Smuka je bila, kljub kakšnemu padcu ali dveh, nadvse prijetna, saj smo si jo popestrili z obilico smeha in raznimi vragolijami. Včasih smo na sedežnicah naglas prepevali, daje vožnja hitreje minila. Vsak dan okrog četrte popoldan nas je avtobus pripeljal skoraj do vrat našega doma, kjer so nas že čakali s pristno avstrijsko hrano, ki se nam je prav prilegla. Po večerji pa smo v posebni klubski sobi s profesorjema Bregar-jem in Pajkom prirejali različne igre, kvize in tekmovanja. Opaziti je bilo, da smo profesorja čez dan zelo izmučili, saj sta si ob enajstih zvečer zaželela spanca, kar pa jima nekateri seveda niso dopustili. Ponavadi je potem njuno dežurstvo trajalo vso noč. Hm, kaj vse se je dogajalo ponoči?! Trije dnevi so minili, kot bi mignil, in že je bil tu zadnji - četrti dan. Na žalost pa nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je snežilo, bilo je zelo vetrovno in megleno, zaradi česar večina sedežnic ni obratovala. Vendar nas to ni ustavilo. Nekateri so se na vrh smučišča odpravili kar peš, drugi pa smo na boljše vreme počakali v bližnji koči, kjer smo ob toplem čaju in dobrem kosilu premleli vse dogodke iz prejšnjih dni ter se nekaterim iz srca nasmejali. Ko se je naš avtobus pozno popoldne oddaljeval od smučišča, nam je bilo vsem kar malce težko, da seje ta pustolovščina končala. Zaradi vseh čudovitih trenutkov, ki smo jih v teh štirih dneh doživeli, smo sklenili, da se v Gerlitzen (na Oso-jščico) vsi skupaj vrnemo tudi prihodnje leto. Napisali Nastja Lekan in Irena Kalar ŠOLSKI SKLAD NA OSNOVNI SOLI STIČNA Oktobra 1998 je Svet Osnovne šole Stična na podlagi določil Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja ustanovil šolski sklad. Namen sklada je, da pridobiva prispevke pravnih in fizičnih oseb in zbrana sredstva namenja za: • financiranje dejavnosti šole, ki niso sestavina obveznega programa in se ne financirajo iz javnih sredstev • nakup nadstandardne opreme, učil, knjig • spodbujanje raziskovalne dejavnosti učencev • pomoč učencem (sofinanciranje šole v naravi, ekskurzij, prehrane, učbenikov) Delovanje sklada vodi upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov staršev in delavcev šole. Do sedaj so bili vir sredstev za delovanje prostovoljni prispevki staršev, pa tudi del provizij, ki jih šola dobi za posredovanje pri zavarovanju učencev in nakupu delovnih zvezkov. V skladu z usmeritvami upravnega odbora so bila sredstva namenjena za pomoč učencem (sofinanciranje stroškov življenja v naravi, malice) in nakup knjig za šolsko knjižnico. V letu 2000 je bil sofinanciran projekt in bilten Stoji učilna zidana v Ambrusu. V bodoče želimo razširiti dejavnosti, financirane iz šolskega sklada, tudi na področje nadstan-dardnih dejavnosti - predvsem na organizacijo potopisnih predavanj in drugih predstavitev, zanimivih za učence. Glede na razmere pa bo pomoč učencem eno od glavnih področij delovanja sklada tudi naprej, saj se zavedamo, da tudi s sredstvi sklada pomagamo omiliti socialne razlike med učenci. Upravni odbor sklada zato prosi podjetnike in občane, da v okviru možnosti prispevajo v šolski sklad in s tem omogočijo izvajanje načrtovanih nalog. Omenimo naj, da je prispevek v šolski sklad olajšava po Zakonu o dohodnini (za fizične osebe in samostojne podjetnike) ter po Zakonu o dobičku pravnih oseb (za pravne osebe). Prispevke lahko nakažete ha podračun šole št. 01239-6030653554. Upravni odbor sklada OŠ Stična KAJ Z IZPOSOJENIMI KNJIGAMI IZ KRAJEVNIH KNJIŽNIC Kot že veste, so krajevne knjižnice zaradi računalniške obdelave gradiva (uvajanje računalniške izposoje) zaprte že nekaj časa. Vljudno vas prosimo, da izposojene knjige iz krajevnih knjižnic prav zato vrnete v knjižnico v Ivančni Gorici. OTROŠKA PREDSTAVA V IVANČNI GORICI OB MEDNARODNEM DNEVU KNJIG ZA OTROKE Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke vas knjižnica v Ivančni Gorici vabi na otroško predstavo Hop, Cefizelj, ki bo v sredo, 2. aprila, ob 18. uri v kulturnem domu v Ivančni Gorici . Kot se spodobi za tak praznik, gre za predstavo, ki je narejena po knjižnih motivih iz knjige Butalci Frana Mileinskega. Vstopnice bodo do preklica na voljo že teden pred predstavo v knjižnici v Ivančni Gorici. Velja pripomniti, da jih je namesto vas že plačala Pekarna Grosuplje. Torej, pohitite. KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI Knjižnica Grosuplje - enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 IVANČNA GORICA (v bivših prostorih Traiga) tel.št: 01/7878-121 http://www.gro.sik.si e-mail:sikivancna@gro.sik.si ODPRTA: pon. in sre. tor. in čet. pet. od 13. do 18. ure od 9. do 14. ure od 12. do 17. ure POSLOVANJE: po Poslovniku knjižnice za knjižnično mrežo Knjižnice Grosuplje (v prilogi cenik in pravila za uporabo osebnih računalnikov): dostopen na Internetu in v knjižnicah. Članarina za otroke do 15. leta je brezplačna. DODATNE DEJAVNOSTI: • ure pravljic, igralne ure s knjigo, knjižnična vzgoja : Pravkar potekajo obiski predšolskih otrok ob projektu vrtca Malček Bralčck. • likovne razstave in fotografske razstave • knjižni kviz za osnovnošolce: na Internetu pod http://www.gro.sik.si/kviz.hlm • medbibliotečna izposoja, poizvedbe po Internetu, zakupljena baza IUS-Info (pravniška baza), poučni CD-romi, kasete, videokasete, časopisi ... • domoznanska zbirka: Še vedno vas vabimo, da prinesete v knjižnico diplomske naloge, raziskovalne naloge, gradivo ipd., ki zadeva naše krtije. Gradivo prekopiramo in vam ga vrnemo. Vsem, ki ste to že storili, se zahvaljujemo. Dokaj običajna slika v knjižnici - popoldanska gneča 14 STRAN KRATKE KULTURNE NOVA RAZSTAVA IN PESNIŠKA ZBIRKA Likovno društvo pripravlja razstavo Risba in grafika, in sicer 21. marca ob 19. uri v Likovni galeriji v Šentvidu. Hkrati pa bo tudi predstavitev pesniške zbirke Vida Ambrožiča Glas vpijočega v puščavi. Vid Ambrožič je do svojega desetega leta živel v Češnjicah, nato na Mirni. Predstavitev so pripravili v sodelovanju z etnologom Dušan Štepcem in dr. Marijo Stanonik, ki je h knjigi napisala tudi recenzijo. Posvečena pa je ženskam, ki marca praznujejo kar dva praznika, saj je Ambrožič veliko svojih pesmi posvetil prav njim. KRKA Pred kratkim je bil na Televiziji Slovenija dokumentarec Krka in ljudje. Prikazani so bili reka od izvira pa do izliva in ljudje, ki ob njej in z njo živijo. Vsekakor ogleda vreden dokumentarec, zato si podrobneje oglejte TV-spored; morda bomo doživeli ponovitev. NARODNOZABAVNE PESMI Narodnozabavne pesmi ustvarja tudi Stiski kvartet, z. ansamblom Mi trije in še eden. Do sedaj so posneli osem skladb. Slovensko pesem pa zapojejo tudi na gostovanjih v tujih državah. SS Pesmi za pokušino iz pesniške zbirke Utrip srca avtorice Andrejke Miše ZIMSKI DAN Belina zastira pogled. Skozi daljavo enolična podoba, a v srcu toplina. Snežink poln koš. Melanholija jim roko podaja, ko beline se enoličnost poraja, zasliši se glas, zdrs snega z drevesa na mehka tla. Nato tišina naprej. In snežinka za snežinko. SKODELICA Skodelica sem mala, v meni pa je opojna kava. Ko jo iz mene izpijete, prosim, da me pomijete. Saj strupek črni ta vsak dan vam vzpodbudo da. In če jo človek opusti, ni več dneva, ker je ni. Uporabijo me tudi zato, da prihodnost napovedo. A vsi vemo, da v menije najboljša Kava: topla, opojna, prava! KULTURNE PRIREDITVE V MARCU IN APRILU 13.3. Območno srečanje otroških folklornih in plesnih skupin, Grosuplje 22.3. Območno srečanje odraslih folklornih skupin, Zagradec 24.3. Srečanje mladih literatov in novinarjev občine Grosuplje, Grosuplje 3.4. Območno srečanje predšolskih in otroških pevskih zborov, Šentvid pri Stični 5.4. Območno srečanje odraslih pevskih zborov, Šentvid pri Stični 12.4. Območna revija malih vokalnih skupin, Dobrepolje 15.4. Območno srečanje mladinskih pevskih zborov, Dobrepolje 22.4. Območna razstava mladih fotografov, Dobrepolje 25.4. Spominska svečanost, Radohova vas JURČIČEVE NAGRADE Vsak, ki pridno, vestno dela na kulturnem področju in tako bogati naše življenje, si zasluži