Rs«n# politiSst« TestL Shod v Radgoni, N* Stefaaovo, die 26. dec.y, se vrSi šhod v Radg^ni v Phtorjavi vojašaici, naaproti poSti, blizu sUveas^e Marijiuecerkve. Shod se prične ob 10. uri predpoldae. Po?ab!jeui so v prvi vrsti Sioveaci radgon3še žapnije, ziajti p-itero izkljuSno slovenskib Yasij: Potraa, Dadooci 2etinci, Zenkovci in Sio/enska go-ca, pa tadi Sioveaci proti A iača/ij ia O^rajni takor tail prekaiurski Sloveaci sploh. Govorili boij gg. dr. Stavič, orednik 2?bA m dragi. AgiUrajte za obilao aieiežbo! Pridtte na« cbi^kat tali djaeJ-e i& lavaatiaske Skofije Orli, Sokoli, dekieta v narodni noSi' Narodaa svečanost y Ptajn se je doe 14. « 15. t. m izvrSUa z^lo siovesoo. V suboto zvečer je bil veliCasten obhod p» nnesta. V nedeljo je prihi:elo jd vseh sirani ijadaUo iz okoiice v mesto na vozovih in peS. Siažba božja se jo vršila pod milim oebora na trga pred raestno hiio. Služil jo je aaroiai moCeaik g. PeUf 2(roYaik. Nato veliCastno Ijadtko zborj»aaje Z balkoaa m«*tae jbJa» 80 govorili mncgim tisočem občinstva: poslanec BrenčiC, dr. Jortela in dr. Fermeve. V Belgrad se je pcslala poklonilaa brzojatka princa Aleksaadtu in kralju Petru. Jugoslovanski praznik v Ormežu. V soboio, dne 14. t. m, smo slaviii največji praznik, praznik u- po Sipah svjjega hotela in si je pri tem tamburanja Yse roke pore^al Klicati sj morali zdravaika, da je polcokrvae.au Tavbna iz našega hrvatskega Zagorjs, raae šival. Prarip di je po tsna pašfiaaja Moža odieglo Da, Pe?i, časi so minali, iko si ti in tvoja garda kraljeval. Mib si ss že po jedinjenja SHS. Vse se je Yršilo zelo svečauo. Ob  | boljšal. T?n spakedrani napis je že izgiail; tadi m ,,P; i« hiia a«atiriin>i Bv. mašs. h kateri so  e. Zitna in Brezar pridsta pofiasi «: paanti. Gosood 10. uri je bila asistirana sv. mašs, h kateri so  g prifila vsa društva iz daljne okolice, godba, lotatd  Novosad, kaj pa Vi? AU imata Vi Va5o apateko otroci in velike množice Ijudi. Telifiaatno je done  | re» iamo za Ntmca ? Pob>lj3*jte 33! DragaJs bo la naSa lepa narodna himna »Lepa naSa domovi- na«, ki se je peia prvikrat v ormoški cerkvi. Po 8Y. maSi je bil krasen sprevod. Na čela je bilo 0- krog 15 kmetskih jezdecev, okrašenih s slovens kimi trakovi. Za njimi je korakala godba hardefi- kih gasiicev, pod vodslvom g. očitelja Serajnika. Tem so sledile žece in dekleta v narodai noši, častniki in uradniki. Tadi ormoške vojaSke posad- ke ni manjkato. Spre?oda so se pridražili gasilci, Sokol in Orel. Za temi se je vila nepregledna mo krtačlli! Nemški listi pišejo, da se je na3a slavaast v nedeljo klaverno obaesla, da snao ljadi prisili na slavnost, da so sj vršils pretepi ia netniri, da je v celem mesta viselo saan pst za3taY itd. Na te nemSke laži ne bom) odgo^arjali. VpraUaio sano one tisoče in tiaofie občiastva, ki js prisostvovalo slavnosti: kako plačlo zaslaži človek, ki tako ns sramno laže v ja^aost? Petdeset bi se ma jih mor&lo našteti, pa ne z Ie3k'jvko, ampak z dragim maolica. Konec spre^oda so tvoriii žrebčarji na  j orodjem, nato pa bi se ga naoralo izgaati iz Ju konjih. Ko je priše! sprevod nazaj na Giavci trg,  } goslavije! Okrog 30 000 Ijadi je priča, da se je 80 naštopili "govorniki na okrašenem balkonu hišs  | naSa slavnost nai vse sijajao izvršila. Maribarski g. Gomti. Na steni VeseliCeve hiSe so bili napisi, | okolica je neprisiljeno pokazala, da je v jedra alokakor: »Čast Wilsonu!