BOJI NA 1000 KILOMETROV DOLGI FRONTI. VENIZELOS BO STOPIL ZOPET NA KRMILO. -o- NEMCI IN AVSTRIJCI POROČAJO O VELIKIH USPEHIH NA VZHODNEM BOJIŠČU. — RUSI BODO ZAČELI S KONCENTRACIJO NOVE ARMADE. — ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN JE POTOPIL TRI TURŠKE TRANSPORTNE LADIJE. — GRKI ZAHTEVAJO, DA NAJ NAMESTO BOLNEGA KRALJA VLADA REGENT. — BOLGARSKA BO PRIHODNJI TEDEN ODGOVORILA, ČE JE ZADOVOLJNA S PREDLOGI ZAVEZNIKOV ALI NE. -o- Položaj na vzhodnem bojišču. Dunaj, Avstrija, 17. junija. — Wliki generalni štab naznanja: liiisi jiiso mojrli nikjer ustavljati našim in nemškim prodirajo-l im armudain. V osrednjem e jo vršila silno vroea bitka, po kalni se je pa moral sovražnik s ilnimi izgubami umakniti preko meje. Za\ /eli smo N'jemirov in prodiramo sedaj proti .lavorovu. ,\.i «'«'sti. ki vodi proti Lvovu smo pn mahali ver ruskih kolon. Ponori smo navalili na tirodek in zavzeli nekaj za kopo v. Južno od I>11 jestra je položaj v splošnem neizpremenjeii. 1000 kilometrov dolga fronta. Berlin, Neineija, 17. junija. — Veliki nemški generalni štab port tea: Nemške rete s<» stopile ob reki Kavki v srednjem delu Poljske v ofenzivo. Bojna erta se potemtakem ra/.prostira preko vse Buko-vine, (Jalieije in l'olj.ske in je dol-«ra skoraj KKK) kilometrov. Odlo-< ilna bitka se bo zaeela v najkrajšem easu. in (hI te bitke je odvisna usoda Rusov. Rusi so zapustili svoji* postojanke severno od Sieneva in se u-maknili proti Taritogrodu na Ru-sko Poljskem. Armada generala .Maekeuseua .jih neprestano /jtsle-»Iuje. Mesti Dahnov in Lnbaeev slii bili /. naskokom zavzeti. Pctrogradsko poročilo. Petrograd, liusija. 17. junija.— Vse tukajšnje časopisje ostro obsoja Fraueoze in Angleže, ker niso /aduji - as na xapadiiem bojišeu prav iiie napredovali. - Baje se vsi zanašajo na H use. eeš, da bodo morali poslati Nemei veeino »>«•-je|»«i vojaštva na %'zliodiio hoj i see. ee bodo žarel i Rusi zmagovati. — Kraueozi in Angleži naj pomnijo, da s«i jih Rusi že zueetkoiu vojne rešili s tem, da so vdrli v Vzhodno IVusijo. Pomisliti je pa tudi treba, da ruska armada ni bila še tedaj popolnoma mobilizirana. General Mackensen. Berlin, Nemeija. 17. junija. — I/, zadnjih porueil se da sklepati. «bi Im» dospehi armada generala Maekeiiseua res do prvega julija do Lvov* in osvojila mesto. Xje-•rove I't'tf so sedaj že na sredi poti med Przemvslom in 1 .vovom. t_'e se Nemeeni to posreči, se Rusi ne bo»lo umaknili le za Dnjester, ampak bo«|o morali zapustiti tudi svojo široko fronto v srednjem delu Ruske Poljske pri Varšavi. Velika bitka ob reki San. Petrognui, Rusija. 17. junija. — Vrhovno vodstvo ruske armade je izdalo danes sledeče poročilo: Vsi napadi, katere so Nemei vprizorili zadnje tri dni pri Litz-kovu. so bili popolnoma brez uspeha. Nase čete so prekoračile reko Vent.i in zasledujejo sovražnika. Ob Xjeiunu smo prizadeli sovražniku velike izgube. Vzhodno od Mariampola smo osvojili nekaj vasi. Naša artilerija je obstreljevala v torek ponoči zopet trdnjavo O-sovee in jo preeej poškodovala; mesto se mora v najkrajšem času mlati, V dolini reke Narev iu O-mtilev se iti ničesar posebnega pri-petilo. Severno ml Prasniša smo zavzeli par strelnih jarkov, ki so bili oil ll'. junija v nemških rokah. V za-paduetn delu tialieije se ob reki San še vedn o nadaljnje zeJo vroča bitka .Sovražnik dobiva nova oja-eenja. toda nam ne more veliko škodovati, ker se nahajamo v iz-vtturedno dobrih postojankah. Pri Kroulevski smo vjeli ."»(K) nemških vojakov in PI častnikov. Izpred Dardanel. Carigrad, Turčija. 17. junija. — Turško vojno ministrstvo naznanja : V bližini Avi Murna je bombardirala naša artilerija z uspehom sov ražniške pozicije. Zavezniške čele so imele preeejštije izgube. Naše obrežne baterije so streljale na franeoske transportne ladije in prizadele nekaterim preeejšnje izgube. Potop angleške bojne ladije. Amsterdam, Nizozemsko, 17. junija. — Sem so sporočili iz <'ari-grada. da si» Turki potopili v Kep-liali zalivu ob otoku Imbros neko angleško bojno ladijo, tipa "Agamemnon". Otok Imbros leži ob vhodu v I>ardauelsko ožino. Odbit turški napad. London, Anglija, 17. junija. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: V noči od 1"). na l(». junij je navalil pod vodstvom nekega nemški •ga eastnika moi-aii oddelek turških čet na naše strelne jarke. Večji del Turkov je padel, še p redno so se približali jarkom. Uspeh angleškega podmorskega čolna. London, Anglija. 17. junija. — Tukajšnji časopis "Star" je dobit danes iz Aten brzojavko, da je neki angleški podmorski eoln potopil severno od Nagare tri turške transportne ladije, Večji del posadke je utonil. Grška bo dobila regenta. London, An glija. 17. junija. — Tukajšnji časopis "Star" je dobil iz Aten sledečo brzojavko: Vse časopisje, ki je na strani bivšega ministrskega predsednika Venizelosa. zahteva, da naj se takoj skliče parlament, češ, da je •reha Vsled bolezni kralja Kaiiištau-tina nastaviti regenta. Volitve na Grškem. Berlin, Nemčija, 17. junija. — Tukajšnje časopisje je priobčilo sledeče poročilo o volitvah na (ir-škem : Venizelosova stranka je dobila 1!'.'{ glasov, vladna stranka pa samo 100, iz česar sledi, da bo stopil Venizelos zopet na krmilo. Ka-korhitro se bo to zgodilo, se bo Grška pridružila zaveznikom in se u-mešala v vojno. Grof Reventlov pravi v nekem svojem članku, da je napočil za Venizelosa ugoden čas in tla mož sedaj lahko pokaže, kakšen državnik je. Od volitve na Grškem bo odvisna usoda balkanskih držav. Most preko Evfrata. Carigrad, Turčija. 17. junija. — Kljub vojni se dela na Bagdad-ski železnici še vedno nadaljujejo. Sedaj so zgotovili most preko Evfrata, v katerem bo pa končan tudi predor, ki vodi skozi gorovje, Amanus. Predor je tri milje dolg. Mirovni kongres. Petrograd, Rusija, 17. junija. — Odbor delegating mednarodnega mirovnega kongresa, ki je pred kratkim zboroval v Haagu, je izročil ruskemu zunanjemu ministru Sazanovu memorandum, ki obsega tudi mirovno resolucijo. Minister je odvrnil, da bo posvetil memorandumu vso svojo pozornost. Albanci bombardirajo Drac. Atene, Grško. 17. junija. — Albanski ustaši so obstreljevali grško poslaništvo v Draeu. Dve granati sta zadeli grško katedralo. Potop dveh parnikov. Tretji je pobegnil. Oba parnika sta postala žrtev nemških podmorskih čolnov. — Zaplenjen je švedskega parnika. NEMŠKI "U-14." Nemška vlada je oficijelno priznala, da so Angleži potopili podmorski čoln '4U-14.' San Francisco, ('al.. 17. junija. Petrolejski parnik Desalba". v službi angleške vlade, je bil v ponedeljek pred obaljo severne Škotske torpediran iu potopljen od nekega nemškega pomorskega čolna. V tozadevni brzojavki se ne poroča ničesar o usodi posadke. — Parnik 4iT)esalba" je bil zgrajen leta 1 f*l:{ za Central Petroleum Co. ter je bil nekaj časa v službi ob paeifični obali. Vseboval je fi(HM) bruto ton ter se ga je pred kratkim stavilo v službo angleške vlade. London, Anglija. 17. junija. — Angleški parnik "Trafford". vsebujoč 2*14 bruto ton, je bil torpediran in potopi jei i od nekega nemškega podmorskega čolna. Napad se je izvršil v St. Oeorg kanalu. Posadko se je rešilo ter'se je da nes izkrcala v Milford Haven. Skoro na istem mestu je bil londonski parnik "Turmvellna poti iz Liverpool a v New York, ustavljen od nekega nemškega podmorskega čolna in posadki se je ukazalo, naj stopi v čolne. Neme i so šli nato na krov parnika ter položili tam več bomb. — Podmorski čoln je nato izginil, a bombe niso mogle potopiti parnik. Moštvo je šlo zopet na krov ter prevedlo parnik v Milford Havven. "Turinvellje pivkallan-tiški parnik. vsebujoč 4"Jii4 ton ter je last Cunwell Steamship Co. Zapljenjenje švedskega parnika. V nekem poročilu iz Coeteborg. Švedska, se glasi, da je neka nemška pomožna križarka zaplenila na višini pri Vitig švedski parnik "Thorsten." Domneva se. da je i-mel "Thorsten" ua krovu pošto za Anglijo. Nemški podmorski čoln "U-14" izgubljen. Berlin, Nemčija. 17. junija. — Prekmorska agentura je danes sledeče objavila: — Nemška admiraliteta je javno objavila, da je izgubljen nemški podmorski čoln "1*14." Posadko so Angleži ujeli. Balfor. prvi lord admiralitete. je prošli teden v poslanski zbornici objavil, da se je potopilo neki nemški podmorski čoln in da se je ujelo šest častnikov in 21 mož posadke. Londonsko poročilo. London, Anglija, 17. junija. — Tukajšnje časopisje pravi, da moč avstrijske in nemške armade na vzhodnem bojišču ni tako velika, kakor se je v začetku mislilo. Položaj za Kuse je zelo ugoden; vojna na Rusko Poljskem in v Gali-eiji se bo sedaj šele pravzaprav začela. Ruska vlada bo poslala v najkrajšem času v Galicijo miljon mož močno armado, ki bo dobro preskrbljena z raunieijo in provian-tom. Avstrijci in Nemci bodo že po preteku nekaj dni prisiljeni stopiti zopet v defenzivo. Vse dosedanje avstrijske in nemške zmage na vzhodnem bojišču so bile skoraj brez vsakega pomena. Zavezniki in Bolgarska. Sofija, Bolgarsko. 17. junija. — Bolgarska vlada bo prihodnjo sredo odgovorila na predloge, katere so ji stavili zavezniki dne 29. maja. Kakšen bo ta odgovor, se se-laj še ne da sklepati. Malovrjetna vest. Pariz, Francija, 17. junija. — Cesar Viljem je povabil bolgarskega in rumunskega poslanika na bojišče in jima razkazal več zanimivosti. Rekel jim je. da bo šla Nemčija Bolgarski in Rumunski vedno ua roko. če bosta ostali deželi nevtralni. Z zapadnih bojišč. Angleži vrženi nazaj. Nemci pravijo, da so bili Angleži pobiti pri La Bassee prekopu. — Francczi uspešni v Vogezih. MED FECHT IN LAUCH. Predrli so naprej med rekama Fecht in Lauch. — Ostri boji na številnih drugih točkah. Berlin, Nemčija. 17. junija. — Današnje ofreijelno poročilu nemškega vojnega -ministrstva se glasi: "Severno od Bellevaarde smo zojiet osvojili oddelke za kopov, kalen« smo izgubili tekom včerajšnjega dneva. Angleži in Franeozi so nadaljevali s poskusi, da prodrejo skozi naše črte. Severno od La Bassee prekopa je prišlo do ročnega boja med Angleži in našimi eetami ter so se Angleži hitro umaknili v njihove postojanke. Proti naši fronti, ki se obrača zapadno od Lievin proti Arras, so Franeozi neprestano vprizarjali nove naskoke. Na višinah pri Lorn te so popolnoma razdejali neki zakop. katerega smo jim prepustili. Južno ml Suileliez se jim je posrečilo na širino 600 metrov prodreti v naše jiozieije. Z boji se ši' nadaljuje. Na vseh drugih točkah se je Franeoze odbilo z velikanskimi izgubami za slednje. Konečni rezultat ji- ta. da so se vsi naskoki Francozov in Angležev izjalovili in da so imeli velikanski* izgube. Izjalovili so si1 francoski naskoki pri Moulins-sous-Toutvent. U-jeli smo pet častnikov in -! inož. V Vogezih so si* vršili včeraj med Fecht in Laueli boji. ki so pa proti večeru pojenjali. Izvzemši majhne iztrubi* severozapadno od Metzeral smo vstrajali v vseh svojih poaieijah." Pariško poročilo. Pariz, Francija, 17. junija. — V današnjem popoldanskem poročilu francoskega, vojnega miuistr-M Vil se se glasi: "Napredki včerajšnega dne so nas napravili gospodarjem višin, ki obvladujejo dolino reke Fecht, severno oil Steinbrueck in Metzeral. Tudi bolj na jugu smo pridobili na ozemlju, in sieer na višinah, ki ločijo dolino reke Fecht j in one reke Lauch. Z ostale fronte ni včerajšnemu poročilu dodati ničesar novega." V otieijelnem večernem poročilu se glasi, da vlada i:a celi fronti velika aktivnost, posebno severno od Ar ras, kjer so se vršili zelo ostri boji. Poroča se o številnih infanterijskih naskokih ter je bil tudi ogenj artilerije iz van red no oster in vstrajen. Na cesti iz Aix-Noulette v Souehez so zavzeli Francozi več vrst zakupov, dočim so na drugih mestih Nemci vstrajali v svojih pozicijah. Francozi so zavzeli pokopališče v Souehez ter pridobili tudi jitž-noi/.točno od Souehez na ozemlju. Tudi pri Neuville so Francozi napredovali. Protinaskoke Nemcev se je odbilo, izvzemši na eni točki, kjer so Francozi izgubili neki gozdič, katerega so malo poprej zavzeli. Na obeh straneh so bile izgube velike. V Vogezih so zavzeli Francozi predmestja Metzerala in Stein-brueeka. 