nagrado. Tisti, ki so s svojim delom lani še posebej izstopali, so si prislužili Jurčičeve nagrade oz. priznanja. Podeljene so bile na Prešernov dan, in sicer v Opatovi kapeli v stiškem samostanu. Po podatkih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, so jih prislužili oz. prejeli naslednji marljivi kulturniki: ALOJZ HOČEVAR (Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava), ki je član KD Muljava že več kot petdeset let. Skoraj štirideset let pa je že aktiven igralec v Letnem gledališču na Muljavi, kjer se igrajo Jurčičeva dela. VOJKO HOČEVAR (KD Ivančna Gorica) je že trideset let "zakulisni" mojster, saj tako v Ivančni kot drugod po občini skrbi za to, da lučke prav svetijo in da je zvok tak, kot mora biti. MAKSA KOZOLETA (KD Godba Stična) od leta 1993 poznamo kot dirigenta stiske pihalne godbe, ki je lani praznovala svojo petindvajsetletnico. Lani si je po mnenju bralcev Nedeljskega prislužil tudi naziv Naj godbenik. JERNEJ KRALJ (Pevsko društvo Šentvid pri Stični) je zborovodja treh odraslih pevskih skupin: Mešanega pevskega zbora Šmarje - Sap, MPZ Šentvid pri Stični in MPZ Corona KD Pesem Grosuplje, hkrati pa vodi tudi žensko vokalno skupino Šmarnice iz Šmarja - Sapa. Z vsemi zbori uspešno nastopa tudi na državnih revijah. Je pa tudi predsednik trobilne skupine Chorus iz Grosuplja. CIRIL HOČEVAR ml. (KD Ambrus) je zborovodja ambruškega moškega pevskega zbora od leta 1991; zbor je leta 2001 prejel tudi občinsko nagrado. Pol leta pa je vodil tudi mešani zbor,in to zelo uspešno, saj je bil izbran za lansko medob-močno revijo. NATAŠA HRIBAR (PD Šentvid pri Stični) je začela delovati kot pevka šentviškega zbora, nato pa se je pridružila še plesalcem folklorne skupine Vidovo. Svoje znanje je prenašala najprej na mladinsko skupino, potem pa je začela učiti starejšo folklorno skupino, najprej v Šentvidu, nato pa še v Zagradcu. Našteti so nagrajenci, ki živijo v občini Ivančna Gorica. Poleg njih so Jurčičeva priznanja prejeli šc: Anica Kastclic, ki dela na Javnem skladu KD; Janez Kastelic in Stane Bahovec iz Račnc; iz Dobrepolja Janez Nose ml., Anita Ahačevčič in Damjana Palčar; Stanka Ahlin in Karolina Zakrajšek iz Grosuplja; Franc Vidic ml. iz Šmarja - Sapa in Jakob Ivan iz Šentjurja. .V. .V. PESNIŠKI MARATON IN RAZSTAVA V ŠENTVIDU Vsak kraj, vsako društvo drugače obeleži kulturni praznik. V Šentvidu pri Stični je bilo na ta dan prav posebno vzdušje. Predsednik Zveze likovnikov Slovenije in član Likovnega društva Ferda Vesela Ljubomir Zidar je odprl društveno razstavo slik, pa tudi kipov in drugih likovnih instalacij. Na njej so se s svojimi slikami predstavili tudi mladi upi slovenske umetnosti Pikaski, ki delujejo v okviru šentviškega društva. Poleg mladih imajo v društvu tudi starejšo skupino, sekcijo za varovanje (in reševanje) kulturne dediščine naših domov in za fotografijo. Za praznik pa so organizirali tudi pesniški maraton. Zamisel temelji na interpretaciji različnih pesmi. Nastopajoči so lahko povedali svoje, prijateljeve ali pa pesmi žc uveljavljenih pesnikov. Najprej so sc predstavili mladi. Nastopili so Žan, Maša in Špela, vsi učenci osnovne šole Ferda Vesela, ki so prebrali svoje poglede na svet v pesniški obliki. Nato je sledil slikovit in nenavaden prikaz Prešernovih pesmi. Marta Steklasa je uglasbi-la Nezakonsko mater, ki jo je zapela njena hči Jerica. Druga hči, Urška, je igralsko predstavila Soldaško, skupaj pa sta zapeli tudi Od železne ceste. Maraton pa je bil tudi mednarodno obarvan. To pomeni, da so pesmi predstavili tudi v tujih jezikih: Irena Dobrnik Prešernovi Vrba in Kam? v italijanskem, Vita Zidar - Shamina, tudi članica društva, pa Puškinove in Lermontove v ruščini. Prvi predsednik šentviškega likovnega društva Tone Drab je v svojih pesmih na šaljiv način predstavil trenutne svetovne probleme. Vojaške probleme pozna častnik slovenske vojske Jože Roječ, njegove pesmi pa niso prav nič povezane s to tematiko. Pri branju mu je pomagala tudi njegova žena Jelka, saj, kot sam pravi, težko bere lastne stvaritve. Svojih pesmi pa ni bral Gordan Ambrožič. Predstavil je pesmi iz zbirke Glas vpijočega v puščavi njegovega krušnega očeta Vida Ambrožiča, ki je nekaj časa živel v Češnjicah. Pesniške zbirke pa je izdala tudi Marija Pilko iz Višnje Gore; nekaj pesmi je predstavila tudi vsem zbranim na maratonu; na njem je sodeloval tudi Miroslav Bregar. Organizatorji so pričakovali še koga, a sneg in poledica na cesti so naredili svoje. Pesniški maraton je tako trajal "le" štiri ure. Saša Senica ANTON HRIBAR KORINJSKI Med naše zaslužne in spomina vredne občane sodi tudi plodoviti pesnik Anton Hribar Korinjski. Rodil se je na Malem Korinju nad Krko, umrl pa skoraj devetde-setlcten v Zalem Logu nad Škofjo Loko. Kot duhovnik je služboval celih 62 let. Na svoj rojstni Korinj se je vrnil med 2. svetovno vojno, ko so ga nemški okupatorji pregnali iz njegove župnije. Na Grosupljem še živi njegova pranečakinja, tudi pesnica, Karolina Zakrajšek. Hribar je začel pesnikovati že v (12.1.1864 - 30.9.1953) gimnazijskih in semeniških letih. Med mladostnimi deli velja omeniti prvo samostojno knjižico nabožnih verzov Posvečcvanje dneva s svetimi mislimi, kasneje pa je izdal šc knjižico poezij Popevčicc milemu narodu. Nastalo je kar precej lepih pesmi, ki so jih komponirali umetniški skladatelji. Najobsežnejša je romantična spevoigra Darinka, ki jo je Josip Lavtižar komponiral po Hribarjevi junaški epski pesnitvi Krški zmaj iz leta 1890. Korinjski je rad posegal po zgodovinskih in narodnopisnih motivih, ki jih je oblikoval v romance in balade. Loteval se je daljših pesnitev z zgodovinskimi motivi, kakršni sta Knez Ljudevit, Kurent, Krški zmaj in Diabolus Vagabundus. Povzeto po prispevku Mihaela Glavana: Anton Hribar Korinjski (Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, str. 189) STRAN 15 INTERVJU Z "MAJHNIMI DEKLICAMI" CIK Trebnje 1. Hm, padalstvo, to je zelo ekstremen, če lahko rečem, nevaren šport. Kaj je vas pritegnilo, da ste se začele ukvarjati s padalstvom in koliko časa že skačete? Tina: Adrenalin, svoboda gibanja, nekaj drugačnega, nevsakdanjega, neopisljivega. Skačem že tri leta in pol. Meta: Ko sem bila še majhna in sem po TV gledala padalce, sem si rekla, da bom padalka, ko bom velika. Želje so se uresničile pred štirimi leti, ko je padalska šola Paranoia z učiteljem padalstva Alešem Debeljakom organizirala tečaj na letališču v Šentvidu pri Stični. Špela: Jaz sem že pri petnajstih silila na tečaj, vendar so bila pravila jasna - vsaj 16 let! Tako sem z muko počakala še eno leto, potem pa ... Jupi!!! Sedaj skačem že več kot štiri leta. Tjaša: Živim blizu Lesc in vedno sem uživala ob pogledu na padalce. Rada imam višino, zrak, adrenalin in preizkušanje svojih meja. Od prvega skoka naprej pa vem, kaj pomeni, resnično občutiti svobodo. Skačem leto in pol. 2. Pri večini športov se loči ženska disciplina od moške. Kako je s tem pri padalstvu? Ali imajo moški več "jajc"? Tina: Ne. Ravno v našem klubu je veliko žensk. Špela: Moški imajo prav gotovo več jajc - en par več! Meta: V tem športu smo si enakovredni, ker fizična moč ni tako zelo pomembna kot pri nekaterih športih. Je pa pomembna psihična pripravljenost - koncentracija pod pritiskom. 3. Glede na to, da je letalo vaše prevozno sredstvo, ki vas popelje v višave oz. do želene višine, je verjetno to drag šport?! Meta: Ja, na žalost je kar drag. Poleg opreme, med katero nepogrešljivo spadajo padalo, viši-nomer, čelada, očala, obleka ... se plača še vsak skok posebej. Sedaj, ko smo ekipa in potrebujemo več treninga, si iščemo sponzorje. Tina: Ja, so odrekanja na drugih področjih. Je pa vredno vsakega tolarja in še več! 4. Omenile ste sponzorje; na kak način jih pridobite? Ali je to, da ste kot ženske - padalke bolj atraktivne od moških, dovolj? Špela: Da smo kaj bolj atraktivne? Ja, verjetno že moramo biti, saj smo edina ženska ekipa v Sloveniji. Tjaša: Sponzorji so predvsem ljubitelji tega športa oz. ljudje, ki jih privlačijo ekstremni športi. Sponzorjem predstavimo našo zgoščenko, lahko pa jim ponudimo tudi terenske skoke na prireditvah, skok v tandemu in panoramsko vožnjo. 