številka
LIST ZA TELESNO KULTURO
"POLET
Ljubljana, - nedelja, 2. februarja 1964 - Cena 30 din
5
Leto XIX
R U C
IX. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
NA BERGISLU GORI OLIMPIJSKI OGENJ!
Olimpijske igre smo pričakovali.z veliko nestrpnostjo. Komaj smo čakali na sredo, ko so točno ob 11. uri slovesno odprli olimpijske igre, to največjo športno manifestacijo na svetu.
Pričelo se je tisto neugnano športno življenje, ki vzbuja veliko in spontano občudovanje. Pričela se je tako vroča borba za športni uspeh, da lahko damo prav vsem športnikom priznanje. Tistim, ki so osvojili zlate medalje in tistim, ki so kljub vsem naporom ostali pri dnu, na zadnjih mestih.
Plamti borba, odločna, športna borba, ki se ji te dni priklanja ves športni svet.
Tu je zbranih v olimpijski vasi 1350 športnikov z željami po športnih uspehih, z željami, da bi dobro zastopali svojo domovino, da bi postali prijatelji s športniki vsega sveta.
V tej veliki olimpijski družini smo tudi mi, Jugoslovani! Trudimo se, da bi prispevali svoje k veliki olimpijski misli. Tekmovalci nastopajo z zadnjimi atomi svojih moči, da bi vsem dokazali svojo veliko voljo, do športnega uspeha in svojo ljubezen do domovine, ki jo zastopajo v velikih tekmah v znamenju petih olimpijskih krogov.

Josl liieder z olimpijsko baklo, s katero je prižgal olimpijski ogenj v žari nad
areno skakalnice Bergisla
36 državnih zastav, z njimi pa še olimpijska, vihra ob vznožju Bergisla
S
■
I
■
[	udolvhj im iu onvuvui:
; V tej številki poročajo iz Innsbrucka za »Polet«: Vlado Žlajpah,
■■■nBBMMUU
mi PRIHODm OLIMPIJSKA ŠTEVILKA „P0LETA“ V POVEČANEM OBSEGE NA 16 STRANEH!
Marjan Lipar, Miro Varoga
ll!lillliliitll)IIHIPIWIIMIPi'll|iPMWiMMIWMWIMWlWIWWiWMWMIWIIIlllillMIMII!IMM	iliillW!iilllllillilliillillllllllllitilliiliilMIHIitHiMIII(WilillliHllilllliillllllij|ill!ll!IIIIIIIIIM
\AJROLJSl ATLETI V JIT*O^LAVIJI IA ^LOVLATJI
Glavna značilnost
TEK NA MESTU
Ko pregledujemo uspehe in neuspehe slovenske atletike v letu 1963 ne moremo mimo dejstva, da po vrsti zelo uspešnih let prvič beležimo prav očitno stagnacijo, ki bi jo na marsikaterem področju morali imenovati že kar nazadovanje. Številke, ki jih bomo v nadaljevanju komentarja primerjali, nam bodo to tudi potrdile, čeprav bomo morali pa z druge strani z veseljem ugotoviti tudi marsikaj pozitivnega in kopico odličnih rezultatov.
Ker istočasno z najboljšimi slovenskimi atleti in atletinjami primerjamo tudi rezultate najboljših iz vse Jugoslavije, bo potrebno reči nekaj besed tudi o naši državni atletiki in sicer tokrat predvsem o moški, že vrsto let nam služijo tablice desetorice in povprečki desetih najboljših rezultatov v posamezni panogi za eno od pomembnih barometrov razvoja »kraljice športa«. Za leto 1963 lahko v jugoslovanskem merilu ugotovimo v moškem taboru majhen napredek v primerjavi z letom 1963 - v povprečkih se je ta tekma končala z 10:8 za leto 1963. Seveda pa je take vrste napredek možno že označiti kot stopicanje na mestu, ker so bili v nekaterih panogah povprečki boljši celo v letu 1961 (6-krat!). Seniorji so v klasičnih panogah izboljšali samo rekorde na 3000 m zapreke, v skoku ob palici, metu krogle in diska.
MALO JUGOSLOVANOV V ELITI
Mesto jugoslovanske moške atletike v mednarodnem merilu je tudi po letošnji sezoni slej ko prej skromno. Edini večji podvigi so bile nekatere zmage na balkanskih in sredozemskih igrah ter nekaj rezultatov kot takih. Na evropskih oz. svetovnih lestvicah so najbolje uvrščeni naslednji atleti:
Špan 3000 m zapr.	Evropa 8	svet 8
červan 10.000 m	9	12
Lešek palica	11	—
Barišič krogla	15	—
4X400 m	16	—
4 X 100 m	16—17	—
Kolnik deseteroboj	18	—
Radoševič disk	19	—
Važič 1500 m	19—20	—
Jocovič krogla	20—21	—
Tomasovič krogla	20—21	—
MALO NOVIH, PERSPEKTIVNIH		
Lestvice sestavil: Marko Rožman
Za danes bi v slovenskem merilu vzeli za primerjavo le po-vprečke desetorice najboljših, medtem ko bi o nekaterih drugih kriterijih govorili v prihodnji številki. Razmerje povprečkov sezon 1963 in 1962 je 9:9, pri čemer tudi pri nekaterih boljših povprečkih sezone 1963 ne gre za tako imenovane rekordne povprečke. Že samo ta podatek velja kot alarmni zvonec za kvalitetno slovensko atletiko!
Kratek sprehod po panogah nam pokaže stopicanje na mestu v vseh tekih do 400 m, zaznaven napredek na obeh srednjih progah, zopet tek na mestu na obeh dolgih progah, nazadovanje na nizkih in visokih ovirah ter napredek v steeple chasu, ustrezen onemu na srednjih progah.
Rezultati sprinterjev so tudi letos kaj dvomljive vrednosti. Slovenski tekači na kratke proge so zopet enkrat na papirju boljši kot v resnici in to velja v glavnem za večino. Nesolidno pripravo sprinterjev odkrivajo zlasti rezultati na 200 m, kjer so vsi po vrsti približno za pol razreda ali cel razred slabši kot na 100 m. Majhna analiza posameznih tekačev nam kot perspektivo odkriva zlasti mlajše — Hočevarja, Pro-tiča.
Na 400 m smo dobili po zaslugi Stanovnika vrsto novih rekordov, toda rezultati tega tekača v sprintu ne obetajo nadaljnjega bistvenega napredovanja. V takih primerih ostaja večinoma le ena izbira: menjava panoge — Stanov-
Najboljši atleti Jugoslavije in Slovenije v letu 1963 100 m
10.6 Ajdič (KI)
Karasi (IP)
Pavlovič (P)
10.7	Kolnik (KI) Barbier (MS) šarič (MS) Zaletel (KI)
10.8	Muc (Br) Mikulec (Ml) Standjev (CZ) Danilovič (CZ) Andrič (P) Lovrič (D) Muškovič (SZ)
Slovenija 10.9 Hočevar (Lj)
Protič (Tr)
11.0	Pungerčič (Lj)
Lešek (Kij
11.1	Pirjevec (Tr)
Galjot (Tr) Stanovnik (OS)
Povpreček SRS 1963 10.88 1962 10.87
nik se je s spremenljivo atletsko srečo že poskušal na 800 m in nizkih ovirah. Posebno svetlih perspektiv na 400 m ni videti, kar pomeni tudi skromne obete za nekatere druge panoge.
V obeh tekih na srednje proge so slovenski tekači zabeležili doslej najboljše izide, če govorimo o večji skupini. Važič je neutrudno naskakoval slovenski in državni rekord na 1500 m, kjer smo doživeli na republiškem prvenstvu tudi daleč- najboljši tek na tej progi v vsej še ne tako dolgi zgodovini slovenske atletike.
Zopet smo manj zadovoljni z dolgimi progami, kjer je ugotovitev predvsem ta, da odličen
200 m
21.6 Pavlovič (P)
21.8	Stanojev (CZ)
21.9	Mikulec (Ml) Lovrič (D)
22.0	Šarič (MS)
Muc (Br) Karasi (IP)
22.1	Munjič (CZ)
22.2	Kovač (D)
22.3	Hočevar (Lj) Ajdič (KI)
Slovenija
22.5	Protič (Tr)
22.6	Stanovnik (OS) 22.8 Zaletel (KI)
23.0	Filipi (OS)
Cvar (OS)
23.1	Vravnik (KI) Medvešček (OS)
Povpreček 22.67 (22.70)
Cervan ob asistenci nekaterih drugih pač še ni jamstvo za to, da so te proge kvalitetne v širšem pomenu besede. Zanimanje za te teke je še vedno v upadanju in na 10 km Atletska zveza Slovenije ob koncu leta komaj sestavi deseterico najboljših, republiškega prvaka v tem teku pa sploh nimamo, ker ni bil nihče prijavljen!
Visoke ovire so po Lorgerjevem odhodu to, kar so bile tudi že prej, če smo Stanka izivzeli: ena najslabših panog slovenske atletike. Na nizkih ovirah, kjer ni nobenega ustrezno kvalitetnega zaledja ugodno preseneča Cvar in Polutnik.
Na 3000 m zapreke je deseterica zopet enkrat izredno pisana, od Špana- ki se uvršča med najboljše na svetu, preko solidnih Hafnerja in novinca na tej progi Kovača, pa tja do tistih ki niso premagali niti 10 minutne meje, ki pač ne pomeni več nikakršne kvalitete v tej panogi.
V prihodnji številki Poleta bo-bo s pregledom nadaljevali. Objavili bomo lestvice skakalcev in metalcev s komentarjem in še nekatere podatke o slovenski atletiki 1963.
400 m
48.0 Stanovnik (OS)
48.2	Grujič. (P)
49.2	Jankovič (CZ)
49.4	Kovač (D)
49.5	Rubežič (P)
49.6	Danilovič (CZ) Matič (P)
49.7	Taljat (Lj)
49.8	Bosnar (Ml) Botič (Ml)
Osti (ŽS)
Slovenija
50.6	Štajner (Br) Verbič (OS)
50.7	Cvar (OS)
50.9 Kleč (Tf)
Polutnik (KI)
50.9 Kolnik (KI)
51.1 Uranjek (Br)
51.4 Vravnik (KI) Povpreček 50.48 (50.54)
800 m
1:50.5 Grujič (P) 1:51.6 Važič (KI) 1:51.8 Rubežič (P) 1:51.9 Štajner (Br) 1:53.1 Kovač (Lj) 1:53.2 Fošnarič (Br) 1:53.9 Škreb (D) 1:54.1 Margetič (Ml) 1:54.5 Kokič (SO) 1:54.8 Žuntar (KI)
Slovenija
1:55.1 Gorenc (OS)
1:55.4 Juvan (Lj)
1:55.9 Naraks (KI)
1:56.2 Taljat (Lj)
1:57.8 Pungeršič (OS) Povpreček 1:54.5 (1:55.1)
1500 m
3:43.7 Važič (KI) 3:45.5 Šnan (Lj)
3:48.3 Kovač (Lj) 3:48.8 Žuntar (KI) 3:49.8 Červan (Mar)
3:53.2 Kokič (SO) 3:53.3 Adam (SO) 3:55.8 Miloševič (P) 3:55.7 Djordjevič (CZ) 3:55.9 Bogunovič (P)
Slovenija
3:56.2 Štajner (KI)
3:56.7 Lamut (KI)
3:56.8 Naraks (KI)
3:57.4 Hafner (Lj)
Štros (Lj)
Povpreček 3:52.1 (3:53.3)
110 m ovire
14.3	Petrušič (CZ)
14.7 Rukavina (P)
Simovič (P)
15.0	Botič (Ml)
15.1	Ivekovič (SO) Žunec (OS).
15.3	Hofman (Ml)
15.5	Kovač (D) Gospodarič (D)
15.6	Vranič (ŽS)
Slovenija
15.7	Kolnik (KI)
15.8	Brodnik (KI)
16.1	Polutnik (KI)
Novak (Br)
16.2	Lešek (KI)
16.5	Bole (Br)
16.6	Pirjevec (Tr)
16.7	Vravnik (KI)
16.8	Sluga (Lj) Povpreček 16.21 (15.87)
5000 m 14.09.6 Červan (Mar) 14:09.8 Važič (KI) 14:25.8 Bogunovič (P) 14:26.4 Farčič (P) 14:34.2 Žuntar (KI) 14:38.4 Kokič (SO) 14:41.4 Hafner (Lj) 14:47.2 Ivanovič (P) 14:47.6 Subotič (SO) 14:47.8 Pešič (P)
400 m ovire
52.5	Kovač (Ml)
53.0	Matič (P)
53.9 Cvar (OS)
54.0	Botič (Ml)
54.2 Polutnik (KI)
55.1	Kesič (P)
55.5	Rukavina (P)
55.8 Petrušič (CZ)
56.1	Stanovnik (OS)
56.2	Uranjek (Br)
Slavko Špan je letos brez konkurence najboljši jugoslovanski atlet
Slovenija
14:49.4 Špan (Lj)
14:59.6 Homan (Lj)
15:01.4 Štros (Lj)
15:13.6 Kvaternik (OS) 15:19.6 Kovač (Br)
15:28.8 Lamut (KI) Povpreček 14:51.7 (14:50.1)
Slovenija 57.3 Taljat (Lj)
58.2 Špan (Lj)
59.1	Juvan (Lj)
59.2	Hafner (Lj)
59.9 Kopitar (KI)
Hainz (Lj)
Povpreček 57.50 (56.61)
10.000 m 29:17.9 červan (Mar) 29:34.4 Farčič (P) 29:49.2 Ivanovič (P) 31:00.6 Matijevič (CZ) 31:02.6 Mihalič (P) 31:10.0 Subotič (SO) 31:18.2 Stojanovič (SO) 31:24.4 Homan (Lj) 31:32.8 Štros (Lj)
31:35.6 Adam (SO)
3000 m zapreke 8:38.6 Špan (Lj)
8:49.2 Hafner (Lj)
8:50.2 Bogunovič (P) 8:55.8 Kovač (Lj)
9:04.8 Kokič (SO)
9:14.4 Subotič (SO)
9:20.0 Djordjevič (CZ) 9:20.6 Jovanovič (SO) 9:21.2 Rakin (P)
9:22.8 Potrata (KI)
Slovenija
32:08.4 Potrata (KI)
32:53.4 Lamut (KI)
33:48.6 Verdnik (Tr)
33:48.6 Kovač (Br)
34:24.5 Male (KI)
34:28.0 Cvirn (Tr)
35:15.2 Habič (Mar) Povpreček 32:52.4 (32:42.6)
Slovenija 9:33.0 Lamut (KI)
9:38.9 Mlinarič (KI) 9:48.0 Kavčič (Lj)
9:54.1 Lorenci (Mar) 9:59.8 Gobec (Lj)
10:02.0 Ivančič (Mar) Povpreček 9:28.9 (9:33:7)
. J -:
• v ^
V VIBOI ISI ATI UTI V .II MMI.AVI.il l\ Sl OVUM II
....................................................................................Illlllllll........IMIIIi...........

TERVJL TEDNA-INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA INTERVJU TEDN
H
S
■
K
B
:
B
i
E
■
B
I
IB
:
PORAZ, KI JE RAZVESELIL...
Kanadski vratar se ni mogel načuditi. Jugoslovanski hokejisti, o katerih ni še nikdar nič slišal, so ga dvakrat presenetili. Najprej ga je prelisičil Bogo Jan z lepim golom, nhto pa mu je Tišler silovito »ustrelil« puok naravnost pod brado. Moral je po pomoč k zdravniku. Spoštljivo se je obračal proti Jugoslovanom in neverjetno zmajeval z glavo. Ujeli smo samo njegov vzklik: OK boys ...
Ob zaključku druge tretjine je k novinarski loži pridrsal Cena Valen-tar, ki je na hitro ocenil Kanadčane in igro jugoslovanskega mpštva:
— Kanadčani do tega trenutka niso poznali naših sposobnosti. Pred tekmo so spraševali, ali smo resnično premagali Švede...!! Opazil sem, da so bili kar nekako preplašeni, skoraj bolj kot mi, ki pred tekmo nismo vedeli, kako naj se zoperstavimo profesorjem hokeja. Naše
S
B
i
B
S
moštvo je igralo borbeno, pa tudi akcije so bile do-kajV, smotrno zasnovane. Mnenja pa sem, da selektorji niso najboljše sestavili reprezentance. Imamo dva dobra napada, tretji pa precej šepa. Ne vam, zakaj je moral ostati doma Mlakar in še nekateri mladi igralci Kranjske gore in Jesenic.
. Po končani tekmi je povedal svoje mnenje tudi trener Kuna:
— Mislil sem si, vse kar bo pod 15 golov, bo velik uspeh za Jugoslavijo. In poglejte ta rezultat. Čestitam igralcem!
Ob tem je vredno zapisati še en intervju. Kanadski vratar, sloviti Martin, eden najboljših na svetu, je takole ocenil Jugoslovane:
— Nisem si mislil, da bomo imeli tako trdega nasprotnika. Vaši igrajo dokaj smiselno, vendar brez potrebne hitrosti. Najboljši je bil vratar Gale, s katerim sva že postala dobra prijatelja.
TEŽAK IZPIT -V A SKUPINI
2e pred odhodom v Innsbruck Smo pisali, da bo na olimpijskih igrah sodeloval tudi naš hokejski sodnik Alber Kerkoš. Tedaj nam je sam dejal, da bi bil njegov življenjski uspeh, če bi ga določili za kako tekmo v A skupini hokejskega olimpijskega turnirja. Njegova želja se mu Je izpolnila že prvi dan olimpijskih iger, ko je Sodil tekmo med dvema težkima nasprotnikoma, Kanado in Švico. Tekma se je končala z zanesljivo zmago Kanade, o sojenju pa smo izvedeli tole:
— Jugoslovanski sodnik Albert Kerkoš je presenetil s svojim zanesljivim sojenjem in prestal svoj prvi mednarodni, olimpijski krst. Ce bo tako nadaljeval, lahko z njim resno računamo v mednarodni organizaciji hokejskih sodnikov! Tako nam je dejal eden naj več j ih strokovnjakov za sojenje hokeja in eden najboljših hokejskih sodnikov sploh, švicarski sodnik Hess. Ker je Hess tudi član vodstva mednarodne sodniške organizacije, je ta pohvala toliko bolj pomembna.
Seveda nas je zanimalo tudi, kaj mislijo o sojenju Kerkoša aktivni igralci te tekme. Kanadčani so nam takole povedali:
— Takoj po končani tekmi smo Šli k vašemu sodniku, mu čestitali In mu podarili značko naše reprezentance. Sodil je objektivno in tudi sicer zelo dobro. Zadovoljni bcmo, če bomo še kdaj igrali pod njegovo taktirko . ..
še bolj je morda zanimivo mnenje premagancev, ki se po navadi jezijo na sodnike. No, tokrat ni bilo tako. Švicarji so se po tekmi Kerkošu vljudno zahvalili za dobro Sojenje in mu čestitali k njegovemu prvemu olimpijskemu nastopu.
Vsekakor, lepa in pomembna priznanja, našemu mednarodnemu Hokejskemu sodniku!
Za Polet govori
LIDIJA SKOBLIKOVA
Navadno je za hitrostno drsanje premalo razumevanja, tako s strani gledalcev kot komentatorjev. Vsaj pri nas je tako. Tokrat smo hoteli za vsako ceno prenehati s to zmotno tradicijo in si od blizu ogledali veliko borbo v hitrostnem drsanju žensk na 500 m. Prognoze so bile soglasne: samo tekmovalke iz SZ lahko v medsebojnem obračunu prekrižajo prognoze, drugih tekmecev ni. In res je bilo tako. Tri zastopnice iz SZ na prvih treh mestih in s tem tri medalje. Takoj po končanem teku -je še vsa zadihana svetlolaska Skoblikova povedala tole:
— Ne morete si misliti kako sem zadovoljna. Oprostite, da ne boste napačno razumeli! Predvsem sem zadovoljna zato, ker smo osvojile vse tri medalje. Seveda zlato obličje Je pač samo eno In to je v mojih rokah! Lepe pozdrave Vsem ljubiteljem športa v Jugoslaviji.
Nič nepričakovanega
Smuk na olimpijski progi je bil v središču pozornosti. Vsi so pričakovali zmago Zimmermanna — in napovedi so se uresničile. Ko je bil na progi ta znani avstrijski smučar, je povsod vladala prava »električna« napetost, že vmesni čas je pokazal, da je Egon najhitrejši, ure so pokazale 39,4 sekunde, vsi ostali pa so imeli čase čez 40 sekund. No, ko je prismučal divje, drzno, a vendar lepo skozi cilj, smo na semaforu lahko prebrali čas 2.18,16. Kljub naporom, se ni nikomur posrečilo doseči ta rezultat.
Pravzaprav je tokrat težko govoriti o olimpijskem intervjuju. Zimmermanna so novinarji dobesedno napadali, da je morala priti na pomoč policija in poskušala vzpostaviti red. čeprav so vzeli v roke celo gumijevke, se jim to ni popolnoma posrečilo. Novinarji, bilo jih je nekaj sto, so oblegali, kot da bi šlo za pravo vojno akcijo. Uspeh ni mogel izostati. Nekaj desetin mikrofonov, nekaj sto foto-kamer, televizijske kamere, filmske kamere, vse to je bilo uperjeno v zmagovalca
smuka, Egona Zimmermanna. Novinarji so kar navzkriž spraševali pametne in neumne reči, vendar se je Zimmermann najprej izmikal. Dejal je:
— Kaj bi govoril, saj je za menoj še dobrih 70 tekmovalcev. Lahko se še marsikaj zgodi...
Toda, nič takega se ni zgodilo...
Zimmermann je končno spregovoril:
— Vesel sem, seveda — čeprav sem zmago pričakoval. Na treningu sem čutil, da mi proga »leži«. Garal sem, poglejte nove smuči (res so bile precej zdelane). Tvegal sem tudi precej, tu in tam je šlo po eni nogi. No, sedaj sem tu. Sneg je bil hitrejši, kot prejšnje dni — in to mi je bilo všeč!
Morda je še zanimivo, kaj so dragi rekli o njem:
Šchranz: Vesel sem, da je Egon zmagal. Sam že v začetku nisem našel prave poti in še bolan sem. Pa tudi sicer — Egon je boljši!
Lacroix:	Zmaga Zim-
mermanna je zmaga tehnike. Uresničila se je naša napoved, da Američani še niso zreli za najvišje dosežke. Po mojem mnenju
so Avstrija, Francija, Nemčija in Švica tiste dežele, ki si med seboj dele najboljša mesta na svetu.
R U C
Olimpijska beležnica
....................
R U C
NAMESTO MAMTVRANTE GOVORI SAARINEN
Ker nismo mogli zvedeti nič kaj prida novic in vtisov od zmagovalca Mantyrante, nam je pomagal pri olimpijskem intervjuju njegov trener Veli Saarinen. Brez uvoda je začel pripovedovati:
— Mantyranta je že tri leta najboljši finski tekač. Letos je v izredni formi in kar na smeh mi gre, če se spomnim napovedi svo-jih kolegov iz drugih držav, ki so trdili, da Finci in Mantyranta na igrah v Innsbrucku ne bodo videli medalj. Mantyranta je po poklicu carinik v kraju Pello na meji s švedsko. Je poročen in ima dva otroka — deklici. Ugotovil sem njegove sposobnosti, zlasti pa sem cenil njegove izredne odlike vztrajnega teka, pa čeprav ga tu in tam napade trenutna slabost. Prav zato sem sklenil pripravljati ga več let za današnji olimpijski nastop v prepričanju, da me ne bo razočaral No, danes ste se sami lahko prepričali, kdo je Mantyranta, ki mu proga v Seefeldu izredno ugaja.
Lidija Skoblikova
Težko je popisati vse trenutke velike borbe v teku na 30 kilometrov. Ko je v Seefeldu večina domačinov in petičnih turistov v hotelih in prijetnih domovih sedela še ob toplih pečeh, so veliki borci smuškega teka ogrevali svoja teiesa in se pripravljali na start. Težko je bilo reči kdo bo končni zmagovalec. Toda, ko so tekači pretekli 20 kilometrov je bilo jasno, da bo Finec' Mantyranta osvojil
SREČEN NASMEH
zlato medaljo. Na cilju ga je pozdravila večtisočglava množica navdušenih gledalcev, ki so mu naredili velike ovacije.
Kdo Si popisal, koliko novinarjev in drugih radovednežev se je zbralo ob tesnem vhodu v snežni stadion? Vse je hotelo videti mladega Finca, vsi so mu hoteli .stisniti roko, kajti biti zmagovalec na tako težki progi res ni majhna stvar. In vendar, imeli smo srečo, da smo se prebili prav do njega. Njegov trener Saarinen Veli, olimpijski zmagovalec iz Lace Plaoida 1932 v teku na 15 km nam je pomagal do olimpijskega intervjuja.
Sivolasi trener je bil seveda presrečen in takoj povedal v slabi nemščini, da njegov učenec govori samo finsko. Spet smo bili v zagati. Navalili So najprej finski novinarji, zdre-njali so se v bližini zmagovalca še švedski in norveški komentatorji in Mantyranta jim ni znal odgovoriti na nobeno vprašanje. Samo zadovoljen nasmeh, lahko bi rekli presrečen izraz na njegovem Hcu, je bil dovolj zgovoren dokaz, da je Mahtyranta z nasmeškom začel in nehal odgovarjati na vsa zastavljena vprašanja.
INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA
Ponedeljek, 27. januarja
rrihod v Innsbruck. Mesto Olimpijskih iger, ki tega videza vsaj danes še ne daje. Nekaj zastav, nekaj lepakov in fotografij po izložbah, to je vse, kar spominja na olimpijske igre. Velik vrvež je v tiskovnem centru, kjer skušajo zadovoljiti zastopnike sedme sile. Vse je namreč precej neurejeno. Stavba; b kateri so govorili, kot o devetem čudežu modernega sveta, je nedograjena. Novinarji ne vedo ne kod nekam in vsak se skuša znajti po svoje. Srečno smo le prišli do svojih dokumentov in hiteli na drsališče v »sejemsko dvorano«. Tam so naši igrah hokejsko tekmo s Kanado. Igra mačke z mišjo — tako smo krstili to tekmo še v Ljubljani, a vendar sem zelo vesel, ko lahko zapišem, da ni bilo tako. Naši so bili borbeni, igrali so dobro in rezultat 14:1 je gotovo časten poraz. Na hokejski tekmi je bilo mnogo burnega navijanja, kajti naši reprezentanti v smuških tekih, ki so prišli nalašč zato iz Seefelda, so bili glasni, kot le kaj. Na koncu smo doživeli tudi majhno presenečenje — vratar Kanade Martin, znan kot eden najboljših vratarjev na svetu, se je hotel fotografirati z našim vratarjem Gale-tom, ki je na tej tekmi branil zares dobro. s
QQO
OLIMPIJSKI
DNEVNIK
ooo