« »Sia?a dr. Kreka!« >Čast  j vensfca in da hofie tasa todi 03tati. Nenace jezi dr Korcšca!< »Živeli Slovenci, Hrvati in Srbi!« j krasea nspeh naše prirsditve, zato pa lažejo na Govorili so: dr. Lašie. Lovro Petovar, žapaik Bra- 1 vse pretege, Nemci vztrajao skrbijo za t3, da ss tušek in nadaCitelj Rajfip. Godba je zasrirala več v naših krajih ulomačaje prisLo?ica: Laže kakor narodnih komadov. Nemec. Iz Prekmurskega. V Bakovcih in Krogu, vaseb j Judi Bog je postal JuToslo/an«, tako je zakii ob Mun, vštric Bučefiovec na Stajerskem. je hotel madžarski učitelj agitirati za Ogrsk©. Zbobaal je ljadi skupaj v Solo in jib je nagovarjal v madžarseini, naj se nstaaovi gospodarska zvezs, da bi hile dobili razoe gospcdarske potrebSCine cal v nedeljj nek maribar3ki Nenaec, ko je bilo vrenae tako sijajno lepo. Nanaci so nam žilsli sla bega vretneaa, a v nedeljo je ves čai ijabD S3iačice sipalo topie žarke na Jagjslovaas, kakor v solačni vigredi. V ponadeijei pa je že zopet bilo  o__r m Ljadje pa"ga"ni8Ł> hoUIi posinšati, ampak so mo rekli: ] nemško vreme. »Ui hoCemo Jagoslarijo, vaše madžarSčine ne pa- Za nadzornika miriborske mestns pahcije js aa trebajerao.« Sloveaci so tudi zabtevali, da je mo- ? me3to vpakojea^ga N essaerja jmaaa^aa aad-jtražral nčitelj s stene vzeti ogrikš grb, ki se je raztr- j nik Ra&b. Novi n&dzoraik je rodom Garaještajerc kjer zoajo res slovenski poučaje. mena v jažaoizhodai Nemfiiji so, kakor se poroča Princ Aleksander za obmejne Siovence. Princ (iz OraJdaa, proglasiii svojo saai03tatao3t Slo/aa Aleksander je vzel poročilo dr. Korošca o položaja Slovencev na severni meji na znaoje ia se je živo zaniroal za gibanje obmejaih SlOYenceY. Izjavil gre povsod n^ dao! Predsidaik portugatske ljuiorlade amorjea. Iz Lizbone, glavaaga m^sla Portagalske, ae poroča, je, da bo vsa Jagoslavija pomagala, da se v»e za j da je bil pralssiaik portagalsse ljadaflads Sidoaij hteve obmejnih Slovencev ngodao reSijo. ' ¦-* i Paes dae 16. dec. na kolodfora v Lizhjai ciaiirTri jugoslovanska glavaa mesta, Srbski kralje- jsn. V treaotsa, ko je preissiaik naneraval sto iCregent Aleksander je izjavii Siovenca Hribarja, piti y vlak in ae oripsljati v mBsto Opori:o, je od vič da bo vsako leto nekaj časa prestoloval y Belgra da, potem v Zagrebu in Ljabljani. -V M ^ h obmejnih krajef. Pri doloeevanja naSe »arodne meje se moramo ravnati po Catu praYiCn»sti. dal doisdaj nejaati moriiec tri krogle iz aamokresa na predsedaika. Eaa krogla je zadeia prel33lnika y pljaia, eaa pa v ;etfa Ktjab s>nrtaima