1'jeli so 500 nemških vojakov. Ameriška poslanica in nje sprejem. Washington, D. C.. 17. junija. Danes je dospelo semkaj prvo o-ficijelno poročilo poslanika Ge-rarda glede sprejema, katerega je našla v oficijelnih berlinskih krogih drtiga poslanica Združenih držav. Poročilo je vzbudilo novo upanje, da se bo dalo mirnim potom rešiti spor, ki je nastal med Nemčijo in Združenimi državami. Poleg svojih lastnih opazovanj je sporočil poslanik tudi izjave berlinskih listov, ki se vsi glasijo. da bo druga poslanica lahko tvorila podlago za poravnavo spora. — Avstrijski podmor. čoln je potopil italijanskega. Italijanski zrakoplovci so obstreljevali Divačo, važno železniško križišče na Primorskem. NA TIROLSKI FRONTI. Italijani bodo vsak čas zavzeli Mori. — Italijani so bili pri Plavi na Goriškem pognani v beg. Dunaj, Avstrija. 17. junija. — (ilede operacij proti Italiji poroča avstrijski generalni štab. da se je Italijane na fronti pri Soči in pri Plavi pognalo z velikimi izgubami v hejr in da se nadaljuje z boji v gorati okolici Črnega vrha. Potop italijanskega podmorskega čolna. London, Anglija. 17. junija. — Prvič v zgodovini je neki pod morski čoln potopil drugi podmorski čoln. To se je zaznalo včeraj zvečer iz oficijeluega poročila iz Kima, v katerem se je glasilo, da je bil italijanski podmorski čoln Medusa torpediran in potopljen od nekega avstrijskega podmorskega čolna. Podmorski čoln "Medusa" je vseboval 241 ton ter je bil zgrajen leta 1911. Vozil je s hitrostjo 1M vozljev na uro nad vodo in osmih vozljev, kadar je bil pod vodo. Na krovu je imel ponavadi 14 mož. Ko so se prvič pojavili torpedni čolni rušilei. se je glasilo, da je edino praktično sredstvo proti tem mšilec sam. Obstreljevanje Divače. Rim, Italija. 17. junija. — Neki italijanski zrakoplov je poletel preko utrjenega taborišča Avstrijcev pri Divači ter obstreljeval železniško postajo v Divači, ki leži nekako S milj od Trsta. Zrakoplov se je nepoškodovan vrnil k italijanskim postojankam, dasi-ravno s«* j«- namerilo nanj oster o-genj. Divača leži ob .Tužui železnici med Ljubljano in Trstom ter je križišče železnice, ki se odcepi proti Kozini Herpelje in nadalje v Istro in Pnlj. < »bstreljevanj«-te železniške postaje kaže, da nameravajo Italijani odrezati železniško zvezo lini I Dunajem. Ljubljano in Puljetn. V nekem drugem ofieijelnem poročilu se glasi, da so avstrijski letalci metali raz aeroplanov v italijanske črte listke, v katerih se obljublja vsakemu italijanskemu vojaku lt) kron za puško. ">00 K za strojno puško in 2000 kron za top. katerega bi se izročilo Avstrijcem. Obljublja se tudi. da bodo Avstrijci dobro postopali z vojnimi jetniki. (Ta vest nosi pečat izmišljotine, ker takih beda-stoč se ne uganja v tako resnem času. Vest najbrž tudi ni ofieijel-na. dasiravno se tako poroča iz Rima. — Opom. ured.). Verona, Italija. 17. junija. ' — Iz poročil, ki so d oš I a sem s fronte, se glasi, da se nahajajo Italijani praktično v oblasti mesta Mori v Južni Tirolski ter da prodirajo proti mestu z juga in iztoka. — Mori leži le 5 milj od Roveret-to. Terenske težkoče med obema mestoma pa so naravnost ogromne in v tem kraju kar mrgoli avstrijskih utrdb, katere vse bodo morali Italijani zavzeti, predno pridejo do Mori. (Vest o zavzetju je torej malo prenagljena! — Opom. ured.). Rim, Italija. 17. junija. — Objavlja se. da so prišle italijanske sprednje straže že do Komna in da so zavzele pozicije, katere so iztrgale Avstrijcem. Avstrijce se je tudi pregnalo ( ?) iz Trnovskega gozda in italijanske čete so razdejale tri važne železniške proge. — Operacije ob Soči napredujejo počasi vsled trdovratnega odpora Avstrijcev. Videm, Italija, 17. junija. — Noč Ln dan se nadaljuje dvoboj med avstrijsko in italijansko arti-lerijo v Karnskih Alpah. Ponoči se uporablja žarkomete in rakete, da se omogoči obstreljevanje. Avstrijcem se je posrečilo spraviti na -gore težko artilerijo in o-genj te artilerije se je sedaj na- \ Amerikancem v Mehiki preti zopet nevarnost. Tri zvezne bojne ladije so odplule proti zapadni mehiški obali. _ Nov napad Yaqui Indijancev. ADMIRAL HOWARD. "* Poveljnik je dobil naročilo izkrcati čete. — Križarka "Colorado" bo dospela v soboto v Guayamas. San Diego, Ca!.. 17. junija. — Od tukaj je odplula proti zapadni mehiški obali križarka 'Colorado*, ker je dospelo sem poročilo, da preti ameriškim državljanom v \ acpii-dolini od tamošnjih Indijancev zopet velika nevarnost. Xa sebi ima :i00 mož, ki spadaja k 4. polku zveznega mornariškega zbora. Križarki poveljuje admiral Howard. Indijanci so baje že napadli kolonijo Esperanzo. Razeu križarke "Colorado" sta odpluli v ono smer tudi ameriški bojni la-diji •( attanoga" in "Raleigh". Admiral Howard je dobil povelje izkrcati Čete. Indijanci so se proklamirali za samostojne in si hočejo zopet osvojiti ozemlje, ka-tero jim je bilo odvzeto za časa vlade Porfiria Diaza. "Colorado" vozi s hitrostjo 14 vozljev na uro in bo dospela že v soboto dopoldne v Guayamas. Nogales, Ariz., 17. junija. — Vil lov governer v Sonori, Jose Mavtorena. je izjavil, da so se Indijanci že umaknili v gorovje lia-katete, ter da je izkrcanje ameriških čet čisto brezpotrebno. Washington, D. C.. 17. junija. — Prihodnji teden se bo na glavni seji ameriške družbe Kdčega križa izdelala natančen načrt, na kak način se bo pomagalo revežem v Mehiki. Predsednik komisije za Mehiko j,' pnstal državni tajnik Lansing. Ogenj v Peri. Amsterdam, Nizozemsko, 17. junija. Xeki berlinski časopis j« dobil ..d svojega poročevalca v < a-rigradu brzojavko, da je izbruhnil. v predmestju Pera požar, ki je uničil preko 500 poslopij. _ Skoda je ogromna. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDUE in SKANDINAVIJE. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se im& izplačati. Gene: K K I S .. .90 1*0.... 19.80 10 ... 1.75 150-- 21.46 15.... 2.60 14».... 23.10 20--------3.40 160________24.76 25 ... 4.25 160 ... 20 40 30 ... 5.05 170 ... 28.G5 35 ... 5 90 180 ... 29 70 40 ... 6.70 U**.... 31 35 ♦5. — 7.55 2U0 ... 33 00 50.... 8.26 H50 .. 41.25 65 ... 9.10 300 ______49.50 60.... 9.90 350 .. 67 75 65..., 10.75 400,... 66.00 70.... 11.55 460______74.25 75.... 12.40 600,... 82.50 80--------13.20 600.... 99 00 66.... 14.05 70U________115.50 90________14.85 800________132.00 loo ... 16.50 900.... 148 60 110 ... 18.15 1000________163.00 Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York, N. 7. merilo na pozicije, katere so zavzeli Italijani. Dosedaj s»- je vodno izkaz."1" da nadkriljujejo italijanske «Vt« avstrijske { ?>. Italijanski planin «•1 in rlani finam-ne straže s« so vprizorili veliko uspešnih na skokov na avstrijske postojank« in veekrat s«- j»- slednje prisililo, da so se udale. ne da I»i padel en strel. Italijanski planinci in finančni stražniki se poslužujejo stez katere rabijo v mirnem, ("asu tiho tapei t»-r nepričakovano napade jo sovražnika. Xa ta način s»- j, zavzelo pozicije v jrorali zapadli« in južno od Nahoruka ter tudi za sedlo trotove višine, ki obvladujejo Ziljsko dolino. Italijanski kralj na fronti. Videm, Italija. 17. junija. — I talijanski kralj se mudi na fronti ter kaže velik poa kralja, da je pričakovati tekom noči naskoka Avstrijcev ter da bi bilo zanj nevarno, če bi se še dalje mudil na tem mestu. Kralj je baje odgovoril: — ( "e je ta prostor nevaren za moje vojake, je to prostor zame! — Ostal je baje na tem mestu celo noč ter hodil od pozicije do pozicije. bodreč svoje vojake. Vojaki občudujejo kralja radi njegove ponižnosti in skromnosti. (Vsa ta poročila so seveda nepotrjena in najbrž tudi neresnična. Kronane glave se tie izpostavljajo nevarnostim, v katere tako hladnokrvno pošiljajo svoje "podanike." — Opom. ured.). Tudi delavci bodo odločevali. Pariz, Francija. 17. junija. — i 'onfederation (icneraledu Travail glavna delavska organizacija na Francoskem, je sporočila American Federation of Labor, da bi bilo dobro, če bi se tedaj, ko se bo oklepal mir. sklicalo tudi splošno konferenco delavcev. Zastopane bi morale biti delavske organizacije celega sveta. Pri tej priliki se bo stavilo sledeče zahteve: 1. da se v bodoče ne sme več sklepat i tajnih pogodb: '2. da se mora vedno rešpektirati narodnosti; da naj se takoj preneha z oboroževanjem: 4. da naj se uvede razsodišča. Asquithov sin ranjen. London, Anglija. 17. junija. — Sem je dospelo poročilo, da je bil na bojišču ranjen sin angleškega ministrskega predsednika Asqui-tlia. ki je častnik v angleški armadi. Bombe za Zeebruegge. Angleški avijatiki so napadli nemške postojanke v Belgiji. — Smrt znanega avijatika. London, Anglija, 17. junija. — V nekem poročilu iz Amsterdama se glasi, da so angleški letalci danes zvečer obstreljevali nemške pozicije v Zeebmegge. Hcvst iu Knocke in da se je napravilo veliko škode. Letalci so se nepoškodovani vrnili. Škoda, povzročena v Karlsruhe. London, Anglija, 17. junija. — V poročilih Rotterdama se glasi. da je škoda, katero se je povzročilo pri zračnem napadu na Kaidsruhe, veliko večja kot se je poročalo v listih. V resnici je bilo baje ubitih 200 (!) oseb ter je bi-« la baje popolnoma razdejana palača vojvode ter glavni stan poveljnika. Poškodovane so bile tudi municijske tovarne. Smrt znanega avijatika. Pariz, Francija, 17. junija. — Canadski poročnik Warneford. ki je pred kratkim najwdel neki Zeppelin ter ga razdejal, je izgubil dane« pri poskusih z nekim novim aeroplanom kontrolo. Iz velike višine je padel na tla ter bil na mestu mrtev. Z Warnefordom je našel smrt tudi ameriški žur-na'ist Needham, ki se je nahajal v aeroplanu. .-T. ..... • ..........•....... ............ '. . .Bil.. _ . ..... | Edini sloyenski dnevnik |j| T A . "T^T A I ) /\T\ A ff~The onlj ^ove^ian^i/ f M -:vZedinjenih državah.:- M ■ ■ ^ /jk ■ ■ | ■ /\ 1 .s fa, the United States:- M f Velja za vb"".:: $3.00 f V^ k.7 M, 1 X\1 W V/X/iTl | Issued eve"ry" day except f |^ milje stran. Vsa potrebna poslopja. Sola stoji na tej farmi. Pošta prihaja vsak dan. Lepa prilik;!. Ona .<2400; takoj *700, ostanek na lahke pogoje. Lastnik je star "0 l«'t in zato želi prodati. To je samo ena izmed mnogih deloma obdelanih farm. ki jih imam na proilaj. — Na prodaj imam tudi nad lO.OOO akrov rodovitne farmske zt-iii!je blizu žel -zniee, mlekarn in drugih naprav p<> $10 in a ker. Lahki plačilni pogoji.— Pišite po moj cenik ali pa pridite. Naslov: L KO ZAKKA.1ŠKK, : :!<>!> First Ave., Milwaukee. Wis. i —- ■ EDINI SLOVENSKI KROJAČ V P1TTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI I " priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČNICO, v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem >j RUDOLF MESNAR, 5313 Butler Si« Pittsburgh, P«. P0Z0S, SLOVENKE! Službo dobi Slovenka v kuhinji v "Boarding house". Plača $25 do $:30. Ludwig Slack, j Box 972, Leadville, Culo. (14-111—G) 1 - NAZNANILO, j Cenjenim, naročnikom v Penn-j sylvaniji sporočamo, da jih bo v j kratkem obiskal naš potovalni za-' stopnik i Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj so mudi v Pittsburgh, - Pa., in okolici. I Upravništvo "Glas Naroda", i . - imajo lepo svetlo perje, splah pri-|dobe na teži. Tudi čebelarjem ko-I risti solnčnica. ker cvete dolgo v jesen in daje čebelam dobro pašo. ti (Najbolj se izplača veJikoglavata : vrsta. [i Milnica, ki ostane po umivanju, (i« pranju, je dobra za polivanje -sadik, ki so polne gosenic, mušic in bolh: tudi za zalivanje rastlin' v kiblah in za »rede. ki so polne s »list deževnic. Po zalivanju z mil- j , nieo prilezejo vse »list«1 na površ- s j je. Milnica služi tudi za gnojilo |trtam, sadnemu drevju, vrtnicam.