Torek,
28. januarja
Vse je v znamenju začetka olimpijskih iger. Organizatorji hitijo pripraviti še naj-
rometer, ki vztrajno leze vedno bolj navzdol. V vseh časopisih je enaka vremenska napoved: poslabšanje vremena s padavinami. V dolinah dež, v višjih krajih sneg. Organizatorji sedaj želijo samo eno — da bi ne bilo snega... Proge so pripravljene, če bi zapadel nov sneg, bi lahko letošnje olimpijske igre dobesedno propadle ...
Olimpijske igre so menda največji športni dogodek, kar jih premore moderni sVet. Vse zapisati, vse zabeležiti, vse si zapomniti, to je popolnoma nemogoče. Zgodi se vsak dan tisoč malenkosti, majhnih podrobnosti, ki pa so kljub temu včasih olimpijske sedzacije, ki porajajo občutek nečesa velikega, veličastnega.
- Pisal bom torej olimpijski dnevnik. Skromen/ stisnjen na toliko vrstic, kolikor jih premore »Poletova« stran. Skušal bom zajeti vse, kar je blo zame zanimivega in kar bi utegnilo zanimati tistega, ki spremlja olimpijske igre na televizijskih zaslonih, po radijskih poročilih, po časopisnih vesteh.
manjše podrobnosti, vendar Imajo pri tem precejšnje težavi. čeprav je zelo hladno in .čeprav sije nad . Innsbruckom lepo pomladansko son-če, je kljub temu zavladala majhna panika. Meteorologi jo namreč napovedali sneg! In res, ogledali smo si ba-
No, v trenutku, ko pišem ta dnevnik, je nebo nad Inns-buckom popolnoma jasno, živo srebro je krepko pod ničlo, na visokih vrhovih okoliških gora je videti prižgane luči v visokogorskih hotelih. Jasna, mrzla noč je...
pijskih igrah. Javno so publicirali tudi ultimat FIS organizaciji češ, da letošnje olimpijske igre nimajo prav nič skupnega z olimpijsko idejo. Prav zaradi številnih poškodb zahtevajo v od olimpijskega komiteja, naj spremeni proge, kajti take, kot so, so do-
stopne samo za svetovne mojstre. Seveda pa tako tekmovanje nima nič skupnega z olimpijsko mislijo, kjer je prvi namen sodelovanje, drugi pa čimboljši uspeh. In res je — sodelovanje na letošnjih igrah v Innsbrucku pomeni za povprečne tekmovalce tudi smrtno nevarnost. To res ni olimpijsko! Ni čudno, če smo videli tudi članke v tukajšnjem tisku z naslovi: Od odprtem grobu mladega Avstralca...
Sreda,
Olimpijske skrbi pa se ne vrtijo samo okoli snega. Vedno več je načelnih pripomb na letošnje igre in vedno več je hudih in odkritih kritik. Slišimo takele ocene: Innsbruck je bolnišnica, ne pa olimpijsko mesto. Ali: 2 mrtva, 6 težko poškodovanih, 6 lažje poškodovanih, to je tragičen uvod, kakršnega še ni bilo na nobenih olim-
29. januarja
Pričele so se olimpijske igre! 55.000 gledalcev je prišlo ob vznožje skakalnice na Bergislu in navdušenje je bilo veliko. Svečani ceremonial je namreč organizatorjem v celoti uspel, vse se je izteklo natančno, do sekunde. Otvoritveni spektakl je bil tipično avstrijski, vse je bilo v tirolskih narodnih nošah in ko se je prikazala ob izteku skakalnice avstrijska reprezentanca so igrale koračnice, ki jih je' zložil — kdo drug, kot Strauss ...
Zagorel je olimpijski ogenj. Nekdanji avstrijski tekmovalec v alpskih disciplinah Josl Riedl se je počasi povzpel na svečano tribuno, kjer je ob popolni tišini prižgal olimpijski ogenj v veliki, umetniško izdelani žari. Zanimivo je, da so ob otvoritvi posvetili minuto molka tudi tekmovalcem, ki so našli smrt na olimpijskih terenih okoli Innsbrucka, še preden so se pričele letošnje igre.
Innsbruck se je spremenil, lahko bi rekel, skoraj čez noč. Postal je olimpijski. Vse službe, od tiskovne, pa do prevozov, so začeli delovati mnogo bolje, kot v dneh pred igrami. Ni vse popolno, pa vendar zadovoljivo. Takoj po tem, ko so se zvrstili svečani govorniki — od predsednika olimpijskega komiteja Brudagea, pa do predsednika Avstrije dr. Scharfa, se je pričela tudi velika tekmovalna mrzlica.
V dnevnik današnjega dne naj napišem tudi to, da so Jugoslovani poželi ob otvoritvi odobravanje množice. Zatem sem jih videl tudi na hokej tekmo ZDA: SZ, kjer so bili vsi navdušeni nad igro SZ. Vsi naši reprezentanti so dobro razpoloženi, pesimisti so le člani hokejske ekipe, ki pravijo o sebi, da so najslabše moštvo na olimpijskih igrah.
Olimpijski ogenj je prižgal nekdanji svetovni prvak v alpskih disciplinah Josl Rieder, To je bi! najbolj slovesen trenutek v areni velike skakalnice v Innsbrucku v okviru programa otvoritvene svečanosti IX. zimskih olimpijskih iger
Četrtek, 30. januarja
Pogled v areno skakalnice Bergisel ob olimpijski prisegi. Pozdrav zastav nastopajočih držav, v ozadju postrojeni tekmovalci
Danes je bil velik športni dan. Prireditev, takih, ki jih človek vse življenje ne more pozabiti, na pretek. Potem, ko smo včeraj gledali izredne izvedbe v drsanju parov in obenem dejali, da smo morda videli najlepšo točko olimpijskih iger, smo danes čpet polni vtisov in presene-‘:čenj.
Predvsem — to je prva in bistvena ugotovitev, lahko smo zadovoljni z nastopom naših olimpijcev v Innsbrucku. To, kar so pokazali danes, povsem opravičuje vse zaupanje, ki smo jim ga dali, preden so odšli na olimpijsko prizorišče.
Naj začnemo pri Lakoti. V konkurenci 92 najboljših alpskih smučarjev na svetu, ki so se danes pomerili na izredno težki progi (ledeni) s Tatscherkofla, je osvojil od-
lično 29. mesto! Lakota je sicer zamudil dragocene sekunde na raznih delih proge, vendar mu lahko k temu uspehu čestitamo. Za zmagovalcem je zostal približno 8 sekund, štejte do osem, in videli boste kaj to pomeni. Le nekaj malfh trenutkov ...
Vesele in zadovoljive vesti so prišle tudi iz Seefelda. Naši tekači, za katere smo bili največji pesimisti (mnogi so jih že vnaprej uvrščali prav na zadnja mesta), so se odrezali mnogo bolje, kot smo pričakovali. Cveto Pav čič je bil 44. Seljak pa 45., kar pomeni, da sta bila na koncu druge trejine nastopajočih tekmovalcev. Uspeh, ki ga nismo pričakovali! Pri tem naj povem, da je Cveto Pavčič tekel nekaj kilometrov z eno samo palico ...
No, ta burni dan naj zaključimo s hokejisti. Igrali so z Avstrijo in izgubili 6:2. Zmaga Avstrijcev je previsoka in gre predvsem na račun slabe igre naših v prvi tretjini. Zanimivo je, da so naši reprenzentanti igrali vedno bolje, bolj ko je šlo proti koncu.
je bil Ludvik Zajc. ki je skakal lepše in tudi dlje od vseh ostalih Jugoslovanov in si priboril mesto, ki je zadovoljivo, nikakor pa ga ne moremo oceniti kot uspeh.
Vsi so bili mnogo slabši kot na treningu. Le Zajc je skakal v vseh treh serijah 72 m, Jemc, Eržen in Oman pa so bili precej krajši, med 65 in 70 m. Eržen je v drugi seriji celo padel in tako je prišlo do nepričakovanega neuspeha. Zajc je bil najboljši na 39. mestu, Oman 47., Jemc 49. in Eržen 50, Za Erženom sta se uvrstila samb še dva skakalca .. . Vse to nam dovolj zgovorno govori o tem, da nastop jugoslovanskih skakalcev v Seeieldu res ni uspel ...
V tem srečanju najboljših skakalcev, ki je bilo dramatično do zadnje sekunde, je zmagal Kank-konen, ki si je z zadnjim skokom priboril zlato medaljo. Engan ih Brandzaeg, oba Norvežana, sta se morala zadovoljiti s srebrno ih bronasto medaljo.
Sobota,
I. februarja
Petek,
31. januarja
Ta dan smo vsi nestrpno pričakovali. Na sporedu je bil namreč nastop svetovnih mojstrov smučarskih skokov. Na startni listi za skoke na 70-metrski skakalnici je hilo 54 skakalcev. Med temi so bili tudi štirje. Jugoslovani — Oman, Jemc, Eržen in Zajc.
O naših skakalcih smo že pred olimpijskimi igrami dobili kar zadovoljive vesti. Na skakalnici v Seefeldu so skakali tudi po 75 m daleč. Padcev ni bilo in smo računali, da bodo prav skakalci med tistimi člani jugoslovanske olimpijske odprave, ki bodo poželi največ uspeha.
Zgodilo pa se je drugače. Kljub optimizmu, ki je vladal v našem taboru, še tik pred nastopom, so bili naši tekmovalci — odkrito povedano, med najslabšimi, kar jih je nastopilo na tej tekmi. Izjema
V Lizum gledalci radi po: ujejo. Obetajo si namreč, da bodo taih razen prireditev videli tudi šaha Rezo Fahlevija in Farah Dibo, kj tam stanujeta in se vsak dan učita tudi smučarskih spretnosti. Skrbita za svojo popularnost, vendar pa se jima ne posreči zasenčiti olimpijskih tekmovanj, čeprav Imata očiten namen ...
Danes je bila v Lizumu tekma v slalomu za ženske. Proga je bila res težka, toda nihče ni pričakoval takih dram. Padci, odstopi, jok ...
Vslalomu žensk so Avstrijci zaman čakali na svoj triurni, kajti njiho vedini adut Trsudl Heoher je pristala v globokem jarku ob progi. Triumfirale so Francozinje ali točneje povedano družina Goit-schel. Obe sestri, Christine in Ma-
rielle, sta pobrali dve medalji, zlato in srebrno, tretje mesto pa je
ostalo za Američanko Sauberg.
Med vsemi temi sta bili rudi dve Jugoslovanki. Krista Fanedl je bila previdna in počasna, razen tega pa so jo še diskvililicirali. Naša druga tekmovalka Majda Ankele jC bila precej »divje« razpoložena, kar je povzročilo tudi dva huda padca v prvem teku. Majda je V drugem teku popravila zamujeno in z izredno hitro vožnjo dosegla odličen čas 51.54, kar ji je prinesi^ odlično 13. mesto v drugem teku in 23. v kočni uvrstitvi.
Današnji dan naj zaključimo z veselo novico o zmagi jugoslovanskih hokejistov nad Italijo s 5:3.
WIMIMMHItHII|IBlM|||||||fliiM|||j||||||||||t||[||[||||||)||||BH|M^^^	.............

VELETRGOVINA, LJUBLJANA BEŽIGRAD 6
Specializirano trgovsko podjetje z usnjeni, gumo, plastičnimi masami, tehničnim tekstilom, zaščitnimi sredstvi, plastično, usnjeno, tekstilno in kovinsko galanterijo. Telefonska centrala uprave: 32-394, 32-470, 30-066

IIIHII!l!!IIIWnillli!llllll.lWIII!ll!liHl!llt||l!»|;
HII[l»l«lllllllllllllll|IIIIIBIII[lll!l|lillillMlli)||l«M	.....
---- d
^ R U C ^
Most Evrope ob slovesni otvoritvi
V	tem labirintu zmešnjav navsezadnje ni nič čudnega, če ti pred nosom zapro za-
- porniče, ki ločijo Innsbruck od olimpijskega naselja. Vojaki stražijo vse dohode k posameznim stavbam v olimpijski vasi in če nimaš potrdila z vsemi mogočimi in nemogočimi pečati in podpisi, ostaneš lepo zunaj. Tri metre visoka žična pregrada je nekakšen simbol strogega režnna, ki vlada te dni v modernem olimpijskem babi-lonu.
Hoteli smo obiskati naše olimpijce in prijazni, toda strogi vojščak avstrijske vojske nam je vljudno pokazal pot v restavracijo. Za pultom so se gnetla prijazna in prikupna, toda zelo odločna dekleta. V tem trenutku so jih »napadli« novinarji vseh petih celin, toda spet kdor ni imel posebnega potrdila je ostal zunaj. Pomagalo ni nobeno prigovarjanje in nobena prošnja — dekleta so nam v vseh svetovnih jezikih zelo jasno in razumljivo povedala. da.so vrata za nas -zaprta!
V	tem trenutku smo od . daleč zagledali naše tekmovalce m zaprosili eno od »trdosrčnih« deklet naj vendar nekaj ukrene, da bomo prišli skupaj. Proti pričako-yanju je kar se da hitro odhitela v olimpijsko vas in pripeljala tekmovalca, ki je
mOP P OLIMPIJSKO VAS
PREPOVEDAN!
ZA SMUK PROGO SAMO 50 ODSTOTKOV SPOSOBNIH
Ta dan smo srečali na ulicah Innsbrucka našega znanega smučarskega funkcionarja iz Maribora, Dušana Senčarja. On vse ve! Najprej nam je izročil vabilo za FIS A tekmo žensk na Pohorju, potem pa je zdrdral plaz vseh novic s proge na PatscherhOflu. Pozna tekmovalce, funkcionarje, novinar, je in tudi vratarje, ki spuščajo ljudi v športne arene. Čeprav je bilo strogo prepovedano voziti se po progi, se je Senčar znašel v družbi svetovnih alpskih kanonov in z njimi po dolgem in počez »ovohal« progo z vseh strani.
Izvedeli, smo za mnenje tudi drugih strokovnjakov za snmk, da je proga sicer res težka, vendar primerna za olimpijske igre. Seveda pa je lahkomiselno s strani posameznih tekmovalcev in nacionalnih zvez, da starttajo smučarji, ki za tak nastop niso doVolj sposobni. Kaže, da bo držala ugotovitev, da
zval prisotne novinarje naj vprašajo kar jih zanima. In začelo se je ...
Najprej običajna vprašanja in običajni odgovori. Vse v zelo vljudnem tonu in brez 'vsakršne zadrege, čim bolj pa se je konferenca bližala koncu, tem bolj so ppstali novinarji radovedni. Prav za zaključek je neki ameriški novinar vprašal:
— Na kongresu olimpijskega komiteja v Innsbrucku je predsednik Brundage ostro kritiziral tudi. pojave neama-terizma, ki nimajo nič skupnega z olimpijskimi igrami. Zanima me, oe je s tem mislil tudi na SZ?
Radoveden Američan je za svojd diplomatsko vprašanje prejel 1 tudi diplomatski odgovor. Jurij Mašin mu je Odgovoril:
— Gospod Brundage. je pred nedavnim obiskal SZ in se lahko sam prepričal kako je z neamaterizmam v SZ. Tedaj ni imel nobenih pripomb in ne vem zakaj bi jih imel danes ...
Prijazen in odločen »sorry« v olimpijski vasi - Kovček, ki potuje v Dortmund namesto v Innsbruck - Ali so tekmovalci lahkomiselni - Ali je v SZ olimpijski neamaterizem? - čez štiri leta nasvidenje v Grenoblu - Olimpijsko-tirolska predstava ob otvoritvi
KAJ VSE SE DOGAJA V OLIMPIJSKEM MESTO ?
bil oblečen v dres, zelo podoben jugoslovanskemu, že po prvih besedah se je izkazalo, da je tekmovalec, ki je pričei z nami prijazen pogovor v angleščini, doma iz daljnega čila. Pomoto smo izgladili * prijaznim »sorry« in poprosili prvega uradnega šoferja.
da nas je odpeljal nazaj v mesto. Ostali smo praznili rok!
NOVINAR ŠPORTA BREZ KOVČKA
Med potniki za Innsbruck se je znašel v ekspresnem vlaku tudi novinar beograjskega Športa, Nedelijkovid. Na znanem 'železniškem križišču St. Veit, je postalo zanj potovanje v olimpijsko mesto usodno. Ko Je prestopil iz vagona v vagon in pomagal svojim kolegom, je pri tem pozabil na svoj kovček, ki je romal namesto v Innsbruck, v Miinchen. Ko smo se že bližali glavnemu mestu Tirolske, je hotel povabiti svojo družbo na majhno zakusko, toda presenečenje je bilo sila neprijetno. Kovčka, v katerem je imel mož zlato rezervo (konzerve), ni . bilo več! V času, ko to pišemo, Vemo samo to, da! je kovček brez vize prestopil, avštrij-sko-nemško mejo in se odpeljal proti Dortmundu. Da je bila mera polna, je v Tiskov-nem' centru izvedel, da ni hiti uradno prijavljen in zato .hirna, možnosti solidno, opra-vm svojo novinarsko nalogo, če se nekoga loti smola ...
samo 50 odstotkov olimpijskih tekmovalcev obvlada svoje smuči na progi za smuk od starta do Cilja.
Kljub temu pa so predlagali, da bi postavili ob progi večje kupe sena in več vrat, da bi bil smuk počasnejši.
DIPLOMATSKO VPRAŠANJE — DIPLOMATSKI ODGOVOR
Morda je bil v torek 28. januarja najpomembnejši dogodek pred začetkom olimpijskih iger, tiskovna konferenca, katero so sklicali vodstvo in tekmovalci SZ. V Uradnem biltenu, ki so ga prijeli vsi novinarji je bilo zapisano: Ob 11.30 boste v olimpijski vasi zvedeli vse kar želite slišati o olimpijcih iz SZ.
Velika dvorana zabaviščnega prostora je bila skoraj polna. Ižkazalo se je, da hočejo zastopniki sedme sile zvedela čim več o sovjetskih tekmovalcih, o katerih- je bilo med drugim tudi zapisano, da bodo nabrali največ medalj. Spregovoril je vodja sovjetske delegacije, Jurij Mašin, ki je uvodoma poudaril, da. so se sovjetski tekmovalci in vodstvo odločili za tiskovno konferenco pač zato/ ker., večkrat pišejo novinarji o njih vsemogoče, kar ustreza ali neustreza resnici. Spreten tolmač — uradni član sovjetske delegacije je sproti prevajal v nemški in angleški jezik, tako da je bilo večini vse in o vsem jasno. Ob koncu je Jurij Mašin, po-
DRAMATIČNO
GLASOVANJE
Drugi dan olimpijskega kongresa je bila na dnevnem redu ena najpomembnejših točk dnevnega reda — kje bodo prihodnje X. zimske olimpijske igre. Pričakovati je bilo, da bodo imeli vsi kandidati težko delo in ni nič čudnega, če so novinarjem prepovedali vstop na to sejo olimpijskega kongresa. Za naslednje zimske olimpijske igre leta 1988. so kandidirali: Kanadčani (Calgary), Francozi (Grenoble), Finci (Lahti), ZDA (Lake Placid), Norvežani (Oslo) in Japonci (Sapporo). V propagandi za uresničitev svojih namenov so bili še posebno prizadevni Kanadčani, Francozi, Finci in Japonci. Vsi ti so po vsem svetu poslali prospekte, lepake in podoben propagandni materijah
Glasovanje o tem, kje bodo X. zimske olimpijske igre le-ta 1968 je bilo prav dramatično. V prvem glasovanju je dobil največ glasov Grenoble in sicer 15, za njim Calgary 12, Lahti 11, Sapporo 6, Oslo 4 in Lake Placid 3 glasove. V drugem glasovanju so ostali samo še trije kandidati in sicer: Calgary je dobil 19 glasov, Grenoble 18, Lahti pa 14. V zadnjem, tretjem glasovanju je bila borba samo še med Kanadčani in Francozi. Izid je bil zelo tesen — za olimpijske igre v Grenoblu je bilo 27 glasov, za Galgary pa samo 24. Torej, nasvide-
nje čez 4 leta v francoskem Grenoblu!
VSE V ZNAMENJU
OLIMPIJSKIH KROGOV
Ce' zna kdo ižkeristitd olini-i pijske igre, potem, so to prav gotovo trgovci. Sicer pa po-, vejmo odkrito: Innlbruck si i je z; IX. zimskimi olimpijskimi igrami še bolj utrdil turistično ime, heoziraje se na zlate, srebrne ali bronaste medalje ali pa na one, za katere se ne bo nihče zmenil, razen elektronska ura. Trgovina cvete danes bolj kot kdajkoli prej!
Kratek sprehod po mestu.
Trgovine so poldne olimpijskega kiča, povsod opaziš olimpijske kroge, celo tam, kjer bi človek najmanj mislil, da vrednotijo olimpijsko misel. Za trgovino ni važno ali je sneg, ali dežuje, če najbolj ji godi trenutno spomladansko vreme, ‘ki je najbolj primemo za tujega turista, da zapravlja težko valuto. Spominkov je kolikor hočeš vendar v najrazfličnejših oblikah. Za drage denarje lahko kupiš svilene rute, dragocene preproge, kozarce najrazličnejših oblik in velikosti, pepelnike in puloverje, denarnice, vžigalnike, zapestnice in celo olimpijsko vino v buteljkah ... vse opremljeno z olimpijskimi krogi. V nekem tukajšnjem listu je pričel izhajati tudi kriminalni olimpijski roman, z Vsemi elementi te vrste čtiva —
umori, strastno ljubeznijo, ponarejevanje denarja... To je komercijalni del amater- ■ ske olimpijske ideje, ko avstrijski šiling neusmiljeno poje gvojo vižo!
1350 OLIMPIJCEV V ARENI BERGISLA
Sreiia, 29. januarja 1964 je pomenila za Avstrijo 1 velik prazni^. 2e v zgodnjih jutranjih urah, ko je še mrak pokrival ulice Innsbrucka, je mesto zaživelo v olimpijskem utripu. Iz vseh koncev je ob reki Inn hitelo pod olimpijsko skakalnico staro in mlado obeh spolov, da nebi zamudili najslovesnejšega trenutka, otvoritve IX. zimskih olimpijskih iger. Policija je bila na nogah, treba je bilo nadzorovati vse dohode, kajti vrvež je bil takšen, da je človek podvomil, če bo vse steklo tako kot je treba. Reke gledalcev so ure pred začetkom slovesnosti napolnile tribune okrog skakalnice in vse je bilo nared dobro uro pred otvoritvenimi akordi tirolskih fanfartstov. Ne bomo popisovali podrobno kako je potekal ves ceremonijal, povedati hočemo le najbolj značilne odtenke tega dne. Ko so bili zbrani v areni pod skakalnico vsi letošnji udeleženci — 1350 tekmovalcev in 2880 funkcionarjev iz 36. držav je zavladala popolna tišina. Sledili so nepozabni trenutki, višek pa je bil, ko je zažarela olimpijska žara.
VREDNO JE BILO ZAPISATI...
Ob takšnem dogodku je prav gotovo vse polno obrobnih malenkosti, ki pa vendar vzbujajo naše občudovanje, začudenje ali priznanj^. V naši novinarski beležnici je ostalo zapisano:
— Medtem, kg so vse šola v Innsbrucku ostale današnji dan prazne, rektor tukajšnja univerze pa ni dovolil prekinitve rednih predavanj.
— V slovesnem defileju tekmovalcev je imela Danska le dva predstavnika, Indija pa samo enega, ki je moral nositi zastavo. Spomnili smo se na Coubertinov izrek:	Glavni namen je
sodelovati na olimpijskih igrah...
— Od vseh tekmovalcev so bili najelegantnejši olimpijci SZ, vsi v tjulnovih krznenih plaščih in pokrivalih. Razen domačih tekmovalcev, so poželi največ aplavza. .	}
— Olimpijski defile je bil tudi prava modna revija, saj so se ekipe kar kosale med seboj, katera bo lepša in čim modernejše oblečena. Z zelo uspelimi športnimi kroji so ugajali tekmovalci Poljske, Švice in Japonske.
— Vsi. so prikorakali v istem taktu številnih godbenikov na pihala v narodnih nošah, le za domačme so ubrali posebno Straussovo melodijo, kar je bil tudi znak za spontano spremljavo gledalcev.
P

^	:• fr
............. -i
Reprezentantke SZ med tiskovno konferenco v olimpijski vasi
«l!ll!l!ll!lllllliHliiiillill!NI!!iiil!iillllll!!t!il!IU!i:iil»i!!!!«l!«HIIIH!MHn!inillHinilillillM^
C PRIJA A
VAM NUDI: montažne plavalne bazene raz- 0 nih velikosti, kompletne s filtrskimi napravami. Bazeni so zelo primerni za šole, športna igrišča, stanovanjske skupnosti, domove oddiha, za turistična področja itd.
OPREMLJA: kompletne telovadnice, športna in otroška igrišča, camping in park prostore. Dalje izdeluje rekvizite za lahko in težko atletiko, olimpijske ročke, startne bloke, krogle in ročke raznih velikosti, »Canvase«, mize za namizni tenis, »Reuther« deske, rokometne gole, koše za košarko, lokostrelstvo, podvodne puške, klopi za parke itd.
mi
......................................HIBI.................................
l!lllllllll!lll!l!!l!l!il!liilll!lflll!l!!ll!llll»llll!!llli!ll!lll«lllin!li:ffl
Nasi of.niPi.Hi oc i:\.ir.ii:io - naši oi i.hpi.h i o<i:\.iiii.io