ra nama je prechedaik Paes bil pri življe;iju ia pri Kaj zahteva pravičnost? DatL pa tndi pustiti vsa- popoiai zavesti Se tudi ted»j, ko so ga ž« spravili kema svcje. Kdo caj daja? Tisti, ki je jemal, ro | y b©1nišaico. Razjarjeaa raaožica je imrilca, koja pal, kradel! Ali smo Slovenci kradli otroke Nem- f ga ime šs ni zaana, na lica masta do smrii pre cem in jih TlaCili y svoje šole ? S»s menda mi ! tepla. Njegovega spremljevalca «so konaaj abraaili, ropali posestva in potiskali svoje naseljeace vedno l da ga razjarjsaa Ijad3ka miožica ai takaj ubila. vigie proti Gradcn? Ali smo »i kradli Nemcem ! Paesav aa3ledaik bo baje geaeral Tanagatai. njihove pridige in jih vedno več slovenskih apel- { Ukradeno zlato NjmJija vrača. V smislapogoijavali y Lnčacah, v Gomilici itd.? Vest nam nifi [ be o prernirja js Namiija od tstfga zlati, ki sti tega ne oCita, torej ne mi, ampak nemški soried j ga Ranriaaija ia Ri3ija morali plačati n3n5tt drbo nazaj dal, kar je krivično odvzel! Dai bo hiSe, = žavni banki, morala Fraasosti p^slaU 93 535 kg ki so jihSIoTecci zidali, Newci s»a prebarvali: dal 1 v vredno3ti 45 milijjnov fraakjv. Neaa:i boio m) bo cerkve, ki so sliSale nekdaj slcvenske pridige, \ rali vraiti Še marsikaj, kir 33 ukfdili ali oropsli. četadi zdaj več ne doni tam slo^eDska beseda. A jjj Turčija pred držav/iim biakerotan, Liaiiaijina del bo i razaj otroke, katerih stariši so bi!i SIo- | iistom se poroia iz Cirigradi, da boTarSija V3lei venci, četudi so ti otroci že dcrasli in govorijo | prevelikega zadolžeaja ni?o/edila v bliaa.ih daah nemSki, kri njihova pa je slovenska. Kar je ukra | državni bankerot. v „,._......;. 10..w^u•¦¦¦•' denega, oropanega, YBe naz? j, Cetudi je z nemSko | ^iuo^n|o"r^rt«iia ^M ^1?^S«»i barvo preb&rvano, pa je lastaiaa sloveuskega na | s ^iv^1,?«^"*3^!./1^^, 9fl roda. Drogič pustite Ysakema svoje! Mi Nemcu i ' MafiDOfai H9 IJU9iiCt SJi JOI tak pnstimo njego^e rea nemške kraje, zahtevamo pa, da se pusti naša last pri miru Mejuike, kiso jih preslfivljali zadnjih 60 let, bodo že raoiali Nenici zopet pobasati in jžh malo nazaj prectaviti. Tako zahleva čut pravičnosti. Slovtnski denar v slovenske posojilnice! Ljudslvo zadnji Ca» po^sod dv;ga stoj cenar iz cern gkih in meraškatarskh šparkas in Vorschusakass, ker jitn ne zaopa YeC svojega denarja. Sedaj pa s« tudi Yidi, koliko denarja slovtnskega ie bilo naloženega v nejtških zavodib. ZnaSal je na n.ili jcne. Ves ta denar se steka sedaj vsloveogke po> sojilnice. Najbolj je opazovati to gibanje y obmej tih krajih, Tako ca primer oblega Spark&ao v Radgoni vsak ian 8totine ljadi, ki eam* dvigaj« bvoj den&r in ga nosijo y gorojeradgonBko po»o, jilnico tako, da Sparkasi že primanjkuje denarja in izplačuje ie po 200 K ta ts&ko knjilico. Kenaci se torij ae bodo YeC mactili ¦ iloveaakim denarjem. Poljčanski Pepi Mthoritscb je pred kratkim kar pobeinel. V razgovoru s svojimi gosti o nasi Jagoslaviji m je tako razrn«!, da )• zaCel razhijati