| j Posebno v mestih bi se prihranilo ,/. milnico dosti čiste vode za zalivanje. Seveda ne sme biti v milu nobene jedke snovi, kakor klorovo apno. lizoform itd. Gncj kozji ima v sebi dosti dušeča. je porabi ji v za pripravo komposta, pa tudi za gnojenje lelr za zelenjavo. — O noj domačih .zajcev iina veliko vrednost in ni j nič slabši od govejega gnoja. Velike hleve za zajce je treba »ure-1 diti tako. da se izteka gnojnica v. eementirano jamo, kamor se znesel tudi gnoj. ki se polije večkrat z! gnojnico. I Vlom v polkovno blagaino. — Via mileč uropal 40,000 K. Tz Olomuea se poroča: V Olo-inueu je bilo vlomljeno v polkov, no blagajno 12. dragonskega polka. Vlomilec je odnesel približno] 40.0(H) K. Diplomati. — Najprej moramo'poslati protest, če še* to ne bo pomagalo, bomo napovedali vojno, ee bomo |>a v vojni premagani, naj ostane pri starem. LISTNICA UREDNIŠTVA. '4 Victor Band" iz Lorain, Ohio, naj nam sporoči, kam naj se po-" šlje svoto .f(>S.:{r>. katero nam j<* I svojeea.sno poslala za sklad za ■ sklad za najb«*dnejše med bedni-j 1 mi. Ali naj se to svoto tudi razdeli tako kakor ostalo i? Pričaku-1 jemo hitrega odgovora. Poztlrav- k I.i»*ni! Seminole, Pa. — Avstrija ima 1 svoje glavne trdnjave v (!alieiji,l ilukovini, ob srbski in italijanski ; meji. Natančnega števila teh trd-1 njav, trdnjavic, utrdb in okopov ' ni mogoče dognali, (iledc ostalega je vse <). K. Pozdrav! Dobra zemlja za farme v Swig-art oddelku v ^»pailnem Michi»ranii. Nnj-večji uildelek tlubre: I mlje na izbiro v s!a\.n»-rn| miohi>rans^em ttkmju detelje in sadja. Zt-mlja je , dobra za «pl»šno kmetoTanje,ihinonjo, mU Kar-I . »tvo. »adjert-jo. p«-rutninarstvo i. t. d. $10 do : za aker; najboljša. zeni).ia. cii do za ak«»r. ! Slu do $50 n.i roku ia f-r» mf«rn» za lo akrov a!i r.a ; letre obroke. ee >-e £**t> :ak<». V bližini trii <- Chi- - catro. 1 »etruit, Grami Kap-d*. Pi.-iu- po ~tZ -trani: tjbsfjjajm-o ilusitrtrano knjižico z narrtom, ki jej 7.a»tonj. Vpra.-a.jte za izlete za majhno o«-n<» i/:1 I ToJ du in Chii~a>;o George W. Swigart, iaejitelj. E 1251 First Natioul Bank Bldz., Chicato. III., VABILO NA VESELICO, katero prirede SLOVKXSKI KAXT-li: v Conemaugh, Pa., v sebete 19. junija 1915 v dvorani "Postojnska Jama" j Zač«*tek točno ob ."i. uri popol-I - dne. Na ve>< liei bo igrala izvrstna * slovenska godba. Vstopnina zal * ni1, ženske >o vstopnine - proste. Tt in potom vljudno vabimo vse - Slov ne.* in Slovenke iz Cone-maugh in okoliee. da se te naš«*j - veselice polnost*-villin udeleže. Za vse potrebno skrbi fantov- j sko »Imštv.i. Torej na svidenje! Slovenski fantje. i VOJNE i SERIJE ■ ► ' USTA ► ! New York Times > ; SREDITEDENSKE ; ; SLIKE < Deset številk, ki so nai- I 4 prej na razpolago, št. 3 do • 12, (1 in 2 se ne tiskata vec) * 1 vezanih v knjigo. < Zanimivi fotografični po- > * snetki prizorov iz evropske > i < vojne po resničnih fotogra- i fijah delajo to knjigo vred- * no pridobitev 2a zmferno ce- * * no ► < ENEGA DOLARJA ^ , Doposlan® po pošti na vsak ' i naslov po sprejemu svote. < The New York Times ' h Times Square, New York. , j > "I, seveda! Saj midva sva bila j vedno prijatelja", je odvrnil so- c sed in se trudil, da bi se oprostil T Korenovega objema. A ta ga je'j objel še z drugo roko in moleal.-} "Ampak. Toueelj. jaz imam si- J x na", je po dolgem času zopet za-j eel Koren in pustil ruki, da sta j omahnili. "'Sina imam in v šole s ga moram dati." i Toneelj ga je pogledal. x t4Nie ne zijaj! Samo tebi j>o- , vem. Sina. tega, ki je star pol le-', ta. moram dati v šole, v mesto." i j '"Kako ga eeš dati v šole?*' '"llaha. to je ravno!" se je zfi-p krohotal Koren in udaril z roko', po mizi. da so žveirketaje odsko-j ] eili kozarci. j "(Ilej. tisti stric, tisti bogataš , iz Amerike mi je pisal; V šolo ga daj. ee ne. te dam obesiti! Ali c ves. kaj se to pravi, a?" j] Toneelj je molčal in nemo str- . mel v soseda. V pijanih mislih se', je pojavil strah. , "Kako. kako naj naredim?" je ] govoril Koren dalje, vedno bolj , glasno in vedno bolj divje. ( Toneelj se mu je začel umikati 1 in nič več ga ni silil, naj pij«1. A , oni je vedno bolj tiščal vanj. *'\'idiš. prokleto. tako delajo j bogataši!" je vzkliknil naenkrat ■ in zgrabil Tonelja. '"Da, tako!" je zakričal in bajtar je ležal pod mizo. Koren pa je vzel stol in stopil nanj. V njegovem pogledu je žarela divja blaznost. Odprl je usta, kot da hoče nekaj povedati, potem pa je planil s stola in bežal v noe. Vsi so umolknili in strmeli drug v drugega. In šele po dolgem času se je spomnil eden: "Pijan je! Od žalosti se je napil." A v tistem trenutku je vstal Toneelj in si z rokavom brisal krvavo čelo. "Za božjo voljo, pojdite za njim! Znorel je! Ali ne vidite, kaj je naredil z menoj?" V hipu jih j»* minila pijanost in tista delavniška trpkost je zasen-. čila obraze. Popustili so pijačo in . šli za Korenom. Samo dvoje žensk je ostalo v gostilni. "Zakaj te pa je, Toneelj.'" ga je vprašala ena. "Za nič! Ob pamet j-'. Dejal je, da ima strica v Ameriki — saj si . slišala, ko je kričal. On, pa strica, zlotlja!" se je hudovul Toneelj. Kmalu Se je vrnil > nekaj ljudi. "So ga že dobili!" To sporočilo so sporoeili eislo mirno — žalostno in resno, kakor \est o smrti. "Kje pa.'" je vprašal Toneelj. "V kozolcu, ki je bil preje nje-. gov", je odgovoril eden. i "Ali m j.- kaj naredil.'" sta po-i izvedovali ženski. "Nič, sebi ni»"*. Ampak malemu > je prereza I vrat." "'Za j»et ran božjih!" je zasto-i kal Toneelj. Ženski sta se prekrižali. "Ženo smo komaj še rešili, o- ■ stali otroci so mu pa ušli", je do- - končal eden izmed kmetov. Potem so vsi šli — vsi krikor spokorniki. Pred gostilno na ce-1 rena, vsega zvezanega. On pa je . še vedno kričal, a bil je že tako , hripav. da ga ni mogel nihče raz-. umeti. > Napregli so konje in štirje možje so ira spremili v norišnico. i Nad vasjo je zakraljevala žalost... ZA GOSPODINJE. Bcb ra>te laiiko v vsakem k<»tu • na vrtu. kjer ne nsj^va nič ein» . sojiaro in slab zrak nase, varuje ■ torej bolezni. Po nekaterih krajih ■ sade ob gnojnici in hlevu solnč- - nice, da ne smrdi od gnoja v hišo. Solnčnica daje gospodinji tudi ' druge koristi. Moka, zmleta iz njenega semena, daje najfinejše pecivo; olje, iztisnjeno iz semena, . je izvrstna zabela in hladilo v J vročniei in za bodce. Luščine so klaja živini. V starih časih so predli iz vlaknatega stebla trpež-jno in lepo platno. Na Pruskem je 'uživanje semena splošna navada, pri nas ga dajejo samo ptičem, pa ni boljše piee za kokoši in drugo ' perutnino, kakor mastno solnčni- ' jčino seme, posebno kadar se golil« perutnina. Po uživauju solnčniče-; < ' ve ga semena l£zejo kokoši rade in i sti. Vsa ostala društva ne zborujejo tako kot bi morala, ker sta vsako nedeljo dve seji v eni in isti dvorani. Tudi pevsko in dramatično društvo "Ljubljanica" čuti potrebo za lastno streho. Zato pa slavna društva, vsi ostali rojaki in rojakinje, dne 27. t. m. vsi na veselico na Franc in o vo farmo! Delajmo in žrtvajmo vse, kar je v naši moči, saj to bo v našo korist! Da ne bode manjkalo raznovrstne zabave, za to vam jamčim. Kakor se sliši, bodo naši pevci popevali krasno našo slovensko pesem. Kadar se gre za koristno stvar, pustimo strankarstvo, podaj mo si bratske roke in naša srčna želja se bode uresničila. Vsak posameznik pa naj ima pred očmi besede našega pesnika Simona (Iregorčiča: "' l čakal bi rad srečni dan. Dan našega «dl*uženja, I5i zrl. kako en krov prostran < ez dom se ves razpenja. Naš prapor bi na krov pripel. l)om blagoslovil bi vesel: " l»og živi vse Slovene Pod streho hiše ene!" Z združenimi močmi za Slov. Nar. I)om<. — Pavel Bartel. tajnik. Aurora, 111. — Z delom gre tukaj kakor drugod 'po Ameriki. < Mi i. ki ga ima. je lahko vesel. Zasluži se toliko, da j«* za hrano, prihranili pa skoraj ničesar ni mogoče. Dokler se razmere ne zbolj-šajo, ne svetujem nikomur sem hoditi. — Dobil sem v roke neki slovenski list iz New Yorka. ki ima razen drugih lastnosti tudi lastnost, da sovraži Slovensko Ligo in vse., kar je poštenega. List piše. da smo mi sovražniki naše mile domovine in avstrijske monarhije. Mi nismo sovražniki ne stare domovine, ne avstrijske monarhije. ampak mi hočemo, da bi bilo enkrat za vselej konec krivic, ki so se nam dogajale skozi stoletja. List pravi, da moramo ljubiti svoj narod. Zakaj «ra pa ne ljubite, zakaj mu ne skušate pomagati? Zakaj se zavzemate za Nemčijo, ki je naša največja sovražnica? Gospodje, le brez skrbi bodite, mi se ne ustrašimo ne vas, ne vašega lista. Za denar, katerega. smo nabrali, vam ni treba skrbeli. Vas gotovo ne bomo vprašali za svet, kako ga bomo razdelili. — Pozdrav vsem članom in članicam Slovenske Lige! — F. P. V bridkosti. —o- Spisal Ivan Albreht. —o— Gostilna je bila nabito polna. Vsevprek so kmetje kričali, tožili o slabi letini in stiskah, pili in kleli. Drug drugemu so dajali pit in vselej, kadar je prišel sobo nov irost. so ga klicali ml vseh strani. tako da sam ni vedel, komu bi najprvo ustregel. In z vsakim pri-šlecem j<* naraščal hrup in krik. Ko se je zmračilo, je stopil v sobo človek, dolg in suh kot pre-kla. Zanemarjena, tuintam raztrgana obleka je visela na njem kot na kolu. Temne. v.like brke so mu silile v usta in nikjer se mu ni poznala nedelja. "Hej. Koren, pojdi pit!" ga je poklical nekdo s h ri pavi m gla-viiii. Koren se je ozrl v ti^ti kot. odkoder je Vnl klic in je šel tja. Z roko je parkrat potegnil preko čela. S4-del in pil. **Le pij. pij. Koren! Kaj boš .tarnal in >e kisal za gruntom. Hail;"- — šel je. ni ga več! Saj moja bajta tudi ne bo \eč dolgo moja lira je t -lažil pivec, majhen, suhljat bajtar Toneelj. A Koren ni nič o^lgovoriL Z o-bema rokama -i je podpri glavo j i:i gledal brezizrazno pr»-d>*-. No-jbt iie misli ni bilo v njegovi duši. nob* ne želje in nobenega čuvstva. Samo to je stalo zapisano pred njim. ,ia je bil pred tednom še ]m>-sestnik. a je zdaj berač ter da ima ženo in kopo otrok: da ima otroke, ki so njegovi in mora vse preživljati on. "Koliko je star tvoj —*' ''Pol leta", je odgovoril Koren, še predno je utegnil izreči Toneelj besedo: najmlajši Da, pol leta je star zadjiji otrok in oče njegov je berač in mati strada. "Pij. Koren! Zakaj ne piješ?" ga je iznova opomnil Toneelj. Koren ga je pogledal. "Kar pij — kaj hočeš! Delal si — tega ti ne more nobeden reči, da nisi." Koren je pil in vedno hujše mu je bilo. In nenadoma je iztegnil I suho roko ter objel soseda okrog vratu. Debele solze so zapolzele po gubah prstenih lic. V oČeli se i je zasvetilo nekaj temnega, nekaj kakor obup. ; "Vidiš, Toneelj, tako te imam rad kakor brata." veljavo. Ce so pa izpolnjevali to < svojo dolžnost, so prišli v konflikt s povelji zveznega sodnika -Kohlsaata in omalovaževanje sodišča bi jih gotovo spravilo ] v ječo. 11 V sled kompromisa, katerega se je doseglo, pa je odpadlo vse to in promet se zopet redno vrši. Dopisi. New York, N. Y. — O našem zabavnem večeru, ki ga priredi "Slavee" v soboto 1!>- t. m. v dvorani rojakov Mraka in Kuclarja,, 211 Graham Ave.. Brooklyn smo že poročali 10. t. m. v (ilas Naroda. Zanimanje za ta večer je zopet veliko in pričakuje se polna dvorana. Rojakom, v kolikor so nam njih naslovi znani, smo razposlali vabila, ofieijelno smo povabili bratska društva: "Domovino". "Brooklvnski Zvon", tamburaški klub "Slovenko" in v Brooklvnu Jugoslovanski tamburaški klub. Ker je bila na pikniku naše "Domovine" navzoča večina članov našega društva, je pričakovati, da se "Domovina" revanžuje. Povabljeni smo bili sicer tudi na "Orlov" piknik in koncert Jugoslovanskega tamb. kluba, a se u-deležiti korporativno nismo mogli. Skoro sleherni dan vaje utrujajo člane, vsled česar upamo, da se nam odsotnost ne šteje v zlo. V enem samem mesecu pripraviti se za zabaven večer in dva koncerta v Forest City, Pa., je o-gromno delo, a upamo, da se nam ta smela podjetja posrečijo. A ko ni kdo pismenega vabila prejel, naj vseeno pride, vsak prijatel "Slavca" in njegove pesmi je dobrodošel. S pevskim pozdravom! Za slov. pevsko društvo "Slavec" .losip Items, predsednik. Ivan Adamič, tajnik in pevovodja. Little Falls, N. Y. — Tukajšnje delavske razmere so precej slabe. Predilnica še dosti dobro obratuje. druge tovarne pa počasi. Najslabša je še strojarna. Kakor se čuje. bo kmalo zaprla svoja vrata. Nekateri pravijo, da ni dovolj naročil, toda nikdo ne ve, kaj je pravzaprav vzrok. — Tukajšnja podružnica Slovenske Lige pa prav dobro napreduje. Sedaj so začeli še celo taki pristopati, ki >o bili v začetku odločno proti njej. Tukajšnja naselbina je zelo zavedna, nekaj se mi pa ne dopade. namreč, da se smatrajo nekateri člani Slovenske godbe za Avstrijce in ne za Slovence. Nekateri Angleži še sedaj ne vedo. ali je godba avstrijska, ali kranjska ali slovenska. I pat i je, da se bo tudi temu ed{M>moglo. Pozdrav! — Naročnik. Waukegan, IU. — Smelo trdim, da ni bilo dneva v mesecu maju, da bi zapel s pesnikom: "Ljubi maj. krasni maj. konce