Peter Lakota: solidna uvrstitev
LAKOTA VOZIL PO NEZNANI PROGI - CVETO PAVČIČ Z Z ZLOMLJENO PALICO DOSEGEL SKUPAJ S SELJAKOM ZELO SOLIDEN REZULTAT - HOKEJISTOV SE LOTEVA MALODUŠJE
TRENER PAVČIČ ZADOVOLJEN
Pred tekom na 30 km je bilo v taboru naših tekačev precejšnje znemirjenje. Vedeli smo samo to, da bodo na težki progi v Seefeldu nastopili Kobentar, Seljak in Cveto Pavčič. Bili so pred težko odgovornostjo, saj so se zavedali vseh tistih pesimi-stičnih napovedi že doma in ki jim še danes na igrah v Innsbrucku zvenijo po ušesih. Trener Janez Pavčič je bil še najbolj zaskrbljen. V zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo v Seefeldu skoraj 20 stopinj pod ničlo, je še enkrat pregledal progo na najtežjih mestih, otipal sneg in povedal fantom kako je treba mazati. Tik pred startom je Seljak oh leseni pregradi, kamor ni smel nihče stopiti razen tekmovalcev in tehničnega vodstva, še zadnjič pregledal smuči, preskusil trdoto snega — proga je bHa močno ledena, in obljubil, da bo zastavil vse sile za čim lepši rezultat. Spustil še
je na progo in na raznih mestih so ga vzpodbujali domačini pa tudi redki turisti z vzklikom: Ea, ea, ker so bili prepričani, da imajo pred seboj nordijskega zastopnika.
Cveto Pavčič, je bil ves čas dobro razpoložen in se je po 10 km znašel na odličnem 35. mestu. Za uvod kar lepo. Kobentar mu je uspešno sledil in vse je kazalo, da bodo naši trije tekači pripravili lepo presenečenje, čeprav ne kakšne posebne senzacije. Pozneje se je položaj nekoliko spremenil.
— Cveto Pavčič je kmalu polomil krplje na palici, pozneje pa se ga je lotila tudi slabost, ki mu je preprečila precej lepši rezultat.
— Kobentar je na 17. km zlomil smučko in tekel vse do 22 km z precej zmanjšano hitrostjo, posebej v strmih smukih, kar je Kobentarjeva domena. Pri 22 km ga je srečal eden izmed . finskega spremstva in mu ljubeznivo zamenjal zlomljeno smučko z novo. Kobentar je sicer po-
dvojil svoj tempo toda -zamujenega ni mogel nadomestiti.
— Seljak bi lahko tekel še bolje, če mu ne bi delali preglavice nenadni prehodi na nekaterih mestih, zlasti tam, kjer so divji smuki prehajali v vzpone.
Po tekmi je bil še najzgovornejši trener Janez Pavčič. Takole je ocenil tek na 30 km in vsakega Jugoslovana:
— Zelo sem zadovoljen. Preden smo dopotovali iz domovine smo vsi točno vedeli kaj lahko dosežemo. Današnja tekma pa je pokazala, da so fantje tekli bolje kot sem lahko upal in s tem izpolnili svojo nalogo. Cveto je v Zakopanih (kjer je bilo svetovno prvenstvo) zaostal ni isti progi za zmagovalcem 18 minut, danes pa le dobrih 11. če ga ne bi zalotila kriza, bi bil gotovo še za nekaj mest boljši. Kobentar je zlomil smučko in zato je vsak komentar odveč. Morda le pohvala njegovi požrtvovalnosti! Seljak je tudi izpolnil pričakovanja. Tako
momjM?
0 A M ME!
smo se uvrstili ne v zadnjo tretjino, temveč v drugo. To je že uspeh! če primerjamo moči vseh zbranih tekačev, potem lahko pričakujemo tudi v teku na 15 km zadovoljive rezultate — morda še boljše kot danes ...
NAŠI HOKEJISTI PESIMISTI
Na hokejski tekmi A skupine SZ : ZDA so bili navzoči tudi naši hokejisti. Srečali smo jih na tribuni za novinarje kamor redno zahajajo, kadar so prosti. Izkoristili smo priložnost in jih po uspešnem porazu (neverjetno toda resnično!) s Kanado zaprosili za kratek intervju.
Najprej je govoril Tišler.
— Slabi smo, slabi! Poglejte kako igrajo drugi. Kaj pomaga vsa borbenost, če v moštvu nekaj škriplje...
Za njim se je oglasil Smolej.
— Ne vem kako bo šlo? Lepo bi bilo, da ne bi bili zadnji.
Se najbolj je bil zgovoren Valentar.
— Prepričan sem da bomo zadnji. Saj vidite, ne gre nam tako kot sicer znamo!
Ne razumem zakaj takšno malodušje ...
Spregovoril je še trener Kuna:
— Naši igrajo slabo. Ne vem kje tiči vzrok. Treba se bo potruditi, da ne bo mo zadnji. Sicer pa poglejte kako igrajo Rusi. Vsi so dovršeni drsalci in odlični v igri s palico. Odlikuje jih neverjetna kondicija. Praktično so nepremagljivi. To bo borba, ko se bodo moji rojaki srečali z njimi. Malodušja ne poznajo, pa čeprav bi se srečali s samim vragom! Njihova disciplina je železna. Začeli so igrati tudi bolj trdo, kar pomeni, da so prevzeli nekaj specifičnih lastnosti kanadske igre. Težko jih je premagati.
Se naša pripomba po tekmi Jugoslavija : Avstrija.
Spomnili smo se na besede trenerja Kune in ugotovili, da so naši malodušni, večkrat po nepotrebnem zbegani, posamezniki ne spremljajo akcij soigralcev. Po nepotrebnem smo zapravili številne priložnosti za gol zlasti v prvi in drugi tretjini. Prav
lahko se zgodi, da zaradi teh pomanjkljivosti lahko izgubimo srečanje tudi proti slabšemu tekmecu. Kar neverjetno je, če se spomnimo na sicer borbene Jeseničane, ki so na domačih tleh včasih pokazali kvalitete zrelega moštva, tu pa večkrat odpovedo.
DVA DNI PREPOZNO
Lakota je dosegel velik uspeh. Med elito sveta je dosegel 29 mesto. Ko se je pri-smučal v cilj, smo ga seveda vprašali, če je zadovoljen. Kar nekoliko grdo je gledal izpod čelade in dejal:
Morda nekoliko čudno vprašanje — saj enostavno moram biti zadovoljen. Kaj mi drugega preostane! Povedati pa je treba, da to ni vse kar zmorem. Bili smo
kar precej na treningu, naredili pa smo usodno napako. V Innsbrucku smo se znašli najmanj dva dni prepozno. Medtem, ko so drugi tekmovalci trenirali že več dni, sem jaz lahko samo enkrat v redu prevozil progo. Prvi dan smo zaradi zamude vlaka ostali brez treninga, drugi dan ni bilo treninga zaradi smrti avstralskega smučarja in ..., saj sami veste, kaj to pomeni. Tako sem danes vozil kar na pamet in seveda nisem zadel najkrajše pota, ker je enostavno ne poznam, če bi imel dva dni več treninga na olimpijski progi, bi skoraj zanesljivo zmanjšal razliko med prvim in menoj za dve sekundi. To bi seveda pomenilo tudi nekaj mest navzgor.
Tako vidite — sem zadovoljen, pa nisem ...
Jugoslovanska reprezentanta v smučarskih tekih Cveto Pavčič in Roman Seljak po prihodu v cilj v teku na 30 km v Seefeldu
NAŠI OI.IH 1*1.M I 0< LN.J| .IE.H> - VAŠI OI I>ll>I.M I OLI VU .II IO -
. ' '	~~“ fk .... ig
	


■ iai- -

- --






Zakaj na tekmi ne gre?
Kadar si človek obeta dober konec, takrat žal takšen občutek večkrat nima trdne osnove. Tekma na 70-metrski skakalnici v Seeteldu je imela neverjetne zaplete, nam Jugoslovanom pa je prinesla slabo voljo. Naši so v celoti zatajili! In to talko, da kar verjeti ne moremo. Sicer pa naj kar sami skakalci razložijo svoje občutke.
BOŽO JEMC — Čimbolj se trudim, vedno slabši sem! Zdi se mi, da smo preutrujeni. Trener nas vsak dan podi, da res ne vem, če je to prav in pametno.
PETER ERŽEN — Dovolite mi, da nič ne rečem, saj šem preveč razočaran ...
MIRO OMAN — Cim manj sem na skakalnici, tem bolje se počutim. Utrujen sem! Na Veliki skakalnici na Bergislu bi najraje samo uradno nastopil, brez treninga, ki bo te dni vsak dan na sporedu.
LUDVIK ZAJC — Čimbolj se trudim slabše mi gre! Vse Skupaj ni nekaj v redu.
In še naša ocena: povsem nerazumljivo je, kako more tekmovalec čez noč pozabiti, kar že dodobra obvlada in zna? Začeti bo treba spet znova! Seveda v drugih, bolj popolnih pogojih, bolj smotrno, z večjo disciplino, resnostjo in doslednostjo.
VELIKO ZANIMANJE ZA ŠLIBARJA
Pri vsem tem polomu, če smemo tako reči, nas vendar nekaj razveseljuje. To je, Šlibarjev rekord Obersdorfa, ki še vedno roji po glavah radovednih novinarjev. Kjerkoli se pojavi jugoslovanski novinar, povsod ga sprašujejo, kaj je s Šlibarjem, kako to, da ni prišel v Innsbruck in če bo še sploh kdaj nastopil. Neki kolega iz Berlina je bil še posebej radodaren z vprašanji. Rekel je takole:
— Vaš Šlibar je prinesel slavo skakalnemu športu. Verjemite mi, nikdar ga ne bomo pozabili.
Pogled na cilj v Seefeldu z ogromno desko za registracijo rezultatov smučarskih tekačev
OLIMPIJSKI MOZAIK
j VEC PROSTIH POSTEU KOT SNEGA
Na veliki olimpijski preizkušnji preteklega leta v Innsbrucku so sodelovali tudi trije predstavniki iz Mongolije. Mongoli za olimpijske igre fliso bili pripravljeni in tako so bili organizatorji nemalo presenečeni nad »invazijo« Mongolcev ob pričetku olimpijskih iger. V Seefeld je namreč dopotovalo kar 15 Mongolov. Kljub temu, da je potekel prijavni rok, so jih le nekako spravili pod streho, Saj hudomušneži pravijo, da je v Seefeldu več prostih postelj kot pa snega.
TUDI LASNICA LAHKO USODNA
Kljub temu, da je ledena ploskev v velikem Lednem
stadionu v Innsbrucku res vzorno urejena in negovana, nastopajoči umetnostni drsalci ob prvih korakih kaj nezaupljivo gledajo po ploskvi. Tako je bilo tudi na tekmovanju dvojic. Dvojica iz SZ Belousova in Protopopov sta ob ogrevanju skrbno pregledala ledeno ploskev, če ni morda na njej navidez kakega nepomembnega predmeta, ki pa je za drsalce lahko usoden. Predvsem so nevarne lasnice. Teh pa ni malo, saj nastopajoče vestno skrbijo za svoje lasišče.
V ZABOJU V OLIMPIJSKO VAS
Znano je namreč, da v olimpijsko vas, kjer prebivajo tekmovalci IX. zimskih olimpijskih iger vstop ni prost. Vse vhode skrbno ču-
Olimpijsko mesto Innsbruck je vse polno mladih deklet v posebnih olimpijskih dresih. Njihova naloga je, da seznanjajo nastopajoče in vse goste z vsemi potrebnimi informacijami. Izbira teh zimskih štewardcss je zelo široka in posrečena, saj prav Vsaka govori najmanj en tuj jezik. Na našem posnetku sta dve prikupni Avstrijki v rumenem smučarskem oblačilu, ki prodajata olimpijski časopis.
Mnogo zanimivega se zgodi na prireditvi kot so olimpijske igre. Tudi Innsbruck ni izjema. Na vsakem koraku ima človek priložnost prijeti v roke svinčnik in beležnico ter zapisati to in ono zanimivost. Za naše bralce smo izbrali nekaj zanimivih zgodbic in posnetkov, ki bodo vsaj delno prikazali olimpijsko ozračje v Innsbrucku.
vajo predstavniki avstrijske vojske, da bi tako prebivalci imeli potrebn mir. Tudi novinarji morajo imeti posebno dovoljenje, če hočejo prestopiti prag tega naselja. Pripeti se tudi, da je vstop prepovedan prav vsem. Tu se je znašel neki tuj novinar, ki je hotel za vsako ceno priti v vas. Poiskal je moža, ki so mu bili vsi vhodi v vas povsem odprti. To je bil prevoznik, ki je oskrboval olimpijsko vas s potrebnim živežem. Novinar je zlezel v zaboj in prevoznik ga je povsem nemoteno pripeljal na zaželeno mesto v vasi. Vsa prtljaga olimpijskih tekmovalcev ter vsa embalaža namenjena olimpijcem je v času olimpiade v rangu diplomatske — nedotakljivosti.
VEČ SVOBODE V SEEFELDU
Vsi nastopajoči IX. zimskih olimpijskih iger razen tekačev, so nastanjeni v olimpijski vasi v Inssbrucku. čeprav imajo stanovalci olimpijske vasi vse ugodnosti in možnosti razvedrila, pa pravijo hudomušneži, da je onim v Seefeldu na višini 1200 m mnogo lepše. — Tu stanujejo namreč tekmovalci iz 22 držav, kar v 38 različnih hišah — majhnih gostiščih. So popolnoma prosti, stik z, njimi je vsakodneven. Švedi in Finci pa prebivajo v hotelu kar skupno s tujimi gosti.
SANI NA GUMIJASTIH KOLESIH
V Seefeldu so pripravili za tekmovalce in vse ostale goste 30 eno- in dvovprežnih sani s konjsko vprego. To so posebni gorski konjički, ki prevažajo goste namesto taksijev. Z njimi je mogoče tudi
slediti vožnji tekmovalcev — tekačev, žal pa je sedaj ob pomanjkanju snega vožnja s sanmi po cestah nemogoča. Domačini se niso dali ugnati in so sani enostavno opremili s kolesi.
ŽELJA OBEH SLAVLJENCEV JE MEDALJA
Pretekli torek so v vrstah umetnostnih drsalcev praznovali dva rojstna dneva. Slavljenca sta bila nihče drug kot svetovna prvaka Sjoukje Dijk-stra in Baumler. Zanimivo je, da sta oba praznovala 22-let-nico rojstva. Njuna največja želja je bila, da bi za svoj praznik prejela darilo — zlato medaljo. To bo Dijkstri
QQO
prav gotovo tudi uspelo, medtem ko se je moral tri ure starejši Baumler zadovoljiti s srebrom.
ZA VSAKO CENO V INNSBRUCK
Nastop na olimpijskih igrah je za vsakega športnika prav največje -.doživetje. Toda ni prav nič "čudnega, da je bil nizozemski tekmovalec v sankanju Bornhaupt zelo razočaran, ko je njegova zveza zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpovedala njegov nastop. Mož pa se ni dal ugnati. Izkoristil je svoje bogato znanje in izkušnje tolmača, saj govori kar šest jezikov. Tako se je pridružil ameriški ekipi sankačev in se kot tolmač izredno dobro znašel. Zaposlitve edino ni še našel za svoje znanje malajšči-
ne, ki na igrah ne sodelujejo. Kljub vsemu je še vedno nesrečen, saj le kot gledalec opazuje tekmovanje sankačev.
PRVI NASTOP V TUJINI — MEDALJA
Sovjetska tekmovalka v hitrostnem drsanju Berta Kolo-kolčeva je ena izmed tistih številnih mladih športnikov, ki prvič sodelujejo na olimpijskih igrah. V kratkem razgovoru z njo smo tudi zvedeli, da je to njen prvi nastop v tujini sploh. Zato je njen uspeh, ki ga je dosegla v petek v hitrostnem drsanju na 1500 m tem večji. Osvojila je namreč bronasto medaljo.
Kolokolčeva je stara 26 let, po poklicu tehnik črne metalurgije, doma iz Moskve. Drsa od leta 1956. Svoj največji uspeh je dosegla na Sparta-kiadi, ko je osvojila srebrno medaljo in si priborila naslov mojstra športa. Mimogrede nam je tudi povedala, da je pred nastopom v Innsbrucku sodelovala na 22 tekmovanjih v SZ, ki so bila v okviru izbirnega tekmovanja za sestavo reprezentance SZ.
KUDA IDEMO...
Za prevoz novinarjev je v Innsbrucku na voljo 450 avtomobilov Volkswagen. Vozniki avtomobilov so izredno vešči svojega posla ter v mnogo-čem pomagajo predstavnikom tiska. Pripetilo se je, da smo se zbrali v Combyju št. 20-506 le jugoslovanski novinarji.-Ne-malo smo bili presenečeni, ko nas je voznik nagovoril »kuda idemo«. Takoj je bila uganka razvozlana — voznik je bil namreč rojen v Djako-vem in kljub temu, da že 25 let živi v tujini, še ni pozabil materinega jezika.
AVTOMATSKA CENTRALA
ZA ŠVICO IN NEMČIJO
V Tiskovnem središču IX. zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku je vsak dan zelo živahno, številni novinarji se trudijo, da bi čim Izvimeje poročali o tem velikem do-goddku. Največji problem pa je borba s časom. Zato ni nič čudnega, da so novinarji najbolj prijazni prav z uslužbenci v telefonski centrali. Vsem mogočim iznajdljivostim se prav od srca smejejo švicarski in Nemški novinarji, ki kot za šalo kadarkoli v najkrajšem času lahko pokličejo zaželeno številko v svoji domovini. Njihova pošta je namreč uredila avtomatsko telefonsko centralo v Innsbrucku,
smuči tudi na olimpiadi v Innsbrucku
SPET SE JE OGLASIL ING. BORlSJ^STANCIC IZ ZDA
IZREDNA RESNOST IN DISCIPLINA ŠPORTNIKOV
Tokrat nam je ng. Boris Kriste^ Posiai že drugi prispevek o ameriški košarki - Improvizacija, ki postane v rokah stroko* laitcv virtuoznost - Na treningih nikdar tekma na dva koša
Na vseh področjih dejavnosti, ki me v ZDA zanimajo, in
ki jim sledim,
z velikim zanimanjem saj dodajam že tako
števil^ ^Jostdm vsak tremu-tek	brez dvoma jas-
no	in želja po
eksaltA11 • S kakšno vsebino
in obliko bom lahko pojasnil na košarkarskem primeru, ki je brez dvoma eden precej močnejših činiteljev kot sem
Trne zveznj sodniki Tauzes, Jakše in Radonjič px’ed pričetkom letošnjega republiškega finalnega tekmovanja: za Jugoslovanski nogometni pokal med Mariborom in Olimpijo.
Zvezni sodnik Jakše spomladi na A listi
Zimmermann na plakatu
2e v ponedeljek je nenadoma prišla na dan neprijetna in skoraj neverjetna afera. Tudi v našem listu smo že nekajkrat pisali, da je Zimmermann najboljši smučar letošnje sezone in tudi glavni kandidat za medalje v alpskih disciplinah. Vendar v času ko to poročamo iz Innsbrucka, vse skupaj ni preveč zanesljivo. Zakaj gre?
V	olimpijskem mestu so se nenadoma pojavili lepaki z reklamo za neko kozmetično sončno kremo. In glej presenečenje. Na tem lepaku je velika fotografija Egona Zimmermanna, s čimer je seveda grobo prekršil amaterska pravila, ki dovoljujejo nastop na olimpijskih igrah.
V	avstrijskih smučarskih krogih je zavladala prava panika. Zimmermann sam izjavlja, da o vsej stvari ničesar ne ve in da plakata -sploh ni videl in ga tudi ne bo šel gledait. Menda ga niso vprašali za dovoljenje, toda ti njegovi izgovori za sedaj nič ne zaležejo. Prišle so že prve zahteve smučarski zvezi Avstrije, naj ga črta s senzama domačih olimpijcev. Tega seveda nočejo storiti in napisali so grozilno pismo tovarni, ki je ta lepak poslala v svet. Morda se bo Zimmermann sicer izmazal, ker so igre ravno v Avstriji, vendar je položaj vsekakor zelo, zelo neprijeten ...
MPRl
Kot vemo so zagrebške »Spbrtske novosti« proglasile za najboljšega sodnika jesenskega dela zvezne nogometne lige Ljubljančana Vlada Jakšeta. Priznati moramo, da ie Jakše jeseni sodil res zelo dobro in zato smo z veseljem sprejeli vest, da je za spomladanski del uvrščen na A listo najboljših jugoslovanskih nogometnih sodnikov.
Ker nas od pričetka nove nogometne sezone loči le že tnesec dni, nas je zanimalo, kaj od tega dela pričakuje sodnik ' Jakše.' Razgovor se je pričel z oceno jesenskega dela in sojenjem slovenskih zveznih sodnikov. Sicer pa pustimo besedo njemu:
— Seveda sem bil ocene zelo vesel, saj je to zame naj-lepže priznanje. Ne morem pa reči, da je ta vrstni red popolnoma realen. Po službe-hih ocenah sem 7. na listi zveznih sodnikov. Lani sem bil na B listi sodnikov, vendar sem skupno z Zečevičem sodil največ tekem I. zvezne Mge. V deseterici najboljših sodnikov sem edini sodnik z B liste.
Kaj pa ostali -slovenski zvezni sodniki?
— TaVzes je sodil nekaj tekem zelo dobro, na vročem Splitskem terenu pa mu ni šlo najbolje. Ko bo dobil še več izkušenj, bo prav gotovo pden naših najboljših sodnikov. žal je bil lani Radonjič Zapostavljen, tako da sploh ni inogel pokazati svojega zna-jhja. Sedaj imamo v Sloveniji 6 zveznih sodnikov in tri kandidate, ki so že opravili teoretični izpit. Za izpite se je letos prijavilo še 7 kandidatov, tako da s kadrom res
nimamo skrbi.
In sojenje mednarodnih tekem?
— Lani sem bil stranski sodnik v Budimpešti, sedaj pa ko sem na naši A listi upam, da bom sodil tudi nekaj mednarodnih klubskih tekem. Jugoslovanski sodniki imamo namreč lepo priložnost soditi v tujini. Nogometne zveze Romunije, Madžarske, Turčije in Grčije so za sojenje odločilnih tekem njihovega prvenstva zaprosile jugoslovanske sodnike. Mogoče bom tudi jaz letos sodil kakšno takšno tekmo. .
Zanima nas, kaj mislite o možnostih naših ligašev Maribora in Olimpije?
— Po -kvaliteti prav gotovo sodita v I. zvezno ligo. Mislim, da s pametno politiko, že letos lahko dobimo tudi Slovenci predstavnika v I. zvezni ligi. Zagreb bo prav gotovo popustil, tako da sta oba naša ligaša slej ko prej največja favorita za naslov prvaka XX. zvezne lige.
In možnosti našega republiškega prvaka?
— Kvaliteta zadnjih moštev v II. zvezni ligi ni nič boljša od kvalitete treh najboljših slovenskih moštev. Samo tam se igra mnogo borbeneje in ostreje. Prav to pa manjka
slovenskemu nogometu. Kljub temu sem optimist in upam, da bo našemu prvaku letos uspelo priti stopnico višje.
Kupci na Gospodarskem razstavišču, kjer je bil Jakše predstavnik podjetja »Torbica« so priganjali in naš razgovor smo -morali zaključiti. Ob slovesu smo tov. Jakšetu seveda zaželeli čim več uspeha in odličnih ocen za njegovo sojenje v prihodnje. Prepričani smo, da bo tov. Jakše tudi spomladi dostojno zastopal slovenske sodnike v državnem in mednarodnem merilu. Mimogrede naj povemo, da se je tudi on, podobno kot nogometaši že začel pripravljati v telovadnici, tako da se nam za njegovo kondicijo ni treba bati!
Olimpijski
hokejski
rekord
Letošnji olimpijski hokejski turnir je največji v zgodovini olimpijskih iger. Vsega bodo odigrali kar 64 tekem, medtem ko je na drugem mestu olimpiada v Garmisch-Partenkirchnu s 37 odigranimi tekmami. Najvišji rezultat v olimpijskih hokejskih srečanjih so dosegli Kanadčani, ki so leta 1924 premagali Švicarje s 33:0. Najnižji rezultat pa so zabeležili leta 1936, ko sta Nemčija in Avstrija igrali 0:0. Na letošnjem olimpijskem hokejskem turnirju sodelujeta tudi dva novinca, prvič namreč nastopata tudi reprezentanci Romunije in Jugoslavije.
Košarkarji Olimpije
brez igrišča!
Pred pričetkom letošnjega državnega prvenstva v košarki, so se igralci ljubljanske Olimpije znašli pred velikim problemom. Kar naenkrat so ostali brez igrišča. Zaradi gradnje velike športne dvorane spomladi namreč ne bo mogoče igrati na stadionu v parku ing. Stanka Bloudka. Pri Olimpiji upajo, da jim bo do začetka prvenstva uspelo pripraviti staro igrišče poleg novega otroškega igrišča. Seveda bo tu mnogo manj prostora za gledalce, saj vemo, da na starem igrišču ni bilo nikoli prostora za več kot 2500 do 3000 gledalcev. Problem bodo brez dvoma tudi slačilnice, katerih vsaj za zdaj še ni v bližini, če hočemo, da se bo naslov državnega prvaka vrnil v Ljubljano, bo treba pohi-ted in našim najboljšim košarkarjem nuditi najboljše pogoje, ki so v sedanji situaciji možni!