5. Ali je sploh mogoče z besedami opisati, kakšen je občutek, ko letiš v prostem padu? Meta: Najlepši občutek je, ko se odlepiš od letala. Še posebej, če se nerad voziš z njim. Ha ha. Špela: Najlaže je odgovoriti: "Pridite probat!" Tjaša: Težko je to opisati. Gre za poseben občutek svobode, notranje harmonije, pomešane z razburjenjem; to je ljubezen v zraku. 6. Ali je katera od vas že morala uporabiti rezervno padalo? Špela: Ja, jaz. Ravno letos poleti -prvič po štirih letih, odkar skačem! Padalo se mi je sicer odprlo, a ne dovolj, da bi ublažilo moj padec. Sprva sem mu še malo pomagala, ga malce spodbujala, ko pa sem pogledala proti tlem, sem videla, da sem že kar nevarno nizko in ni več časa na pretek. Znebila sem se glavnega padala in odprla rezervo. Nobene panike ali pomisleka ni bilo -čisto trezna odločitev. Pravzaprav nimaš časa paničariti in razglabljati v "luftu" - takrat je čas za dejanja. Šele ko je bilo vsega konec - ko sem videla, da bom varno pristala - šele takrat me je zadelo:"0, rezervo sem mela!" A to me še zdaleč ni odvrnilo od skakanja; ravno nasprotno - ko sedaj pogledam nazaj, vidim to izkušnjo (pa naj zveni še tako čudno) kot zelo pozitivno. 7. Kot vem, je v padalstvu več disciplin; ve se uvrščate v disciplino vabi na začetni tečaj padalstva. Za podrobnejše informacije pokličite na tel.: 041738 717 (Aleš) V okviru šole Paranoia se lahko dogovorite tudi za panoramske polete. Ce pa si želite enkraten adrenalinski užitek, lahko skočite s padalom v tandemu (tel.; 041971447 - Jaka) Dogajanja lahko spremljate tudi na: solaparanoia.com skupinskih likovnih skokov , med t.i. četvorke. Katere so še ostale discipline? Špela: Ja, disciplin je kar precej. Slovenija je bila vedno (in je še) precej močna v klasiki (cilj in figurativni skoki) - od tukaj slavna Irena Avbelj -vendar to počasi zamira. Skupinski likovni skoki (figurative style) so "v svojih najboljših letih", medtem ko se discipline, kot so prosti pad (freeflv), prosti slog (frcestvle) in zračno deskanjc (skvsurf), ki so po svetu precej pogoste, v Sloveniji šele začenjajo razvijati. 8. Ali je Slovenija dovolj velika za organiziranje tovrstnih tekmovanj in kako sploh tekmovanje poteka? Tjaša: Slovenija ima dovolj padalcev, da se tekmovanje izvede, vendar pa si želimo več konkurence. Prihajajo tudi padalci iz drugih držav. Tekmovanja so organizirana med vikendi ... Poleg tistih, ki izvajajo figure, pa mora leteti tudi snemalec, saj se skoki ocenjujejo na podlagi posnetkov. Me imamo svojega kamermana Roka Debeljaka. Tina: Problem je predvsem, ker padalstvo v Sloveniji ni komercialni šport. 9. Kako ste prišle na idejo o ženski ekipi in od kod ime MAJHNE DEKLICE? Spela: Uf - dolga zgodba! Na državnem tekmovanju pred dvema letoma - ko se ni skakalo, ker je preveč deževalo - smo se kratkočasili tako, da smo brali Freudovo knjigo Tri teorije seksualnosti (ali nekaj takega). In nad enim odstavkom, ki govori o "majhni deklici" (in ki ga seveda še vedno znamo na pamet), smo so tako nasmejali, da nas ta deklica še vedno spremlja. In ko smo potem sestavljale ekipo in izbirale ime, so se "Majhne deklice" ponudile kot praktično edino in nedvomno najbolj ustrezno ime. 10. Kakšni so vaši načrti za naprej? Vse v en glas: Skakat, skakat, skakat... Tanja Vldic CKirrm 7a m)MtAZKVAnjK m kulti/ko Obveščamo Vas, da se še vedno lahko vključite v naslednje programe: osnovna šola za odrasle - BREZPLAČNO poklicne in strokovne srednje šole H VOZNIK REZULTATI: ajABSOLUTNO 1. Jan Podobnik 2. Alojz Kolesa 3. Damjan Svetin b) DO 15 LET I. Marjan Rijavec c) DO 45 LET 1. Jan Podobnik 2. Alojz Kolesa 3. Damjan Svetin d) NAD 45 LET 1. Miha Pangerc 2. Milan Podobnik 3. Stane Berčon e) ŽENSKE 1. Nataša Rijavec 2. Nataša Dežman 3. Tanja Fink Tanja Fink (ŠD KOALA) SVIS NE POPUŠČA Zimskega spanja je konec in za rokometaše se je spet začelo obdobje tekem vsak konec tedna. Drugi del prvenstva v 2. DRL bo tako kot prvi dolg enajst krogov in se bo tako končal maja. SVIŠ je nadaljevaje tekmovanja začel odlično in v Ivančni Gorici premagal Grčo iz Kočevja z 28 : 20. Ekipa trenerja Potočnika je pokazala, da je na odločne boje za vstop med 1. B- ligaše odlično pripravljena. SVIŠ je kljub izostanku nekaterih poškodovanih igralcev celo tekmo vodil in nadziral rezultat ter zanesljivo zabeležil prvi dve spomladanski točki. Tako ostaja v zanesljivem vodstvu na drugoligaški lestvici s petimi točkami prednosti pred Igom. Mladinska ekipa je odigrala še zadnji turnir v predtekmovanju, in sicer doma. Kljub veliki utrujenosti zaradi igranja na različnih ravneh tekmovanj so mladinci zabeležili eno zmago, žal pa so izgubili proti Sežani, a se kljub temu zanesljivo uvrstili v nadaljnje tekmovanje. SVIS : SEŽANA SVIS : PRULE 26 : 29 26:21 Kadeti tekmovanje nadaljujejo v eni izmed polfinalnih skupin v državnem prvenstvu. V vsaki tekmuje osem ekip, prvi dve pa se bosta uvrstili na zaključni turnir za kadetskega državnega prvaka. SVIŠ je začel izvrstno in v prvih treh krogih zabeležil kar tri zmage. Tradicionalno močna Ribnica je "padla" celo v Deželi suhe robe! Nato sta prišla dva tesna poraza, v zadnjem krogu pa ponovno zanesljiva zmaga v Škofji Loki. GROSUPLJE : SVIŠ 28 : 32 SVIŠ : SLOVAN 37 : 26 RIBNICA: SVIŠ 23:31 JADRAN: SVIŠ 31:28 SVIŠ: KOPER 31:32 SKOFJA LOKA : SVIŠ 38 : 24 Aktivni so tudi starejši dečki; tekmujejo v ligi ekip, ki se niso uspele uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Zabeležili so minimalen poraz in zanesljivo zmago. SVIŠ : RUDAR 24 : 25 SVIŠ : ŠMARTNO 32 : 18 Rezultati mlajših dečkov A: Rezultati mlajših dečkov B: SVIS : TRIMO INLES : SVIŠ SVIŠ : NOVO MESTO SVIŠ : TRIMO SODRAŽICA : SVIŠ 18 : 27 25 : 11 21 : 9. 10 : 26 10 : 29, Lojze Granan SKOKI V SCETINCEVI DOLINI Da ne bi letošnji sneg odšel kar tako mimo nas, smo se vaščani Petrušnje vasi in Velikih Češnjic odločili obnoviti skoke v Ščetinčevi dolini. Na prizorišču se je zbralo veliko tekmovalcev in prav tako navijačev. Poskrbeli smo za veselo vzdušje, tekmovalci pa so vse skupaj ovekovečili z lepimi skoki in atraktivnimi padci. Nataša Kastelic VABILO VSEM MALONOGOMETNIM NAVDUŠENCEM Leto je hitro naokrog in aprila bo spet startala občinska malonogomet-na liga, ki seje zadnja leta udeležuje presenetljivo veliko ekip. Menim, da bo tudi letos zanimiva in napeta vse do konca, predvsem pa, da bo vsem udeležencem nudila dovolj gibanja in sprostitve, kar naj bi bilo poleg tekmovalnih ciljev najbolj pomembno. Zato vabim vse, ki se ne morete odločiti, da se pridružite kakšni ekipi ali pa celo sestavite novo ekipo in jo prijavite pri vodji lige. Lep športni pozdrav. Simon Bregar, vodja lige STRAN 17 VETERANSKI NOGOMET V IVANCNI GORICI DOBIL NOV ZAGON V skladu z odličnimi rezultati članske vrste nogometne ekipe Livar Ivančna Gorica, ki jih je dosegla v zadnjem času, so sc začeli prebujati tudi veterani (nad 35 let) NK Ivančna Gorica. Čeprav so bili vsa leta aktivni (če ne drugje, pa v malem nogometu), so se lani začeli bolje organizirati, predvsem pa so se vrnili na podlago iz njihove mladosti - na travo. Če drugega ne, je bolj mehka kot asfalt, to pa za stare kosti ni zanemarljivo dejstvo. Že lani spomladi so se začeli pripravljati na vstop v veteransko nogometno ligo, ki poteka na območju okrog Ljubljane. Pred omenjeno ligo, ki se je začela jeseni 2002, so odigrali 4 prijateljske tekme, od katerih so na dveh zmagali in na dveh remizirali. Med tema dvema zmagama so bili posebej veseli tiste nad Primorjem iz Ajdovščine. Že te tekme so napovedovale, da v 21- članski veteranski ligi, ki je razdeljena na tri skupine, ne bodo topovska hrana. Še več: pred nadaljevanjem spomladanskega dela so v skupini B na drugem mestu. S štirimi zmagami in 2 neodločenima izidoma so poleg ekipe Tabor 69, ki igra v skupini C, celo edina nepremagana ekipa med vsemi enaindvajsetimi. Rezultati ivanške