zime je tedaj." Mrzla burja in dež, to je bil dnevni red v maju. Fpali smo, da bode junij kaj boljši, pa kakor sedaj kaže. bode kmalo treba obleči zimsko suknjo. — Kakor vremenske. tako tudi delavske razmere 11 niso briljantne. Kljub temu se pa vendar še nekoliko gibljemo, mi-!slini namreč v društvenih ozirih. Društva prirejajo dramatične i pr«-dst*ve in razne druge veselice. tako da bi človek kmalo mislil, da je dvorana g. M. S. kak 'opera h'*use\ Pa kaj bodemo sedaj govorili o dvoranah in zaduhlih sobah! Sedaj je čas. da gre človek Iv prosto naravo, ker upamo, da j >4- bodo vremenske razmere iz-j boljšale. Društvo Slovenski Na-J j rodni I)om je na svoji zadnji seji ' sklenilo, da priredi v nedeljo 27. t. m. veliko Veselico ali piknik na i Franeinovi farmi. Vsakemu je go-> tovo znano, kak blag in koristenj ' i namen ima to društvo, zato za danes ne bom obširno raziagal. [jpač pa xxdagaxu rojakom na srce leno stvar: Podpirajte to preko-i rist no stvar z besedo in dejanji, ■ da se čimprej uresniči naša srčna ■ želja in da se bode čimprej po-' nosno dvigala stavba v sredi naše naselbine z napisom-. "Slovenski Narodni Dom". Prirejamo dramatične predstave in razne veselice, toda pravega življenja ni, ker nimamo prostora za to. Izigrali smo že vse enodejanke in tudi ponovili srno jih že, sedaj nam pa nič drugega ne manjka, kakor prostoren diletantski oder, da priredimo kaj lepšega, poduč-nega, kaj zgodovinskega, saj moči imamo toliko, da se kar čudim. Da pa to dosežemo, oprimimo se vsi dela, pljunimo na roke ter agitirajmo neprestano za Slovenski Nar. Dom. Bratje Sokoli nimajo prostora, da bi izvrševali, to, kar je njih naloga, Slovenska Narodna Čitalnica nc napreduje, J ker nima vseh potrebnih udobno- "6L»S NARODA" (Slorenic Daily.) Gwnwi mod puDuabed by tLai mpTfnic Publishing Co. » corporation. > rHAnk >AK£ER. Pre^deui. LP! IS BKNED1K, Trewrer. fr if KasineM of the corporation and wldresMi of above officers : M ortiuruJt S t ret-1, Borough of Wutn N*w York City, N Y. t* «eio leto velja ti»t za Ameriko in Caaario.......................$3.00 {p4 Ma....................... 1.50 • Unam^uiNewYork........4.00 ool If t« ta mesto New York ... 2.00 ** VvoMtu Ka t*-to...........4.50 ' " l-ta............2.55 M **Cetrtleta............ •tlLAS NARODA" iihaja vsak dan izvxem&i nedelj in praznikov. \ *GLAS NARODA" t v oice of the People") Im> el * /~ry day except Sundays and Holidays. i 'vu»i*ri(j>taslov: "GLAS NARODA-v Vi rortlan.lt St., New York City. Telefoo 4687.Cortlandt. TMirP mMi itidKL'O Niirir K stavki železničarjev v Chicap. Stavka uslužbeueev cestne in n:id »■< stne /.tdezniee v Chieagu j«' bila končana s kompromisom, pri katerem sta obe stranki nekoliko popustili, da se je moglo priti do sporazuma. 1 v isclu>n dogodek tekom stavke j<« zopet {tokazal, kako je vsprieo ra/i .er v boju koristno za delavce, ee imajo svoje zastopnike v obr-inskih zastopih in v zakonodaja*. Obelnski svetovalce John D. Kennedy je predlagal v easu iz-brnha slavke, naj se izda ordinan-cnf tikajoeo se delavcev na cestnih in nad cestni h železnicah. To ordinaneo je občinski svet sprejel ter iloloča. da se sme zaposliti v inten sii p<»tuj»»eeija občinstva le k<»nt| tentne motornike. sprevodnike in paznike na železnicah v mestu. (i lasom določb tega občinskega (Mlloka se mora motorman vadili tri temine, sprevodnik 14 dni. predno se ga sme dopustiti k aktivni službi. Človek, ki uči nove ]»n»silee. pa mora biti v službi najmanj tri leta. Pomembnost tega odloka je jasna na prvi pogled. Ko je dobil postavno moč vsled podpisa, je bilo železniškim družbam nemogoče uporabiti f>iHXJ stavkokazov, ki so se že d< loma nahajali v Chiea-vu. deloma bili na poti tjakaj. Xa vlakih in k arah se je smelo uporab ; i le kosipetentiio moštvo in 1 o* k »mpetentno moštvo je stav- To je dober «lokaz, kolike vrednosti s,, zastopniki delavcev v ob-čuiskili lastopib in zakonodajah. T » pa ni še edini nauk. katerega lahko posnemamo iz te stavke. Ž«l«*niške družbe so skušale odbiti udar«.«lnika, ki je našel, kako delovati proti občinskemu odloku. Slučaj je hotel, da se je nahajal del nadceetae železnice v rokah "re* iverja", ki je bil nastavljen \>W naravno do moie Inie 1 dobi te "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša ( dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. jI ifi !| Preberite to natančno! 1 Uj B i Razlika med obrestmi in dobičkom. ; u* IS S ifi Veliko ljudi je med nami. kateri imajo denar in ka- S S teri hočejo napraviti še več denarja. Ako ste med teini, >fi $ tedaj vpoštevajte sledeče: X W DOBIČEK, to j--. kj» r se zamore v resnici velik riti k »b-narju. ako ga tako naložite. IC 3 da prinaša DOBIČEK in OBRESTI, in to j- edina pot k -S boljšim in premožnejšim razmeram. if- Vi bob te gf,*ovo vedeli, da. ako ho<"-*-te napraviti S DOBIČEK, t'-daj morate položiti denar v obliki invest- S ci.nta. .". car eeria ZAMORE in MORA vi>je priti; Vi mo- •fi rat»- kupiti Sto«-ke po nizki ceni in PREJ, kakor njh cena S poskoči. T i napravite denar na dvojni način. j|j j E 1. I^>ljše obresti kakor v banki. aj Mi 2. Dobite razliko. DOBIČEK na Stock n. to je. ka- gS dar se er-na povzdvign** in če pa ho»"ete zop*-t prodati ali {£ j V nam nazaj ali pa komu drugemu. g Ž D«*nar naložen v BANKI Vam donaša samo ubogih S ali 4'^c obresti. ISTI DENAR, naložen v dobrih RAIL- jfj W ROAD aH INDUSTRIJSKIH Stockih. Vam donaša od B CK do obresti. Vi lahko kupite Stock ali za CASH jjj S ali pa na LAHKE MESEČNE OBROKE. Cena teh Stoek- g S ov je sedaj še jako nizka, in vsi, kateri sedaj kupijo, bo- jfj do gotovo napravili velik denar. ft V Ako imate denar in hočete napraviti še več, tedaj jj! j™ nam pišite v slovenskem ali angleškem jeziku po knjiži- S uj co, katero Vam pošljemo brezplačno. Ta knjižica Vam K S bode natančno razložila, kako kupiti DOBRE STOCKE jjj po nizki ceni, za Cash, ali pa na lahka mesečna plačila. S S Pišite za knjižico 6 3. jg 1 JOHN L. MOORE & CO. | INVESTMENT DEALERS K L242 Fourth Avenne, Pittsburgh, Pa. £ GLAS .NAKOPA, i S. •Ii.v;.;,\, 1 >1D. - ' « 11 11 ffl r Za smeh in kratek čas. j SLABA TOLAŽBA. — Sosed mi je rekel, tla sem jaz trikrat osel. — O tvoj sosed rad laže. — Njemu je treba samo polovico vr-jcti. ...... NOVI KOLUMB. Strie Sam Japoncu: — Kaj hočeš tnk;tj ! — Ameriko bi rad odkril. Skoda. f V vinu je resnica. — Moj zaročenec mi je rekel. da ne smem nikomur povedati, da — Zakaj boste pa zopet naroei-sva se zaročila. lli vino? — Moj Bog, kiij pa imam od za j — Zato. da mi boste lahko v pi-roke, če ne smem nikomur ]»ove-1 janosti povedali, koliko mi pa izdati, da sem zaročena. ipijetc. 1 ŽELEZNIČAR 3KA GODBA. Višji uradnik županu: — Zdi se mi. gospod župan, da~igra polovica godcev prehitro, polovica pa prepočasi. — I)a, veste, gospod, to je pa tako. — Godci so sami železničarji. Polovica jih je prideljenih brzovlaku, polovica pa tovornemu. Brez poljedelstva ni patriotizma.! Jaz pa pravim: Brez brk ni lju-' bežni. Ne, ni je in je ni! Pa brke so tudi v drugem ozira velikega pomena. Brke dajo izraz obrazu. Nekaj mehkega, nežnega, močnega, predrznega, podvzetne-ga. Čisto poraščen možki ne more nikdar imeti ničesar finega v o-brazu, ker so vse njegove poteze skrite. Mož z brkami je karakterističen in fin. In kako različne so brke. Nekatere so zavite, koketno navihane. Možke s takimi brkami imajo ženske najrajši. Nekateri imajo koničaste, o-stre kakor šivanke. Oni, ki jih nosijo, ljubijo konje, vino in boj. Nekateri imajo velike, nizdol viseče ni strašne. Taki ljudje so ponavadi dobrega značaja, usmiljeni so in dobri. Nadvse pa ljubim pri brkah o-no, kar je čisto francosko. To so naši možje podedovali po svojih praočetih, po Galcih. Spominjam se nečesa, kar me je privedlo do tega, da ljubim brke. To se je zgodilo še za časa vojne. Mlada deklica sem bila tedaj in stanovala sem pri očetu. Nekega dne je bila v bližini našega gradu bitka. Cel dan so gromeli topovi, zvečer je pa prišel v naš grad neki nemški polkovnik. Naslednji dan je zopet odšel. Očetu je povedal, da leži na bojišču veliko mr-ličev. Odredil je, tla so jih prepeljali k nam, da bi jih pokopali. V dolgem drevoredu so ležali drug poleg drugega. Ko so začeli že smrdeti, so jih pokrili z zemljo. Samo glave so še gledale iz zemlje, kakor tla bi rasle iz nje. Na vsak način sem jih hotela videti. Ko sem pa zapazila dve vrsti strašnih obrazov, je malo manjkalo, da nisem omedlela. Oju-načila sem se in začela drugega za drugim natančnejše opazovati. Ugibala sem, kaj so bili v življenju. Uniforme so bile skrite poti zemljo, kljub temu sem pa vsakega po brkih poznala, kdo je Francoz in kdo je Nemec. Kakšne ponosne brke so bile to! lil jaz sem jokala, jokala brez prenehanja. Tako žal mi je bilo zanje, kakor da bi mi bili v življenju moji najljubši znanci. Ni prav, da ti pripovedujem-to. Žalostna sem postala in ne moreni več. Poljubljam te. Živele brke! » Pohlep po denarju in vojna. O tistih ljudeh, ki so in ki še dobavljajo armadi vojne potrebščine, se je že veliko pisalo in se ie bo. Več takih, ki niso pred vojno bili bogati, so po vojnih dobavah postali milijonarji, ker kar armada hitro dobi, tudi zdaj med vojno v gotovini dobro plača in pa takoj. Zato se pa ljudje za vojne dobave tudi pulijo. Zanimivo opisuje "Az Est", kako se pulijo za dobave armadi. Naroča vojne potrebščine, kakor znano, vojno ministrstvo. Takoj, ko je izbruhnila vojna, je odpotovalo iz Bu-dimpšete in iz cele Ogrske veliko pustolovcev na Dunaj. Veliki dunajski mednarodni hoteli Imperial, Bristol, Astoria, Sacher, Petro-pol, Grand Hotel so izgubili svoj mednarodni značaj, pomadžarili so se čez noč. Ubožani plemiči, dame najboljših krogov, agenti, graščaki, ravnatelji velikih in malih bank, državni poslanci so se zbrali, tla oblegajo vojno ministrstvo. Pričetkom mobilizacije je vojno vodstvo rado sprejemalo ponudbe od vseh strani in ni preiskovalo, če ponudniki tudi razpolagajo z blagom. Bogati tvorni-čarji so zato pritiskali kljuke takih agentov, ki bi jih sicer nikdar ne bil pustili preti svoje obličje. V nekaterih sobah vojnega ministrstva je bil včasih tak dirindaj, kakor na borzi in ravno tako glasni kakor vsiljivi agenti, so bili in-tendantni uradniki, ki so jih podili iz sobe. Ti agenti so zvabili celo bogate in izkusne tvrdke, da so jim nasedle. A to ni dolgo trajalo. V vojnem ministrstvu so u-vedli izkaznice, brez katerih ti ni bil dovoljen vstop v pisarne. A tudi z izkaznicami so pričeli kup-čevati, dokler niso odredili, da brez poziva ne sme nihče v vojno ministrstvo. Novo rusko notranje posojilo. Ruski finančni minister emitira novo enomilijardno notranje vojno posojilo. 610. uprizoritev "Prodane neveste. V praškem 'Narodnim divadle* se je vršila te dni 610. uprizoritev slavne Smetanove opere "Prodana nevesta." Narodne dame so prisostvovale uprizoritvi v narodnih krojih. Razpoloženje v gleda- 1 lišču je bilo posebno slavnostno. Brke. Guy de Maupassant. — Za "G. N." priredil J. T. Chateau de Solles. 30. jun. 1693. Ljuba moja Lucija! Danes ne vem ničesar drugega. Sedaj sedimo v salonu in gledamo, kako pada dež. V takem vremenu ne moremo nikamor. Ker nimamo drugega dela igramo gledališke igre. Rečem ti. da so nove moderne igre nekaj groznega zame. Ničesar nimajo v sebi. nobenega humorja, nobene elegance. Pisatelji pa res nimajo nobenega pojma o svetu. Lahko bi se norčevali iz naših manir, iz naših šeg in navad, ako bi jih poznali. Če hočejo biti fini, zbijajo šale, ki bi spadale v kasarne, če bi hotele biti duhovite. Torej mi igramo gledališke igre*. Ker sva samo dve dami, je moral moj mož prevzeti ulogo hišnice in se je moral zaraditega obriti. Ti ne veš, ljuba moja Lucija, kako se je izpremenil. Ne poznam ga več, ne po dnevi, ne ponoči. Prepričana sem, da bi ga ne poljubila, če si takoj ne bo pustil rasti brke. Res, mož brez brk, ni več mož. Brada se mi ne dopade posebno. Toda brez brk ne sme biti. Ti ne veš, kako je ta krtači ca na ustnici važna za oko in za vse drugo. Veliko sem že premišljala o tem, toliko premišljala, da ti skoraj ne upam pisati. Povedala bi ti že, pa čisto potihem. Če hočem kako tako stvar izraziti, mi nikakor ne pride pripravna beseda na jezik. Razne dvoumnosti, ki jih ni mogoče opisati ,so na papirju nad vse surove. Naposled je pa tudi predmet tako težaven, tako delikaten. iu potrebuje velike spretnosti, tla se ogne človek raznim nevarnostim. Meni je vseeno, ee me ne razumeš, toda poskusi brati ono, kar je zapisano med vrsticami. Ko se je moj mož naenkrat o-bril, sem bila takoj prepričana, da bi nikdar ne mogla ljubiti igralca ali pa duhovnika, pa ma-gari, da bi bil ta duhovnik pater Didon, ki je najbolj zapeljiv izmed vseh. Ko sem bila pozneje sama žnjim (s svojim možem namreč), je bil še strašnejši. Ljuba Lucija, nikdar ne dopusti, do bi te poljubil možki, ki nima bik. Poljubi nimajo nobenega okusa, ničesar dražestnega nimajo v sebi. manjka jim — kako bi rekla — manjka jim tistega popra, da popra, ki gre človeku ob pravem po- 1 Ijubu skozi vse telo. Brke so za bela poljubu. Misli si, da ti kdo po- ; loži na ustnice kos mokrega papirja. Ravnotako poljubi možki. 