TRI JE OLIMPIJSKI zMmmci V SMUKO
Mnogokrat, zlasti pa sedaj ko so v Innsbrucku olimpijske igre razpravljajo smučarski strokovnjaki in laiki o tem, ali je smučanje sploh napredovalo. Nekateri trdijo da je, drugi zopet, da ni in da je izpopolnjena samo smučarska oprema. Pridružujemo se prvim, kajti priznati morate, da smučajo danes vse drugače kot so nekoč. Za tiste, ki se strinjajo z drugimi, pa slikovni dokaz. Na naših treh slikah vidimo tri olimpijske zmagovalce iz raznih obdobij. Na prvi sliki vidimo zmagovalca v smuku na olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchenu leta 1936. Norvežana Birger-ja Runda. Na drugi sliki je eden najboljših smučarjev povojnega časa Italijan Ženo Colo, zmagovalec olimpijskega smuka v Oslu leta 1952. Na zadnji sliki pa je eden najbolj uspelih posnetkov fantastičnega Sailerjevega smuka v Gortini leta 1956. Priznati morate, da je razlika res očitna in da je smučanje zeio, zelo napredovalo.
pričakoval, čeprav nisem dvomil, da je to najbolj priljubljena športna panoga v ZDA.
Na vseh co-llegih, univerzah in visokih šolah, da profesionalcev sploh ne omenjam posebej, neomajno verujejo nekaterim zakonitostim, ki seveda niso samo sad dolgoletne športne vzgoje in tradicije, temveč v prav tolikšni meri eno socioloških poglavij tukajšnjega življenja.
V prvi vrsti naj omenim izredno resnost (zame celo precej pretirano) delavnost brez primere m marljivost ter jasno ne nazadnje skoraj nerazumljivo disciplino vseh športnikov.
A. Nikolič, s katerim sem že nekaj dni skupaj, je obiskal dolgo vrsto različnih institucij in je med svojim opazovanjem s posebnim, občudovanjem dal ■' narjvišje mesto prav temu.. Nikjer nisem postavil vprašanja »-kako to.-« Prepričan sem, da bi to presenetilo, saj jim je to samoobsebi umevno, stvar, ki sploh ne more bati drugačna. Toda o tem bom pisal naslednjič. ker je tema tega pisma - eksaktnost.
Le-ta sodi v isto kategorijo s prej naštetimi. Medtem ko sem to seveda z razumevanjem sprejel pri gradbenem delu svoje prakse, me je to v Športu, še posebej v igri močno. ^začudilo. Nasprotovanje in odpor proti improvizacijam je enoglasen in do' zadnjega energičen. Da bi se ne razumeli napačno, bom skušal podrobneje pojasniti. Povsem logično je, da se v času igre pripeti uspešen napad ali obrambna akcija, ki ni bila v tisočkrat
izpiljenih in obdelanih kombinacijah. Toda posledica tega je, da cela vrsta strokovnjakov nehtudoma pristopi k analizi, razstavljanju, iskanju objektivnih sestavnih delov .takega uspešnega manevra. In kmalu je še pred kratkim improviziran manever točno obdelan v vseh košarkarskih učbenikih In strokovnem tisku. Sčasoma to je logično in tTčitno, se je večina možnosti tako v obrambi kot v napadu znašlg v dia-. gramih in skicah.
A. Nikolič in jaz nisva srečala, čeprav sva hodila po raz-. ličnih pgteh, niti enega primera, da bi moštva vadila kaj drugega kot natančno oblikovane napadalne m obrambne sisteme z mnogimi variantami. Naše igralce bo presenetilo dejstvo, da kljub polni tekmovalni sezoni nisva zasledila niti enega treninga, kjer bi igrali tako kot med tekmo na dva koša. Ponavljam: niti enega treninga!
Ne dvomim, da je razen želje po za vestnosti akcij, . po ek-zaktnosti", takemu slogu pripomogla tudi neizmerno dobra, skoraj neprekosljiva obramba tukajšnjih košarkarjev. Proti se je nemogoče boriti s posameznimi poskusi. Z izjemo nekaterih, razen velekošar-karjev. je Lahko uspešen samo dobro, temeljito s presenečenji organiziran hiter (napad. Zato ne želijo tenerji prepustiti naključju skoraj ničesar in v vsakodnevnih treningih z brezmejno potrpežljivo brusijo še tako nepomembne razpoke v igri, kjer so naloge posameznikov do podrobnosti natančno določene.
Bil sem skeptičen do te košarkarske matematike — deloma zaradi naših slabih izkušenj — dokler nisem videl te
mojsrtrske režije na rednem prvenstvenem srečanju. Na tekmi sem bil priča natančne ponovitve vseh priprav, vseh idej, minute” do minute tako kot sem jih opazoval med vadbo.
Opazka, da predstavlja takšen slog slabitev pobude posameznikov, šablono in podobno ne drži. Nekoliko drastična primerjava - Le do podrobnosti obdelana operna predstava pomeni tudi največjo možnost uveljavitve individualnih kvalitet.
Ne bi se zadržal toliko pri tem, če bi to ne bila bistvena in naj večja razlika med tukajšnjo in košarko, ki jo poznamo pri nas.
Američani zagotavljajo TV prenos
Ljubitelji športa po vsem Evetu so bili dolgo časa v negotovosti, če bodo lahko videli neposreden prenos največje športne prireditve, olimpijske igre v Tokiu. Zdaj pa je, kot kaže, negotovosti konec. Japonci, ki so si zadnja leta ze-lo prizadevali, da bi jim uspel' .TV prenos na . ostale kontinente, so sedaj uspelj pridobiti Američane za ta podvig. ZDA jim bodo namreč dale na razpolago svoje poročevalske satelite in po različnih mrežah bodo gledalci nemoteno sledili dogodkom v Tokiu. To notico je povedal bivši japonski poslanik v ZDA Tetsuro Fu-rukaki.
SPOMIN 12 INNSBRUCKA
II
Leta 1933. je bilo na prizorišču letošnjih olimpijskih iger v Innsbrucku svetovno prvenstvo. Snega je bilo takrat dovolj in organizatorji niso imeli takšnih skrbi kot danes. Tudi posebne vasi in hotelov za tekmovalce ni bilo treba graditi, saj je bilo za udeležence svetovnega prvenstva povsod dovolj prostora. Kljub vsemu je bilo takratno svetovno prvenstvo zelo kvalitetno, še posebej pa je izstopalo nekaj res odlič-
nih posameznikov. Oprema je bila seveda dosti enostavnejša od današnje, pa tudi reklama še ni imela tiste vloge kot jo ima danes. Na naši sliki lahko vidite, kako so bile takrat opremljene smučarke. Verjetno se boste nasmehnili, toda ženske se takrat niso upale pokazati v hlačah, zato so vozile v kri. lih. Tudi sam slog vožnje je bil precej drugačen od današnjega, toda smučarka na naši sliki je za takratne
čase vozila fantastično. Da res ni bila samo med povprečnimi, dokazuje tudi to, da je postala trikratna svetovna prvakinja. Morda se je bodo nekateri starejši bralci še spomnili, saj ni nihče drug kot W. Lantsch-nerjeva (Avstrija). Do danes je njen uspeh ponovila samo Nemka Cranzpva na svetovnem prvensivu leta 1937. v Chamonixu in v Zakopanih 1939.
REZERVIRANO
? -	*	• J*,;
ZA RRALCE
NA POHORJU FIS A TEKME ALPSKIH SMUČARK?
Pred kratkim so bile na mariborskem Pohorju pregledne tekme naših najboljših smučarjev in smučark. Ob tej priložnosti sem večkrat slišal o ženskih FIS-A tekmah, ki bodo menda na sporedu konec februarja na Pohorju. Rad hi vedel, ali te govorice držijo ali pa gre samo za uspešno reklamo.
Oto Ljubeč Maribor, Gosposvetska cesta
Znano je, da se Smučarski klub Branik že dalj časa poteguje za izvedbo tovrstne ženske prireditve, ki naj bi bila konec februarja na Pohorju. Kot smo izvedeli, pričakujejo v Mariboru prav te dni člana Mednarodne smučarske federacije iz Innsbrucka, ki bo pregledal stare in. nove proge na Pohorju. Prav od tega obiska bo odvisno, če bodo Pohorje sprejeli v kategorijo tekmovališč za največje svetovne smučarske prireditve. Ker je bilo ob lanskoletnem Mednarodnem mariborskem slalomu na Pohorju izrečenih na račun izrednih prog , mnogo pohvalnih besed, lahko pričakujemo, da bo pohorska kandidatura prodrla tudi pri Mednarodni smučarski federaciji.
V RIMU ZLATO ZA JUGOSLOVANE
Ker se s prijateljem že precej časa prepirava o vrstnem redu nogometašev na olimpijskih igrah 1960 v Rimu, Vas prosim, da mi v vaši rubriki odgovorite na naslednje vprašapje: »Kakšen je bil vrstni red 4 najboljših moštev in rezultat finalne tekme?«
Kosirnik Jože Augsburg, Zah. Nemčija
V Rimu so jugoslovanski nogometaši osvojili zlato medaljo, potem ko so v finalni tekmi premagali Dansko s 3:1 (2:0). V borbi za 3. in 4. mesto pa so Madžari premagali Italijane. Potemtakem' je bil vrstni red naslednji. 1. Jugoslavija, 2. Danska, 3. Madžarska,
4. Italija.
ZA TOKRAT NAJ BO
Z Veroniko sva veliki ljubiteljici športa. Že precej časa zbirava tudi športne fotografije in zato se danes obračava na vas s prošnjo, da nama pošljete nekaj takšnih fotografij. Radi bi fotografije drsalcev, kotalkarjev in smučarskih skakalcev. Prosiva vas, če nama lahko pošljete vsaj po eno od vsake discipline. Zavedava se, da sprejemate mnogo takšnih prošenj, toda vseeno upava, da nama ne boste odrekli. Sva učenki osnovne šole in če ne gre drugače, sva pripravljeni fotografije tudi plačati.
Mira Podbevšejt. Domžale Prešernova 32
Res imamo takšnih in podobnih prošenj vedno precej. Kljub temu smo se v uredništvu odločili, da tokrat izjemoma ugodimo prošnji ip verjetno ste te dni že ali pa še boste po pošti sprejeli fotografije. Obenem sporočamo vsem našim bralcem, da takšnih prošenj v bodoče ne bomo več upoštevali, ker bomo sicer <ostali brez svojega foto arhiva.
BOMNET ODSTOPA!
llllll!llllll]BI[lilllillMillill][lll!illlllllll;il!illiiillitilli!MI!IMlM^	......Ml..............................................................................................
Mnogi glasbeniki so navdušeni smučarji, toda tale na naši sliki pa le make pretirava!
Po Innsbrucku se je kaj hitro raznesla vest, da misli vodja francoske državne reprezentance odstopiti s svojega položaja. Ze deij časa vlada v francoski ekipi zelo slabo ozračje, že v Wengenu je na primer Bonlieu po prvem veleslalomu enostavno pospravil prtljago in se odpravil domov. Sedaj pravi ,Bon-net, da se je stanje še poslabšalo in postalo nevzdržno. Bonlieu in Viollat hočeta delati vse po svojem, tako, da je njegova avtoriteta precej padla. Po vrhu vsega pa so se poslabšate še razmere , v
francoski Smučarski zvezi. Francoski vodja pravi, da že več let sam in na svojo odgovornost vodi treninge in nastope državne reprezentance, da pa so se sedaj pričeli .vmešavati v njegovo delo vse mogoči ljudje, ki delajo v njihovi Smučarski zve®. Po vsem tem bo Bonnet že takoj po končanih olimpijskih igrah v Innsbrucku verjetno podal ostavko na položaj tehničnega direktorja franco: ske državne reprezentance alpskih smučarjev. To je sicer že nekajkrat izjavil, toda tokrat gre "najbrž zares.
Š =
t 5
3 Hi
Na hokejski tekmi med SZ in ZDA so na hodnikih pokritega stadiona prodajali tudi razne alkoholne pijače. Tekma je bila burna, saj so Američani zaradi preostre igre večkrat igrali le s 4 igralci. Prav neopazno se je približal eni od prodajalk vina »mož postave« in je prepovedal točiti pijačo v steklenih kozarcih. Bali so se namreč, da ne bi gledalci pričeli metati kozarce na drsališče.
■ I	*
V vratih ameriške hokejske reprezentance odlično brani Američan jugoslovanskega porekla Jurkowich. V srečanju s Sovjetsko zvezo je bil gotovo najboljši mož na igrišču. Naj povemo, da možakar ni pozabil svojega materinega jezika in zelo dobro govori hrvaško.
*
Avstrijska letalska družba AUA je po svoje poskrbela za dobro reklamo. Razdelili so na tisoče prospektov in letakov in obdarili z beležkami in mapami novinarje. Za obiskovalce prirejajo enodnevne izlete v Miinchcn za reklamno ceno 110 šilingov.
V vseh večjih trgovskih hišah je vsak dan veliko število modnih revij. Zanimivost teh revij je v^ tem, da se odvijajo kar v velikih, posebej prirejenih izložbenih oknih. Radovednežev je toliko, da morajo včasih zapreti tudi promet na cestah.
*
Eden največjih problemov letošnjih olimpijskih iger je prav gotovo promet. Olimpijska vas, tiskovni center, .vse tekmovalne
proge, ledni stadion, skakalnica, proge za nordijske discipline in vsi ostali olimpijski objekti so med seboj oddaljeni po 5, 10 in celo 20 km. Olimpijski komite je zato najel 450 avtomobilov Volkswagen-Comby, s katerimi prevažajo tekmovalce in novinarje. Za vodje ekip in člane organizacijskega komiteja je na voljo še 150 osebnih avtomobilov Volks-wagen. Na poseben razpis so se priglasili šoferji iz vse Avstrije, Nemčije, Švedske in še nekaterih drugih držav.
Letos bodo prvič v zgodovini olimpijskih iger snemali ves slalom na filmski trak. Pripravljenih je že 6 snemalcev, ki so ta način registriranja tekmovanja preizkusili že na svetovnem prvenstvu 1958 v Bad-
gasteinii. že 30 minut po prvem teku bodo znani diskvalificirani tekmovalci, ki ne bodo imeli več pravice nastopa v drugem teku.
*
Velika zgradba tiskovnega centra, ki je še nedograjena, je opremljena s 550 pisalnimi stroji.#V vsakem nadstropju so posebne delovne sobe za novinarje. Jugoslovanski novinarji so v sobi skupaj z novinarji SZ, CSŠR in Poljske. Razen tega ima 60 pisalnih strojev še olimpijski komite, v olimpijski vasi pa jih je še 40 za potrebe televizijskih komentatorjev. Pisalni stroji so opremljeni s 15 različnimi črkovnimi sistemi.
Šah Reza Pahlevi- in njegova žena Fara Diba sta se nastanila v Lizumu v hotelu 01ympia.
Preden sta se vselila v svoj apartman. so aranžerji porabili 560 delovnih ur, da so ga uredili po njenem okusu.
Več kot 200 Japoncev je prišlo vohljat v Innsbruck. Zanima jih vse od najbolj zapletenih tehničnih naprav, pa do prodajalk časopisov, ki v posebnih rumenih oblačilih prodajajo časopise pred tiskovnim centrom. Razumljivo, čez dobrih 8 mesecev bodo sami imeli podobne skrbi.
Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je tudi rekordno Število novinarjev. Izdali so 900 novinarskih izkaznic z oznako A in 200 z oznako B. V Gortini je bilo le 494 akreditiranih novinarjev, v Rimu na let-
'IllllililliilllllilliiliilliH
nih olimpijskih igrah pa 1280.
Največ je seveda domačih no- M. vinarjev — 140, zelo močne pa so tudi novinarske ekipe iz Zahodne Nemčije — 135, ZDA 131, SZ 75, Švedske 81, Švice 63, Francije 59 itd. Jugoslovansko zastopstvo Šteje 20 novinarjev.
športniki iz Severne Koreje tokrat prvič sodelujejo na olimpijskih igrah. V Tnnsbruck so prispeli hitrostni drsalci obeh spolov, ki/imajo sicer izgovorljiva, toda za naša useša nerazumljiva imena. Na treningu se veselo podijo po olimpijski progi, kadar pa teče njihov prvak, sedijo ostali ob progi in ga bodrijo. Ob tem je nekdo pripomnil, da sede = tu kot lastovke in da tudi čivkajo približno tako . .
lllIfflMIllllllIMffliMIIIIHIIIIMIfflljlllllllMIIIIMItlMIIMIIlllllllllilllllllM
EGON ZIMMERMANN — OSEBNA IZKAZNICA
Star 25 let, rojstni kraj Lech-Arlberg, neporočen, visok 178 cm, težak 80 kg, smuča od šestega leta starosti, njegove najlepše zmage: svetovni prvak v veleslalomu in 3, mesto h smuku v Chamonixu leta 1962 in slalom zmagovalec na Kandahar tekmovanju v Sestriere.
Napotki za mlade tekmovalce:
Vzorno športno življenje in čvrsti značaj. Kakor v poklicu, tako je treba tudi pri treningu dati vse iz sebe.
Načrti za bodočnost:
Nekaj let bo še tekmoval in potoval po tujini, da si bo Utrdil znanje tujih jezikov.
Starši in bratje:
Njegovi starši imajo v Lechu majhen penzion in taksi podjetje. Njegov starejši brat dela doma, mlajši pa obiskuje še šolo in je že zelo dober smučar.
Do sedaj vedno druga Belousova-Protopopov sta na letošnjih olimpijskih igrah osvojila prvo' zlato medaljo za SZ
ZMAGOVALCI - INNSBRUCK 1964
Dobili so zlate medalje na IX. zimski olimpiadi
R U C
Najboljši med najboljšimi - Najbolj zanesljiva zmagovalca sla bila Zimmermann in Maniyranta -
Presenetljiva zmaga sovjetskega drsalnega para
Egon Zimmermann (A) ■ smuk
Pravzaprav Egona, ki mu v Avstriji često pravijo tudi Egon II, ker so imeli skoraj istočasno še enega smučarja istega imena in priimka, niti niso šteli za največjega favorita. Celo Toni Sailer, njegov veliki, »zlati«, predhodnik je imenoval na prvih dveh mestih Karla Schranza in Lea Laeroisa. Veliki Toni se je zmotil, pa vendar najbrž ni nezadovoljen, ker je vendar zmagal njegov rojak. Tako je povedal tudi na TV oddaji, ko je imel kratek razgovor s Zimmermannom in ko so še enkrat prikazali film o Zimmermannovi vožnji. Glavna prednost Egona je njegova velika hladnokrvnost, ki jo tudi sam potrjuje in pravi, da je bil na startu na Patscherkofel le za malenkost bolj živčen kot običajno, to pa je skoraj enako — nič.
Egon je star 25 let po poklicu pa je izučen kuhar iz Lecha v Arlbergu. Njegovi vidnejši mednarodni uspehi datirajo iz leta 1960 ko je bil tretji v smuku v Wengenu, zmagal pa je v veleslalomu v Val d‘Isere. V letu 1961 je bil drugi v smuku v Kitz-btihlu, naslednja sezona pa mu je prinesla naslov svetovnega prvaka v veleslalomu ter bronasto medaljo v smu-
ku. Pretekla sezona ga je postavila na čelo najboljših alpskih smučarjev sveta z zmagami v smuku in kombinaciji v Kitzbiihlu in Megevu ter vrsto drugih najvišjih uvrstitev. Ob koncu sezone Je bil poškodovan in je moral nekaj velikih tekmovanj izpustiti. Poznamo ga dobro tudi z naših smučišč nad Kranjsko goro, saj se je udeležil obeh FIS prireditev v preteklih letih.
Lahko bi mu rekli, da je kaj prebrisan mož. Kot, da je skrival svoje prave sposobnosti v lanski in letošnji sezoni, v resnici pa je bil pripravljen in to kako pripravljen! Njegova forma je bila v Seefeldu več kot odlična in o tem najboljše priča razlika več kot minute pred drugopla-siranim Norvežanom Gron-ningenom. Svetovni prvak na isti progi iz leta 1962. je bil rojen 20. 11. 1937. v Pellu, blizu polarnega
Zanimive pa so nekatere strokovne ugotovitve ob Zimmermannovi »zlati« vožnji. Sailer na primer meni, da je Zimmermann v prvem delu proge po nepotrebnem celo zmanjševal tempo, pa kljub temu bil že v tem delu proge daleč najhitrejši, nadalje, da v spodnjem delu proge ni povsod našel najkrajše poti. »Že mogoče, toda kaj potem?« je bil kratek in jedrnat odgovor olimpijskega zmagovalca.
kroga, kjer še tudi danes prebiva kot carinski uslužbenec. Tihi in zadržani, za spremembo od večine ostalih, črnolasi Finec, je bil že v Zakopanih središče pozornosti in novinarskemu obleganju se je najraje izogibal s tem, da se je umikal na osamljena mesta. Svojo tekmovalno kariero je pričel v domačem kraju pred 10 leti, potem pa je svoje uspehe stopnjeval do drugega mesta na finskem prvenstvu za starejše mladince v letu 1956. Prehod med člansko elito je bil tudi za olimpijskega zmagovalca precej težaven, saj je potreboval nič manj kot 3 leta, da se je uveljavil tudi med člani. V olimpijskem letu
1960.	se je uvrstil v reprezentančno ekipo in je odpotoval čez Atlantik v Squaw Valley. Tam je osvojil e, mesto v teku na 15 km in sodeloval v finski štafeti, ki je osvojila zlato medaljo. V isti sezoni je zmagal na prvenstvu Finske na 15 km in na mednarodnih tekmah v Le Brassusu. V sezoni
1961.	mu je Ijil največji uspeh zmaga na 30 km na Švedskih igrah v Falu-nu. O zakopanskem uspehu je bilo že govora, zato naj za sezono 1962. rečemo le še to, da je bil prvi v tradicionalni holmenko-lenski tekmi na 15 km. Lansko sezono je izkoristil za nastop na dveh predolimpijskih tekmah: v Sap-poru na Japonskem je zmagal na 15 km in bil drugi na 30 km, v Seefeldu pa je bil komaj 10. na 30 km in celo 23. na 15 km. Kako je prevaral nasprotnike! Letošnja sezona je bila tudi v znaku skrivanja pripravljenosti. Beležil je le 4. mesto na takoimenovani Monolit tekmi v Oslu, sedaj pa je pobral olimpijsko zlato v Seefeldu.
170 cm visoki in 65 kg težki smučar je poročen in ima dva otroka. Njegov konjiček številka ena je lov
LJUDMILA BELOUSOVA OLEG PR0T0P0P0V (SZ)
Umetno drsanje dvojic
Začel bi rad z dogodkom po končanem olimpijskem tekmovanju, ki je prineslo presenetljivo a popolnoma zasluženo zmago res odlični sovjetski dvojici pred visoko favoriziranima Nemcema — Mariko Kilius in Hans-Jiirgenom Baumlerjem. V avtobus za novinarje plane neki nemško govoreči predstavnik sedme sile, verjetno ni bil iz ene ali druge Nemčije, in kaže vsem znanim in neznanim kolegom neki kos papirja. Ko smo si stvar pobliže ogledali, vidimo, da je to razglednica velikega formata s sliko dvojice Kilius — Baumler, s posebno olimpijsko znamko, ki predstavlja umetno drsanje in posebnim žigom. Vse to pa ne bi bilo nič posebnega in zanimivega, če ne bi pod sliko pisalo: svetovna prvaka in olimpijska zmagovalca 1964. Zdi se mi, da smo tedaj vsi prisotni še nekoliko bolj privoščili zmago simpatični sovjetski dvojici, ki je doslej vrsto let tekmovala nekako v senci nemške dvojice.
Odprimo knjigo, ki naj nam odkrije nekaj podrobnosti o obeh olinupijskih zmagovalcih. Dajmo prednost Ljudmili. Krhka drsalka je bila rojena 22. novembra 1935 v Uljanov-sku, pozneje pa se je po
srednjem šolanju preselila v Leningrad, kjer študira in trenira. Drsa že od leta 1951 v mednarodna areni pa žanjeta večje uspehe z Olegom od leta 1962 ko sta bila druga na svetovnem prvenstvu, kar sta lani ponovila na evropskem in svetovnem prvenstvu, pa še letos na evropskem prvenstvu v Greno-blu. Ljudmila je visoka 160 cm, težka pa samo 47 kg, kar je velika prednost za njenega partnerja, ki nima večjih težav pri najrazličnejših dvigih in drugih figurah. Nastopa za leningrajski Lokomotiv, oba z Olegom sta tudi zaslužna mojstra športa SZ. Ljudmila zelo ljubi glasbo, kot dopolnilne športe pa goji tenis in plavanje. Poročena in ima enega otroka.
Oleg je med vsemi drsalnimi olimpijci najstarejši: rojen je bil 16. julija 1932 v Leningradu. Po poklicu je študent, njegovi uspehi pa so isti kot pri Ljudmili, saj sta jih dosegla skupaj. Med ostalim sta bila tudi prvaka Sovjetske zweze leta 1962 in 1963 v drsanju dvojic. Visok je 176 cm in težak 71 kg. Tudi on je ljubitelj glasbe in pravtako kot Ljudmila goji kot dopolnilna športa tenis in plavanje.
Eero Mantyranta (F)
Tek na 30 kilometrov
Lidija
Skoblikova (SZ)
Hitrostno drsanje 500 m
Ime Lidije Skoblikove se je zaslišalo daleč po svetu predvsem po olimpijskih igrah v Squaw Valleyu, kjer je osvojila zlati medalji v hitrostnem drsanju na 1500 in 3000 metrov. Potem je serijo svojih -uspehov nadaljevala tudi z novimi svetovnimi rekordi na 1500 in 3000 m, slednjega je pozneje izgubila po zaslugi svoje rojakinje Voronine, pa ga je letos zopet povrnila. V Innsbruck je prišla kot eden glavnih favoritov za obe daljši progi, sedaj pa je začela z zmagami že kar na najkrajši progi, ki ni njena specialnost in to pomeni, da je Lidija najavila naskok pa 4 zlate olim-v vseh štirih panogah, kakor pijske medalje, saj bo startala je sama izjavila na tiskovni konferenci, ki jo je priredilo vodstvo sovjetske olimpijske ekipe v Innsbrucku. Prav tako je sama povedala, da ji drsališče v Innsbrucku izredno ustre-sa in da obljublja tudi rekorde, če bo vreme v redu. Za sačetek je postavila olimpijski rekord na 500 m.
Na lanskem svetovnem prvenstvu je zmagala v vseh 4 panogah in seveda tudi v 6e-tverohoju. Njeni najboljši dosedanji rezultati so: 500 m 45.0, 1000 m 1:31.8, 1500 m 2:21.3 in 3000 m 5:07,1. _
Lidija nosi naslov zaslužnega mojstra športa, po poklicu je učiteljica, živi pa v Čeljabinsku. Rojena je bila 8. marca 1939 v Zlatoustu, visoka je 163 cm in težka 57 kg. Poročena je in ima enega otroka. Njen konjiček je predvsem dobra knjiga, ki jo obožuje čez vse. Kot dopolnilne športe ceni predvsem atletiko in pa smučarski tek.
VEIKKO
KANKKONEN (F)
Sboki, srednja skakalnica
Strokovnjaki so zadeli v polno: Zmagovalec letošnje novoletne stikalne turneje Veikko Kankkonen si je s fantastičnim drugim in tretjim skokom osvojil slato kolajno. Po zmagi je izjavil: »Vedel sem že po drugem skoku, da j'e zmaga mogoča, zato sem v tretjem vse tvegal. Zelo se veselim tudi skokov na veliki skakalnici v Innsbrucku.«
Kankkonen je skakalec, ki doslej ni dosegel večjih uspehov na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah: v Squaw Valleyu je bil 40., na svetovnem prvenstvu v Zakopanem pa 10. Lahko pa naštejemo njegove uspehe na ostalih tekmovanjih. 1957 zmagovalec Holmen-kolna za juniorje, 1959 tretji na državnem prvenstvu Finske, drugi v Innsbrucku, 1960 prvi v Lahtiju, prvi v Couvoli 1961, prvi v Lahtiju, četrti v Falunu, prvi v Couvoli, peti v Innsbrucku 1962, tretji v Falunu, 2. do 3. v Hollmenkolnu. 1963 drugi v Falunu, 7. v Holl* menkolnu, 1943 prvi na novoletni skakalni turneji in končno prvi na olimpijskih igrah v Innsbrucku.
Kankkonen, ki je po poklicu inštruktor telesne vzgoje v Lahtiju, kjer nastopa za klub Lahten, rojen 5. januarja 1940.
-Rjjj:
2. februarja 1964-------------------------- PO LET
REZULTATI IX. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
H
Podelili so prve medalje: Belousova - Protopopov, Mantyranta, Kankkonen
PONEDELJEK 27, januarja Kvalifikacijske tekme za uvrstitev v A in B skupino , olimpijskega turnirja v hoke-' ju na ledu:
Kanada : Jugoslavija 14:1 — (5:1, 6:0, 3:0).
Švica : Norveši-ca 5:1	(2:0,
1:0, 2:1).
TOREK, 28. januarja Kvalifikacijske tekme za ' uvrstitev v A in B skupino olimpijskega turnirja v hokeju na ledu:
Švedska : Italija 12:2 (4:1, 5:0, 3:1)
Nemčija : Poljska 2:1 (0:1,
1:0, 1:0)
Finska : Avstrija 8:2	(3:0,
3:1, 3:1)
ČSSR : Japonska 17:2	(8:0,
3:2, 6:0)
- SZ : Madžarska 19:1 (8:0, 6:0, 6:1)
ZDA : Romunija 7:2 (1:0, 3:1, 3:1)
SREDA, 29. januarja
Svečana otvoritev IX. zimskih olimipijskih iger Inns-bruok 1964 Hokej na ledu:
A skupina — SZ : ZDA 5:1 (1:0, 3:0, 1:1)
A skupina — CSSR : Nemčija 11:1 (3:0, 4:0, 4:1)
A skupina — Kanada : Švica 8:0 (1:0, 5:0, 2:0) Umetnostno drsanje — dvojice:
1.	BELOUSOVA — PROTOPOPOV (SZ), 2. Kilius — Ba-umler (Nem), 3. Wil^es — Revell (Kan), 4. Lawrence — Lawrence (ZDA), 5. žukcuva — Garvrilov (SZ).
ČETRTEK, 30. januarja
Tek m 30 km — moški:
1.	MANTYRANTA (Finska) 1;30:50,7, 2. Gronrdngen (Nor) 1;32:02,3, 3. Vorončikin (SZ) 1;32:15,8, 4. Stefansson (Šved) 1;32:34,8,	5. Jemberg (Šved)
1;32:39,6, 6. Laurila (Fin) 1;32: 41,4, 7. Ronnlund (Švedska) 1;32:43,6, 8. Oestby (Norv) 1;32:54,6, 9, Samuelsson (Šve) 1;33:07,8,"10. Demel (Nemčija) 1;33:10,2, — 44. Pavčič (Jug) l;42:44,0, 45. Seljak (Jugoslav) 1;42:44,4, 50. Kobentar (Jug) 1;45:04,7.
Smuk — moški:
1. ZIMMERMANN (Avstrija) 2:18,16, 2. Lacroix (Fran) 2:18,90, 3. Bartels (Nemčija) 2:19,48, 4. Minch (švl) 2:19,54, 5. Leitner (Nem) 2:19,67,	6.
,Penila* (Fr) 2:19,69, 7. Nen-ning (Avstrija) 2:19,98, 8. Fa-vre (Svi) 2:20,23,	9. Bogner
(Nem) 2:20,72,	10. Messner
(Avstrija) 2:20,74, 11. Schranz (Avstrija) 2:20,98, 12. Wagner-berger (Nem) 2:21,03, 13. Gio-vanoli (Švi) 2:21,16, 14, Orsi (ZDA) 2:21,59,	15. Bonlieu
(Fr) 2:21,71, 16. Kidd (ZDA) 2:21,82,	17. Wemer (ZDA)
2:22,05, 18. Griinenlelder (Švi) 2:22,69, 19. Maehlkneclrt (Ita) 2:22,72,	20. Feeries (ZDA)
2:23,00, — 28. Lakota (Jugosl) 2:27,82, 50. Detiček (Jugoslav) 2:36,54, 55. Klinar (Jugoslav) 2:39,79, 62. PuStoslemšek (Ju) 2:44,77.
Hitrostno drsanje — 500 m ea ženske:
1. SKOBLIKOVA (SZ) 45,0, 2. Jegorova (SZ) 45,4, 3. Si-dorova (SZ) 45,5, 4. Ashworth (ZDA) 46,2,	4. Smith (ZDA)
46,2, 6. Jacobsson (Šved) 46,5, 7. Lawler (ZDA) 46,6, 8. Haas© (Nem) 47,2,	9. Ericsson
(Šved) 47,3, 10. Ryan (Kana) 47,7.
Umetnostno drsanje — obvezni liki za ženske: DIJKSTRA (Nizoz) 386,4, Heitzer (Avstr) 379,0, Burka (Kan) 364,0, Fukuhara (Jap) 363,8, Stapleford (VB) 343,4.
Hokej na ledu:
A skupina — Kanada : švedska 3:1 (1:0, 1:1, 1:0)
A skupina— Finska : Švica 4:0 (0:0, 3:0, 1:0)
B skupina — Avstrija : Jugoslavija 6:2 (2:0, 2:0,'2:2)
B skupina — Italija : Madžarska 6:4 (1:1, 3:2, 2:1)
B skupina — Japonska : Norveška 4:3 (0:2, 2:1, 2:0)
B skupina — Poljska : Romunija 6:1 (2:0, 2:1, 2:0)
Sankanje — ženske in moški, prvi tek:
moški: Kobler 51.27, Bon-sak 51.61, Plenk (vsi Nem) 52.12, Feistmantel 52.14, Senn (oba Avstrija) 52.32, ženske: Enderlein 51.13, Gei-
sler (obe Nem) 51.28,- Tylova (CSSR) 51.37, Thurner (Av) 52.08.
PETEK, 31. januarja.
Smučarski skoki na srednji skakalnici (53 tekmovalcev): 1. KANKKONEN (Fin) 229.9, (80, 79), 2. Engan (Nor) 226.30, (79, 79), 3. Brandtzaeg (Nor) 222.90 (79, 78), 4. Ma-touš (CSSR) 219 ( 80,5, 77), 5. Neuendorf (Nem) 214.70 (78.5, 77)),	6. Reoknagel (Nem)
210.40	(77, 75.5), 7. Elima
(Šved) 208.9 (75, 76), 8. Sb-rensen (Nor) 208.60 (74, 76),
9.	Munk (Nem) 207 (77, 75),
10.	Balfanz (ZDA) 206.5 (74, 74), 11. Lichtenegger (Avstr) 205.4 (75, 75), 12. Kovalenko (SZ) 205.10 (75, 77), 13. Preiml (Avstr) 204.6 (75, 76), 13. do 16. Kotlarek (ZDA) 203.4 (76.5, 74), Vggeseth (Nor) 203.4 (73, 77), Halonen (Fin) 203.4 (75.5, 74.5), 17. Ivanikov (SZ) 203.3 (75, 73.5), 18. Przybyla (Polj) 203.2 (78, 74), 19. Motejlek (CSSR) 202.5 (76, 76), 20. Hyytia (Fin) 202.4 (73.5, 74), 38. Zajc (Jug) 191.2 (72.5, 72), 47. Oman (J) 180.9 (70, 69),
49.	Jemc (J) 176,3 (70, 68),
50.	Eržen (J) 174.3 (70.5, 71).
Hitrostno drsanje — 1500 m za ženske:
1. SKOBLIKOVA (SZ) 2:22.6, 2. Mustonen (Fin) 2:25.5, 3. Kolokolčeva (SZ) 2:27,1. 4. Song (Sev. Kor) 2:27.1, 5. Ha-ase (Nem) 2:28.6, 6. Scher-ling (Šved) 2:29.4, 7. Stenjina (SZ) 2:29.9,	8. Keskivitika
(Sev. Kor) 2:29.9, 9. Han Pi Kva (Sev. Kor) 2:30.0, 10. Ma-gakuba (Jap) 2:30.2.
Umetnostno drsanje — obvezni liki za ženske (30 tekmovalk).
Dijkstra (Niz) 1113.2, Heitzer (Avstr) 1074.8, Burka (Kan) 1050.2, Ukohara (Jap) 1019.2, Hassler (Fr) 1015.2, (ZDA) 1009.0.
MJVEČ MEDALJ ZA SZ
(Brez današnjega umetnostnega drsanja)
DRŽAVA
Sovjetska zveza
Finska
Francija
Avstrija
V. Britanija
Norveška
Nemčija
Italija
Sev. Koreja
Kanada
Švedska
4
1
2
1
3
1
1
1
Hokej na ledu:
A — SZ : CSSR 7:5 (4:0, 1:3, 2:2)
A — ZDA : Nemčija 8:0 (0:0, 2:0, 6:0)
B — Japonska : Romunija 6:4 B — Poljska : Norveška 4:2 (1:0, 1:2, 2:0)
Sankanje — ženske in mo ški, Z. tek:
moški: Kobler 102.80, Bon-sak 102.94, Plenk (vsi Nem) 204.37, ženske: Enderlein, Gie-sler (obe Nem), Tylova (CSSR).
SOBOTA, 1. februarja
Slalom, ženske (46 tekmovalk): 1. Christine Goitschl (Fr) 89.86, 2. M. Goitschl 90.77, 3. Saubert (ZDA) 91.36, 4. Biebl (Nem) 94.04, 5. Zimmermann (A) 94.27, 6. Haas (A)	95.11, 7. Jagge (Nor)
96.38, 8. du Blicquy (Belg) 97.01, 9. Riva (It) 97.20, 10. do 11. Henneberger in Mitter-meier (obe Nem) 97.55, 12. Meyers (ZDA) 97.93, 13. Gay (Švi) 99.0, 14. Obrecht (švi) 99.33, 15. N. Greene (Kan) 101.42, 16. Crutchfield (Kan) 103.15,	17. Gissing (VB)
104.18,	18. Demidova (SZ)
104.97,	10. Hannah (ZDA)
107.39,	20. Sidorova (SZ)
108.26,	... 23. Ankele (J)
110.98.	(Fanedlova je bila diskvalificirana).
Hitrostno drsanje — 1000 m, ženske: 1. Skoblikova (SZ) 1:33.2, 2. Jegorova (SZ) 1:34.3, 3. Mustonen (Fin) 1:34.8, 4. Haase (Nem) 1:35.7, 5. Stenjina (SZ) 1:36.0, 6. Jacobsson (Šved) 1:36.5.
Dvosedežni bob: 1. Naseh— Dickson (VB) 4:21.90, 2. Zardim—Bonagura (It II) 4:22.02, 3. Monti—Siorpaes ,(It I) 4:22.63,	4. Emery—Kirby
(Kan II) 4:23.49, 5. McKil-lip—Lamy (ZDA) 4:24.60, 6. Vormann—Braun (Nem I) 4:24.70.
Tek na 10 km — ženske:
1.	Bojarskih (SZ) 4:24.3, 2.
2.	Mekšilo (SZ) 40:26.6, 3. Gii-sakova (SZ) 40:46.6, 4. Stand-berg (Šved) 40:54.0, 5. Poysti (Fin) 41:17.4, 6. Pusula (Fin)
Hokej na ledu:
A — ČSSR : Finska 4:0 (1:0, 2:0, 1:0)
A — SZ x Švica 15:0 (7:0, 3:0, 5:0)
A — švedska : ZDA 7:4 (1:3, 3:0, 3:1)
B — Jugoslavija :, Italija 5:3 (1:3, 2:0, 2:0)
Že dolga leta eden najboljših smučarskih skakalcev Norvežan Torbjorn Vggeseth je z zanimanjem sledil borbam tekačev v teku na 30 km v Seefeldu.' Ujeli smo ga na filmski trak, ko je s kamero sne'* mal film o tekačih za svojo privatno zbirko.
Jugoslavija
na svetovnem prvenstvu v hokeju na Finskem
INNSBRUCK, 2. iebr. Izvedeli smo, da so na mednarodnem kongresu svetovne hokejske organizacije včeraj uvrstili Jugoslavijo med sodelujoče na prihodnjem svetovnem prvenstvu, ki bo letos na Finskem. Jugoslavija bo lahko sodelovala brez kvalifikacij, kar je nov mednarodni uspeh jugoslovanskih hokejistov. V ponedeljek bodo razpravljali o tem, kje bo naslednje svetovno prvenstvo - leta 1966, za kar kandidirata Jugoslavija in Zahodna Nemčija.
Nemka Use Geisler bo po vsej verjetnosti osvojila srebrno medaljo v sankanju na Iglsu.