ekipe v 1. delu (jesenskem) veteranske nogometne lige 2002/03: Ivančna Gorica : Induplati 4 : 2 Dol : Ivančna Gorica 6 : 9 Ivančna Gorica : Ihan 5 : 2 Ilirija : Ivančna Gorica 3 : 4 Ivančna Gorica : Radomlje 2 : 2 Slavija : Ivančna Gorica 1 : 1 Domače tekme igrajo ob ponedeljkih popoldne. Na osnovi jesenskih rezultatov imajo celo možnost, da sc na koncu uvrstijo na zaključni turnir najboljše četverice, na katerem bodo tekmovali zmagovalci vseh treh skupin in najboljši drugou-vrščeni. V letu 2002 so za veterane iz Ivančne Gorice igrali: Janez Hrovat, Roman Pušlar, Marjan Sadar, Frenk Duša, Iztok Štepic, Fadil Lugiqi, Andrej Grmovšek, Milan Sadar, Darko Jurčič, Sreten Kovačevič, Jani Petrovčič, Lojze Lihtenvalner, Jože Blatnik - Bobi, Lojze Kuplcnk, Muhamed Čosić, Marjan Lampret, Jernej Lampret, Cveto Omahen, Marko Ilovar, Niko Anžlovar, Vinko Prime, Jure Hribar, Ciril Jurčič in duša ekipe - Marko Hrovat. Simon Bregar KAJ JE NOVEGA PRI TAROKU Zaključuje se državno prvenstvo za sezono 2002 /03. Organizacijo in izvedbo zadnjega dejanja je glavni organ TAROK ZVEZE SLOVENIJE zaupal društvu za družabne igre iz naše občine, "FIGURI". Izvedli bomo torej ODPRTO prvenstvo naše občine v taroku, in to bo v SOBOTO, 15.03.2003, v gostilni ŠTOROVJE. Turnir se bo začel ob 9.15. V letošnjem tekmovanju je bilo odigranih že 8 turnirjev, vedno pa je nastopilo po več kot sto igralcev, zato tudi mi pričakujemo lepo udeležbo. Povedati je treba, da ima Tarok zveza Slovenije tudi spletno stran, na kateri lahko spremljate, kje so novi turnirji in razvrstitev tekmovalcev, dobite pa tudi vseslovenska pravila tek- movalnega taroka, zato se vam morebiti splača obiskati njihovo domačo stran ... Do sedaj je Tarok zvezo Slovenije vodil predsednik našega društva Nikolaj Erjavec. Predvideno je, da bo pred tekmovanjem zasedala še Skupščina zveze, ki bo ocenila delo preteklega obdobja in izvolila nove organe. Ker je dva turnirja pred koncem položaj na vrhu razpredelnice precej napet, saj postane lahko prvak še celo trenutno uvrščeni trideseti igralec, si obetamo lepe in borbene igre vse do zadnje odigrane karte. Posebej vabimo igralce in ljubitelje te "kraljeve" igre iz naše bližnje in daljne okolice, naj se nam to soboto pridružijo, bodisi kot opazovalci, še lepše pa kot igralci, v Klasju pa bomo zagotovo objavili tudi končne rezultate. Najboljši bodo prejeli lepe nagrade, zato se tekmovalnost utegne obrestovati. Prireditev so materialno podprli: Občina Ivančna Gorica, Akrapovič d.d., GMM d.d., HI-PO d. o. o., Peskokop d.d., Univerza! d.d., Vele d.d., TUS, Pivovarna Union, Market Marinka, Farma Stična, FAMA d.o.o., Sitik d.o.o., Zmaj d.d., KZ Stična, Tipografija d.o.o., DIXI d.o.o., Pivovarna Laško, Steklo HIT d.o.o., Slaščičarstvo KOVAČ IČ, Gostilna ŠTOROVJE, Armex d.o.o., Gradnja d.o.o., Foto Markelj Priloga: 2.ekipno prvenstvo Slovenije (2002/2003) Mesto Ime SEŠTEVEK Ekipe Vs. točk pos.toč. Vs. razlik 1 JURČIČI 13 33 2526 2 STARA GORA 12,5 35 2149 3 CELJSKI BUREKI 12,5 32,84 4137 4 FIGURA 1 11 31 1151 5 VALAT1 11 30,5 1363 6 DIT ŠENTRUPERT 10,5 31,5 1000 7 LJUBLJANA 1 10,5 28,5 55 U.E. (Vrh Erjavec, Stična 50a, Ivančna Gorica) V središču Ivančne Gorice, natančneje za pošto in pred novim stanovanjskim blokom, je vladalo takole razdejanje, ki bo ostalo do resnejše otoplitve, ko se bo vse skupaj "utekočinilo" - spomin na to pa bo nekaterim nesrečnežem ostal na roki ali nogi ali celo kje drugje, tudi še takrat, ko bodo takšnele komunalne nemarnosti le še spomin. MEDOBČINSKA ZIMSKA MALONOGOMETNA LIGA PRINCE PUB OBRANIL LANSKI NASLOV PRVAKA V dvorani Brinje Grosuplje se je v nedeljo, 2. marca 2003, zaključila medobčinska zimska liga v malem nogometu. To nedeljo so v t.i. končnici nastopile 4 najboljše ekipe iz, rednega dela in se še enkrat pomerile vsaka z vsako. Za končni vrstni red najboljših pa so štele točke tako iz rednega dela kot točke, ki so jih ekipe osvojile na tekmah končnice. Občina Ivančna Gorica je med najboljšimi štirimi ekipami (lige se je udeležilo 14 ekip) ponovno imela kar dve. Prince pub je na koncu celo obranil lanski naslov, ekipa Bife pri Matjažu & Instalacije Angro pa se je tudi dobro borila, a na koncu je bilo to dovolj za 4. mesto. Rezultati končnice in končni vrstni red najboljših ekip: ŠD Dobrepolje Snežak : Bife pri Matjažu & Inst. Angro Prince pub : Elektro Scnica - preinar Elektro Senica - premar : ŠD Dobrepolje Snežak Prince pub : Bife pri Matjažu & Inst. Angro Bife pri Matjažu & Inst. Angro : Elektro Senica - premar ŠD Dobrepolje Snežak : Prince pub Končni vrstni red najboljših: 1. Prince pub 41 točk 2. ŠD Dobrepolje Snežak 40 3. Elektro Senica - premar 32 4. Bife pri Matjažu & Inst. Angro 29 Simon Bregar LETALSKI KLUB ŠENTVID OŽIVIL SMUČARSKI TEK Tekmovanja v smučarskem teku so na območju naše občine skoraj že pozabljena stvar. Letošnja zima od novega leta dalje pa nas je dobesedno silila, da s pajčevino omrežene tekaške smuči ponovno preizkusimo. Med prvimi so se zganili v Letalskem društvu Šentvid, saj so po travnikih okrog letališča speljali lepe proge ter 29. januarja tudi organizirali tekmovanje v smučarskem teku. Organizatorji (Letalsko društvo Šentvid v sodelovanju z Zelenim valom) so se potrudili, da bi na tekmovanje privabili čimveč udeležencev, a za prvikrat po dolgem času navala seveda ni bilo pričakovati. Je pa zelo pohvalno in vzpodbudno, daje do tekmovanja sploh prišlo, in to, da se je v januarju in februarju po omenjenih travnikih na smučeh sprehajalo in teklo kar precej navdušencev tega zelo lepega in koristnega športa. Rezultati tekmovartja: a) Moški do 12 let ( 1600 m): 1. Dominik Lavrih b) Moški od 12 do 24 let (3200 m): / c) Moški od 24 do 40 let ( 4800 m): 1. Toni Vencelj, 2. Jure Keržan d) Moški nad 40 let (3200 m): 1. Marko Potokar, 2. Mirko Hrovat, 3. Tone Vencelj, 4. Slavko Porenta, 5. Silvo Miklavčič, 6. Frane Kalar, 7. Albin Roječ, 8. Tone Medved, 9. Stane Sobar, 10. Marko Zoreč, 11. Drago Božič e) Ženske do 45 let ( 3200 m): 1. Mateja Šuštaršič f) Ženske nad 45 let: L Marija Vencelj, 2. Jelka Lavrih Organizatorji, ki poudarjajo, da bo tek od letos naprej tradicionalen, so najboljšim podelili zaslužene medalje in praktične nagrade. Tekmovanje je spremljajo okrog 100 gledalcev. Simon Bregar ŠAHISTI V POLNEM ZALETU Dejavnost Šahovskega kluba Višnja Gora - Stična je bila januarja in februarja izjemna. Šahisti so odigrali štiri turnirje: v Ljubljani, Šmarei pri Kamniku, Ivančni Gorici in Komendi. Rezultati so bili dobri, saj so dvakrat zmagali, enkrat doživeli minimalni poraz in enkrat zgubili - žal prav na domačem terenu. Odlično seje izkazal B. Kocmur v Komendi, kjer je premagal večkratno slovensko prvakinjo, mojstrico Pavlo Košir. S štirimi zmagami v petih dvobojih pa se ponaša spretni H. Krumpak. Šahovski klub Višnja Gora - Stična je trenutno na 3. - 4. mestu med 16 ekipami. Samo za informacijo: v vsaki ekipi so štirje igralci in osem "rezerv", kar pomeni največ 12 prijavljenih igralcev. Zapisano po šahovskem dopisu Janeza Dremlja ŠK Višnja Gora - Stična 18 STRAN Qospodinjsfcji stran Letošnja zima je ljubiteljem hlada in beline povsem izpolnila pričakovanja. Tiste, ki so nam ljubši toplejši letni časi, pa bodo prav kmalu razveseljevali razcveteli zvončki ter obetajoči listi tulipanov in narcis, ki se bodo zdaj zdaj potegnili v pisane cvetove in dokončno potrdili pomlad v naši naravi. Veliko dela nas čaka v hiši in na vrtu. Kmetje bodo pri oranju njiv dobro pognojili s starim, uležanim hlevskim gnojem, da bo trava lepša in košnja bolj bogata. Čas je tudi, da si naredimo načrt, katero cvetje nas bo spremljalo do naslednje zime, bodisi v cvetličnih lončkih na okenskih policah bodisi na vrtnih gredicah in katera zelenjava bo popestrila naš jedilnik. Pred nami je torej začetek pomladi, zato se nikar ne izgovarjajmo na pomladansko utrujenost, ampak pojdimo v naravo in s svežimi idejami naprej. je treba prepikirati v sadilna korita ali cvetlične lončke. Zelo domiselna rešitev pri vzgoji rastlin