1 ki nima brk. Ne izplača se, po pra- 1 vici povedano, da se ne izplača. * Kaj pa imajo brke tako čarob- ; nega na sebi ? — boš mogoče vprašala. — Saj tudi jaz ne vem, in ti ne morem prav natančno odgovoriti. — Če se dotaknejo tvojih ustnic, te sladko strese po celem telesu od glave do peta. Ravno br- 1 ke tako vplivajo na živce, da reče ženska tisti 4'ah", kakor da bi jo mrzlica pretresla. In kaj je šele na vratu. — Ali te je že kdo, ki je imel brke, poljubil na vrat? To čisto upijani človeka, po hrbtu mu gre in pride prav do konca prstov. Zviješ se, skomigneš z rameni, glavo skloneš. : uajrajše bi pobegnila, še rajše pa ostaneš. Nekaj strašnega je to. 1 nekaj čudovito lepega! — In kako ti dobro to stori! In slednjič — tega bi ti res skoraj ne smela povedati — je dovolj prostorov, kamor jo poljubi, majhni prostorčki so to, še sama , ne vem kje. — Če pa mož nima brk. so pa tudi ti poljubi brez ■ vsakega časa. Prišla sem do za- ■ ključka. da je ustnica brez brk kakor telo brez obleke. Obleko pa ' potrebujemo, četudi včasih prav ! malo, toda potrebujemo jo. Stvarnik (v tej zadevi si ne u- ' pam zapisati druge besede), Stvar- j nik je skrbno zakril vse kotičke našega telesa, v katerih se skriva ; ljubezen. Ustnica brez brk je lea- ] kor posekan gozd poleg studenca iz katerega bi radi pili in počivali ob njem. Spominjam se besede nekega politika, ki mi že tri mesece ne gre iz glave. — Moj mož mi je bil 1 zvečer prebral govor našega po- 1 Ijedelskega ministra Meline-ja. Ne vem, če je sedaj še on polje- ' delski minister. Moj mož je bral in bral, naenkrat pa je izpregovo-ril besedo Meline. Sama ne vem, i kako se je zgodilo, da sem se s spomnila scene iz Murgerjevega ] "Ciganskega življenja". Zdi se mi, da je šlo za neko lahkoživko. i Torej gospod Meline je rekel:_1 svobodo Belgije in za svobo-■ do vseh ostalih narodov, šla Italija v boj, da zasužnji Slovence, Hrvate in Srbe? — Ti dobro veš, tla tvori to troje imen en narod, ki z veseljem pričakuje dne, ko se bo otre-sel avstrijskega jarma. — Zakaj praviš, da tega ne veš, in govoriš samo o Srbih in o srbskem dohodu do Jadranskega morja? Srbija je izgubila v junaških bojih in vsled nalezljivih bolezni od lanskega julija do sedaj preko 250.000 ljudi — Ali misliš, tla sta dva pristanišča ob Jadranskem morju zadostno plačilo za te žrtve ? Ne. Srbija je samo zategadelj toliko žrtvovala, da osvobodi in združi vse svoje brate. Ali misliš, tla je edina želja jugoslovanskih mučenikov, ki se nahajajo v Ij ubljanskih, tržaških, reških, mariborskih, zadrskih, šibeniških, splitskih in dubrovniških ječah, da bi dobili Srbi prost dohod do Jadranskega morja? — Ne, rojak. — Sebi in drugim delaš krivico, če tako govoriš in pišeš. To so mučenci za svojo svobodo in za svobodo svojega naroda. — Oni vedor zakaj trpe in kaj hočejo. —Oni nočejo zamenjati gospodstvo Avstrije s kakim tujim gospod-stvom. — Oni nočejo ruskega in ne italijanskega gospod-stva. Dobro veš tla sem jaz, kakor tudi ti. navdušen za italijansko literaturo, zanjo sem I »a navdušen samo zategadelj, ker sta v nji tako veličastno opevani svoboda in narodnost, preveč spoštujem Italijo, da bi si jo za m o gel predstavljati za naslednico avstrijske politike. Meni se zdi nemogoče, da bi si postavila nacionalistična Italija za svojo nalogo glavno devizo diuiajsko-bu-dimpeštansko geslo: — Osvoji. razdeli in vladaj! — Samo tlvoje držav v Evropi ima nesramno prepričanje, da se za-more voditi v Evropi kolonija lno politiko. — Ti dve deželi sta Nemčija in Avstrija. — Ostale države, v prvi vrsti pa Angleška, so prišl" 2e kdaj do prepričanja ,da taka politika ni uspešna na našem kontinentu. — Veliki narodi, ki iščejo kolonij za svoje kulturno delovanje, obračajo oči v Afriko, Azijo, Madagaskar in Tasmanijo. Tam je še veliko nekulturnih plemen, ki potrebujejo in si iščejo gospodarja. Toda moja domovina, ki je I v Evropi, in ni nič manj kulturna kakor je Italija, zahteva svobodo, in dobila bo jo, če ne danes, pa jutri. Mi Jugoslovani smo preko .">00 let sužnjevali Turkom. Madžarom in Nemcem, pa še nismo izgubljeni in nas sovražnik še ni asimiliral. — Kako moreš. rojak, svetovati Italiji, da se naje te neprebavljive hrane? Ivo Cippico. "Neodrešeni" Italijani. (iraška "Tagespost" posnema po listu "No\va Reforma" statistiko izven Itaolije bivajočih Italijanov, katere bi se moralo po mnenju takih laških vojnih liuj-skačev. kot je od trosporazuma podkupljeni pesnik prostozidarskih lož d'Annunzio, "odrešiti". Po zatlnjem ljudskem štetju je v Avstriji 768,000 Italijanov, od teh na Tirolskem 368,000 (na 561.000 pripadnikov drugih narodnosti), na Tržaškem 119,000 (na 111 tisoč drugih), na G o roške i n 90,000 (na I 117.000 drugih), v Istri 147,000 (na 256,000 drugih). V zadnjih treh deželah so Sloveiiei v premoči, in sicer jih je na Goriškem 155 tisoč, v Trstu 57,000, v Istri 223 tisoč. Na Francoskem živi 1 miljon 100,000 Italijanov, od teh na Sa-vojskem nad 500,000, na Koriki 300,000, v Tunisu 125,000 (proti 35,000 Francozov). V Švici je nad 300,000 Italijanov, otl teh samo v kantonu Tešin 156 tisoč. List stav-Ija vprašanje, če so intervencioni-sti pozabili na "odrešenje" pod francoskim jarmom živečih Italijanov in na ustvarjenje Velike Italije po Garibaldijevem načrtu na Savojskem in v Tunisu. (Iz tega se jasno vidi, koliko pravice imajo Italijani do zahtevanih o-zemelj in veseli nas, da se vendar enkrat priznava, da smo Slovenci na Primorskem v premoči. Op. ured.). &OJAKI NAROČAJTE SE N^ "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR drŽavah. Italijani hočejo tudi Dalmacijo. i( * r —- (Dr. Josip Jedlowski). London, 28. maja 1915. Pri tej priliki je napisal Cippi-eo članek za 'The Evening News', v katerem govori o italijanski Dalmaciji in o.___prijateljstvu Italije napram Srbiji. — Ker je pred kratkim časom — pravi Cippico — mali tlel na- igleškega časopisja priobčal vesti o vseslovanskem kongresu v Pe-trogradu, ki je obsojal italijanske aspiracije, in izjavil, da interven-eija Italije >»i potrebna, je velike važnosti, da se angleška javnost seznani z težnjami Italije. Minister Sazanov se je izrazil o važnosti italijanske intervencije in je rekel, da vladajo med Srbijo iu Italijo najbolj prijateljski odnosa j i, ker se bo le tempotom izpolnila Srbiji želja, da dobi dohod do morja. S tem se popolnoma strinja tudi gospod Pasie, ki je rekel. da bo Srbija zadovoljna s pogodbo, sklenjeno med Italijo iu Rusijo glede obali Jadranskega morja. Teritorij, katerega zahteva Av-stdija od Italije, je bil že več stoletij italijanska last. Sedaj pa pride še malo sladkorja, tla se ne občuti takoj grenko-sti strupa: Glavni vzrok, vsled katerega lii bilo podajanje med Avstrijo in Italijo uspešno, je ta, ker je Italija vedno ust rajala pri zahtevah, da se ohrani integriteta Srbije. Italija tii samo odločno proti temu, tla bi se uničilo Srbijo, ona se tudi odločno zavzemala za to. da dobi Srbija prosti dohod k morju. 'Ali je bilo tudi tedaj tako, ko je Italija pomagala Avstriji, da iz-/enc Srbe iz Drača in Skadra? Na to vprašanje bomo odgovorili v posebnem članku). — Nikdo naj ne misli — pravi Cippico, tla nas prevevajo imperial istiene težnje. Mi smo potomci velike tradicije: Svobode in Pravičnosti. Mi se borimo s svojimi zavezniki za skupno stvar. V prvi vrsti je seveda naša dolžnost, da osvobodimo svoje brate, ki si žele ;.e leta in leta svobode. Svoje brate iz Tridenta , Furlanije, Trsta, Istre in Dalmacije. Sedanja doba ni doba malenkosti. Srbi in Italijani so si edini v točki, da se mora osvoboditi vsakega Italijana in vsakega Srba izpod avstrijskega jarma. Sedaj je čas dela, ne pa hrezpotrebnega govorjenja. (Ita-''jji pa dosedaj še vedno malo nreveč govorila). Angleži, Francozi, Belgijci. Srbi in Italijani, smo vsi edini v imenu človečanstva in pravice.... To je vse lepo in resnično, samo škoda, da je račun vedoma napačno napravljen. V računu ni ne Slovencev in ne Hrvatov. V računu ni niti besedi-•e o Jugoslovanih. Mi pa zagotovimo Cippicu iu vsem njegovim kolovodjem, da usode Slovencev n Hrvatov ni več mogoče oddeliti od usode Srbije. V soseski Italije noče biti, ker ne bo j)rej miru. dokler bo le del Jugoslovanov pod tujim jarmom. Jugoslovanov, smo rekli* rojak Cippico, iu ne samo Srbov! Mi smo brzojavno sporočili na- ? šeinu Ivi Cippico, uglednemu jugoslovanskemu književniku, kaj pi- ' še »jegov rojak, ter smo dobili iz S Niša sledečo brzojavko, ki je bila * naslovljena na uredništvo "Even- ? ing News": 1 • Dragi rojak! i Tvoje pismo, ki je bilo na- * tisnjeno dne 27. maja v 4 Even-ing News", je vse Jugoslova- ' ne neprijetno razočaralo, po- ^ sebno pa mene. Ne samo zato, ' ker naju je usoda razdelila. 1 da si Ti postal v Italiji itali- * janski patriot, jaz in tvoj * stari oče sva pa ostala srbo- * hrvaška patriota v domovini * Dalmaciji. % Jaz spoštujem patriotizem f vsakogar, spoštujem tudi tvo- :i jega, toda žal mi je, da moram 3 uvrstiti tebe med one nezaže- ^ ljene patriote, ki s svojim pa-triotizmom škodujejo zemlji, s za katero delajo. * Ali ti je mogoče znano, da z J vsakim svojim člankom ško- * duješ Italiji in Jugoslaviji? r — Naj ostane ono, kar si pi- f sal, toda zakaj nadaljuješ se- 1 daj v tem velikem historij- 2 skem času svoje nevarno de- e lo? — V času. ko se je tudi lepa Italija postavila na stran 1 onih, ki se bojujejo za svobodo in pravico vseh narodov, , velikih in malih? — Kako moreš misliti, da bi v sedanjem času, ko se bojuje Anglija za E < eravno je z zmago narodne misli v Dalmaciji že zdavnaj končana borita z Italijani, se naši ljudje že živo spominjajo, borbe z Italijani nam h krajih, v Istri, v i'rstu in na Primorskem sploh. — Tam imajo naši ljudje še veliko dela, da se ImmIo ubranili našega najnev arnejšega narodnega so-\ ra/nika. Današnja vojna z Italijo, katero moramo mi Jugoslo-vni presojati s strogo našega sta-liš. a, s stališča naših interesov in idealov, nam odkriva in dokumentira naš«* vsakdanje obtožbe, da niso Italijani v Trstu, Gorici in Dalmaciji samo branilci svojih ta-! mošnjih jezikovnih otokov, ampak. da delajo vse po nasvetih; italijanske vlade, ki se je že tri-deset let pripravljala na to, da za*rospodari nad Jadranskim inor-jcm. Do morja mora priti pa ma-k.ir, da hi jo peljala pot preko naših trupel j. Delo Leninih šol v naših vaseh, »"isto naših krajih ; nail iim gospodarska vojna priuior-kih mest proti svojemu slovensko-hrvaskemu ozadju; boj italijanski hlistov proti vsakemu najmanjšemu znaku našega nacionalne «ra življenja na vzhodni obali Jadranskega morja; delo italijanske diplomacije ua Ihuiaju izza ča-očasi in se venomer ozirala po sobi, če ni morda kje kak nepotreben poslušalec. "In jaz imam dekleta, saj še morebiti poznate mojo Nežo. Mla- 'da je še pravzaprav, nekaj če 'dvajset jih ima; Franea ima p; I brata." I Zopeta je prekimala in premi i šljevala, kaj in kako bi nadalje ■ vala. "Pa kaj potem?" je -prekini . Jernej molče. "Glejte, Korenov Martin se j zagledal v mojo Nežo; no jaz n bi imela ničesar proti temu, a bo žja volja to ni — vem da ni." Jernej je vstal, stopil parkra po sobi gor in dol in obstal pri ne zastrtem oknu. "Božja volja to ni", je ponovi la Barba še enkrat; a naša Než« noče ničesar slišati o