NAŠ STALNI SODELAVEC TEODOR LIPICER PIŠE O TELESNI KULTURI NA JESENICAH
SfiMMJE JE VEDNO VEČJE ZANIMANJE MED MLADINO
Sankanje je že star šport. Zapiski govorijo, tla so bile te leta 1883. v Davosu v Švici prve mednarodne tekme in da rje bilo že v prvih letih tega stoletja sankanje znano tudi v (Bohinju, kjer so Tržačani navdušili nekaj domačinov. Res fle ta panoga v času med obema vojnama popolnoma zamrla predvsem kot tekmovalni Šport, medtem ko je sankanje samo ostalo kot najljubša zabava mladih in starih pozimi. Kmalu po drugi svetovni vojni so po zaslugi Avstrijcev, Nemcev ie Poljakov ustanovili mednarodno ligo za sankanje. Prav naši severni sosedje Avstrijci pa so navdušili nekatere naše smučarske tunkcionarje, da bi sankanje kot tekmovalno panogo začeli gojiti tudi pri nas. teta 1954 je bila na pobudo Gorenjske smučarske podzveze ustanovljena na Jesenicah sekcija za sankanje, iz katere so Se naslednje leto formirali samostojni klub. V začetku so se sankali z navadnimi sankami, saj drugačnih tudi niso poznati. Ko pa so leta 1955 prišli na Jesenice trenirat in tekmovat nekateri Avstrijski tekmovalci, je znani sankat: Milan Ulčar izrisal in nato tudi sam izdelal prve tekmovalne sanke. Bite so to prve tekmovalne sanke v Jugoslaviji in pomenijo prelomnico za nadaljnji razi oj In rast tekmovalnega sankanja pri nas. Razvoj tega -Športa na Jesenicah je kmalu vzbudil tudi druge predvsem v Bohinju in Begunjah, v zadnjem času pa tudi drugje, tako da imamo danes v Jugoslaviji ŽO 14 klubov. Zato je bila že teta 1956 dana s strani funkcionarjev kluba pobuda za formiranje višjega foruma in ustanovljena je bila Gorenjska sankaška podzveza v okviru Smučarske zveze Slovenije.
Ko listaš po klubskem arhivu in pregleduješ rezultate tekmovanj vseh let nazaj se je težko odločiti za največ j e uspehe, saj so bili jeseniški tekmovalci -dolgo let doma vedno najboljši. Sele zadnja tri teta se pojavljajo dobri tekmovalci tudi v drugih krajih. Osvajali so republiška prvenstva v vseh disciplinah, osvojili so vse prehodne pokale na vseh večjih tekmovanjih doma in imeli lepe uspehe tudi v mednarodni konkurenci. Omenimo naj le 16. mesto Mihele Klinar na evropskem prvenstvu v Davosu, 13. mesto Milana Ulčarja na enakem tekmovanju, pa odlično 2. mesto Zdenka Vesela in enako mesto Marice Pšenice na tekmovanju sza veliko nagrado Avstrije itd.
Z uspehi kluba so vezana Imena Drago Košir, Jože Klinar, Stane Horvat, pa brata Ulčar, Miha Dečman, Zdenko Vesel, Franci Pšenica In Manca in drugi. Napačno pa bi tjilo, če ne bi omenili tudi naj-|>olj prizadevnih funkcionarjev kot so Drago Košir, Roman Tržan. Jože Jelovčan in Mija ter Dani Klemenc, ki imajo za razvoj tega športa še posebne fcasluge.
Klub danes šteje 140 članov, ©d katerih je 60 odst. aktivnih tekmovalcev v vseh razredih. Pozitivno je tudi to, da je med aktivnimi dovolj mladega kadra, ki precej obeta. Prav tako dela v klubu nekaj trener-1ev in pa številčen sodmski kader. Vendar pa je prav letos nastal problem, ko je bila standardna proga, ki je sluzila tudi za rekreacijo delovnega človeka in ostalih prebivalcev Jesenic, usposobljena za redni avtomobilski promet. Tako je ostala samo rezervna proga pri Savskih jamah pod Golico, ki pa zahteva veliko priprav in je precej od rok. Nadaljnji napredek kluba ho zato nedvomno le v gradnji ustrezne umetne proge, ki bi ustrezala vsem mednarodnim predpisom. Pri tem pa odgovorni ne bi smeli pozabiti tudi na primemo progo za množično rekreacijo. Prav zaradi večjega razmaha sankanja so letos pri klubu ustanovili tudi posebno sekcvb) za navadne sanke.
v jubilejnem letu imajo sankači na Jesenicah v programu razen tradicionalnega tekmovanja za pokal ifces-ta Jesenic ih pa tekmovaja za Štunf el no v memorial še tekmovanje ob 10. letnici z mednarodno udeležbo.
KAKO OCENJUJETE TELESNO KULTURO V OBČINI?
Ocenjujoč denarna sredstva, ki jih naši občani potrošijo za telesno kulturne namene, Lahko rečem, da ima skupščina občine polno razumevanje do te važne in vzgojne panoge mladine in odraslih. Sredstva namreč niso majhna, saj samo sklad za pospeševanje telesne kulture potroši letno okoli 30 milijonov, ali 1300 din na prebivalca, pri čemer niso upoštevana sredstva delovnih organizacij, bonitete tekmovalcem in drugo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se začeli v to dejavnost vključevati tudi šolski kadri, ki kot pedagogi na šolah ter trenerji v društvih in klubih pomagajo tudi novo ' razvijajočemu se turizmu v naši občini. Na vzgoji visokost rokovnih kadrov moramo delati še naprej. Tu s sredstvi ne smemo « biti skopi.
IflSI
t
S sredstvi ne smemo biti skopi
občinske skupščine Jesenice tov. Ludvikom Slamnikom
Razgovor s predsednikom
Toda kljub gornjim ugotovitvam pa s stanjem telesne kudture ne morem hiti povsem zadovoljen. Dokler bomo imeli šole brez telovadnic, brez igrišč In drugih objektov, osred-nj o rekrea ci j sk o središ če na Črnem vrhu in Mežaklji nedograjena, moramo še bolj aktivno delati na tem in poiskati vse možne vire in oblike dela, da naštete napake po preteku sedem letnega piana pri nas odstranimo.
KAJ MENITE
O VRHUNSKEM ŠPORTU?
Vrhunski Šport je drag. Lahko ga uvrščamo v pojem standarda prebivalstva zato je nujen. Zahteva po-
seben režim življenja, zato ga cenim in Če ne gre za profesionalistični cirkus je tudi plemenit. Ob njem se krepijo vezi narodov širom sveta, z njim se izrekajo imena mest in krepe turistična shedišča.
Tudi naši občini in občanom je potreben. Vendar moramo biti ob njegovem vzponu previdni, da se nam ne izrodi. Rasti mora iz kvantitete — množičnosti športa pri nas. Vrhunskega športa brez socialistične morale ne potrebujemo. Paziti moramo na izbiro panoge, da z njo dosežemo
MNENJA
vsestranski efekt. Vrhunskemu športniku moramo omogočiti čim normalnejše življenjske pogoje. Izogibati se moramo zvezdništvu in kvarnim vplivom, ki se kaj radi oprimejo posameznikov. Vzporedno z razvojem vrhunskega športa pa moramo poskrbeti tudi za vzgojo občana — gledalcev.
KAKŠNO MESTO IMA TELESNA KULTURA
V STATUTIH OBČINE?
Vsekakor sodi vprašanje telesne kulture v statutu občine in je zaradi tega pri nas obdelan v sklopu družbenih služb. Nujno pa je mesto telesne kulture tudi v statutih delovnih organizacij in krajevnih skupnostih.
■
■
a
■
■
■
s
■
ODLIČNI POGOJI ZA VSE ZIMSKE ŠPORTNE PANOGE
Ko ob pogovoru o športu omenjamo naše železarsko središče Jesenice, potem vsak najprej pomisli na hokejiste, ki si letos pripenjajo že 8 zvezdico najboljših. Toda ne bodimo enostranski in krivični. Specifični pogoji Jesenic in zgornje savske doline dajejo odlične možnosti.za razvoj vseh zimsko športnih panog, v katerih so bili tekmovalci od tod vedno nekje med najboljšimi. Spomnimo se samo nekaterih starih asov, kot so bili tekači Smolej, Lojze Klančnik, Knific in Pogačnik, skakalci Polda, Karel Klančnik, Langus in Zidar ter alpski vozači Praček in Žnidar itd., itd.
In danes! Samo v naši olimpijski ekipi letos je 13 najboljših iz tega konca. Naš najboljši alpski vozač Peter Lakota, za naše razmere soliden tekač Janko Kobentar, pa trenutno najboljši skakalec Ludvik Zajc ter vrsta odličnih hokejistov so prinesli naši državi že marsikatero lepo priznanje. Razen, tekmovalnih uspehov pa se jeseniški športni delavci lahko tudi pohvalijo, da so bili pobudniki in začetniki nekaterih športnih panog pri nas. O dveh klubih, ki letos praznuiejo tudi desetletnico obstoja, naj bo beseda danes.
JESENIŠKI ŠPORTNIKI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V INNSBRUCKU
Na letošnjih IX. zimskih olimpijskih igrah nastopa tudi 11 jeseniških športnikov. To so: hokejisti Viktor Tišler, Albin Felc, Vinko Valentar, Franc Smolej, Ivo Jan, Bogo Jan, Viktor Ravnik in Marjan Kristan, alpski smučar Peier Lakota, skakalec Ludvik Zajc in tekač Janko Kobentar.
Tekmovalci dosežejo pri tekmovalnem sankanju na posameznih mestih tudi hitrost do 100 km na uro.
KEGLJANJE M LEDU ■ TEKMOVALNA PANOGA
KEGLJANJE NA LEDU pc-st&ja od prvotno rekreacijskega namena, čeprav te besede tedaj še niso uporabljali, vse bolj aktivna tekmovalna panoga, ki se hitro širi tudi v naši ožji domovini. Začetki kegljanja na ledu na Jesenicah segajo pravzaprav že pred vojno, saj so vsako zimo na naravnem ledu za Delavskim domom na Jesenicah alr-pa na mlakah na Dobravi jeseniški delavci metali »Štoke« in se merili v vspretnosti. Eden aktivnih v tej panogi je bil tudi narodni heroj Jože Gregorčič.
Nekaj let po zadnji vojni, ko so bile razmere že precej normalizirane so predvsem starejši športniki zače&i razmišljati b ustanovitvi in ponovni poživitvi te panoge. To je bilo toliko bolj možno, ker je bilo prav v tistem času zgrajeno tudi umetno drsališče na Jesenicah. Ustanovni občni zbor je bil sicer slabo obiskan, je; pa bila večja udeležba na sami ledveni ploskvi. Ustanovljen je bil pet članski odbor katerega prvi predsednik je bil France Božič in začeli so z delom. Najnujnejše rekvizite »Štoke« so morali poiskati na podstrešjih‘tistih, ki so že pre? kegMt. Ti pa so bili zastareli in 'hišo niti po obliki niti po teži ustre^ zali mednarodnim pravilom. Zato so bili prvi aktivni tek-
movalci prisiljeni sami si izdelati najnujnejše rekvizite. Ker je primanjkovalo tudi finančnih sredstev so si sami z veliko pripravljenostjo in zainteresiranostjo začeli izdelovati nekatere druge športne rekvizite in jih prodajati. Dohodki take dejavnosti so skupno z dotacijami vsa leta služili za organizacijo vrsto tekmovanj doma, kakor za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih in evropskih prvenstvih.
Že naslednje leto so. jeseniški keglači na ledu skupno z keglači z Bleda, ki do tedaj niso bili še organizirani, ustanovili odbor za kegljanje na ledu v okviru Kuglačkog saveza Jugoslavije. Takrat je prišlo tudi do prvega prvenstva, ki pa je bilo pravzaprav le dvoboj med Bledom in Jesenicami. Po drugem letu obstoja pa se je Ju-
goslavija že udeležila tudi evropskega prvenstva v Davosu (Švica). Tu je bil dosežen do sedaj tudi največji uspeh. V moštvenem tekmovanju je ekipa Jesenic zasedla v močni konkurenci Alpskih držav, kjer je bil ta šport bolj raz-širjem, odlično tretje mesto z enakim številom točk kot zmagovalec. Odločala je le razlika v količniku. Lep uspeh je bil dosežen tudi na-evropskem prvenstvu na Bledu, kjer se je naša najboljša ekipa uvrstila na 4. mesto.
Čeprav vsako leto sodeluje-jejo na podobnih tekmovanjih tako velikega uspeha niso več dosegli, kar je verjetno vzrok v tem, da imajo sedaj zaradi velike zasedenosti umetne ledene ploskve od drugih koristnikov, manj možnosti za trening. Več uspeha, večjo afir-
macijo pa so naši tekmovalci dosegli ^ disciplini posameznikov, kjer si je Karel Koblar na dveh prvenstvih priboril naslov evropskega prvaka, medtem ko je bil enkrat drugi. Lep uspeh je v isti disciplini dosegel tudi France Božič, ko je bil na enakem tekmovanju tretji, razen tega pa je na enem domačih prvenstev dosegel tako visoko število točk* kot jih ni dosegel še nihče tudi na evropskih prvenstvih. V tej afirmaciji v mednarodnem merilu imajo nedvomno veliko zaslug prav keglači na ledu iz Jesenic, ki so v večini sestavljali jugoslovansko reprezentanco. Ko govorimo o teh uspehih moramo nujno povedati še to, da je naše zastopstvo kot celota na evropskih prvenstvih bilo vedno uvrščeno na tretje mesto