so tudi setveni lončki, ki se po presaditvi v tla razgradijo, Ponavadi so izdelani iz bele šote in celuloze, izdelujejo pa jih tudi iz predelanega odpadnega papirja. Vanje lahko pikiramo sejance in jih nato posadimo neposredno na vrt ali v večja korita. Od februarja naprej je tudi čas za globoko rahljanje zemlje, če tega niste storili že jeseni. Toplejše in suhe mesece izkoristite za pripravo gredic in obrob, namenjenih za nove zasaditve. Tudi obrezovanje sadnega drevja je primerno, prav tako razredčitev grmovnic, ki cvetijo poleti in jeseni. Teloh cveti že od februarja in marca dalje, v višjih legah ali v senci vse do maja. In zakaj ne bi te pri nas rastoče trajnice prenesli tudi v naše vrtove? Najbolje je, da kar sami z vso koreninsko grudo izkopljemo manjše, mlade rastline, ki se bodo zagotovo ukoreninile. Ne izkopavamo p;i starejših rastlin s popki, ker se nerade primejo in s tem osiromašimo naravo. Večji razcveteni cvetovi ostanejo v šopku tudi po več tednov. Poskrbeti moramo za dober dostop vode po teh mesnatih steblih, ki so prevlečena z voščeno povrhnjico. Kožico na več mestih po dolgem prerežemo. S tem omogočimo, da voda prodre v steblo. Tako bo šopek dlje ostal svež in nas razveseljeval. V lakih rastlinjakih lahko vzgajamo sadike zelenjavnic in cvetlic kar na okenskih policah. Kmalu bodo pokukali na plan prvi znanilci pomladi. Črni teloh in Spomladanska resa, zvončki, žafrani, tulipani, narcise ter druge okrasne čebulnice in gomoljnice bodo ustvarjali posebno razpoloženje na vrtu in ob poteh. Na vrtu naj bodo. te rastline posiljene na najvidnejših delih. Za zvončke je najlepše, če so posiljeni v manjših skupinicah ali nad temno zelenim bršljanovimi listi, ki ostanejo zeleni tudi čez. zimo. Na tratah posiljenih okrasnih čebulnic ali gomoljnic ter raznobarvnih žafranov ne smemo kositi, dokler jim listi povsem ne odpadejo. Številni ljubitelji vrtnarjenja se bodo z velikim veseljem lotili vzgoje sadik zelenjavnic in vrtnih cvetlic iz semen. To je lepo opravilo, zahteva pa potrpežljivost in tudi nekaj izkušenj. Izbrati morate seme z dobro kaljivostjo. Vrečke s semeni vedno hranite v suhem in temnem prostoru, pod K) stopinj C. Za sejanje je najbolje vzeti priročno plitvo posodo. Semena, ki vzklijejo samo v temi, morate po sejanju prekriti s tanko plastjo zemlje. Prst mora biti nato ves čas enakomerno vlažna, vendar ne premokra. 3-6 tednov po sejanju semen rastline toliko zrastejo, da jih NASVETI n Kdor ne gre lačen nakupovat, prihrani polovico izdatkov. a Nekaj strokov česna med sadjem prepreči, da bi sadje napadla gniloba. a Star kruh zavijte v vlažno krpo in ga denite v vročo pečico. n Trdo maslo iz hladilnika postane mehko in se da mazati takoj, če čezenj postavite z vročo vodo splaknjeno skledo. ' n Star sir lahko položite v mleko in bo spet sočen. a Vsi dobro vemo, da mleko rado prekipi. Da pa bi to preprečili, lahko lonec ali vsaj njegov rob premažete z maslom. Proti posledicam prekipelega mleka na štedilniku pomaga sol, ki prežene tudi vonj po prismojenem mleku. Rižota Preprosta jed, ki seje nikoli ne naveličamo Ni malo ljudi, ki trdijo, da je rižota njihova najljubša jed. Mnogokrat je preizkusni kamen naše iznajdljivosti in kuharske spretnosti. S sočno rižoto postrežemo za hitro kosilo, saj je pripravljena v dvajsetih minutah. Obogatena je z mesom, gobami, , zelenjavo, maslom, s ' sirom ali celo sadjem, smetano ... Ker se količina riža pri kuhanju trikratno poveča, moramo zmeraj odmeriti na merico riža dve merici tekočine in paziti, da vzamemo dovolj veliko posodo za kuhanje. Kuhan ali dušen riž lahko stoji v hladilniku v dobro zaprti posodi ves teden. Kako pripravimo okusno rižoto? Gobova rižota Potrebujemo: maščobo, sesekljano čebulo, 200 g mešanih gob, 500 g riža, sol, poper, 2 stroka česna, vejico svežega rožmarina, 1 kozarec belega vina, 1,5 1 vrele juhe iz kocke. Čebulo, česen in rožmarin popražimo in dodamo na koščke narezane in očiščene gobe. Premešamo in pražimo, dokler se tekočina ne povre. Zalijemo z vinom in pustimo prevreli. Dodamo riž in med mešanjem pražimo, da riževa zrna posteklcnijo. Solimo in popramo. Nato začnemo prihvati juho. Novo zajemalko prilijemo šele. ko vsa tekočina povre. Kuhamo še 20 minut, da je rižota sočna, zrna pa so kuhana, a v sredini še nekoliko čvrsta. Ko rižoto odstavimo, dodamo še malo maski in pustimo stati 3 minute. Zraven lahko postrežemo nariban sir. Rižota z gorgonzolo Tisti, ki radi poskusite nekaj posebnega in svoje najbližje presenetile z novimi okusi, lahko naredile rižoto s tem okusnim sirom, ki ga odlikuje plemenita plesen ter je značilnega, pikantnega vonja. Ker je sir mehek, se ga zaradi hitre topljivosti jedem doda na koncu. Za rižoto popražimo čebulo in žajbelj. Dodamo riž. ko postekleni, dodajamo po zajemalkah vročo juho. Ko porabimo že polovico juhe, dodamo po dvajsetih minutah kuhanja še na koščke narezano gorgonzolo (10(1 g na 400 g riža). Med mešanjem se bo razpustila in riž jo bo vsrkal. Ko je riž kuhan in rižota kremasta ter sočna, odstavimo kozico s štedilnika. Rižu primešamo še nekaj masla, 2 žlički sladke smetane in na drobno sesekljan svež žajbelj. Začinimo lahko še po okusu, vendar je že sama gorgonzola dovolj pikantna. Pečen kunec Potrebujemo: I kg in pol težkega kunca, mleti poper, 2 (II lahkega rdečega kisa, I I suhega rdečega vina ali vode, 2 stroka strtega česna, 20 dag korenja, 20 dag gomolja zelene, 1 kg mesnatega paradižnika, 4 žlice olja. sol, peteršilj, vejico rožmarina in žajblja. I majhen šopek sveže bazilike. Priprava: Očiščenega in opranega kunca razrežemo na kose in natremo s poprom. Zmešamo kis in vino ali vodo. Olupimo česen in sok stisnemo v tekočino. Kose kunca zložimo v pripravljeno marinado in pustimo tri ure. Vmes obrnemo. Paradižnik, korenje i/i zeleno narežemo na kockice. Meso vzamemo i/ marinade. ga osušimo in popečemo na vročem olju. Ko je opečeno, ga osolimo in zlagamo v drugo posodo. V olju popražimo vso zelenjavo, prilijemo 1/3 marinade in pustimo vreti, dokler se malo ne pokuha. Nato dodamo pečeno meso, prilijemo šc ostalo marinado in duši-mo na majhni vročini približno uro in pol. Če smo vzeli svež rožmarin in žajbelj. ga operemo in sesekljamo ter dodamo jedi. Če pa smo uporabili suhi zelišči, ju dodamo pol ure pred koncem dušenja. Dodamo še sesekljane lisic bazilike, nekaj pa jih prihranimo za dekoracijo. Jed po potrebi dosolimo in popramo. Ce imamo samo suho baziliko, jed z njo Samo začinimo. O kuncu sem pisala že v eni prejšnjih številk. Tokrat nekaj besed o jagnjetini ter praktični recepti. Drobnica Ovčetina se vse bolj uveljavlja v sodobni kuhinji, ker je mehka, nežnega okusit in malo kalorična. Vsebuje kar 50-75% vode, nekaj odstotkov beljakovin in maščob ter samo 1% soli. Zato je to meso priporočljivo za vse tiste, ki pazijo na zdravje. Najboljša jagnjetina je stara od 4 do 6 tednov. Največkrat jo pečemo v celem kosu. Vedno jo zaužijemo vročo, mlado samo solimo, ne dodamo nobenih drugih začimb. Posebnost so pečene ovčje krače, kotleti, ovčji jezik in možgani, ovčji ragu ... Oboževalci dobrih jedi že od nekdaj močno cenijo tudi kozlička, ker ima svojevrsten okus in ker po ljudskem verovanju ohranja dolgo mladost. Včasih so kozlička, predvsem tam, kjer je bila razvita kozjereja, jedli le ob velikih praznikih kot največji priboljšek. Prednji del kozlička navadno pečemo, krače in hrbet lahko tudi pražimo in dušimo. Pripravljamo tudi obare, rižote, raguje ... Če pečemo večjo količino mesa, ga zložimo v kozico in dodamo maslo ali margarino, da meso ostane sočno. Jagnje ali kozliček v papriki Potrebujemo: 1 kg in pol jagnječjega mesa s pleč ali prsi, 2 žlici maščobe, drobno zre/.ano čebulo, sol, žličko sladke paprike, žlico moke, 4 žlice sladke smetane, juho, sok pol limone. Priprava: Narezane koščke mesa na zarumeneli čebuli naglo opečemo, da lepo porumenijo, in jih osolimo. Nato ob robu kozice malo popražimo moko, zamešamo papriko, prilijemo smetano in nekaj juhe, košček limonine lupinice ter