tem. Za t< bi vas prosila pomoči. Vi ste uče ni, gospod Jernej, moč imate, de kletovo znanje pa ni po božji volji, torej —?? "Pravzaprav — jaz bi dejal dajte dekletu, kar je dekletovega!" Barba je bila mahoma poparjena. V očeh ji je zagorela jeza in k s silo jo je krotila. Vstala je iu jt šla proti vratom. Tam je obstaki in zabodla pogled v Jerneja. "Jaz vem, da bi vi lahko poma-gali. Pomislite! Franci Korenovi je bilo razodeto, da mora stati tam, kjer stoji njena bajta, cerkev in samostan iu Martin bo prvi menih. Tak je božji sklep. Glejte, če j »omagate, boste pomagali Bogu samemu." "A kaj'naj storim? Ali vam je to Franca povedala", je vprašal Jernej in se ni mogel vzdržati zasmehljivega naglasa. "Povedala", je odvrnila Barba. "Čudne rože poznate in iz tistih rož lahko napravite pijačo —" Jerneja je zabolelo in je odvrnil odločno: "To je laž, tega jaz ne znam!'' "Tako?" se je začudila Barba. "No, sicer se mi je že itak zdelo, da ne boste hoteli. Kakor vas je volja. Lahko noč!" Jernej je mirno gledal, kako je starka odšla. V Barbi pa je kipela jeza in nekaj obupu podob-nega. lzprva sama ni vedela, kaj in kam bi, toda kmalu si je uredila misli in sklenila iti naravnost k Frane i. Noč je bila lepa, mesečna. K(i jo prišla do Korenove hiše, je zagledala luč. "Se ni šla spat, gotovo moli", j«' za godrnjala. Pod oknom je obstala ill pogledala v sobo. Suhljata ženska poznih let je čepela sključena pred leseno Marijino podobo. Blede, ozke ustnice so se počasi umikale in voščene roke je oklepal drobeii rožni venec. Preti podobo je motno brlela rdeča sveča. blagoslovljena tam na Svetih Višarjih, in njena nemirna svetloba je dajala ženskinemu obrazu nekak mističen izraz. "Franea". je poklicala starka. A ona v sobi ni cula. " Franea!7' Ženska se je zdrznila in njen steklenoognjeiii pogled je zabegal po sobi. "Franea, slišiš, nekaj moram govoriti s teboj", je hitela Barba. ko je videla, da je ona še ni opazila. Tedaj je zamaknjenka vstala in prišla k oknu. Pomenili sta se šepetajo, kaj in kako je treba in Barba je jiotolažena odšla. Fran-ea pa je stopila nazaj h kipu in se zagledala vanj. Oči so zastrmele. na lica je legla lahna, komaj vidua rdečica; bližala se je historična ekstaza. Barba je hodila vse do jutra o-krog. Iskala in kopala je korenine in venomer ponavljala po vrsti vse rože, da ne bi katere pozabila. Ej, da. noriee je tudi rekla, pa mušniee tudi; čakaj, že vem kje rastejo te gobe." Zjutraj je šla domov in urno pristavila vode za skrivnostno pi-jačo. Cast bodi Bogu in Materi božji — čeprav oni brezverec ni hotel pomagati, so bo vendarle vse srečno izteklo." Neža je še spala. Ko se je vzdra-miia, je opazila, da ni matere v sobi. "Bogve? kje neki so? Pa jaz vem, da tisto ni vse skupaj nič res. kar klepeče Franea. Bolna je ali pa binavka. Ej, Martin bo moj!" Potem je vstala in šla, komaj za silo oblečena v kuhinjo, ker se ji je zdelo, da nekdo ropoče tam. "Ali ste tukaj, mati?" se je začudila. "Bala sem se že za vas." "I, kaj se češ bati zame? Slaba si tako iu bleda, pa sem dejala: Jaz jo moram kako ozdraviti. Lo-ščev čaj ti prinesem, kar v poste-Ijo pojdi!" "Saj nisem bolna." "No, si pa zdrava, če nisi bolna ; j>okora zanikarna, kaj se. re-penčiš! Te bom menda vendar poznala, saj sem tvoja mati, ali ne!" Barba je pretočila iu ji ponu dila. "Zdajle to izpijem", je menih Neža, potem pa pojdem h Kor novim. Martin me je prosil, da b prišla grabit, ko Franea ni za no beno delo." "Kamor hočeš, pojdi, samo ča, izpij, da mi še resno ne zboliš" je zatrdila Barba. In dekle je pila. Ali ko se j« vrnila v sobo, so se ji začele tre sti noge in v glavi jo je zabolelo Onemogla in trudna se je našlo ni'a na posteljo. "Mati, meni je slabo." 'Bo že, bo že*, si je mislila Bar ba in dostavila: "Saj sem ti rekla, tla pojdi ^ posteljo."' Nežo jc začel viti krč. Omahnila je vznak in na ustnih so se poja vile peno. Oči so ji izstopile. lit-a so ji nabrekla. V grlu jo je duši lo. Hotela je še enkrat poklicati mater, toda glas, ki ji je prišel u grla, ni bil podoben človeškemu, Šole tedaj jo je obšlo: Umiram: Toda le za hiji. Potem je izginil«; vse. Parkrat je še stropotalo tole in obstalo. Ko je Barba prišla v sobo, se je prestrašila. Planila jo h kčeri in ko je spoznala, tla je mrtva, je za rjula: "O, ti brezverec peklenski, t: si jo ugonobil!" lil je bežala, lase razmršene in razpuščene, skozi vas in klicala ljudi na j>omoč zoper Jerneja. "On jo jo, on!" Ko so ljudje izvedeli, kaj so jo zgodilo, so hiteli za njo, da so jo zadržali. A ona je neprenehoma ponavljala : "On jo jo, ta brezverec peklenski!" Ko jo Jernej začul novico, ga je pretreslo. "Moj Bog — taka tema!" Ljudje pa so ga na tihem kleli. Lo tupatam se je potegnil kdo zanj. "Kaj bo Jernej kriv! Tista ba bura Korenova jo je napotila do tega. Zaprli naj bi jo. ali pa naj bi jo poslali v blaznico!". "Nič, nič! Ona je dala dober svet, ta ga jo pa uklel. Učen je. pa bo Že videl, kaj se pravi delati zoper Boga." Ko so naposled oblasti izvedele za vso stvar, so odpeljali Franco v neki zavod. Ludje so se vdali, a živela je v njih vera, da bo Bog kaznoval vse biriče in vso gospodo. Raznoterosti. Leonardo da Vinci izumitelj strojne puške. V časopisu "Das Weltall" piše Frane Feldhaus. ki so je posvetil študiju tehničnih izdelkov in izumov Leonard a da Vincija, da se imamo temu italijanskemu mojstru (roj. 14;j2— umrl 1519) zahvaliti tudi za izum strojne puške. Feldhaus referira o Leonardovih risbah, ki predstavljajo model puške z veeimi cevmi. S tem naj bi se doseglo, da bi se moglo izstreliti več strelov hitro drug za drugim. toda v raznih smereh. Takemu stroju so tedaj rekli "orgle mrtvih". Največji model, ki ga je predlagal Leonardo da Vinci, kaže puško z osmimi lafetami, vsaka z devetimi cevmi. Taka puška bi mogla torej oddati 72 strelov. Sedanja strojna puška z obraeljivo cevjo, v katero so avtomatično neprenehoma devajo patrone, ima seveda večji učinek, nego ga je mogla imeti Leonardova puška z največjim številom cevi. Toda kakor poroča Feldhaus, je veliki izumitelj vendarle pravilno razumel princip strojne puške in s svojo znanostjo tudi v tem oziru nadkri-lil svojo dobo. Železniška nesreča. Iz Marosvasarhelvja brzojajav-Ijajo: Te dni sta trčila skupaj pri Palotailvi dva tovorna vlaka. Štirje vozovi so se prevrnili v reko Maros, 15 drugih vozov se je razbilo. Sprevodnik Fran Nagv je izginil ; najbrže leži pod razvalinami. Težko ranjeni so trije železničarji. Škoda se ceni na 100,000 kron. "Tout Paris". Pod tem naslovom izide v Parizu vsako leto nekaka adresna knjiga, ki obsega imena in naslove najodličnejšega pariškega občinstva. Letos je pri tej knjigi vpeljana novost: imena tistih, ki so padli v sedanji, so tiskana z večjimi črkami. 4'Pester Lloyd" pravi, da je v knjigi ni ne ene strani, na kateri bi ne bilo več imen, tiskanih z večjimi črkami, na nekaterih straneh je kar tucat takih imen. Jeruzalemski romar :—,4{? Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb *—J20 Križana umiljenost t—.40 Kaj se je Makaru sanjalo! —.50 Lažnjivi Kljuke« !_J2HI Leban, 100 beril .28 Maksimilijan 1. —.20 Marija, hči polkova -_.20 Mati, Boeijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije r—.25 Mir Božji j_.70 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakov!« r—.20 Na divjem zapadu, ve*. >—.60 Na indijskih otokih (—.30 Najdenček t_J0 Na jutrovem j—.3® Na krivih potih __.30 Na različnih potili ._.20 Narodne pri povesti, 1., I. in 3. zvezek po 1—.20 Naseljenci —.20 Na valovih južnega morja 1—.18 Nezgodan a Palavanu _.20 Nikolaj Zrinski t—.20 O jetiki 1—.18 Odkritje Amerike, voz. —.80 Pasjeglavei $1.00 PrihajaČ ,_.39 Pregovori, prilike, reki —.28 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji _.20 Randevouz ._2§ Revolucija na Portugalskem —.20 Senila t—.18 Sim on Gregorčiča poezije •—.45 Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč _.20 Srečolovec (_.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec _.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti .—.Jflf Tegetthof ,_.20 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi «—.80 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja trn jeva pot —.30 Znamenje Štirih .—.30 Za kruhom —.29 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.78 BPILMANOVE POVESTI; 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 'i—.20 2. zv. Maron, krščanski deček r—.11 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza .—.80 7. zv. Sultanovi sužnji —.21 8. zv. Tri indijanske povesti 1—.30 9. z v. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin .—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. z v. Korejska brata 1—.38 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv- Prisega buronskega glavarja —.30 15. zv. An gel j sužnjev .—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.28 19. zv. Mlada mornarja t—.30 talija; Zbirka gredaličltfh tffcr. Brat sokol .M Cigani ;_40 Dobro doili j_.20 Doktor Hribar J0 Dve tašči _.20 Pri puščavnik* —20 Putifarka r—.20 Raztresenca ,—.30 Starinarica 1_M V medenih dneh Zupanova Mieka »—.80 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po s—JS0 Z slikami mesta New Yorka po —.88 Album mest New Torka ■ krasnimi slikami, mali —.35 veliki — .78 Opomba! Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi ▼ go-to vin i, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je pri vaek mah ie mJhmm*. . _ ______ MOLITVENIH 5 Duhovni boj r-.60 'Evangeljska zakladnica —.50 Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat :—.50 Jezus in Marija t—.40 Marija Varhinja r—.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezana $1.20 Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi _.50 Rajski Glasovi, elegantno vezano ;_.90 Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1.20 Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. (Jra, v slonovo kost vezano $.1.20 Skrbi za dušo —.60 i Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1.20 Vrtec nebeški __.40 POUČNE KNJIM: Ibecednik slovenski, ?4*an —.25 Ihnov nemško-angleški tolmač, vezan ,—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar ;—.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano .40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik j—.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 3itri računar, vezano i—.40 Nemščina brez učitelja, 1. la 2. del po t—.50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 3esmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo ,—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 prva nemška vadniea —.35 3adjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sl o venski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar nemško-sl oven ski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po .—.60 Slovensko- angleška Blovnl- ca, vez. $1.00 Spisovnik Ijubavnih pisem -—.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna ti5 in trtoreja ■—.40 CTmna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: _ Baron Trenk .—.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Vian f—.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico !—.40 Boj s prirodo r—.15 Božični darovi —.15 Burska vojska .—.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost f—.60 Evstahija dobra hči .20 Fabiola -—.35 George Stephenson, oče le- leznic —.20 Grizelda —.10 Grof Radeckj —.20 Hedvika, band it ova nevesta —.20 Hirlanda, »—.20 Hlapec Jernej <—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 3. zvezek po p—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad >—.20 Ivan Resnicoljub >—.20 Tzanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet »—.20 Jama nad Dobrušo 1—.20 J aromil p—.20 JjCENIK KNJIGj y katere ima t zalogi VN SLOVENIC PUBLISHING CO. Y J 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. f( GLAS NARODA, 18. JUNfJA, 1915. _ ^^^^^^^ svojo prodajalno l Gotovo vedno skušate povečati svojo prodajo — zagotoviti si odjemalce, stalne ali nestalno. In sedaj, — ali si morete misliti kaj. kar 1 i napravilo vašo prodajalno vabljivejšo kot če ' je razsvetljena z elektriko? Sedaj je najboljši čas, da se vam izpolnijo želje. Mesto da bi se poleti promet zmanjšal kot običajno, vam bo električna luč pomagala, da boste prodali več blaga kot ste ga dosedaj. Radi zadnjega zmanjšanja cene električnega toka bi morali na vsak način obiskati še ta teden najbližjo naših podružnic, kjer izveste vse posameznosti, kako opremiti vašo prodajalno z elektriko. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone: Stuyvesanl S*»00 Flranch Office Show Rooms for the Convenience of tlic Public 424 Broadway Spring 9S90 ! *!24 \V 42d St Bryant 5262 lib IJelancey St Orchard l'JfeO * 151 E Sbih St l.enox 77X8 1« Irvine PI S:uyvesant SMW I *J7 E 125th St HarR-ra «2« 'Hj2 E 14'>th St Melrose 3540 'Open Until Midnight Ni;ht and Emergency Call: Mjdisun Sijuire bOCI _______ ™ IBBIMMMMDBC^MWi^Wi^KBBBBJB^WBBMMMlMWCiMMHKI^^B^^MMHa^aM fi W WECTMMiygBBBiL K —^ Ef J^ TEL. CENTRAL 3596 W. ^ i JOSEPH MARINČir \ J SLOVENSKA TRGOVINA d S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, t > §m SREBRNINO IN ZLATNINO. S805 St. Clair Ave., Cleveland, O. 0 Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budiike, sten- M 4 ske ure, ure kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih je- ^ zikov, slovenske plošče iz -tare domovine, istotako gramofone ter ^ ^ vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, K in vid*li bodete. da boste boljše poatreženi, kakor pri kakem tuji-u. 5 Moje geslo je dobra postrežba. 1'rodajem tudi na mesečna ali te-J denska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. 5 Vsako delo in p Jpravljaoje je jamčeno. ^ 5 Kadar je kako draStro namenjeno kopiti bAndero, illtlfO, regalj fodbeno inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, viriiico, priTeak pnt» itd., n* kupite prej nikjer, d« tadi men« uceot vp>*»U. Upral&n*' VTai etana la 2c. pa ai bodett prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Bo* 328. \" [ Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL S , K Buttner i "Doli z orožjem T' | i m i Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užlt- * U i kom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo Jn ! H ! vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih misli.... 'Qr Friderik pL Bodenstedt: Odkar je uturla madama Stael nI S i bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. ju | Prof. dr. A. Uodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje- m , K ga časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da GH | H J se bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. ' n • Y dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. i H i Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem 1 [j gozdu pri Krieglacb in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož- J« ii Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko j m ^ rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. < H 4 K > Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse vj J H [ kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v \ < Bc Bol«*1 ne smelo manjkatL Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto j ^ ' 3 Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to S * J » knjigo? ij ] Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih f* au» 1 uht* Tiakflo mu«. k«r •«» u ta i* i rt «akai v >«u »mIi ie bmaJ r tvt •M iMtaw loma. V yo»r%m raww 1 aruiUt ukor n« trui» tematik* •v rMiua i*it u&orte* *>.«• •» >•»• in« -i-f- JOHN WEN2EL i IT M. —. t, Olaveland. Ohio ^ NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik i ^ ■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■HMI i Mr. FRANK MEH 1 kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, i Upravništvo 'Glas Naroda*. ............................» Varujte svoje zdravje. Kadar ste bolni in potrebu- 1 jete pomoči, takrat se zaupno obrnit« do nas. da vam pom a i gano x dobrimi evropskimi ptd. zdravili. Ako vam niso druga I zdravila pomagala, zato ne obupajte, evropska zdravila ro- • jaki hvalijo kot izvrstna za vse bolezni. Na sto in sto zahval nib pisem smo prejeli, ko se ljad je ozdraveli od dolgoletnih bo letni. Zdravnik specialist za spolne in kronične bolezni ura doje od 4—6 pop. v M Manufac ture Bldg 31- Zdravniški svet ; vsakemu zastonj DOM. I.EKARNA. P O. Bo* SI9. Milwaukee. Wis Farme t slonnsko-hmškl koloniji. Ako Selite kupiti farmo ali zemljo za ' farmo, ne kupujte preje, dokler se n« i prepričate, kakšna prilika se vam nud, v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-' nija obstaja sedaj že Šesto leto ter je v > njej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki ao naseljeni < tukaj, imajo razna gospodarska društva, i kojih namen je, da pospešujejo blago- < stanje in napredek slovenskih in hrva- i • ških farmerjev v oni okolici. Zato je . dandanes lahko vsakemu našemu člove- < ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to i z majhnim denarjem. Pišite po naš list i "Good's Colonist", kjer lahko podrob- i neje čitate o teh kolonijah. Pošljemo i ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako ' želi kupiti farmo ali ne. i [ Naslovite: i Tta Jams W. Good Company • Dep. 54 Ashland, Wis. Za vsebino ogUiOT mi odgovor < M B9 irfdigitTp ai npr»TwitT* . Heelitl je pred dvema letoma hodil po Koroškem in pri župnikih beraeil za Lurd in dijake ter kazal povsod ponarejene listine. Sedaj so ga dobili v Solnogradu. kjer mu preiskovalno sodišče u-prašnje kosmato vest. Upokojen je bil stotnik Emil vitez pl. Schludenuanu od 7. peš-polka. PRIMORSKO. Vpoklic na Primorskem. Dne 9. maja je bilo razglašeno: "Poziv erno vojn išk ih obvezaneev letnikov 187-i. do 3877. Vsled ukaza e. kr. ministrstva za domobranstvo morajo vsi avstro-ogrski ernovoj-niški obvezanei rojstnih let 187:1. do 1877.. kateri so bili spoznani za sposobne, namesto 1T>. inajnika oditi takoj v službovanje.*" Ogenj. 9. maja zjutraj je gorelo v podstrešju gimnazijskega po-slopja v Gorici. Prišli so hitro gasilci iu pogasili ogenj. Neznani tatovi so vdrli v pisarno laške gimnazije, Vzeli tam 70 K. kataloge so nesli v podstrešje iu jih zažgali. Imeli so s seboj tudi petrolejko, kar je razvidno iz črepinj. O-geuj je zajel kos podstrešja pri glavnem vhodu nad hodnikom. Zloeinee išč-ejo. Novi tržaški vodovod začet. 10. maja zjutraj je pričela tvrdka Goebel & Forti. ki je prevzela prvi odsek del za novi občinski vodovod iz Timava, s predpriprav-ljalnimi deli za rov iz Nabrežine do Sv. Križa. Ta rov bo približno GtH) metrov d oči g. Za pogozdovanje in obdelovanje Krasa. Poroča se. da vzajemno z deželnimi in političnimi oblastmi se proučuje načrt, da se po gozd i in pripravi obdedovanje vse v to godne teritorije Krasa. Baje se porabi za delo tudi vojne ujetnike. Za nabavo umetnih gnejil /a goriške kmetovalce je obljubilo poljedelsko ministrstvo znaten znesek, kakor je povedal v Gradišču deželni glavar županom tega okraja. Pomanjkanje vitrijola čuti tudi goriški Kmet. Priporoča se v nadomestilo Martinijeva zmes po formuli 0-4 kg vitrijola, 0.4 galuna in 0.r> kg apna. Precejšnja množina fižola za sajenje j<- došla od poljedelskega ministrstva z Dunaja na goriški kemični poskuse valu i urad; oddajajo ga po 5 kg brezplačno. Izvoz v vojnem leto. Deželni gl»var je lut sestanka, županov v Gradišču ob Soči glede izvoza rekel, da se je na iherodajnih mestih pobrigal za to, da bo mogoče izvažati razne pridelke: sočivje, krompir, črešuje in drugo sadje v vsa. večja avstrijska mesta. Kmetijski stroji v nadomestilo delavskih moči. Poljedelsko ministrstvo je dalo Goriško-Gradiščau- ski na razpolago 60 strojev Planet št. 8, da se tako ž njimi nadomestijo manjkajoče delavske moči. Stroji so se razdelili med razna kmetijska društva in zadružnikom brezplačno na razpolago. HRVATSKO. Pohvala hrvatskih polkov. Pri zadnjih bojih v jugoiztočni Galiciji sta se zlasti odlikovala hrvatska polka barona pl. Giesla št. 16 in Danklov št. 25. Kakor poročajo zagrebški listi, je cesar odredil, da se hrvatskim polkom izreče popolno priznanje in se razen tega zastava pešpolka' št. 53 okrasi ž zlato hrabrostno svetinjo. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo 'Borite!j' št. 1 S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa., v nedeljo dne 27. junija t. 1. na Wood vale Heights, to je 10 minut hoda izven Conemaugh. ali pa vzeti Southern Cambria eestno karo, katera vozi ob ob Vir*, in y*7. uri popol- dne iz Conemaugh. Na piknik vabimo najvljudneje vse Slovence in Slovenke iz Conemaugh in okolice, da nas posetijo na gori omenjeni dan v največjem številu. Vstopnina za moške $1, dame so proste vstopnine. Za izvrstno postrežbo in sveži prigrizek bode skrbel v to odbrani odbor. Kakor je že znano, bi se moral pdkuik vršiti že dne 30. maja, ker (je bilo pa slabo vreme, se ni mogel vršiti. ! Tudi se je na redni mesečni seji dne 6. junija sklenilo, da se osta-'ne pri sklepu društvene seje dne 2. maja, to je, da bo moral vsaki (član gori omenjenega društva plačati 50f v društveno blagajno, ki se ne udeleži piknika, bodisi že ' v krogu društva, oddaljen ali pa bolnik, to zato, ker se gre le za v korist društvene blagajne. (18&21—«) Ivan Zgouc. nem drevju po vrtih. Ležalo je skoraj vse vprek, večinoma polomljeno. Xa župniškem vrtu je naredil sneg škode na drevju za kakih 4 do 5000 kron. A posestnik Ivan Adlešič iz Adlešič h. št. 14 je rekel, da bi bil dal raje 1000 kron, kakor pa. da mu je polomil sneg tako sadno drevje po vrtu in okoli hiše. Ker se je bilo v jutro 18. zjasnilo, posmodil je mraz tudi nekoliko vinograde po nižjih legah. Sneg pa je tudi polomil mladje na trtah. 18. maja smo imeli na vodi celo led.?' — Sadje tudi pri nas letos izredno lepo cvete, posebno še hruške in jabol-ka. cvetele so pa celo tudi še slive (češplje). četudi so lani tako iz-i«m1i)o obilo obrodile in da morda ne bodo kmalu več rodile. Poznati pa jim je vendarle, da so opešale in nekatere le slabo zelenijo. Mu-dače in cibare pa. ki so lani tudi silno rodile, pa niso letos prav nič cvetele. I'ozebli pa so orehi, posebno po nižjih legah, čemur je kriva burja, ki je držala v aprilu, zlasti v prvi polovici. Tudi trta odganja lepo. — Ilrošeev je tudi pri nas prav veliko, vendar pa se mora pripoznati. da manj. vsaj mi sadnem drevju, kakor pa jih je bilo pred kakimi 20 leti. Takrat so se namreč priselile k nam. in menda sploh v Belo Krajino, škorci, katerih prej tu nismo poznali. In odkar jih je tu vsako leto več. in sicer vsako leto nenavadno veliko. vsaj jih vidimo večkrat v jatah po več sto skupaj, je dosti manj hroščev, ki*r jih ravno škorci prav veliko uničijo, s katerimi pitajo svoje mladiče. Tudi senice in vrabci jih mnogo pokončajo, zatorej so ravno te ptice veliki prijatelji kmeta, ker mu tako pridno uničujejo škodljiv mrčes. ŠTAJERSKO. K smrti ravnatelja Glowackega pišejo iz Maribora: Pokojnik j'1 deloval kot profesor v vseh naših spodil ještajerskih gimnazijskih mestih in malo bo naše mlajše in tudi starejše inteligence, ki bi ga kot učitelja ne bila spoznala in kar je glavno, ki bi mu tudi ne ohranila ljubega spomina. V Ptuju in Celju j,* u,"il Glowaeki realm' predmete, v Mariboru sem ga slišal učiti psihologijo. Ni se vezal nikoli na mrtvo črko, predaval je prosto, tupatam celo dov-ti(»iio. Znal je liiti strog, a v tisti strogosti ni bilo čutiti kake malenkostne in sovražne oduniosti. Znanstveno se je bavil pokojnik z rastlinstvom in napisal o flori našega Krasa več razprav. Mesto ravnatelja na mariborski gimnaziji je izborili) izpolnjeval; nikdar nismo imeli slovenski dijaki kake prilike za pritožbo. V srcu se je čutil pokojnik sam Slovana, dasi tega javno ni veliko kazal; rad je kupoval slovenske hnjige. Naša srednješolska mladina je imela v njem izvrstnega vzgojitelja in ■prijatelja. Tuji gesti. Začetkom vojne je pridobil Maribor skoro čez noč po svojem prebivalstvu tuje lice. Dospelo je na stotine beguncev Poljakov. tako da sta poljščina in slovenščina kmalu skoro prevladovali nemščino. Kakih 14 dni sem pa se je Poljakom, Slovencem in Nemcem pridružil še nov element, in sicer Italijani. Tudi teh je sedaj že zelo mnogo, toliko, da se italijanščina po javnih šetali-ščili že prav določno razlikuje od ostalih jezikov. Povečini gre tu za goste iz Trsta, Gorice itd. Da pa v večernih promenado ih urah do-bodo še tališč a še prav posebno pestro lice. je videti tudi mnogošte-tilne narodne noše iz Dalmacije, kakor tudi bosanske mohamedau-ce, prvi z nizko čepico, drugi z visokim turbanom. koroško. Pobegli tički zopet aretirani Iz preiskovalnega zapora v Rudolfo- vi bolnišnici v Celovcu so pobegnili trije zelo nevarni tički: Jožef Burggraf, znan vlomilec, Rupert .Gregori, ki je meseca decembra [pri Kollmanu zabodel mizarskega .pomočnika Kramerja, in Hugo | .faiinach. Ponoči so zopet posku-jsili vlomiti v trgovino gospe Vra-ničarjeve v Ahaeljevi ulici, potem so pobegnili in so se 15. maja pokazali v Št. Jurju pri Celovcu; tam so pri kmetih nastopali tako izsiljevalno, da je bilo ljudi strah.! Orožniki so jih zopet aretirali. 