I V PRIHODNJI
1 šTRirnjci:
i" ■’	.
K OP E R I
iMiiiiiiiiiiiiiiiif ..........
V čem so prednosti zavodov za vzdrževanje . objektov
Delo športnih funkcionar-, jev je cesto zelo zahtevno; Dober športni delavec pa mora biti tudi vsestranski. Ra-, zen skrbi za tekmovalce, za vzgojo njih in mladega naraščaja morajo cesto še sami skrbeti za pripravo igrišč, jfli ustrezno označiti ter organizirati končno še rediteljska službo do pobiranja vstopnine. Vse take obveznosti so bile in so vzrok, da je zanemarjena prav osnovna dejavnost to je skrb za vzgojo, klubskih tekmovalcev.
Podobno je bilo tudi na Jesenicah. Da pa bi športne delavce razbremenili gospodarskega dela je uprava ŠD Jesenice 1. 5. 1981. ustanovila »Zavod za vzdrževanje športnih objektov in igrišč«. Razen tega je bil namen Zavoda še v tem, da se bolje in stro; kovno vzdržujejo športni objekti, boljše pripravijo za vsa tekmovanja ter končno, da zavod sodeluje, tudi pri gradnji novih. ’
Njihova prva dejavnost je bila predvsem vezana na športni park pod Mežakljo in pa na Smučarski dom na Črnem vrhu z žičnico — vleč-nico. Mimo vzdrževanja in priprave igrišč je Zavod prevzel tudi blagajniško in rediteljsko službo v okviru vseh prireditev ŠD Jesenice.
Edina sredstva ob ustanovitvi so bila zaloge materiala in zato je bilo treba s smotrnim gospodarjenjem ustvariti potrebna sredstva za sklade.
Zavod za vzdrževanje športnih objektov in igrišč ima svoj Upravni odbor, katerega .tvorijo znani športni delavci s • predsednikom tov. Fračen-škinom. Ob začetku dejavnosti je bilo redno zaposlenih 14 in nekaj honorarnih delavcev. Med tem pa se je ta številka do letos dvignila že na 38 zaposlenih, skupno s honorarnimi pa jih je že .nad 60. Problem kadra ni samo v pomanjkanju moške nekvalificirane delovne sile, temved tudi v potrebni strokovni delovni sili predvsem iz področja hladilne tehnike.
Za letošnje leto so si po besedah direktorja tov. Božiča pri Zavodu zadali vrsto nalog. Dokončno bo treba napraviti izolacije na umetnem drsališču in omrežju strojnice, saj sedaj gredo velike količine energije v izgubo. Takoj spomladi bodo začeli z gradnjo betonske plošče iz prednapetega betona, dokončali pa bi tudi betonsko tri-buno na hokejskem igrišču. Urediti morajo tudi vzdrževalne delavnice ter razen že nabavljenih strojev in traktorja kot prevoznega sredstva opraviti vrsto drobnih del za čim boljšo mehanizacijo.
Zavod dobiva tako večine širši pomen in obsega dela ter nedvomno opravičuje ustanovitev. Po zgledu Jesenic se že ustanavljajo podobni zavodi tudi v drugih krajih. Bodočnost kaže tudi, da naj bi Zavod v vzdrževanju in gradnji športnih objektov deloval v okviru celotne občine, kar je stremljenje določenih občinskih forumov. V tem smislu je v zadnjem 'času velike govora, da bi Zavod prevzel v vzdrževanje tudi smučarske skakalnice v Planici.
Pri Zavodu pravijo, da - f vsaj letos to še nemogoče, saj so razen že naštetih nalož sprejeli na predlog ustanovitelja tudi sklep, da pričneje v tem letu z drugo fazo gradnje,. pobritega športnq:kultur-nega objekta na prostoru sedanjega umetnega drsališča-
EDO VECKO: Moj najhujši nasprotnik je bil Kjell Johansson (Švedska)
Te dni se je vrnil z daljše turneje naš namiznoteniški reprezentant Edo Vecbo. Sil je na gostovanju po ČSSR in NDR, kjer je dosegel zelo pomemlme uspehe. V kratkem razgovoru nam je posredoval nekaj vtisov z dolge poti o srečanjih z najboljšimi evropskimi igralci.
KAKŠNO JE VAŠE MN E- linalu ekipnega tekmovanja v NJE O LETOŠNJI TURNEJI Leipzigu.
PO CSSR IN NDR?
' Turneja je zelo uspela, čeprav smo takoj na začetku izgubili s CSSR 2:5. Ta neuspeh smo nato popravili v nadaljevanju turneje v Leipzigu, kjer smo štiri ekipe premagali kar s 3:0, našega naj-hujšega nasprotnika švedsko pa s 3:2 v finalu in tako nekoliko zabrisali prvi poraz. Osebno sem najbolj vesel prvega mesta na Mednarodnem prvenstvu CSSR, saj sem ga osvojil kot prvi Jugoslovan. Na splošno je bila turneja koristna predvsem zaradi non-Svtop nastopanja, in smo se tako mnogokrat srečali z istimi nasprotniki, ki slovijo po kvaliteti. Tako smo pridobili (prnogo novega znanja, obenem pa vse te nasprotnike še bolje spoznali.
KJE VSE STE NASTOPALI?
Najprej v Čeških Budjejo-vicah, potem v Plznu, Mostu in v Litvenu. V NDR pa smo se ustavili v Leipzigu (2 nastopa) in v Harthi.
KATERI IGRALEC JE BIL ZA VAS NAJHUJŠA OVIRA?
Kjell Johansson iz švedske!
ZAKAJ?
Ker je bo izredno vzdržljiv in hiter igralec , z mnogo znanja. Po porazu z njim 0:3 sem se ga celo nekoliko bal, čeprav je bil ta poraz prvi z njim. Kaj kmalu pa sem se mu. oddolžil in to temeljito v
. Skoraj istočasno, samo dan razlike, smo zasledili v našem časopisju dve mnenji o temi, ali so velemojstri profesionalci ali ne. Obe mnenji sta kompetentni, saj Eaj sta njuna avtorja sloviti sovjetski velemojster, uradno tretji igralec na svetu, Paul Keres, in Pa zvezni center za pospeševanje šaha v Beogradu. Kaj pravita? _ Elaborat našega zveznega šahovskega centra pravi, da se aktivni velemojster ne more tako kot drugi delovni ljudje ukvarjati s svojim pokljcem, ker mu zaradi precejšnjih obveznosti do državne reprezentance in šahovske zveze Jugoslavije preprosto zmanjka časa. Nikakor ne more vskladiti poklica In šaha, zato niso tako redki pri-Pieri, da zadevajo naši vrhunski sahisti v službi na probleme, ali Pa sploh dajo šahu slovo, kot re-pinmo inženir Vidmar, inženir Fu-dferer, dr. Nedeljkbvič in Še mnogi drugi. Letos n. pr. bodo naši velemojstri približno mesec dni sodelovali na državnem prvenstvu, imeli bodo dve meddržavni srečanji in Pred vsakim 10-dnevne priprave, najmanj 14 dni se bodo pripravljali na olimpiado v Izraelu in potem sodelovali na njej mesec dni, dva meseca porabijo za nastopanje na enem ali dveh turnirjih, nadalje na državnem moštvenem prvenstvu, tekmovanju za Titov pokal in tako naprej. K temu je treha dodati še domače priprave, spremljanje literature, proučevanje šahovske teorije itd. Vse to velja nekoliko pomanjšano tu-
KAKO OCENJUJETE NASTOP VAŠE KOLEGICE CIRILE PIRC?
Turnejo je začela izredno dobro v Čeških Budjejovicah, kjer je po lepih zmagah izgubila po enakovredni igri z veteranko Diano Rowe (VB). Vsekakor najbolje pa je igrala v Leipzigu, kjer se je posebno odlikovala z zmago ngd Madžarko Lukaczovo, z drugo Madžarko in večkratno evropsko prvakinjo Evo Ko-
Evropski prvak Miro Cerar je bil spet na gostovanju v tujimi. Povabili so ga v nemško mesto Kiel, nato pa je nastopal še v danskem mestu Kjobenhavmi.
Zveza nemških športnih novinarjev prireja vsako leto — letos že trinajstič — posebno športno prireditev, na kateri se zberejo nekateri najboljša športniki.' Cerarja so vabili že trikrat, šele letos je lahko njihovi želji ustregel in pokazal svoje znanje v Kielu
dl za mednarodne mojstre in druge najkakovostnejše igralce. Zaradi vsega tega predvideva zvezni šahovski center, naj bi jugoslovanski velemojstri dobili status »stalnega delovnega odnosa«, mednarodni mojstri in najboljši nacionalni mojstri brez drugega poklica pa status »svobodnih umetnikov«. Kazen tega naj bi vsi igralci, ki sodelujejo na zveznih pripravah, imeli plačan dopust. .
Tako elaborat zveznega šahovskega centra. Sovjetski velemojster Keres pa je izjavil, da po njegovem v šahu sploh ni profesionalca v pravem pomenu besede. Nemogoče je, da bi velemojstri igrali samo šah, da med dvema turnirjema ne bi opravljali svojega pokli-ča, je še dejal.
Resnica bo nekje na sredi, V SZ imajo velemojstri tako rekoč praviloma akademski naslov; toda vsi ne ostanejo v poklicu, ampak ste predajajo šahu. Toda v tem primeru ni njihova dolžnost samo igrati, ampak tudi pisati šahovske knjige, predavati o šahu m tako naprej. Skratak, šah je postal njihov drugi poklic. Nekaj takega je zamišljenega tudi pri nas^ in to bo kar prav, tem bolj, ker veljajo za šah drugačni kriteriji kot za druge športne panoge in ker moramo to pot, če hočemo obdržati naslov vice-šampiona sveta Sah pa je obenem tudi dragocen ambasador socialistične Jugoslavije,
czian-Foldy pa je po enakovredni, če ne že boljši igri-izgubila predvsem zaradi pomanjkanja fizične vzdržljivosti. Vsekakor ji je ta turneja izredno koristila, z nastopi nastopi na njej pa se je uvrstila med najboljše evropske igralke.
IN ŠE KAKŠNA ZANIMIVOST S TE TURNEJE?
Za splošen smeh je ves čas skrbel češki trener Pražek, kateremu se je morala smejati vsa okolica, če je le odprl usta, čeprav za prazen nič.
v OstsehaH. Dvorana lahko sprejme 9000 gledalcev in je bila tako popoldne za šolsko rpiadino kot zvečer popolnoma zasedena. Od 4el°vadcev so nastopili Kestol (Finska), Menichelli (It), Cimnaghi (It), Giinthard (trener italijanskih reprezentantov — predstavil se je s humoristično točko in Cerar (Jug). Nastopile so tudi tri odlične Rusinje Latmina, Muratova in Ivanova.
Strokovnjaki so Mirov nastop ocenili kot odličen in so ga seveda gledalci z navdušenjem pozdravili.
V KJOBENHAVNU
ODLIČNE OCENE
Po nastopu v Kielu sta Finec Kestola in Cerar odpotovala še v Kjdbenhavn, kjer je bila v torek tekma. Tamkajšnje gimnastično društvo Hermes je proslavljalo 90-letnico obstoja in je bila prireditev posvečena proslavi visokega jubileja. Nastopilo je 9 tekmovalcev, 4 Danci, 2 Šveda, Finec, Norvežan in Miro Cerar.
Nastopili so v poljubnih vajah v vseh 6 disciplinah. Pred Mirom je bila odgovorna naloga, saj je 2000 gledalcev, podobno kot v Kielu, pričakovalo, če je evropski p^vak zares tako odličen telovadec. Miro se je tega dobro zavedal in kot sam pravi, se je še bolj potrudil. Pričakovanje je tudi izpolnil. Dobil je zelo visoko oceno na vseh 6 orodjih 58.00. Drugi je bil Stourghaug (Nor) 56.60, tretji Kestola (Fin) 56.40, četrti Lindewal (Šved) 55.60. Miro si je že po 3 orodjih zagotovil dovolj prednosti, ki pa jo je do konca še povečal.
V razgovoru z Norvežanom Stourghaugom, ki je študiral v Kolnu in treniral skupaj z Japonci, je Miro zvedel marsikaj zanimivega. Stourghaug je med drugim dejal, da je
KAM PA SEDAJ?
Najprej je na vrsti krajši oddih na snegu; potem pa takoj zopet v tujino. Prva srečanja nas čakajo v Bukarešti, kjer se bomo imeli priložnost ponovno pomeriti s Švedi (tokrat trije igralci proti trem), takoj potem pa nadaljujemo pot iz Romunije v Zahodno Nemčijo, od tam pa v Anglijo (Brighton). V vseh teh državah bodo mednarodna prvenstva. Komaj pa se bomo vrnili domov, nas čaka v Sisku najtežja domača preizkušnja — državno prvenstvo za posameznike. S tem ho v glavnem zaključena letošnja sezona tekmovanj in začele se bodo priprave za ejvropsko prvenstvo, ki ho jeseni na švedskem v Malmoju.
Mitsukuri presenetil celo Japonce, saj je kljub temu, da je študiral v Kolnu na izbirnih olimpijskih tekmah v Tokiu zasedel drugo mesto. Zdaj je Mitsukuri spet na Japonskem in se pripravlja na olimpijske igre. Japonci so, kot pravi Stourghaug, z vsem na tekočem in zares veliko trenirajo. Pravi, da pri Japoncih ne gre za talente, pač pa za ljudi, ki zares veliko trenirajo.
In še majhna zanimivost iz Kjdbenhavna. Telovadno društvu Hermes, ki, je praznovalo 90-letnico, se preživlja od badmintona. Ta panoga je tam zelo razvita in z oddajanjem dvorane društvo zasluži potrebna sredstva. Posebna zanimivost pa je, da je to ✓društvo namenjeno le moškim.
Pivo - idealna pijača za športnike
Znano je — pa morda vendar še ne dovolj —, da alkohol zaužit v prevelikih množinah, škoduje organizmu. Kaj naj torej pije športnik? Voda ni privlačna, pa tudi mleko in sadni sokovi niso za vsak okus. Idealna pijača za športnika je ona, ki je prijetnega-okusa, ki učinkuje na energijo, ne opijani in bi bila krepilna. Mnogi trdijo, da taka pijača obstaja: pivo.
Pivo daje energijo. Pivo vsebuje sladkor, čigar učinek je znan; proteine, mineralne soli, vitamine v veliki meri, toda malo alkohola in nobenih maščob. Pivo je lahko prebavljivo in ne obremenjuje jetra. Mimo tega olajšuje prebavo ostale hrane.
Pivo je torej idealna pijača za vsakega športnika. Da se razumemo: seveda ga ne bomo pili tik pred ali med tekmovanji, marveč šele po nastopu in v daljših presledkih v kratkih požirkih.
Franček Brglez
Sankaške tekme pod golico
Pokal v rokah domačinov
ŠAHOVSKI KOMENTAR
(NE)PROFESIONALIZEM V ŠAHU
MffiO CERAR NA GOSTOVANJU V KIELU IN KJ6B ENHAVENU
CERAR JE POTRDIL SVOJ SLOVES
, JESENICE, 2. febr. V organizaciji sankaškega kluba Jesenice je bilo da-hes že osmo tradicionalno sankaško tekmovanje za pokal predsednik občinske skupščine Jesenic. Na 1300 m dolgi progi, ki je imela devet umetnih Zavojev, se je pomerilo več kot 100 tekmovalcev
iz Begunj, Kranja, Tržiča, Bohinja, Idrije, Mojstrane, Bleda, Selc, Jesenic in nekaj gostov iz Avstrije. Proga je bila danes odlično pripravljena.
Rezultati: mladinke (5): Bleje 4:11,1, 2. Demšar (obe Jes) 4:22,7, 3. Ahačič (Beg) 4:29,2; mladinci
(37): 1. Dečman 3:41,2, 2. Morič 3:430, Čarman (vsi Jes) 3:45,2; članice (12):
I.	Tišler (Tržič) 4:02,4, 2.
šolar (Jes) 4:12,2, 3. Ose-nek (Tržič) 4:15,3; 'člani (49): 1. Vesel 3:32,0,	2.
Ulčar M. 3:34,0, 3. Ulčar
J.	3:35,7; dvosedi (15): 1. Ulčar — Ulčar 1:51,2, 2. Dečman M. — Noč 1:54,1,
3.	Dečman A. — Koder (vsi Jes) 1:54,3. Med desetimi ekipami je bila najboljša ekipa Jesenice II, ki je za eno leto prevzela tudi prehodni pokal.
Končni ekipni vrstni red: 1. Jesenice II, 2. Jesenice I, 3. Jesenice III,
4.	Tržič I, 5. Kranj, 6. Bohinj............
NEVARNO
i ŽIVLJENJE iPRI 300km