pokuhamo, Preden postrežemo, primešamo še limonin sok. Zraven ponudimo prazen riž ali cmoke. Pražena koštrunova jetra Potrebujemo: koštrunova jetra, mleko, 6 dag p reka j ene slanine, žlico čebule, žlico moke, kis, košček limonine lupinice, sol, poper, juho Priprava: Jetra položimo za nekaj ur v mleko, nato jih osušimo s prtieem in zrežemo na tanke rezine. Na razgreti slanini zarumenimo moko s čebulo, vmešamo jetra, jih naglo prepražimo, dodamo kis in juho. limonino lupinico ter pre-vremo. Nazadnje še solimo in popramo. Skutni zavitek z borovnicami: 20 g Vlečeno testo: 40 dag moke, malo soli, I žlica olja, kvasca in topla voda Nadev: 50 dag skute, 3 jajca, 15 dag sladkorja v prahu, malo ruma, I kisla smetana, drobtine, 20 dag borovnic Moko damo v skledo, naredimo jamico, solimo, dodamo olje in malo tople vode, da se sol stopi. Nato razdrobimo v jamico še kvaseč in mesimo. Počasi dolivamo toplo vodo in vmešavamo moko. Na sredi moramo imeti vedno gladko testo. Dobro ga pregnetemo, ker se potem testo lepše vleče. Počiva naj pol ure. Medtem pripravimo nadev iz skute. V posodo damo skuto, sladkor in kislo smetano. Premešamo in dodamo tri rumenjake ter malo ruma. Na koncu počasi dodamo masi še trd beljakov sneg. Z nadevom premažemo razvaljano testo in posujemo z drobtinami, da nam skutin nadev ne teče iz testa. Na koncu potresemo po nadevu še nekaj borovnic, testo lepo zvijemo in ga položimo v namazan pekač. Pečemo pribl. 40 minut pri 170 stopinjah C. Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC STRAN 19 fC~~ KLASJEV —ŠteF^ MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA Tako, spoznali smo vse vrhove, ki v naši občini kipijo v nebo. Na zadnji zeml-jevidni preglednici vidimo, da imamo lepo število šest- in sedemstotakov, ki vsak na svoj način krasijo naše kraje, zlasti severozahodne in južne predele. Star pregovor pravi: "Vsako delo je vredno plačila." Zato boste vsi, ki ste pridno sodelovali, prihodnji mesec dobili diplome. Sodelujte še naprej in se vpišite v dragi razred Klasjeve Male šole. Lepo pozdravljeni \:si malošolci. Veliki -urh. 759m Tiamno 'brdo 626n^ »»bolno 776 m 3Ucelj 74Bra Jkjanksk gradišče Z1; ./forenca. 710 m cXoti vrh Jmtel«att_745niY PREIZKUSIMO SE Pred nami je nov kotiček v Klasjevem kratkočasniku. V njem bomo na zabaven način preizkusili darove, ki jim pravimo domiselnost, oblikovna predstavljivost in ročne spretnosti. V psihologiji vse tri štejejo med splošne sestavine naših sposobnosti. Tokrat boste, če vas bo volja, dopolnili obris naše občine, tako da bo iz njega nastalo neko živo bitje. Obris lahko obračate, mu dodajate črte in druga znamenja. Ne smete pa spreminjati njegovih osnovnih potez. V delo vložite kanec humorja, ki je tudi del našega intelekta. Kratkočasnik LAHKA KRIŽANKA Svečan jc mesec, ko nas že greje misel na nekaj lepega in prijetnega.Kaj je tO, boste lahko prebrali v poudarjenem navpičnem stolpcu. Seveda boste morali prej pravilno reSiti lahko križanko. A E K M G G U E VODORAVNO 1. obuvalo toplih kra jev in časov 2. del voza 3. hladni del leta 4. velika ruska reka 5. moča 6. člani združenji UGANKE ŠALJIVKE 1. Kdo ima nizek glas, a vendar visoko poje? 2. Kaj je kljub dežju vedno suho? 3. Česa ni še nihče po pravici povedal? 4. Kaj grize, čeprav nima zob? 5. Kateri svetnik v cerkvi kaže največ življenja? Odgovori: 1. Stiski veliki zvon, 2. Reveževa denarnica; 3. Da je umrl.: 4. Slaba vest; 5. Tisti, ki je najbolj črviv. Vedeževalka Potem se boste pa privadili. Kleku j J Le zapomni si. V primeru dolgotrajnejše vojne na naftnih poljih, ^ I nama bosta tile sirkovki še hudo prav prišli. KVIZ 1. Kdo je Ffgaro? a) lastnik gostilne Pri Figovcu b) oseba iz znane opere c) človek, ki prideluje fige 5. Kje imajo pajki strup'.' a) spredaj b zadaj c) povsod 2. Koliko kopitastih prstov je na konjski 0. Koliko gorskih tisočakov nogi. a) štirje b) dva c) eden 3. V jedrski elektrarni "zgoreva": a) uran b) radij c) stroncij 4. Katera voda ne teče po naši občini? a) Polterica b) Mirna c) Temenica imamo na Dolenjskem? 7. Koliko je v naši občini več žensk kot moških? a) več kot sto b) manj kot sto c) več kot dvesto Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. a, 2. c, 3. b, 4. a, 5. c, 6. pet, 7. a SMESNICA PRI ZDRAVNIKU "Gospod doktor kaj naj storim? Moj mož je že nekaj časa prepričan, da je kokoš." "Zakaj pa niste takoj prišli po pomoč?" "Veste, sem mislila, da mi bo kakšno jajce v kuhinji prav prišlo." 0%/\ ELEKTROPROWI d o o Loke 22, 1412 Kisovec. tel. 03/56 57 150, lax 03/56 71 488 Trgovina Makro. tel. 03/56 71 234. tax 03/56 71 140 Proizvodnja TIV, tel. 03/56 74 001, fax 03/56 74 099 www.elektroprom.sl EVJ - KABELSKI OPERATER V IVANČNI GORICI KDO SMO? Podjetje EVJ ELEKTROPROM d.o.o. je bilo ustanovljeno lela 1989 in nadaljuje z dejavnostjo elektroinstalacij, s katero je leta 1967 kot obrtnik začel sedanji direktor in lastnik podjetja Janez Vidmar. Smo torej podjetje s tradicijo in danes zaposlujemo že več kot 120 ljudi. V podjetju EVJ Elektroprom smo svojo ponudbo storitev razširili in danes združujemo naslednje dejavnosti: • elektroinstalacije • strojne instalacije (vodovod, centralno ogrevanje, plinske instalacije) • izkopi in nizke gradnje • projektiranje in inženiring • proizvodnja tiskanih vezij in grafitnih ščetk • kabelsko razdelilni in komunikacijski sistemi EVJ CENTER v Kisovcu, trgovina z malo- in veleprodajo, je največja trgovina s tehničnim blagom v Zasavju. Z izvajanjem instalacij za jaki in šibki tok imamo bogate izkušnje, saj to dejavnost opravljamo od samega začetka. Izvajali smo vse vrste instalacij na območju nekdanje Jugoslavije, v Rusiji in seveda po raznih krajih Slovenije. Danes dela na različnih področjih elektroinstalacij več kot 40 kvalificiranih in visokokvalificiranih elektroinštalaterjev, tehnikov in inženirjev z bogatimi izkušnjami. Od leta 1993 pa uspešno gradimo kabel-sko-komunikacijske sisteme, ki danes pokri- vajo naslednje občine: Zagorje ob Savi, Lukovica, Medvode, Litija, Železniki ter KS Mirna na Dolenjskem. Novembra 2002 smo odkupili tudi kabelski sistem od Gregorja Čemeta, s.p., v občini Ivančna Gorica. Ta je bil ob prevzemu v slabem stanju in ga že posodabljamo ter zagotavljamo normalno in stabilno delovanje. Sčasoma se bo izboljšala in tudi povečala programska shema.Naši načrti v občini pa so veliko bolj ambiciozni. Omrežje bomo širili še na druga naselja. Spomladi načrtujemo širitev proti Stični, kjer naj bi se morebitni interesenti priklopili še letos. V letu 2004 pa se bo omrežje širilo naprej proti Šentvidu pri Stični in Višnji Gori. Za širitev omrežja na okoliška naselja bo zato treba izkopati veliko kanalov in položiti veliko kabla. Trasa, kjer bo položen kabel, bo potekala tudi po zasebnih zemljiščih, za kar bomo predhodno pri lastnikih pridobili potrebna soglasja. Gradnjo bomo izvajali tako, da bomo po končanju del uredili zemljišče tako, kđkršno je bilo prej. Vsa gradbena dela bomo izvajali sami ali pa bomo sodelovali z domačim izvajalcem Robertom Jenkom, kar zagotavlja kvalitetno izvedbo in garancijo za vzdrževanje in servis. 20 STRAN Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal; sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 91. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož, ata, stari ata, praata in tast FRANC PLEŠE s Spodnjega Brezovega pri Višnji Gori • Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se v velikem številu poklonili njegovemu spominu, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevali za svete maše. Se posebna zahvala gospodu župniku Boštjanu Modieu za svečano pogrebno sveto mašo, besede tolažbe, višnje-gorskemu cerkvenemu pevskemu zboru in govorniku gospodu Pavlu Grozniku za poslovilne besede. Vsi, ki ga neizmerno pogrešamo Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet. Umre mati vsem prerano, naj tudi sto užije let. (Anton Medved) Poslovili smo se od naše drage mame, babice, prababice, sestre, tašče in tete ANE NOSE iz Hrastovega Dola 16 Šentvid pri Stični Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše ter dobre namene ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej negovalki Vidi Kastelie, hvala gospodu župniku Janezu Petku za obiske na domu ter sočutno opravljen obred. Hvala pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Posebna zahvala pa velja Prosenovi Ani za obiske med boleznijo in molitev. Vsi njeni Odšla si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina; dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče MARIJE UHAN iz Šentvida pri Stični se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Hvala vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na zadnji poti, posebej pa g. župniku Janezu Petku in g. Jožetu Koželju za lepo opravljen pogrebni obred ter vokalni skupini Slavček za zapete žalostinke. Sin Marjan z družino ZAHVALA Po dopolnjenem 80. letu starosti nas je zapustila naša draga teta MARIJA GLIHA iz Biča 9 pri Velikem Gabru Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali sveče, za sveto mašo in za cerkev. Hvala gospodu župniku Janezu Petku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem skupine Slavčki in Perparjcvim iz Zaboršta. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Bregarjevi, Dob ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata in starega ata VINKA GARBASA iz. Dednega Dola pri Višnji Gori se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izraze sožalja, cvetje, sveče in darove za cerkev. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Boštjanu Modieu, gospodu Stanku Kastelicu in gospodu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred ter besede tolažbe, pevskemu zboru za sočutno zapete pesmi ter gospodu Pavlu Grozniku za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem , ki ste ga cenili v njegovem delu in življenju. Vsi njegovi ZAHVALA Zakaj si morala tako mlada umreti, ko tako lepo s tabo je bilo živeti? Ljubila si življenje, dom in nas, zato v naših srcih za vedno boš ostala. Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila draga mamica in žena VLAST A HRIB/AR iz Pungerta pri Temenici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala velja dr. Čampovi in patronažnim sestram, ki so med boleznijo veliko pomagale naši Vlasti. Hvala tudi sodelavcem Avtotehne Ljubljana, Mizarstvu Veneelj Šentvid pri Stični, ravnatelju, učiteljem in učencem OŠ Šentvid pri Stični, Perparjcvim, gospodu župniku, pevcem in trobentaču. Najbolj pa smo hvaležni bratoma Dragu in Milanu ter njunima ženama, ki so nam v najtežjih trenutkih dajali veliko opore. Hvala tudi vsem, ki ste pokojno pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Vsi njeni Odšla si tja, kjer ni solza, kjer ni trpljenja ne gorja. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANGELE URBAS po domače Ščitnikove mame iz Dobrave nad Stično Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poklonili njenemu, spominu, darovali cvetje in sveče ter za cerkev in svete maše. Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Posebna zahvala pa velja vsem tistim, ki so ji lepšali življenje in jo obiskovali tudi med boleznijo. Vsi njeni RAZPISUJEMO CEPLJENJE PSOV Lastnike psov obveščamo, da bo redno letno cepljenje psov proti steklini z dehclmentizacijo v OBČINI IVANČNA GORICA po sledečem razporedil: 2.4.2 3.4.2 VRH PRI VIŠNJI GORI OB 16. URI PRI HABJANU LESKOVEC OB 17. URI PRI DREMLJU GORENJE BREZOVO OB 17.30 PRI N0GRAŠKU 4.4.2003 4.4,2003 3,4,2003 5.4.2003 5.4.2 VELIKA DOBRAVA OB 16. URI Pl SELA PRI VIŠNJI GORI OB 17. URI PRI KASTELICU, št.7 MALA DOBRAVA OB 17.30 PRI OMAHNU KRIŠKA VAS OB 16. URI PRI JAKLIČ NOVA VAS OB 17. URI PRI JAMNIKU SPODNJE BREZOVO OB 17.30 PRI GORŠETU HRASTOV DOL DOB VIŠNJA GORA STIČNA IVANČNA GORICA MULJAVA AMBRUS ZAGRADEC ČEŠNJ1CEPRI ZAGRADCU GABROVKA KRKA VELIKI KORINJ SOBR/ČE TEMENICA METNAJ 12.04.20113 SENTIVD PRI STIČNI RADOHOVAVAS OB 15.15 PRI GAŠPERJU OB 16. URI PRI ŠPANU OD (). DO 9.30 PRI GOSTILNI ŠEREK OD 11.30 D013.URE PRI GOSTILNI GRADIČEK OB 08. URI NA VETERINARSKI POSTAJI OB II. URI PRI OBRŠČAKU OB S. URI PRI GOSTILNI VIDMAR OB 10. URI NADVORIŠČLELEKTRO U. OB 11.45 PRI HIŠI STANETA MAVRA, ŠT. 9 OB 13. URI PRI HIŠI IGNACA KOŠAKA, ŠT. 9 OB 14.30 PRI GOSTILNI REBOLJ OB 17.15 PRI MAVSARJU OB 16. URI PRI FAJDIGU OB 16.30 PRI FAJDIGU OB 18. URI PRI HODNIKU 01! 8. URI PRI GOSTILNI KLANCEK 10. URI PRI GOSTILNI GRABNAR Cepljeni morajo biti vsi psi, starejši od 4 mesecev. Prosimo, da vsak lastnik že cepljenega psa prinese s seboj knjižico o cepljenju. Cena cepljenja z dehclmentizacijo in takso še ni znana. Cepljenje za zamudnike bo vsak delavnik razen sobote med 7. in 8. ter med 17. in 18. uro v veterinarski ambulanti v Ivančni Gorici. NOVE GSM ŠTEVILKE: 051 3(12- 831 Miha SKUBIC,dr.vet.med. 051 302- 832 Milan ŠARLIJA.dr.vet.med. 051 302- 833 Stane KOVAČIČ.dr.vet.med. 051 302- 834 mag.Jerncj ŽITNIK.dr.vet.med. 051 302- 835 Janez JAVO RNI K,vct.tchnik 041 626- 935 Gorazd SKUBIC.dr.vct.mcd. DEŽURNI TELEFON: 041 327- 716 VDG d.o.o. IVANČNA GORICA STRAN 21 m -»I«?* 3*z«f" j-*s£ y&£. S**15?- S*«5? 5*I«f* j-*J«f~ j?*I*f" jS«f" "r*I«f* j-*I«r* ^^Il^^^JC^fc ^^m^^f T^i^r T^"*^ T"*^ T^ifc'-T T'V^T ^iii^T T^W~T T^*^ " jisjs-f "4***? <•> >:< >K '^te- "-jI*-* ti®* 5***? 3**C JSK: jSK: 5*»^* j^5? !^»*? *■"*»«:] "^V"^ ^V^™ jS*? ji*J£* S*K: 3*I*r" 5*1«? ]^f* 3*Z«f" j**!*! " *T*I«r" 3*1«*" I_ ■1/.906-- _I V spomin Tereziji IVI s g lic iz Mefnaja Terezija Miglič, ko je lani praznovala devetindevetdesel lel življenja. Terezije Miglič, Frenckove mame iz Metnaja, se utegnejo bralci spominjati, tudi če niso doma z metna-jskega konca. Kajti o njej sem dvakrat pisal na Sivi strani našega Časnika. Terezija je bila namreč drugi najstarejši človek v naši občini. Rodila se je 7. marca davnega leta 1903. O njenem dolgem in s trdim delom napolnjenem življenju smo lahko brali kmalu potem, ko je naš časnik pred sedmimi leti začel z rubriko Ljudje z začetka preteklega stoletja. Mama Terezija je bila prav zares čisto blizu tistemu času, ko se je devetnajsto stoletje prevesilo v dvajsetega. V letih po prvem znanstvu sem jo večkrat obiskal in vsakič občudoval njen jasen razum, ki ga je ohranila malone do zadnjih dni. Ko sem bil v božičnem času nazadnje pri njej, mi je rekla: " Marca spet pridite, ko bomo praznovali moj stoti rojstni dan." Potem pa je nadaljevala z nekoliko tišjim glasom, v katerem je bilo čutiti polno miru in vdanosti: "Če bo Bog dal." Kaže, da je Bog odmeril drugače in ugasnil njeno življenjsko luč, ne da bi doživela visoki jubilej, ki smo ga čakali. K večnemu počitku je odšla 11. januarja, devetinpetdeset dni pred svojim nedočakanim stotim rojstnim dnevom. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v lepem spominu. Leopold Sever STE SE ZE KDAJ VPRAŠALI?... Odkod ime Muljava Pri arheoloških izkopavanjih na Mrzlem Polju je bila najgloblja plast nekdanje rimske ceste dober meter globoko. Nad njo pa so bile še najmanj štiri nasute plasti iz mlajših časov. To so zanesljiva znamenja, da je tod voda pogosto zalivala cesto in izdatno odlagala usedline. Med njimi so bili tudi kremenovi prodniki, prineseni iz karbop-ermskih plasti sliškega Drmožnika. Dolgo časa smo mislili, da je ime prišlo od muliti, češ da so krave ondi zelo rade jedle (mulile) travo, pa se je vasi prijelo takšno ime. Razlaga se zelo lepo sliši, vendar je proč od resnice. Krave namreč na mnogo mestih zelo rade mulijo travo, zato bi moralo biti Muljav "ko listja in trave", pa je samo ena. Ugovor zoper to razlago prihaja tudi iz bescdoslov-ja ali etimologije. Če bi namreč ime nastalo iz "muliti", bi vasi rekli Mula-va, ne Muljava. Čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da so naši predniki glasove v imenih dodajali in opuščali, da se je kar kadilo. Treba je torej poiskati razumno izhodišče drugod, na primer v geologiji. Že od davnih časov tečeta proti Muljavi in Krki dve rečici: Višnjica in Stičnica. Številna znamenja, ki se pokažejo pri zemeljskih delih, potrjujejo, da sta