25 let stari Ilugon Jannaeh, rojen vj Bekštanju, se je pa branil in so morali orožniki rabiti orožje. Zve-' zane so prepeljali pobegle tičke na poljskem vozu v Celovec. Jan-( nacli je dobil bajonet ni bodljaj v nogo in so ga spravili v vojaško bolnišnico, ostala tovariša pa zo-' I>et v preiskovalni zapor v Rudol-fovo vojašnico. Slepar v saparu. Neki Friderik -«• « *• • IZVRSEVALM O D BOB: Frank Sakser, predsednik. 82 Cortlandt St., New York, N. Z. Tajniki: Edward Kalish. 6110 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trobt, W. Central Park, New York, N. Y. John Jacer, blagajnik. S241 Upton Ave. So.. Minneapolis. Minn. Denar, kolikor ga podrn£nlea sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. Jobn Jagru. Vsaka vplačana svota bode i>otrjena po blagajniku ln razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča porodila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr, Edvardu Kališn, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Iz St. Petra poročajo: Tiižnol vest so oznanili zvonovi naših cerkva svojim župljanoni, da j<* in*-kdo izimnl tukajšnjih vpoklican-<*«'v pa d«*l na bojišču. Ta prva žrtev naše župnije (o mnogih po-grešancih n«* v»uno nič gotovega) ji- 22lt-tni Fran Becele, edini sin ugledne Beeeletove hiše z Gornjega vrha. Pokojni je služil pri top-ničarjih. Nt-sreča ga ji* zalotila na sfvi-niem bojišču; kako, se danes prav natanko šf ne ve. Kolikor je mogel razbrati oče i/, besedi uga-šiijoi-i-ga sina. je zadel slednjega srapnel. Itazim-saril mu ji* levo imgo ter hrbet. Takoj so ga prepeljali v ei-sarja Franc Jožefa bolnišnico na Dunaju, kjer je kmalu nato umrl. Pokojni j»- bil mirnega 'liaeaja in blagega srea. Bil je splošno pri ljubljen. Več let je bil odbornik domačega izobraževalnega društvu. Pokopali so pa na Dunaju. — Na gradu Otoece so se oglasili pred kratkim predrzni tatovi. Ponoči so ukradli prašiča, ga pred svinjaki zaklali ter odnesli. Ya\\ priboljšek so si privoščili lo kokoši. Manj sreče so imeli pri eerkvi v Mačkoveu. Tu so sicer deloma vlomili vrata, a pravega uspeha ni bilo. Tudi tu se menda kaže vojna v svojih posledicah.— V < i r rev ju je pogorel Matijev 7"'<|. ("e je 1 judska sotlba prava, je zanetila ogenj otroška roka. V kratkem času v istem kraju že drugi požar, povzročen po otro- eih. — Vino s Trške gore in z Gr-eevja je letos privabilo obilo odjemalcev. Zatlnje čase mi se prav pridno oglašali kti|XM. Prepričali so se. da je kapljica izvrstna, a cene primerne. Tako so se zopet obnovile ktipeijske zveze, ki so se bile zadnjih par let malo zrahljale. deloma vsled kakovosti blaga, deloma vsled pretiranih cen. Iz Ajdovca poročajo: Dne 7. maja je požar vpepelil štirim gospodarjem v Srednjem Lipovcu, župnije Ajdovec pri Žužemberku, skoraj vsa gospodarska poslopja. Nesreča j'* toliko hujša, ker ni gospodarjev doma. l)va sta v vojni, eden mora 4><1 it i te dni, eden pa je v Ameriki. Novinec je preteklo leto napravil nekatera nova poslopja. zdaj j>a mu jih je požar uničil. Tako bo prisiljen vdrugič se zadolžiti, ako ne dobi izdatne pomoči. Zavarovani so bili le za j majhne svote. Kako naj poslopja1 popravijo! Ni gospodarjev doma,I ni delavcev, vsak ima sam delaj i**i z glavo. Vsako pogorišče je' strašno, ob vojni pa je še slraš-nejše. Iz Adlešič poročajo: V nedeljo Ki. maja smo obhajali žalostno 2uletnico. Ta dan namreč 1. 189"». je zapal v Beli Krajini, pa tudi drugod po Kranjskem, nenavadno del>el sneg. Kvo zapisek iz župne kronike z istega dne: "16. maja je bil strašen dan. Popoludne ob 1. je začelo po hudem dežju in burji silno snežiti iu drugi dan trmo imeli skoraj 1 čevelj debel siit-g. ki je skopnel šele 19. maja. Naredil je strašno škodo na drevju po hostah iu zlasti še na sad- IMENOVANJA IN ODLIKO VANJA. Imenovanje v mornarici. Fre-, ga t ni kapitan Adolf Mladič je ( iim-novan za kapitana linijske 1 bujne ladije; korvetni kapitan Simon .fernejčie je imenovan za fre-giitm ga kapitana; za mornariške- . •_r.i saperiorja VII. činovnega reda (<• imenovan moniarični žup-h . . . I mk Ivan Koršič; za višjega mor-j n.tričnega kurata je imenovan ku-| Ir; 11 Anton Jare; l'roga t ni zdrav-. dr. Viktor Slamnik je imenovan za linijskega zdravnika; mor- : narieua komisarja Ivan Košir in, •/••sip Aheiu sta imenovana«« višja umi narietui komisarja -!- raz-'! reda. I1 Odlikovani. Vojaški zaslužni 1 kri/ee vrste; stotnik 17. |**š-! P" I k a Ivan pl. 1I<»-.|>, nadporočnik ! ' 17. pp. Alfonz Kisenzopf. poroe- 1 nika 17. pp. Alfonz Ste'urjiatz iu, Hugo Stark. Isti križ /. vojno; dekoracijo; stotnik Rudolf M«-1' bi is. st'»tnik Hvgen Iiatz, pride-j I j e n In »s. pp.. poročnik Herman Kral, poročnik Anton Hofinau.1 17. |iji.. ter poročnik 2. lurs. j• I». Igna«*ij Graudovt-c. — Najviš- ' je (Mihvalno priznanje: {»oročnik ' Fran Kurent 17 pp., por«K*nik bii>.. pp. Fran Zdolšek, nadporočnik 79. pp. Karol ( uda. natlpo roenik 17. pp. Ijeou Ilassinger. nadporoeitik 7. pp. Vinko I*ot K in vsled tega se nahaja v zelo hudem položaju. — Stavbena dela pri tukajšnji novi cerkvi so v polnem teku: v kratkem s«* prične z obok a njeni cer-, kvenc ladije. Stavbeni podjetnik Darili je izjavil, da bode stavba do jene ni gotova, če ne nastopijo še kaki izvanredni dogodki iu če . 1m> mogel do jeseni preživljati delavec m potrebno hrano, katero »e- , daj kupuje od tukajšnjih doma-i činov. — V trdnjavi Przemysl je 1 bilo tudi nekaj naših faranov; do-(i aedaj se je r»glasil samo Hude iz i ujetništva, iu aieer iz Azije; piše, d* je zdrav. I, |lu» je šlo le par vaških tlečakov, katere je gnala radovednost. Cela družba je obstajala iz kakih dvajset oseb in med slednjimi je bil komaj eden. ki bi bil prijatelj preganjanemu možu. A v resnici bi It udi bilo nevarno biti prijatelj oeitega upornika proti Napoleonu, 'ki si je bil zgradil na pogorišču Revolucijo režim terorja. Ni bilo » nega. ki bi simpatiziral z Robanom sedaj, ko se ga je zopet našlo. Stari predsodki proti njemu so se podeseterili. Večina ljudi je bila mnenja, da je slaboten bojazljivee, dočim ga je smatral Pipriac za nevarnega blazneža. Nikdar še niso bile videti velikanske pečine, vedno samotne in strašne, tako odklonjevalne kot ravno ta dan. Oblačno nebo in večer brez solnčnih žarkov, sta povečala litis osamelosti. Kot nastale vsled potresa ter fantastično oblikovane oil morja, so stale granitne skale, nalik visokim stebrom. — ostanki izmrlega sveta. Človeku, ki je hodil gori po ravnini ter se veasili ozrl navzdol, se je zdelo, da gleda na velikansko jj-roblje . . . v .Vnialjuje se). \ EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR t $ (Notary Public) 4 i v GREATER NEW YORKU $ i ANTON BURGAR \ $ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. | ^ IZDELUJE IN PRESKRBUJE i j vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne- S š nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti p J ameriški državljanski papir, «laje potrebne informacije glede f g datuma izkrcanja ali iinena parnika. ^ S Obrnite se zaupno na njefja, kjer boste točno in solidno postreženL M ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov _____(IZREŽITE TA KUPON) ______ Ifi&y Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) nU?1 HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ( Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, 1 \ g ! koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. ] [j < S > V zalogi imamo tudi g ; J < Sj Novo stensko mapo cele'Evrope. ! n \ Cena ji je $1.50l !! J Q | Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih ] J j ti[ držav, kakor naprimer od Rnaije, Nemčije, Francije, , [ « m Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in ! i 'tž stane 60 centov. « p < m Naročila in denar pošljite nai ' i | Slovenic Publishing Company, i | 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. j S I Najmodernejša, I TISKARNA I "GLAS NARODA" I tsvrioje vsakovrstne tiskovine po nizkih f ik, 1 PaaAaast te tiitwn pravila. ekrv4aice, p«nfrf1. cmM M, H T-:—.*««. I I Slovenic Publishing Company, I 82 Cortlandt Street, New Tork,N. Y. I /BOJAKl. NABOCAJTE SB NA "GLAS NABODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK. Senca mecal ; C ! ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L j Jj | ' jj ' Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glae Naroda < 2! 40. (Nadaljevanje.) Ribir ne je obrnil t*-r zrl korporalu v obraz, ki je se ves uničen (s«-fb l na stol. S*-daj razumem vs<*. Mikfl f!rallon! — je r«-kla Marcela z jasnim glasom. — In ti nu> ne iiiorrs varati. Pojdi! Xehvab*žnež ^i. — ostudna stvar. — nevreden, da živiš! Tako napaden, j«* Mikel (irallon pričel proklinjatl. da je bilo proza. Kazal je svoje zobe teh namrdnil obraz. Zalezoval «;« noe in dan. prepanjal si ». kakor tu- p f T^^^^^^^B^Hj^^W di za moške <4i' gfi w ^Hl^HS brke in brad«. MK ^ V^^^H Ako t»e rabi tu M / fl^^F mazilo. zrn- 9V't m M I Bt»»jo v 6 Ve- IT7 dnilt krasni. ^ooti kakor tudi moškim kraene brke brada in uebo- jjU^^H^^H^H^HHHLi do odpadali in ne osiveli. Kevmatizom. koetibol ali trieanje v ro kah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim rane. opekline, bule. ture. kraste in erinte, potn< nOKe, kurje oči. brado vire. ozebline ▼ par dnel popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bre: uspeha rabil, mu jamčim za S5.00. Pilit* takoj p« cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČlC, IMS E. «4th St. Cleveland, Ohio ROJAKI NAROČAJTE SE N A GIjAS NARODA NAJVEČ^ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR OR2AVAH. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do jobregafsem [se prepričal, da? dospejo denarne pošiljat?« tudi seda.' zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo podiljatve ▼ sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za', pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. | Veliki vojni atlas f | vojskujočih se evropskih držav in pa koloDij- v I skih posestev vseh yelesi), 5 D Obsega 11 raznih zemljevidov, s SOtih atraneh in vaakaBtran je 104 pri 13j palca velika. J M Cena earoo 25 centov, I Manjši vojn? atlas * 1 Obeega devet raznih nmljeridor ■ mm 8 »»raoeh, vsaka gtrtn H pri 14 palcev. I Cena samo 15 centov, i Vil semljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak jI lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- |£§ bivalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod B »odi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna Š države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah innatančea naslov » ■ In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Fri več jas $ HI odjemu damo popust. I Slovenic Publishing Company, i! ^82 Cortlandt Street, New York, N. Y- 5 fe —■■■■ WWWW NAJBOLJŠA q, & gj ^ SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA? Prirejena za slovenski narod, s bo-delovanjem več strokovnjakov, je jJSS^l založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki v Oeveland, 0. dobe H iSSoC ^ ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. B. gnmpagnle Generale f raDsatlantlqae ,Francoska parobrodna družba.] Olriktu Črta do Hairi, Pariza, Švice, loomesta Ii Ljubljani »AfBOVENCI • "IAIHVCL" •'UULOMAim »MlfllMcr ■b Ara vijaka B.M'Lik* adMfll.U ■W mnaa m Hfeftgo", "Li Tomiae", "Koehiaton" in Mmutfavv Glavna agrendja: 19 STATE STREET, NEW YORK •omar Purl Ii, 0k«Mbroa«k Battdla«. Mtad parnOd odpluje j o vadmo ob aredak far prlataaflia Hnfb •t. k. m. _(j i. A s 1- .T: ::;A. :