Tih H tretja birka mi je prinesla zmago: Perpighan. Četrta dirka — v Marseillu, je bila nekaj posebnega po tem, ker jb dovoljevala start le strojem brez kompresorja in zato sem moral pustiti svojega Alaseratija v garaži in nastopiti s 1000 cehi Sinico Gordini. Nisem nič posebnega pričakoval, kajti mnogi konkurenti so vozili tudi več kot štirikrat močnejše stroje kot npr. 4500 ccm Talbote, '1000 cem Ferrarije novega tipa iti druge.	,	*	.
Nekega večera pred dirko smo se sprehajali po mestu in tedaj smo srečali moža majhne postave, vitkega in melanholičnega izraza obraza. Canipos ga je takoj spoznal in vzkliknili »Toda to je Nuvolari!« Res je bii campionissimo iz Mantove, sanje naših mladih avtomobilskih dni, veliki vzornik večine argentinskih dirkačev mojega rodu. Z možem, ki nam je bii ideral naj bi.se torej srečali na dirki, kajti prav ta dirka je bila njegov povratek za volan dirkalnega avtomobila.
Dirk je bila razpisana v dveh vožnjah in to na progi, ki je imela komaj dobra dva kilometra dolg krog, torej pravt vrtiljak krivin. Vedel sem, da ni kaj izgubiti z mojim strojema in sem šel na vse ali nič. Takoj sem prevzel vodstvo, za seboj'« pa videl « zrcalu težki Talbot Etancelina. Divji ples male! Simce in velikega Talbota se je ves čas nadaljeval in v krivi«' nah sem vedno nadoknadil izgubljeno na ravnih delih progfcj Na cilju prve vožnje sem bii za malenkost za Etancelinonotj druga vožnja pa mi je prinesla prvo mesto v tej vožnji in y skupni oceni. Torej še četrta zaporedna zmaga v Evropi!
Medtem so za nami prišli v Evropo številni argentinski novinarji in radijski reporterji, kajti v domovini je zanimanje za avtomobilizem in še posebej našo evropsko turnejo ogromno naraslo. Ob enem od srečanj z novinarji, je eden od njih naročil steklenico penečega vina in pri odpiranju je zamašek po lepi paraboli pristal na mojem kolenu. Prijatelji so takoj proglasili ta zamašek za moj talisman, ki naj bi mi tudi v bodoče prinašal srečo.
Z veseljem sem sprejel to misel, moji tovariši pa še bolj. Ko na naslednji dirki - v Rimu - nisem imel več tega zamaška, mi je Campos že v naprej napovedal neuspeh in ta s« je res pojavil v obliki težav z motorjem in odstopom. Campos mi je potem rekel, da je to popolnoma jasna posledica trgaj da sem izgubil čudodelni zamašek.
Naši Maseratiji pa so bili sedaj očitno potrebni precej podrobnega pregleda in popravila. Se pred tem pa smo šli še na dirko za Veliko nagrado Belgije. Ob tej dirki so se v nekate. rib časopisih pojavUe vesti, da sva s Camposom samo zato prišla, da bi pospravila denar za nastop in potem odstopla. Moram reci, da je bila to zame huda žalitev, ker kaj takega nisem napravil nikoli prej in nikoli pozneje v svoji dolg* dirkalni karieri.
Na odličnem dirkališču Spa-Francorchamps sva s Camposom imela dobre čase v kvalifikacijah, medtem ko na dirki ni šlo v redu. Favorit je bila velika trojka Ascari, Villoresi in Farina. Ze na startu, ko sem hotel biti posebej hiter, mi J« moj stroj pričel nagajati. Niti enega kroga nisem opravil v celoti, pa sem moral odstopiti.
Naša finančna situacija je bila sedaj že takšna, da smo morali resno pričeti računati s povratkom aii kakim novim virom sredstev. Moral sem se obrniti domov, da mi prodajo moj dragi, stari Chevrolet, s Katerim je bila tesno povezani* precej dolga doba mojega avtomobilizma. Doma je nastala majhna panika in kmalu se je razvedelo o mojih težavah. Ven. dar pa ni bilo treba ničesar prodajati, kajti avtomobilski klub je na izredni seji odobril razmeroma velika dodatna sredstva^ ki so jih takoj brzojavno nakazali v Evropo, razen tega pome je še toliko bolj razveselilo obvestilo, da lahko grem v Mo-deno, kjer so naročili zame nov dirkalni stroj znamke Ferrari 2000, ki mi ga kupuje argentinska vlada.
Življenje se nam je takoj ob teh vesteh zdelo zopet vese. lejše in svetlejše.	•
Ko sem bil v Ferrarijevih delavnicah v Moden! in videl svoj nori avtomobil, sem najprej samo hodil okoli krasnega rdečega konjiča, ki mi ga je glavni mehanik Ferrarija, Pa-renti, tudi takole predstavil: »Ali ni tak kot so vaši konjiči v pampah?«
Spoznal sem lepi stroj in čez nekaj dni smo odpotovali v Monzo. Ko so se začele vožnje za trening sem kmalu opazil] da je ena od krivin v strašnem stanju, saj je kar glodala tud* nove gume. Želel sem govorili s komisarjem dirke. Predstavili so mi komisarja in kmalu sem bil z njim sredi prijetnega razgovora. Med ostalim sva kaj kmalu ugotovila, da sva samo za dan narazen po starosti. Hitro sem občutil, da sem dobi* novega prijatelja.
Ob koncu razgovora sem ga vprašal še enkrat po emem:, ker ga pri predstavljanju nisem natančno razumel. »Marcello Giambertone«, je bil odgovor. Se enkrat sva si stisnila roke. Moj občutek me ni varal. Našel sem odličnega prijatelja in pozneje tudi poslovnega tovariša, če smem tako reči nekomU] ki mi je postal nekakšen menažer in ki je Končno tudi največ kriv, da sem napisal te dirkačeve spomine.
To kar me je na dirki v Monzi najbolj privlačilo, je bilo dejstvo, da so startall asi Ascari, Villoresi, Bonetto na istih strojih kot je bil moj in sem lahko računal na neposredno primerjavo. Njihova prednost je hila le v mnogo boljšem po. znavanju proge.
Start je bil buren in zelo hiter. Prvi je vodilni položaj zasedel Nemec Stuck na BMW, zasledovan od rdečih Ferrari jev. V tretjem krogu je vodil Bonetto pred Ascarijem, Stuckom in menoj. Zbal sem se, da bi se prva dva preveč oddaljila in sem opustil v naprej zamišjeno taktiko, ne forsirati v prvih krogih. Pričel sem pospeševati in prehitel najprej Stuckaj potem pa še Ascarija in Bonetta. V petem krogu smo privozili mimo glavne tribune skoraj v vrsti.
V	19. krogu sem bil še vedno prvi, Bonetto je zaostajal 4/10 sekunde, Villoresi dobro sekundo, Ascari dve in Stuclc nekoliko več. Razlike pa take!
V	11. krogu so mi nekaj kazali, vendar nisem takoj vedel za kaj gre. Sele v nadaljevanju sem se spomnil: zrušil s eni rekord kroga. Prav ta uspeh pa ml je zazvenel tudi kot alarmni zvonec: ali bo moj Ferrari, pa čeprav nov, zdržal tako obremenitev?
Košarkarske vesti
REPUBLIŠKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Zfl MLADINO
KLEVIŠAR EDINI NEPORAŽEN
KOČEVJE, 2 febr. — V ložnost in zaprosili' tamkajš-
TURNIR REPUBLIK Zfl MLADINCE
SLAVONSKI BROD, 2. febr. Danes dopoldan je bil v Slavonskem' Brodu zaključen petdnevni turnir republik za mladince. Turnir je služil tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki bo meseca aprila sodelovala na evropskem prvenstvu za mladince v Italiji. Nastopajoča moštva so prikazala dobro košarko. Zal pa je zopet prišlo do neljubih zapletljajev zaradi slabega sojenja sodnikov, ki niso bili kos svoji nalogi. Reprezentanci Srbije in Makedonije sta celo hoteli zapustiti tekmovanje. Od arbitrov je dobro opravil svojo nalogo edino sodnik Rudi Pur iz Žalca. Delegat turnirja je bil primoran, da je zaprosil trenerja slovenske reprezentance k sodelovanju, ki je nato zapovrstjo .vodil tri srečanja.
Rezultati slovenske reprezentance: Slovenija : Črna gora 72:58, Slovenija : Srbija 70:73, Slovenija :	Bosna
82:60, Slovenija : Hrvatska 54:57, Slovenija : Makedonija 71:81.
Vrstni red: 1. Hrvatska, 2. do 3. Slovenija in Srbija, 4. Makedonija, 5. Bosna, 6. črna gora.
Najboljši strelci:	Bračun
(H) 99 točk, Pavlovič (Sr) 88, Logar (Sl) 84, Hočevar (Sl) 83, itd.
Zimsko ligo Ljubljane
LJUBLJANA, 2. febr. Komisi-ga za košarko Ljubljana bo tudi v letošnjem zimEkem času ^priredila tekmovanje v zimski ^košarkarski ligi za vse katego-■ rije košarkarjev. Skupno bo [nastopilo 26 članskih ekip, ki ■^šfoodo telonovale v 4 skupinah. V prvi bo nastopilo 8 najboljših moštev Slovenije vključno Z zveznima ligašema Olimpijo in Slovanom. V ostalih 3 skupi-tnah pa bo tekmovalo po 6 mo-vjStev. V konkurenci članic bodo , tekmovali v dveh skupinah po 6 in 5 moštev. V dveh skupinah (dvakrat po 6 moštev) se bodo .pomerili tudi mladinci. Pionirji -tfoodo tokrat tekmovali po tur-Inirskem sistemu. Razen l;ub--ijanskih klubov bodo v zimski ligi nastopili tudi košarkarji •. iz Kranja, Maribora in še bližnje okolice Ljubljane. Prvo kolo bo na sporedu v nedeljo, 8. t. m. Tekme se bodo igrale v veliki dvorani GR od 13. do •22. ure zvečer. Tekmovanje v zimski ligi bo zaključne© 10. aprila.
MEDNARODNI SODNIK BRUMEN BO SODIL V PRAGI
LJUBLJANA, 2. febr. Kot smo zvedeli, bo mednarodni sodnik Kruno Brumen sodil konec februarja na velikem jpeddržavnem turnirju ženskih |,eprezentanc v Pragi. Na turnirju bo sodelovalo 8 najboljših evropskih reprezentanc.
15-letnica KZ J
LJUBLJANA, 2. febr. Včeraj zvečer je bila v Beogradu slovesna seja Izvršnega odbora Košarkarske zveze Jugoslavije v okviru proslave 15-letnice dela te organizacije. Ob te; priložnosti, je bilo 80 igralcev in funkcionarjev, ki so bili v preteklih letih najbolj zaslužni za razvoj jugoslovanske košarke, nagrajenih z zlato spominsko plaketo.
Jugoslovanska košarka se danes uvršča med evropsko in svetovno velesilo v tej panogi,
V telefonskem razgovoru smo zaprosili trenerja slovenske reprezentance tov. Brumna še za nekaj mnenj o vrednosti naše mlade reprezentance.
Vsi strokovnjaki so si edini, je pričel razgovor tov. Brumen, da je slovenska reprezentanca bila najboljše moštvo na turnirju. Kolikor
Dokazali smo, da imamo v Sloveniji dober košarkarski naraščaj. Žal pa kot vidimo, republiška zveza vše premalo skrbi za naše najboljše mladince.
— Na turnirju je bil prisoten tudi zvezni trener in kapetan Ranko Žeravica iz Beograda. V širši krog 16 kandidatov za jugoslovansko mladinsko reprezentanco, je izbral dva slovenska igralca,
prelepi dvorani Doma TVD Partizan se je včeraj in danes nad 120 tekmovalcev borilo na republiškem namiznoteniškem turnirju. Tekmo-nes dopoldne je bil v telo- vanj?. ki je kvalitetno enako vadnici TVD Partizan Ilirija republiškemu prvenstvu so Ljubljani zaključen dvo- ?° šeshh ietih zopet enkrat igrali v Kočevju m to v na-
Kvalitikacije za vstop v II. košarkarsko ligo
LJUBLJANA, 2. febr. — Da-
ne bi bilo res tako slabega in sicer Hočevarja iz Domžal sojenja, bi bila prav gotovo ter Brenka od Olimpije. Mi-lahko dosegli prvo mesto. mogrede nam je tudi sporo-— Kljub temu, da so bile čil, da me je KZJ imenovala naše priprave zelo skromne, za trenerja mladinske repre-smo zaigrali zelo solidno, zentance.
dnevni kvalifikacijski turnir za sedmega in osmeha člana II.’ republiške zahodne košarkarske lige. Nastopila so štiri moštva, ki so prikazala slabo košarko, kar je v glavnem vzrok v slabih pripravah, ker so vsa moštva brez potrebnih zimskih vadbenih prostorov. Z nekoliko boljšo igro sta se v II. ligo uvrstila TVD Partizan Tolmin in
ravno osvetljeni dvorani. Spočetka je to tekmovalce nekoliko motilo, vendar so se kaj kmalu privadili in že najmlajši — pionirji in pionirke — so se predstavili z dokaj lepimi in borbenimi partijami.. To pa je bilo vzrok, da je bilo tekmovanje od vsega začetka dobro obiskano, kar je še povečalo
TVD Partizan Spodnja šiška ,zanimanje za igro z belo žo-iz Ljubljane.	®1C0 med k°eevsko mladino.
Rezultati: Tolmin : Spodnja šiška 64:61, Tolmin : Šempeter pri Gorici 49:46, Spodnja šiška : KK Radovljica 78:64, Tolmin : KK Radovljica 75:53, Spodnja šiška : Šempeter pri Gorici 66:51, Šempeter pri Gorici : KK Radovljica 67:56. Vrstni red: 1. TVD P. Tolmin 6 točk, TVD P. Spodnja Šiška 4, TVD P. Šempeter pri Gorici 2, in KK Radovljica 0 točk.
Da bi bilo tekmovanje kar najbolj mično, je že prvi dan prišlo do precejšnjih presenečenj, posebno v ekipnem delu. Ne samo, da je v finalu mladink ekipno postava Ljubljane Kralj, Juvane gladko premagala Olimpijo (Zrimec, Škerlj) s 3:1, temveč je tudi pri mladincih ekipno prišlo do nepričakovanih ižidov v polfinalu. Obe gorenjski ekipi — Jesenice in Triglav — sta porazili Ljubljano in Olimpijo s 5:4 oziroma 5:3, Da bi bila mera polna, so potem še Jeseničani v finalu- povedli,. Triglavcr pa so bili izkušenejši in .zmagali 5:2.
Tudi med posamezniki ni šlo vse po predvidevanjih, že prva partija pri pionirjih je prinesla poraz nosilcu I. skupine Odredovcu Kravanji, ki je izgubil z Ravenčanom Jurakom. Še bolj presenetljivi rezultati pa so bili doseženi pri mladinkah, kjer je IV. nosilka škerljeva (OD izgubila že v drugem kolu z 2e-rovnikovo (T), Zaletelova (Kranj pa je napravila svojevrsten podvig in premagala zaporedoma zmagovalki ekipnega tekmovanja Juvan-čevo in .Kraljevo (Lj), v finalu pa je morala priznati suvereno premoč izkušene Zrimčeve (OD. Ko so tekmovanje zaključili še mladinci posamezno, smo z zmagovalcem Klevišarjem (T) dobili tudi edinega neporaženega .»a turnirju. Vse do končne zmage je prepričljivo premagoval vse ovire, čeprav je le nekaj dni prej zlomil svoj lopar in je tokrat nastopal z drugim, ki ga še ni povsem vajen.
Gledalci s partijami mladincev niso bili povsem zadovoljni, kljub temu pa je
KUMANOVO, 2. febr. Na v najmočnejši postavi ter ia je Crvena zvezda iz Beo- Pon°vna oživitev namiznega tradicionalnem že XIX. tur- gladko odpravile vse svoje grada z 8 točkami pred Bor- tenisa v tem kraju končno nirju košarkaric v Kumano- nasprotnice in s 3 zmagami cem iz Čačka in Radničkim stekla. Izkoristili smo pri-
Avstrijci so poskrbeli tudi za ugodno počutje obiskovalcev na posameznih prireditvah. Na našem posnetku sta dve prodajalki žganih pijač, ki skrbita s svojimi sodčki, da se gledalci res vsestransko »ogrejejo«.
TURNIR KOŠARKARIC V KUMAN0VEM
Čettjg zla'.a medalja za Lidijo Skoblikovo
Seefeld, 2. febr. Najboljša hitrostna drsalka na ledu Lidija Skoblikova (SZ) si je danes z zmago v teku na 3000 m priborila že četrto zlato medaljo. To je edinstveni primer olimpijskih iger, da bi si eden izmed nastopajočih priboril tolikšno število naj višjih priznanj.
V teku na 3000 m je drugo mesto zasedla korejska tekmovalka Han Pil Hva, kar je prva medalja za to državo. Zanimivo je, da Korejka prvič sodeluje na zimskih olimpijskih igrah.
Italijanska nogometna liga
Rim, 2. febr. V današnjem kolu nogometnega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Juventus : Modena 0:0, Atalanta : Fiorentina 1:7, Catania : Genoa 5:3, Internazionale : Lanerossi 0:0, Sampdoria : Roma 0:2, Lazio : Spal 0:2, Mantova : Bari 0:0, Mes-sina : Milan 1:2, Bologna : Torino 4:1. Po nadašnjem kolu vodi Bologna z 31 točkami pred Internazionale 26, Juventus 25 itd.
Velik uspeh Oli mpije
vem so prvič sodelovale tudi osvojile prvo mesto. Moči o- iz Beograda po 6 točk, Kuma-slovenske košarkarice in si- ' cer članice ljubljanske Olimpije Skupno so nastopila 4 ki je bil slabši tekmec. Tur-moštva — 3 zvezni ligaši, Par-
njega predsednika tovariša inž. Dušana Oražma za nekaj besed: »Z novo dvorano smo končno spet oživili delo, ki je prej spalo predvsem zaradi pomanjkanja prostora. Sedaj, ko imamo tudi to, bomo vsekakor še organizirali turnirje, ki so nujno potrebni za delo z mladino.
Rezultati — ekipe — mladinci: 1. Triglav, 2. Jesenice, 3.—4. Olimpija in Ljubljana; mladinke:	1. Ljubljana, 2.
Olimpija, 3.-4. Triglav in Jesenice; pionirji: 1. Idrija,
2.	Pužinar; pionirke: 1. Triglav, 2. Jesenice; posamezniki — mladinci: 1. Klevišar,
2.	Somrak (ob T), 3.—4. Sa-
zonov (OD in Marun (T), 5.—8. Usenik (OD, Gutenber-ger (F), Vidmar in Buh (oba Jes); mladinke:	1. Zrimec
(01) 2. Zaletel (Kr), 3.-^. Kralj (Lj) in Žerovnik (T), 5.-8. Juvane (Lj), Luin (T), Krajzelj in Pavlič (obe Jes); pionirji: 1. Poljanšek (Id), 2. Poznič (Ce), 3.—4. Pangrič (T) in Gutenberger (Fuž); pionirke: 1. Kralj (Lj); 2. Krajzelj (Jes), 3.-4. Žerovnik (T) in Cvetek (ID; dvojice — mladinci: 1. Koman— Kralj (Il-Lj), 2. Buh—Vidmar (Jes); mladinke: 1. Juvane—Kralj (Lj), 2. Zrimec— Škerlj (OD; pionirji 1. Poznič—Vidic (T), 2. Gutenberger—Jurak (Fuž); pionirke: 1. žerovnik—Luin (T),	2.
Krajzelj—Peternelj (Jes).
S. J.
Mladinci Slavije (Vevče) državni prvaki
Zagreb, 2. febr. V Zagrebu je bilo danes končano mladinsko državno prvenstvo v hokeju na ledu. V borbi za naslov državnega prvaka so mladinci Slavije iz Vevč v finalu premagali beograjski Partizan s 3:1 (2:0, 0:0, 1:1). To je bila tekma dveh enakovrednih nasprotnikov, ki pa se je zaradi večje iznajdljivosti končala z zasluženo zmago Vevčanov. Gole za Slavijo so dosegli Brklje 2 in Habič, za Partizan pa šutio. V borbi za
3.	mesto je prvak Hrvatske Medveščak premagal Mladost s 6:1 (1:1:, 4:0, 1:0).
Na državnem prvenstvu so mladi vevški hokejisti prikazali dobro igro in zasluženo osvojili naslov državnega prvaka. Kot vse kaže, raste v Vevčah nov hokejski rod, česar smo lahko ob sedanji kvaliteti in množičnosti hokeja zelo veseli. Za konec le še iskrene čestitke naše športne javnosti mladincem Slavije!
stalih so bile bolj ali manj novim 4, Rabotničkim — izenačene, razen Kumanova, Skopje 2 točki. Za moštvo
Kumanovo je nastopil tudi nir je v celotipovsem uspel, član Olimpije Povž Karl, ki
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLJANJU
Adi uh jC v	ubpei. cian unmpije rovž Karl, ki	n@ ■	•	■ ■ n *
tizan iz Novega Sada, Črve- žal pa je prav ob zaključku je tam služil rok JLA, in ga	■a£*lFfll8t£1 H 8
na zvezda iz Beograda in prišlo do neliubesia inciden- ia nrirAHifAii nmranu	fl	B BiBfl &B
na zvezda iz Olimpija ter
.	/	- — - jr— o “ x  	~j c eaiii olupil i v n. uui
Beograda in prišlo do neljubega inciden- je prireditelj povabil repiezentanca ta, ko so sodniki prinesli zrna- delovanje na turnirju. Povž Makedonije pod nazivom me- go Kumanovu v srečanju z je bil med najboljšimi igralci sta Kumanovo- Olimpija je Olimpijo. Za neljub dogodek na turnirju, saj je v povprečju na vsaki tekmi dosegel
nastopila s pomlajeno ekipo se je organizator in predsed-brez reprezentantk Mrakove nik skupščine Kumanovo eni Srned"^- in Dermastieve. šesterica mla- opravičil vodstvu Olimpije, mlajših panog v naši državi, dink, ki jih je tehnično vod- Ta je namreč tekmo s Kuma-Do naglega vzpona in razvoja stvo vključilo “košarke, kvalitetnega namreč, p0
v^likem° uspehu naše reprezeni ni krst. Mlada igralka Nada tance na olimpijskih igrah v Šiftar je bila razen Miheliče-Rimu. Zato tudi ni nič čudne- ve in Pavšičeve med najbolj-ga. da je pri KZJ včlanjenih	igralkami slovengkeva
sedaj 480 klubov š 35.000 košar-	° “i siovensKega
fcarji in košarkaricami. Pred 10 Lgasa m predvsem zaslužna leti je bilo nasprotno pri kzj za pomembno zmago nad Cr-registriranih le 5000 igralcev in ven0 zvezdo. V celoti so bile SS^^e^^ izSnS1-' najboljše igralke Partizana iz bolj aktivnih članic Mednarod- Novega Sada, ki so nastopale ne košarkarske zveze FIBA.
20 točk.
LJUBLJANA, 2. febr. — Danes je bilo na kegljišču na Jesenicah, v Kranju, Celju, Mariboru in Ljubljani, za-
v ligaško Skl- novim po krivdi sodnikov izje dobro opravila ognje- gubila v podaljšku.
Rezultati: Novi Sad : Olimpija 51:31	(30:11), Crvena
zvezda : Kumanovo 68:49, Olimpija :	Crvena zvezda
69:68 (42:37), Novi Sad : Kumanovo 43:42, Novi Sad : Crvena zvezda 67:55	(30:29),
Olimpija : Kumanovo 53:56 (50:50, 28:26).
REPUBLIŠKO PIONIRSKO PRVENSTVO V SKOKIH
58 pionirjev čez skakalnico
Med drugim smo v Jugoslaviji organizirali tudi že dve evropski prvenstvi in sicer leta 1954 za ženske in leta 1961 za moške. Generalni sekretar KZJ Bora Stankovič pa je že vrsto let namestnik generalnega sekretarja FTBA.
Nogomet
Rudar (Labin) : Olimpija 2:2 (1:0)
Istra : Trepča 1:2 (1:2) Rijeka : Orient 6:1 (3:0) Hajduk : Mladinska državna reprezentanca 2:1 (1:0)
urejeni 30-metrski skakalnici v Velenju je bilo danes do-Strelke za Olimpijo: Mihe- poldan slovesno prvenstvo za
Zimska liga Beograda uč 37, Pavšič 37, weiie 30, pioniI,je v smUčarskih sko-
Šiftar 25, Modrijan 5, Fajdiga kih- skupno je nastopilo 78
VELENJE, 2. febr. Na lepo 1. Cuzner (Rateče) 198.4 točke
(25, 24.5 m) 2. Putgar (Cma) 191.1 (25.5 in 24.5 m), 3. Kobal (Tr. Kranj) 184.4 (24, 24 m),
BEOGRAD, 2. febr. V Športni dvorani beograjskega razstavišča je bilo včeraj na sporedu III. kolo zimske košarkarske lige mesta Beograda. Doseženi so bili naslednji rezultati: Cia. ni — Radnički-Partizan 87:84 (35:36), Beograd-Crvena zvezda 114:72	(51:30), Moštvo Crvene
zvezde ie nastopilo s pomlajeno ekipo. Članice — Partizan Novi Sad, ženske: Partizan — Novi Sad-Crvena zvezda 64:59 (24:27).
5, Bassin 4, Bremec 3, Sedej 5, Puhar 2, Miklič 0.
pionirjev, in sicer 50 starejših ter 28 mlajših. V Velenje so dopotovali pionirji iz Maribora, Raven, Črne, Šoštanja, Ljubljane, Kranja, Zagorja, Logatca, Rateče-Flanice, Mojstrane, Javornika, Bohinja, Bleda, Krškega in Andra-Istočasno je bil na spore- ža.
Rezultati — ml. pionirji:
Partizan Crv. zvezda Olimpija Kumanovo
3 3 0 171:128 3 1 2 191:185 3 1 2 153:175 3 1 2 147:174
du tudi turnir članov. Zmaga-
4.	Rogelj (E- Lj) 166.6 (25, 21.5 m), 5. Emeršič (Črna)
164.9	(22.5, 22.5 m), 6. Foršner (Črna) 162.7 (25, 22 m). St. mladinci: 1. Burjak (črna)
205.9	(28, 28 m) 2. Zupanc
(Vel) 196.6 (27, 26 m) 3. Pogan (Rateče-Pl) 189.1	(26,
27 m), 4. Marc (Log) 188.4 (26, 25 m), 5. Kline (Mrb) 182.8 (27, 25), 6. Železnik (Zag) 177.6 (26,25 m).
ključeno drugo kolo letošnjega republiškega prvenstva v kegljanju. Rezultati so dokaj solidni, žal pa ne mo-rem6 posredovati vrstnega reda ekip, ker v času poročanja še nismo sprejeli današnjih rezultatov iz Kranja.
Rezultati — I. kolo — Ljubljana: Ljubljana 6878, Poštar 6637, Pionir 6613, Lokomotiva 6557; Maribor:	Branik
6868, Jesenice 6811, Konstruktor 6666, Kranjska gora 6613; Kranj: Triglav 6806, Celje 6609, Gradis 6500, Rudar-6370; Jesenice: Gradis 6704, Celje 6558, Triglav 6511, Rudar 6289; Celje: Branik 6696, Jesenice 6680, Konstruktor 6573, Kranjska gora 6519. II. kolo — Jesenice: Jesenice 6771, Branik 6604, Konstruktor 6452, Kranjska gora 6384; Celje: Ljubljana 6663, Pionir 6580, Poštar 6538, Lokomotiva 6421; Maribor Pionir 6773, Ljubljana 6771, Poštar 6582, Lokomotiva 5720; Ljubljana: Gradis 6649, Rudar 6525, Celje 6491.
OLIMPIJSKE TEKME V HOKEJU NA LEDU
JUGOSLOVANSKI HOKEJISTI ODTRGALI TOČKO ROMUNOM
INNSBRUCK, 2. iebr. Za tekmo med Jugoslavijo in Romunijo je vladalo kolikor toliko zanimanje, čeprav je v tem času veliki Ledni stadion prepoln gledalcev. Tam je namreč velika borba najboljših drsalcev z vsega sveta. No, pa vendar je bila tudi Sejemska dvorana prizorišče velike borbe, kjer so Jugoslovani igrali z Romunijo. Tekma se je končala neodločeno.
Jugoslavija : Romunija 5:5 (1:2, 3:1, 1:2)
Po uspešni tekmi Jugoslovanov proti Italiji so se naši igralci danes spoprijeli z Romuni, ki so bili doslej -vselej uspešni, kadar so nastopili proti našim kohejistom. V prvi tretjini so naši fantje zaigrali zelo dobro. Le majhna nepazljivost v obrambi je imela za posledico, da smo v zadnji minuti prve tretjine prejeli dva gola. Druga tretjina je bila najbolj uspešna za naše barve. Romuni so ves čas napadali zelo ostro in po napaki našega Ravnika so povišali na 3:1. Ta gol je pomenil pravo prelomnico. Jugoslovani so zaigrali hitro, ostro in ves čas dirigirali tempo. Tako smo v 15., 16. in 18. minuti zabeležili kar tri gole. Uspešna sta bila Smolej dvakrat in Felo enkrat. Ne smemo reči, da so Romuni igrali slabo. Trudili so se, toda spremljala jih je precejšnja smola. Tako smo drugo tretjino zabele-
žili z golom razlike v našo korist.
Zadnja tretjina je bila najbolj dramatična. Naši so povišali na 5:4. Felc je v' solo prodoru zelo duhovito preigral nasprotnega" vratarja, in vse je kazalo, da bo senzacija popolna. V trenutkih naše premoči je peščica jugoslovanskih navijačev, ki jih je pripeljal Kompas, navijala kot za stavo. Sejemska dvorana se je dobesedno tresla od razburjenja in navdušenja gledalcev in to je kar spodnašalo naše igralce, ki so imeli vajeti v svojih ro- ■ kah. Romunom ni prav nič uspevalo. Ko so igrali zadnje deset minut, smo bili prepričani, da bodo naši dosegli še kakšen gol. Toda to so bile samo želje, ki se niso uresničile.
Ura na semaforu je pokazala zadnjo minuto igre. Naši so imeli puck v svoji obrambni tretjini in s pravilno taktiko zavlačeva-
li. Nasprotnik je pazljivo spremljal vsako napako naših obrambnih igralcev in spretno izkoriščal nespretnost in slabo drsanje posameznikov v obrambi. Vratar Gale je bil močno zbegan, posredoval je na vse mogoče načine, kajti ofenziva Romunov je bila silovita.
Samo pol minute do konca in naši so imeli še v rokah zmago. V nenadnem prodoru se je Ravnik zapletel in prav nesrečno se je puck odbil od palice romunskega napadalca in le 2 cm prekoračil golovo črto. Igralci so šli samo še na sredino in konec je bilo današnje tekme.
Kaj lahko zapišemo o tem srečanju?
Kakor smo z ene strani zadovoljni z neodločenim rezultatom, smo z druge strani nekoliko razočarani, ker smo imeli zmago v rokah. Kaže, da naši izgubljajo tekme v zadnjih minutah. Ce bi bili < nekoliko bolj pazljivi, bi bilo da-nes zmagoslavje popolno. Sicer pa lahko rečemo, da smo z igro Jugoslovanov vsak dan bolj zadovoljni.
PO TEKMI JE TRENER KUNA IZJAVIL:
— Naši igralci vedno bolj izpolnjujejo taktično zamisel, za katere se dogovo-,. rimo pred tekmo. Škoda, da so branilci nekoliko manj pazljivi, sicer bi
lahko pripravili marsikatero senzacijo.
Tuji strokovnjaki, ki so v začetku zmajevali z glavo in dvomili v naše sposobnosti, danes s spoštovanjem spremljajo igro Jugoslovanov. Tako je izjavil sodnik Pokorny iz CSSR, ki pravi, da so Jugoslovani vsak dan boljši.
Strelci: za Jugoslavijo: Bogo Jan, Smolej 2, Felc 2; za Romunijo Andrei 2, Szabo in Varga 2.
KVflLIFIKllCIJSKE SKUPINE Zfi SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
j
Jugoslavija
v skupini s Francijo
Ljubljana, 2. februarja. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je sestavila kvalifikacijske skupine za svetovno prvenstvo v nogometu leta 1966. v Angliji. Na prvenstvu bodo nastopili zmagovalci vseh kvalifikacijskih skupin. Fo tem sporedu bo nastopilo na. prvenstvu 10 evropskih repre-
Jugoslavija : Italija 5:3 (1:3, 2:0, 2:0)
Innsbruck, 2. febr. V drugi tekmi olimpijskega turnirja v hokeju na ledu B Skupine je včeraj zvečer Jugoslavija nastopila proti Italiji. Doživeli smo izredno prijetno presenečenje:	prva
zmaga Jugoslavije na olimpijskem turnirju.
Jugoslavija: Gale (šešme-dinovič), Ravnik, Kristan, Jan I., Andjelič, Tišler, Felc, Smolej, Valentar, Djordjevdč, Jan B., Remaud, Holbus, Rataj, Radin.
Italija: Polla, G amper, Da-ring I., Verocai, Alvera, Sacher, Frison, Ghedina, Agga-zi, Ghezzeva, Rabanser, Ober-hammer, Macchietto, Bran-duardi, Benedetti.
Sodnika: Pokomy in Ger-cerny.
Strelci: TišCer, Djordijevic' 2, Felc, Renaud, za Italijo Benedetti, Frison in Danin Alberto.
Po izredno slabem začetku v tekmi z Avstrijo so Jugoslovani danes nekoliko bolj
razigrani odpravili težkega tekmeca — Italijo. Pričakovati je bilo, da ne bodo kos izkušenejšim igralcem iz sosednje Italije, toda prekosili so sami sebe. in v zadnjih dveh tretjinah odpravili trdnega nasprotnika povsem zasluženo. Težko je reči kdo je bil najboljši Lahko rečemo le to, da so se od druge tretjine dalje vsi bolje znašli, drsali hitreje, pa tudi njihove akcije so bile mnogo bolj smotrne kot v prvi tretjini v tekmi z Avstrijo. Prav ta današnja zmaga nam vliva večji optimizem, vsekakor pa smo prepričani, da ne bomo obtičali na zadnjem mestu.
Izjava predsednika Hokejske zveze Jugoslavije tovariša Leopolda Kreseta:
— Izredno sem vesel današnje zmaga. Videli ste, kaj pomeni, če se fantje borijo srčno, če so zavzeti in prisotni pri igri ter če drug drugega spremljajo v njihovih hotenjih in akcijah.
zentanc, 4 reprezentance iz Južne Amerike, 1 iz Srednje in Severne Amerike ter 1 iz Afrike in Tihega oceana. Vse tekme morajo biti odigrane do 31. decembra 1965, kvalifikacijske tekme v podskupinah pa do 30. aprila 1965. Za svetovno nogometno prvenstvo se je prijavilo 74 držav. Po skupinah so razdeljene takole.
I skupina: Bolgarija, Belgija, Izrael, II.: Zah. Nemčija, Švedska, Ciper, III.: Jugoslavija, Francija, Luksemburg, Norveška, IV.: ČSSR, Portugalska, Romunija, Turčija, V.: Švica, Sev. Irska, Nizozemska, Albanija, VI.: Madžarska, Avstrija, NDR, VII.: SZ, Danska, Wales, Grčija, VIII.: Italija, škotska, Poljska, Finska, IX.: Španija, Irska, Sirija, X.: Anglija — kot organizator, ima pravico nastopa brez kvalifikacij, XI.: Urugvaj, Peru, Venezuela, XII.: Čile, Kolumbija, Ekvador, XIII. Argentina, Paragvaj, Bolivija, XIV.: Brazilija — svetovni prvak ima pravico nastopa brez kvalifikacij, XV.: ima tri pod-. skupine — A: Kuba, Jamajka, Nizozemski Antili, B: Suri*' nam, Trinidad, Costarico, C: Mehika, ZDA, Honduras, XVI.^ ima 4 podskupine: A: Gana, Gvineja, Sudan, Kamerun, B: Tunis, Alžir,- Liberija, Maroko, Senegal, Mali, C: Etiopija, Gabon, ZAR, Libija, Nigerija, D: Avstralija, Južna Afrika, Severa in Južna Koreja.