bili ti dve vodi nekoč dosti bolj vodnati in poplavni kot dandanes. Ob večji povodnji sta iz stiškega in višnjegorskega pogorja na veliko odnašali hribine in jih na ravnici od Mrzlega Polja proti Muljavi odlagali kot naplavine. Najfinejše delce je umirjena voda odlagala na koncu ravnice pred današnjo Muljavo. Te drobne in največkrat tudi rodovitne usedline so ljudje že od davna imenovali mulj. Ta je torej dal ime vasi, ležeči na tem območju. Ime je že zelo staro in sega prav gotovo v predrimski čas. Nedvomno so ga "pogruntali" ljudje našega rodu, ki tod živijo že zelo dolgo, najmanj tri tisoč let, kar je zelo pomenljivo. Verjamem pa, da so se krave na osušenem in rodovitnem mulju zelo rade pasle. Muljava je torej dobila ime po naplavinastem mulju, le verjemite. VREMENSKI PREGOVORI ZA SVEČAN Kolikor pred svečnico škr-janček žvrgoli, toliko po svečnici molči. Odnaša sneg nam sveta Doroteja, če ga ne najde, ga pa nareja. Ako svetga Petra stol mrazi, dolgo časa zima še trpi. Svet Matija led razbija, če ga ni, ga pa nardi. Kaj so oglašali pred sto leti preizkušena, dobro obnesla l|29 domača srecisfva priporoča mestna lekarna »pri. s-v. JLeopolelu" "v Eggenburgu" 254. (Niž. Avi»r.), katera naj bi nm manjkala pri nobenem gospodarstvu za svojce in obvarovanje svojih soprebivalcev pred dolgotrajnimi boleznimi. Komentar Ej, to so morali biti lepi časi, ko so ljudje toliko dali na svetega Leopolda! Leopold IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Kitže, da so nam predniki zapustili veliko dediščine. Upajmo, da jo bodo tudi prihajajoči rodovi znali ceniti in ohranjati v razumni meri. Obilica naše etnološke zapuščine je omogočila, da že peto leto teče tekmovanje v prepoznavanju nekdanjih delovnih orodij in drugih pripomočkov - in še ni konca. Vsem prizadevnim sodelavcem zastavljam novo uganko. Sporočite, kako se imenuje upodobljeno poslopje in kaj so v njem počenjali. Zaželeni so tudi drugi podatki, ki so v povezavi s temi objekti. Korajža velja še naprej. Nasvi-denje. LS ZVEZA HRANILNO-KREDITNIH SLUŽB LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA LITIJA, BLAGAJNIŠKO MESTO IVANČNA GORICA VABI VSE VARČEVALCE IN OSTALE OBČANE OBČINE IVANČNA GORICA NA OTVORITEV NOVEGA POSLOVNEGA PROSTORA NA LJUBLJANSKI ULICI 4 V IVANČNI GORICI - PRI ZADRUŽNO-KMETIJSKEM IN VRTNEM CENTRU. OTVORITEV BO V PETEK, 14. MARCA, OB 11. URI. OB KOZARČKU IN PRIGRIZKU VAM BOMO Z VESELJEM PREDSTAVILI NOVO PRIDOBITEV! VLJUDNO VABLJENI! Novo Novo Novo Novo Novo Novo UUsUiII v Ivančni Gorici MOBI CENTER ('esta II. grupe odredov 32, 1295 Ivančna gorica (iSM aparati naročniška razmerja predplačniški paketi dodatna oprema za GSM servis GSM aparatov rezervni deli dodatna oprema Koracell® Mi Trade d.o.o., Ambnis 36, 1303 Za(iradcc, www.mitradc.si, mitradeftisiol.com tel: 01 786-08-18 Poslovalnica Mobi Center Ivančna gorica, odprta od 9.00 do 17.00 ure in ob sobotah od 9.00 - 12.00 ure 22 STRAN N + 'UciU f>ć zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nas t ... STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + * 2ADOZRO VOLJO * K^ko je Jože mot>emo pohištvo kupil Jože je bil po naravi dober človek. Rad je imel svoje otroke in lepo mu je bilo, če je lahko s čim ustregel ženi. Imel pa je tudi napako - od časa do časa je malo pregloboko pogledal v kozarec. Nekega dne mu je žena potarnala: "Jože, hudo slabe stole imamo v hiši. Vegasti so in kar zaječijo, ko se usedem nanje. Novih bo treba." Jože pa kar tiho. Je bil že prej sklenil, da bo ženo spet enkrat prijetno presenetil, zato mu je priložnost prav prišla. Malo pred veliko nočjo je skrivoma najel vozataja Tonzla in sta odd-rdrala z zapravljivčkom v mesto po nakupu. Ker je bil tudi Tonzel lju- bitelj žlahtne in malo manj žlahtne kapljice, sta se že pred mestom ustavila v gostilni. Tam je vozataj ob prvem poliču sopotnika lepo poučil: "Jože, če boš mene poslušal, boš dosti prišparal. V mestu vem za šta-cune, ki robo iz opuščenih programov za majhne denaree dajejo." Potem sta obiskala več trgovin in po vsakem nakupu se je zbirka na zapravljivčku povečala za en stol. Premetena nakupovalca sta kajpak vsako uspešno kupčijo sproti zalihi z žlahtno kapljico, ker je Tonzel vedel za gostilne, v katerih so tudi pijačo točili iz opuščenih programov. Zvečer je Jože doma zmagoslavno razvrstil nove stole k mizi in čakal. Toda namesto pohvale je zaslišal le skrušen ženin glas: "Jože, za božjo voljo, kaj ne vidiš, daje vsak stol drugačen!" Jože je sprva zazijal od presenečenja, potem pa se je znašel: "Veš, v mestu sem slišal, da je zdaj to v modi." Zjutraj je navsezgodaj prišla soseda in prinesla stol, ki sta ga prevoznika sinoči zgubila na klancu pod vasjo. Tedaj se je žena spet obrnila k strokovnjaku za modno pohištvo: "Je tudi to v modi?" "To še ne," je priznal Jože, "ta moda šele prihaja." L. S. Podlistek DIAGRAM POVEZANOSTI POJMOV, IZHAJAJOČIH IZ REJTE. Pričujoča skica je nekakšen pregled (inventura) vsega, kar samo o šajnati Rejtiji, boginji starih Venetov (Praslovencev), prebrali v preteklih petih nadaljevanjih. Izhodišče vsega je staro poljedelsko orodje rejta, ki ga še vedno lahko najdemo na dolenjskih domačijah. Glas, ki ga ta pripomoček daje, kadar z njim delamo, je opazno posegel v naš besedni zaklad. Največja vrednost tega spoznanja pa je v dokazani slovenskosti starih venetskih napisov o šajnati Rejtiji, prvotno luni, ki je zares rejtasta. Iz tega pa izhajajo novi, še pomenljivejši zaključki. Da so naši davni predniki resnično dobivali "ideje" za svoje besedišče v vsakdanjem življenju in iz narave, bodo v prihodnjih nadaljevanjih potrdili še drugi primeri. DIAGRAM POVEZANOSTI POJMOV, IZHAJAJOČIH IZ REJTE tRETtiiczm LEOPOLP SEVER LVI. REKORD ZVON VELIKAN Že dve leti ga slišimo, ko se oglaša z nizkim "bam, bam, bam ..." iz stiskih lin. To je veliki zvon v zvoniku samostanske cerkve v Stični. Bronasti velikan tehta 3510 kilogramov in ima na spodnjem delu okoli dva metra. Vlili so ga v mestu Passau na Bavarskem, skupaj s še štirimi različno velikimi, vendar manjšimi bronastimi kliearji. Posvečen je dvatisoči obletnici Jezusovega rojstva, zato so na njem reliefno odlite jaslice. Zvonarski mojster Perner je za vlitje zvona porabil 2740 kilogramov bakra in 770 kilogramov kositra (eina), kar daje razmerje 78: 22. Menda je tak bron najbolj trden in daje najlepši glas. Vsi iz stiske samostanske družine in župljani so na svoj veliki zvon upravičeno ponosni. Mi jim kajpak ta ponos od srca privoščimo in jim čestitamo k rekordu. Leopold Sever V visoki zvonik k zvonovom me je prijazno pospremil gospod Bernard, elan samostanske družine, :a kar se mu lepo zahvaljujem. Se en Klasjev rekord "A veš, da je Polde začel pošiljati prispevke za Klasje kar po elektronski pošti?" "Česa ne poveš!" "Ja kaj bo pa zdaj z gorami papirja, ki jih je hranil še iz predpotopnih računalniških časov in nanje tako vestno beležil svoje domislice?" "Morda jih bo podaril svojim bivšim učencem, ko bodo spomladi v šoli zbirali star papir." "Tega pa ne verjamem. Polde je namreč bolj previdne sorte. Kaj pa, če ta frdamana elektronika kdaj odpove?" "Saj imaš res prav - ziher je ziher. Ampak, a si ta korajž.en mož ne zasluži za takle inovativni pristop naziv Klasjevega rekorderja?" "Prav imaš! Čestitamo, gospod Leopold!" ZGLEDI VLEČEJO Pri hiši mojega prijatelja imajo črnega psa in črnega mačka, ki imata enaki imeni. Da ju v pogovoru razlikujejo, rečejo prvemu pes Muri, drugemu pa maček Muri. Kadar se z avtom pripeljem na njihovo dvorišče, pes Muri po stari pasji navadi takoj omoči vsa štiri kolesa. Maček Muri, ki za prijateljem noče v ničemer zaostajati, ga je pri tem pasjem užitku najprej samo opazoval, nato pa si je najbrž mislil: "Če sme on, bom pa še jaz." In je začel še sam dvigati tački na kolesa. Le tega še ni "pogruntal", da je treba dvigniti zadnjo taco in se polulati. To je še sreča. Kam pa pridemo, lepo vas prosim, če bi še mački s tem začeli! Že tako so naši ljubi avtomobilčki najbolj poscana stvar na svetu. L S