............■■ih...............	........r..
Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije
ŠENTJUR
(MI) Za zaključek smučarskega tečaja so se mladi smučarji iz Šentjurja in Štor pomerili v slalomu pri železarskem domu na Svetini. Sodelovalo je 60 tekmovalcev. Rezultati: ml. pionirji: Klinar Bojan (št), star. pionirji: štor (št), pionirke: Kincl (Šentj), mladinci: Paher (Šentj), člani:	Kopinšek
(Šentj).
PODNART
(JP) Na občinskem prvenstvu v tekih in skokih, ki ga je organizirala ObZTK Radovljica so člani tekmovali na 10 km, mladinci na 5 km, ostali pa na 2 km dolgi progi. Rezultati: skoki —- člani Ambrožič (Bled), 218.0 (31, 31), 2. Škriba (Kropa), mladinci žemva (Bled) 208.1 (29,5, 29), 2. Finžgar (Rad)’, pionirji Dežman (Rad) 193.1 (24, 24,5), 2. Pristavec (Rad), teki: člani Puc (Gorje) 33:17,3, 2. Peterman (Gorje), mladinci: Dornik (Gorje) 13:11,4,	2. Bolčina,
star. pionirji:	1. Zalokar (Boh)
8:27,2, 2. Kalan (Gorje), ml. pionirji: 1. Bešter (Kropa), 2. Čelik (Boh), mladinke Pogačar I. (Gorje, pionirke Pogačar š. (Gorje).
RADOVLJICA
(JP) športno in planinsko dru-žtvo sta te dni zaključila s smučarskima tečajema za Zgoški ravni na Jelovici oziroma pri Valvazorjevem domu pod Stolom. Tečaja se je udeležilo skupno 50 mladih smučarjev iz Radovljice.
SLOVENJ GRADEC
(TV) Smučarski klub Slov. Gra dec je v času šolskih počitnic organiziral smučarsko šolo in več smučarskih tečajev. Tečaje so vodili smučarski učitelji, smučarske abecede pa se je naučilo več kot 80 otrok. Zadnji dan so tečajniki pokazali svoje znanje tudi na tekmah. Zmagovalci: pionirke 6 do 8 let: Tiršek, pionirji 6 do 8 let: Slatinek, pionirke 8 do 14 let: Pe-ver, pionirji 8 do 10 let: Koželj, pionirji 10 do 14 let: Kešplet.
S pripravami na novo sezono so pričeli tudi nogometaši slovenjgraškega Partizana. Žal še vedno nimajo trenerja, zato vadijo sami.
V VI. kolu druge koroške šahovske lige so domačini premagali Vuzenico z 9.5:0.5 in nato Mežico s 7:3. Tako so z 7 zmagami in 56 točkami postali prvaki lige -in se Uvrstili v I. koroško ligo, v kateri sta bila do sedaj samo KOŠK iz Dravograda in ravenski Fužinar.
MISLINJE
(TV) Partizan v Mislinju je te dni priredil društvene tekme v veleslalomu in skokih. Med pionirji je zmagal Kocijan, med mladinci Oder, v skokih pa je bil najboljši ponovno Oder.
0
KRIŽE
(TR) Pred dnevi so pregledali svoje delo v preteklem letu tudi člani Partizana Križe. S svojim delom in uspehi se lahko pohvalijo, saj so si sami zgradili majhen stadion,' v katerega je bilo vloženih 7000 prostovoljnih ur. Izredno dobro uspeva razen rokometa in namiznega tenisa tudi orodna telovadba, ker pa je čutiti pomanjkanje« moških. Letos so kriški športniki sodelovali na mnogih tekmovanjih na Gorenjskem in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Največji uspeh pa je nastop ob otvoritvi malega stadiona, ko je nastopilo 290 športnikov iz vse Gorenjske. V teh dneh so izvedli tudi smučarsko šolo, ki je zelo lepo uspela.
RADENCI
(FM) Na občnem zboru strelske družine v Radencih je bilo največ govora o dograditvi malokalibrskega strelišča, ki ga gradijo že dve leti. Vanj je vloženih že 1500 prostovoljnih delovnih ur, upajo pa, da bo letos končno dograjeno. Radenski strelci so letos drugi v občinskem merilu, njihov član Mau-ko pa je že tretjič postal zmagovalec občinskega tekmovanja za slato puščico. Letos namerevajo za boljše delo vključiti v svoje vrste še več mladine in tesneje sodelovati z ostalimi organizacijami.
MURSKA SOBOTA
(FM) Na posebnem sestanku sta se te dni združila NK Grafičar iz M. Sobote in Partizan Rakičan. Nogometaši bodo že v spomladanski sezoni nastopili pod novim imenom Partizan Rakičan. Imajo lepo novo travnato igrišče. Člani bodo tekmovali v MM ligi, drugo moštvo pa izven konkurence v pomurski ligi. Z mladinskim in pionirskim moštvom nameravajo nastopati tudi v pomurski in občinski ligi.
Pred dnevi je bil končan jesenski del tekmovanja v pomurski zimski košarkarski ligi. Naslov prvaka je zasluženo osvojila ekipa OM Boys iz Murske Sobote, ki je zmagala v vseh srečanjih. Tokrat je sodelovalo precej več ekip kot kdajkoli in kaže, da tudi košarka v Pomurju lepo napreduje. Vrstni
red jesenskega dela: 1. Old Boys 12 točk, 2. Murska Sobota 8, 3. Rakičan 5, 4. Puconci 4, 5. Grafičar 3, 6. Lendava 3, 7. Radenci 2.
PRESERJE
(PP) športno društvo v Podpeči je priredilo tradicionalni veleslalom pod Krimom. Nastopilo je 56 tekmovalcev, mlajši pa so se pomerili tudi v sankanju. Zmagovalci: člani Jerina, mladinci Pristavec B.,* pionirji Pristavec B., v sankanju je bil najboljši Pristavec S., pri pionirjih Perši, pri mladinkah Pristavec R. in pri pionirkah Jemc.
TRŽIČ
(MO) v okviru smučarskega tečaja, ki ga vsako leto organizirajo tržiške osemletke v sodelovanju s Partizanom, je bilo izvedeno pred dnevi tudi društveno tekmovanje v veleslalomu. Nostopilo je 80 tekmovalcev. Rezultati: člani 1. Soklič, 2. Ošabnik, 3. Križaj, mladinci 1. Kramar, 2. Klemenčič, 3. Meglič, mladinke Kuvnik, star. pionirke Kramar, ml. pionirke Švab.
JESENICE KRANJSKA GORA
(T. L.) Včeraj so se v Kranjski gori pomerili kegljači na ledu z Bleda, Jesenic, Žirovnice in Kranjske gore. V bližan ju in zbijanju je nastopalo 39 tekmovalcev. Rezultati: 1. Klinar 105 točk, 2. Hafner 95, 3. Drinovec (vsi jes) 94 točk.
BLEJSKA DOBRAVA
(T. L.) Na smučiščih na Blejski Dobravi je balo danes občinsko prvenstvo Jesenic v veleslalomu. Na progi, ki bila dolga 1800 m, je imela 250 m višinske razlike in 47 vratič, je nastopilo 106 tekmovalcev. Nastopili so vsi najboljši jeseniški smučarji.
Rezultati - člani: Klinar A. 1:40.0, Jakopič (oba Jes) 1:41.0, 3. Cop (Dobrova) 1:42.0, st. mladinci: Žmirk (Jes) 1:51.0, Klo-futar (Kr. g.) 1:52.2, ml. mladinci: Gazdova (Kr. g.) 2:01.4	2.
Stojan (Dobr) 2:02.6, 3. Pantar (Dobr) 2:06.5, st. mladinke: 1. Kleindinst 1:32.7,	2. Gašperin
2:03.1, 3. Tržan (vse Jes) 2:54.2. ml. mladinke: 1. Reki (Dobr) 1:28.5, 2. Dragan (Kr. g.) 1:32.1, 3. Kleindinst (Jes) 1:38.0.
MARIBOR
(P. K.) V prvem kolu zvezne rokoborske lige - zahodna sku-
pina so danes člani Herkulesa iz Zagreba premagali Maribor s 15:8.
Rezultati - mušja: Sandič -Lang 3:0, bantam: Mušač-Mudri 0:3, peresnolahka: Sestak-Mla-kar 3:0 tuš, lahka.: Trpič-Canko 3:0, welter: Pazman-Berlež 0:3 tuš, srednja: Mazija-Suman 3:0 tuš, poltežka: Glas-Verčič 0:2, težka: Markotič-Kasap 3:0 tuš. Prvo imenovani so rokoborci Herkulesa.
LOVRENC NA POHORJU
(P. K.) Okrajni odbor za smučanje v Mariboru je danes organiziral na smučiščih pri Lovrencu na Pohorju okrajno prvenstvo v tekih. Nastopalo je 70 tekmovalcev iz Maribora, Lovrenca, Mežice, Frama in Raven ter nekaj pripadnikov JLA. Tekmovanje si je ogledalo okoli 1500 gledalcev.
Rezultati - ml.,, mladinke (3 km):	1. Rušovek (Lovrenc)
12:45. 2. Kranjc (L) 14:01, st. mladinke (3 km): 1. Pliberšek (L) 12:11, 2. Mate* (Fuž) 12:20, članice (5 km):	1. Grilc (L)
12:15, ml. mladinci (5 km): 1. Dretnik (L) 17:07,	2. Bedenik
(L) 19:27, st. mladinci (7 km): 1. Karpač .(Fuž) 24:53, 2. Kličej (Fuž) 27:57. člani (10 km): 1. JodI (L) 35:25, 2. Pumpas (Mež) 39:36.	#
Železniki
(F. G.) V Selcah nad Škofjo Loko je bilo danes občinsko prvenstvo Škofje Loke v veleslalomu. Rezultati — starejši člani (1600 m, 44 vratič, 350 m višinske razlike): 1. Franko (Sk L.) 1:50.6, 2. Stanonik (Sk. L.) 1:18.1, 2. Guzelj (Sk. L.) 1:39.0, 3. Gartner (Selca) 1:40.5, starejši mladinci: 1. Kemperle (Železniki) 1:45.3, 2. Logonder (Sk. L.) 1:47.8, 3. Kalan (Sk. L.) 1:50.8, mlajši mladinci:	1. Brezovar
(Sk. L.) 1:41.2, 2. Gartner (Selca) 1:44.2, 3. Mihovilovič (Sk. L.) 1:51.4. Članice (krajša proga): Udir (Sk. L.) 1:51.2, starejše mladinke: Globočnik (Želez) 1:03.6, Gartner (Selca) 1:36.6, Eržen (Sk. L.) 204.2. mlajše mladinke:	Vlejnik (Sk. L.) 1:40,
starejši pionirji (600 m. 17 vratič, 100 m višinske razlike) 1. Košir (Selca) 32.0,	2. Žitnik
(Selca) 32.3, 3. Dolenc (Želez) 32.8, mlajši pionirji: Cufer (Selca) 34.3, starejše pionirke: Ve-
ber (Selca) 45.3, mlajše pionirke: Šubic (Qsn. šola Sk. L.) 44.8.
CELJE
(JK) — Na zadnji seji Atletskega sveta AD Kladi var je bil izvoljen za novega predsednika drjuštva dolgoletni organizacijski in tehnični delavec tov. Fe-dor Gradišnik. Obenem so sprejeli tudi program dela v letošnjem letu. Največja naloga je vsekakor gradnja športne dvorane, ki^ naj bi bila po načrtih gotova že do občinskega praznika 20. julija letos. Sestavili so poseben gradbeni odbor, ki bo nadzoroval gradnjo in poskrbel. da bo dvorana res zgrajena do tega roka.
V času počitnic je OZTK Celje organizirala več vodniških tečajev v orodni telovadbi, smučanju, košarki in odbojki.. Tečajev se je skupaj udeležilo nad 100 športnih delavcev iz vseh večjih društev v okraju. Vse kaže, da bo telesnokultur-turno življenje v letošnjem letu v celjskem okraju precej bolj živahno.
TRBOVLJE
(R) Na Dobovcu so bili danes meddruštveni smučarski teki, ki jdh *e organiziralo Smučarsko društvo Kum iz Dobovca. 7 km dolgo progo so morali člani preteči dvakrat, starejši in mlajši mladinci pa enkrat. Nastopili so- tekmovalci Enotnosti, ki so branili prehodni pokal. Partizana iz Dola, Partizana iz Ihana, Smuč. društva Zagorje in Smuč. društva Kum. Skupno 37 tekmovalcev. Rezultati: ekipno (3 člani, 1 starejši ter 1 mlajši mladinec): 1. Partizan Ihan 4,42.03, 2. SK Enotnost
5.00.	20, 3. Kum 5,16.13, člani (16);
1. Peternelj (E) 1,00.04, 2. Munih (E)	1,03.11,	3. Kovič (Ihan)
1,04.39,	4.	F. Šimenc (Dol)
1,06,23, 5. P. Šimenc (Dol) 1,10.12, star. mladinci (4). 1. Mrzlikar (E) 28.00, 2. Jančar (Ihan) 29.49, 3. J. Smodiš (Kum) 37.34, mlajši mladinci (17). 1. J. Šimenc (Dol) 32.17, 2. S. Pr ©može (Dol)
33.00,	3. A. Premože (Dol) 34,36.
LAHOV SMUK
CELJE (K. J.) Danes dopoldne je bilo na Reševni pri Šentjurju tradicionalno tekmovanje smučarjev — Lahov
smuk. Na 1500 m dolgi progi z višinsko razliko 250 m, je tekmovalo 50 smučarjev. Rezultati - člani: Košič 1:28.4, Tro-biž (oba Celje) 1:2979, 3. Urbajs (Šentjur) 1:31.2 itd. V konkurenci članic je zmagala Belaje-va, med mladinkami Caperjeva^ pri mladincih pa Slegl (vsi Celje).
PIONIRSKO PRVENSTVO CELJA
CELJE (K. J.) 200 najboljših pionirjev in pionirk izmed 500, ki so sodelovali na številnih smučarskih tečajih, se je danes pomerlio v veleslalomu. Rezultati: pionirji do 10. leta: 1. Mežnarič, 2. Zorec, 3. Rebev-šek, 4. Ponikvar, 5. Gorjanc itd., pionirji 10-12 let: 1. Nav-čič.Nž. Vodeb. 3. Klinar, 4. Pen-koč, 5. Rozman, 6. Jezernik itd.5 pionirji 12-14 let: 1. Samer, 2. Brilej, 3. Satler. 4. Kajin, 5. Štor, 6. Borušek itd., pionirko do 10. leta: 1. Sedlar, 2. Prelog. 3. fišer itd., pionirke od 10—14 let: 1. Hudnik, 2. Kršman itd.
SKAKALNE TEKME V CELJU
CELJE (J. K.) Danes dopoldne so bile na 40 m skakalnici meddruštvene skakalne tekme; združene z občinskim prvenstvom Celja. Ob dobri or ga niza. ciji TVD Partizana Vojnik je pred okoli 1000 gledalci nastopilo skupno 21 tekmovalcev. Rezultati — mlajši mladinci: 1. Groslič 206 točk (28, 26.5 m), 2. Zajnar (obua Vojnik) 197.7 (24; 24.5), starejši mladinci: 1. Zep (Vel) 209.5 (31.5. 31), 2. Ohu (E Lj.) 203.6 (30, 29.5), 3. Kelnerič (Ce) 202.6 (29, 27.5), člani: Bizjak 197.5 (37, 36.5). 2. Segl (oba Vel) 192.9	(32,	30), 3. Knesel
(Vojnik) 188.9 (39, 31.5).
PRVENSTVO CELJA V DRSANJU
CELJE (J. K.) Nad 100 pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink, ki so v šolskih počitnicah obiskovali tečaj za umetno drsanje, se je danes pomerilo na občinskem, prvenstvu Celja. Tekmovali so v prostem drsanju ter obveznih in poljubnih likih. Vrstni red najboljših:	pionirji:	1. Gerjevič;
2. Stahovec, 3. Jeridjel itd.; pionirke:	1. Starovič, Košir*
Štor itd., mladinke: Presinger* Kočič itd.
OLIMPIJSKI TEK NA 15 km - MOŠKI
maua si smo v me
Maniyianta spet osvojil zlato medaljo - Na 2. in 3. mestu Norvežan Groninngen in švedski veteran Jernberg - Proga izredno težka - Naši so se po pričakovanju uvrstili v začetku zadnje tretjine -Bavče odstopil - Okrog 25.000 gledalcev
INNSBRUCK 2. febr. Tek strahovito zdelali, da smo se na 15 km na smučh streza čudili, kako sploh še vztraja-nekako atletski progi v dol- jo na progi. Maentyranta, žini 1500 m. Tu je težko po- Kolčin, Jernberg, Norvežana razdeliti moči, saj ne veš, ka- Gronningen in Oestby so bili !co bi začel, stopnjeval hitrost tem častne izjeme. Brez utru-im prismučal v cilj. Prav to jenosti, strogo zavzeti v pro-misel mi je pred tekmo iz- gi in z eno sami mislijo, čim razil trener norveškega mošt- hitreje v cilj, so močno ogreva Arno Harsheim, ki je bil li dlani, številnih gledalcev, ki sicer prepričan v Maentyran- so prihiteli tudi iz bližnje in to, v drugi triumf, upal pa je daijnje okolice Avstrije, Nem-na presenečenje. Smeje mi je čije, Italije in Švice. Zanimi-
rekel, morda bosta Maenty-ranta in Gronningen zamenjala mesti...
VETERAN JERNBERG V OFENZIVI
Po 5 km drzne in težke vož-
vo je. bilo opazovati nordijske novinarje, ki so sproti računali rezultate favoritov. Vse je kazalo, da bo danes najuspešnejši Gronningen. Toda, ko je napovedovalec na snež-
nje je bilo jasno, da bo borba nem stadionu Seefelda s pri-za medalje med NordijcH za pombo:	»Maentyranta je s
boljšo uvrstitev pa je bilo fantastično hitrostjo brez kon-treba računati še na tekmo- kurence na 10. km in verjet-valce iz SZ in nekatere Itali- no zanesljiv zmagovalec, če jane. Sneg je bil hiter, na ne- ga ne bo doletela smola.« In katerih mestih ga je sonce tnoč- tako se je tudi zgodilo ...
----"	— KAKO SO TEKU NAŠI?
no omehčalo, južni veter pa ga je celo na prisojnih straneh spremenil v vodo. Hudi vzponi in strmi smuki so po 10 km vožnje mnoge tako
Po lepem uspehu v teku na 30 km je peščica jugoslovanskih novinarjev upala, da se bodo fantje še bolj odrezali v
FRM0IS B0MIEU (F)
Veleslalom
Kdo bi pripisal 27-letnemu gorskemu vodniku iz -Chamo-nixa, da bo 10 let po svoji prvi medalji na olimpijskih igrah oz. svetovnih prvenstvih prinesel še eno in to kar Zlato. Bonlieu je osvojil v ivoji dolgoletni karieri vrsto uspehov. 1954. svetovno prvenstvo v Aare, drugi v veleslalomu, peti v slalomu, 1956. olimpiada v Gortini deveti v veleslalomu, 1958. svetovno prvenstvo v Badgastei-nu, 8. do 10. v smuku, 3. do 4. v veleslalomu, 1959. prvi v slalomu, Ariberg Kandahar,
1960.	olimpijske igre v Squaw VaUeyu, 11. v veleslalomu,
1961.	drugi v smuku v Cha-monixu in treji v kombinaciji, 1962. tretji V slalomu Val dTsere, 1963. prvi v slalomu Val dTsere, zmagovalec slaloma in kombinacije na Ariberg Kandahar v Chamo-nixu, 1964. zmagovalec slaloma v Hindelangu, olimpijske igre v Innsbrucku, zlato medaljo v veleslalomu in 15. v Smuku.
Christine Gottschel (Fr) Slalom ženske
Užitek je bilo gledati borbo dveh sester za najvišje olimpijsko odličje v slalomu. Prvič v zgodovini olimpijskih iger se je borha za prvo mesto odvijala med dvema sestrama. Edino podobno družinsko borbo sta imela brata Ruud v skokih.
Zmagala je • tisti sestra Goitschel, ki ni veljala za boljšo — starejša Christine. Christine je rojena 9. junija 1944 v kraju, Sallanches, z družino pa živi sedaj v Val dTsere., ker ne manjka odličnih možnosti za trening. Po phklicu je študentka, vi-
soka je 172 cm in težka 62 kg. Goitscheld so športna družina, saj so bratje navdušeni nogometaši, sestri pa stalno med najboljšimi smučarkami sveta.
Christine je skoraj vso svojo smučarsko kariero preživela v senci svoje boljše sestre Marielle, sedaj pa je družinsko tekmo odločno obrnila v svoj prid — v pravem trenutku.
Športni uspehi Christine: 1962 8. mesto na svetovnem prvenstvu v veleslalomu, 1963 1. mesto v slalomu in veleslalomu v Spittallu, 2. mesto v slalomu Grundenvald ter 1964 prvo mesto Oberstaufem.
Sestri Goitschel] bosta po uspehu v slalomu, startali tudi na najvišja mesta v preostalih dveh panogah, torej tudi za svetovno prvenstvo v alpski kombinaciji.
Klaudija Bojarskih (SZ)
Teb 10 km
Startna številka 15 je prinesla srečo, če je v takem primeru sploh dovoljen tak izraz, sovjetski smučarki Klaudiji Bojarskih. Odlična tekačica je vodila že na polovici proge, tedaj res samo za 2,2 sekundi pred Mekšilo in 15 sekund pred glavnim favoritom Kolčino. Slednja je "zlomila smučko. Mekšilo pa ni uspela nadoknaditi izgubljenih dveh sekund.
Klaudija je mojster športa Sovjetske zveze. Rojena je bila 11. novembra 1939 v Verhnjaji Pismi v Sverdlov-ski pokrajini. Po poklicu je učiteljica v Sverdlovsku, kjer tekmuje za športno skupnost Trud. Na tekmovanjih se pojavlja od leta 1957. in je lani v Seefeldu zmagala tudi na predolimpijski tekmi.
teku na 15 km. Opazili smo njihov veliki optimi*m in tudi borbeno razpoloženje je bilo na zredni ravni. Ko so se spustili s starta, smo opazovali njihov tek po ravnini in takoj nato pot navkreber in ugotovili, da se bodo naše prognoze verjetno uresničile. Seveda si nismo bili na jasnem, kakšna je proga. Kako jo je zmehčal južni veter in kje jo je hlad spremenil v led. Vse to smo pozneje zvedeli iz ust samih naših tekmovalcev. Bili so zdelani, kar se le da. Njihovi časi so bili takšni, kakor smo pričakovali, vendar izraz na njihovih obrazih je pričal, da so doživljali pravo dramo. Cveto Pavčič je hotel med tekmo odstopiti, toda kot preizkušen reprezentant, se je odločil, da tvega vse, samo da pride v cilj. No, njegov trud in požrtvovalnost sta rodila konec koncev soliden rezultat Boljši je bil Roman Seljak, čeprav je bil močno utrujen in je takoj po tekmi izjavil, da takšne težke proge še hi nikdar tekel v življenju, vendar je brez kakšnega posebnega pesimizma izrazil svoje zadovoljstvo, da mu je današnj tek pomenil največ v njegovi tekmovalni karieri. Bavče je zlomil smučo in je nekje na 10 km odstopil. Ko-bentar je hotel danes prekositi samega sebe. Pravi, da je dobro namazal, vendar se mu čudno zdi, kako je mogoče, da mu v smukih nikakor ni šlo. Trdil je, da so ga na primer japonski tekmeci v strmem smuku navzdol prehitevali kot za šalo. Naj bo tako ali drugače, naši tekači so izpolnili svojo nalogo in naša pričakovanja.
IZJAVA ZMAGOVALCA MAENTVRANTE Takoj po končani tekmi je Maentyranta odklonil vsakr-no pomoč, ki so jo nudili organizatorji skrajno utrujenim tekmovalcem. Odpel je smuči, se obrnil proti fotoreporterjem, zamahni z roko, se široko nasmejal in zaklical — heja!
Novinarji iz vseh celin sveta so navalili na »ubogega« olimpijskega zmagovalca, ki se je komaj otepal rok, nog, palic, kričanja in vpitja razburjene množice, pa vendar ljubeznivo odgovarjal na zastavljena vprašanja. Radijska napovedovalka z Dunaja je hotela najprej imeti izjavo. Imel sem srečo, da sem stal tik ob Maentyranti in njegovem prevajalcu. Omenili smo že na drugih straneh, da Ma-entyranta govori samo finsko. Tokrat pa je bilo treba govoriti v nemščini in za to je potreboval tolmača — Takole je rekel: —
— Sneg je sneg. Imamo ga na Finskem, kakor tule v Innsbrucku. če si dobro pripravljen — in jaz sem letos v zelo dobri formi — potem je vseeno kje so olimpijske igre in kje je tek na 15 km. Vesel sem, da sem pridobil še eno zlato medaljo svoji domovini!
REZULTTI: I. Maentyran-ta (Fin) 50:54.», 2. Gronningen (Nor) 51 :34.8, 3. Jern-bejrg (Šved) 51*: 42.2, 4. Huh-tala (Fin) 51: 45.4, 5. Stefans-son (Šved) 51 :'46.4, 6. Kolčin (SZ) 51:52.0, 7. Vorončikin (SZ) 51:53.9,	8. Lundemo
(Nor) 51: 55.2, 9. Laurila(Fin) 51:59.8,	10. Nones (It)
52:18.0. Prvi Francoz na 19. mestu (Mathieu), prvi Poljak na 21. mestu (Rysula), prvi Nemec na 22. mestu (Demel), prvi Japonec na 26. mestu (Ki-tamura), prvi Švicar na 29. mestu (Ammann), prvi Kanadčan na 34. mestu (Mac-leod), prvi Američan na 37. mestu (Galagher), prvi Romun na 39. mestu (Padescu), prvi Bolgar na 43. mestu (mit-kov). Jugoslovani: 46. Roman Seljak 57 : 30.0, 50. Cveto Pavčič 58:21.0, 60. Janko Ko-bentar 1.01 :14.6, (za njim je še 9 tekmovalcev). Na startu je bilo skupno 71 tekmo valcev.
Marjan Lipar
SEJA LIGA ODBORA NZS
LJUBLJANA, 2. febr. Na današnji seji so člani Lige odbora NZS pregledali delo in potek jesenskega dela letošnje nogometne sezone. Po oceni sekretariata je delo organov Liga odbora Komisije za tekmovanja in Disciplinskega sodišča potekalo v redu. Največ prahu je jeseni dvignila razpustitev nogometnega kluba Krim, pri čemer pa članov Liga odbora ne zadene nikakršna krivda, saj so vsi poskušali pomagati po svojih močeh. Pohvaliti moramo predvsem oster kriterij Disciplinskega sodišča, saj je hilo letos izrečenih precej več kazni in prepričani smo, da bo to pozitivno vplivalo na igralce. Prav zaradi tega je Liga odbor razpisal tekmovanje za najbolj'disciplinirano moštvo v
SLN, id bo sprejelo tudi prehodni pokal. Najbolj disciplinirano mladinsko moštvo pa bo za nagrado dobilo praktično darilo. Največ razprave so posve-tili na današnji seji koledarju spomladanskega dela, kjer sta Kladivar in Radar predlagala nekaj sprememb. Končno so sprejeli koledar, ki ga je pripravila tekmovalna komisija. Razpravljali so tudi o igriščih in do 1. marca morajo vsa tista moštva, ki nimajo urejenih igrišč, sporočiti tekmovalni komisiji, kje bodo igrala tekme. Na željo posameznih moštev bodo lahko tekme nadzorovali letos nevtralni delegati, za katere pa morajo klubi zaprositi štirinajst dni, za delegacijo sodnikov pa osem dni pred tekmo.
Lesek peli v New Torku
'NEW YORK, 2. febr. — Na tradicionalnem atletskem tekmovanju v New Yorku je Jugoslovan Roman Lešek zasedel peto mesto v skoku s palico. Zmagal je Američan Cruz — 4.72, drugi je bil Finec Nystrom, tretji Američan Wadsworth, oba prav tako 4.72. Na četrto mesto se je uvrstil Tork (ZDA) — 4,57, naš Lešek pa je skočil 4,57. Od ostalih rezultatov je treba omeniti 212 cm Thomassa v skoku v višino, 19,06 m. Gugnerja v krogli in 1:50,0 na 880 yardov Crothersa (Kanada).
Mariborski nogometaši odpotovali na Hvar
MARIBOR, 2. febr. Z večernim ekspresnim vlakom so danes odpotovali mariborski nogometaši na priprave na Hvar. Tu bodo ostali do 23. februarja. Pod vodstvom dr. Welleja, tovariša Miheliča in trenerja šimuniča je odpotovalo 20 igralcev, med njimi tudi nove krepitve Balent (prej Rijeka), Ti-motijevič (prej Borovo) in Mioč (prej Sarajevo), ki je med tednom podpisal triletno pogodbo ža vijoličaste. Na Hvaru bodo igrali tudi nekaj prijateljskih tekem, po povratku pa se bodo v Ljudskem vrtu srečali s skopskim Vardarjem.
Angleška nogometna liga
LONDON — Na današnjih prvenstvenih nogometnih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Aston Villa .— Westham 2:2, Bolton : Nottingam 2:3, Bumley : West Brom-wich 3:2, Fulham : Leice-ster 2:1, Ipsvvich : Birmingham 3:2, Liverpool Sheffield U. 6:1, Manchester U. :	Arsenal 3:1,
Sheffield W. : Everton 0:3, Stoke City : Blackburu 3:1, Tottenham : Chelsea 1:2, Wolverhampton J Blackpool 1:1.
OLIMPIJSKE TEKME V VELESLALOMU
onlieu, Schranz, Stiegler
Lakota vozil piepoaasi - Vrsta padcev - Zim-memann omagal takoj po startu - Pustoslemšek padel pred predzadnjimi vrati - Naši na naslednjih mestih: Lakota 33., Klinar 45., Detiček 50., Pustoslemšek 67.
*	Izdaja tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški od-	H
1	bor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah —	1
j	Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne ČP »Delo«	1
jj	v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva	(
1	5/III, uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 —	1
B	čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo:	g
I	20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 —	|
Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din.
INNSBRUCK, 2. febr. Danes je bila na sporedu v Li-zumu tekma v veleslalomu za moške. Proga je bila dolga 1500 m z višinsko razliko 475 m in 74 vrati. Nastopili so 103 tekmovalci, ki so se med seboj pomerili za naslov najboljših na svetu, že vnaprej je bilo jasno, da se bodo ža najboljša mesta potegovali tekmovalci alpskih dežel, in to predvsem Avstrije in Francije.
Zmagovalec je bil kaj hitro znan. Favoriti so startali s prvimi startnimi številkami in že prvi, ki se je spustil po progi, si je priboril medaljo, čeprav je bila samo bronasta. To je bil avstrijski smučar Stiegler. Takoj za njim je zapustil start francoski tekmovalec Bonlieu, ki je smučal med vrati izredno drzno, se poganjal tudi na najtežjih delih proge in dosegel najboljši čas. To je bila zlata medalja. Drugo mesto v današnjem olimpijskem veleslalomu si je priboril avstrijski tekmovalec Karl
Schranz, ki je startal s startno št. 15.
Ko je prvih 15 smučarjev prevozilo olimpijsko progo, je bilo že videti, da ni nikogar več, ki bi lahko ogrozil olimpijske medalje, Bon-lieuu, Schranzu in Stieglerju, Seveda mnogi so upali na Zimmermanna, ki pa je močno padel v zgornjem delu proge in je moral odstopiti. Avstrijski gledalci so z žalostjo sprejeli to vest, ker je znano, da je Zimmermann prav specialist v veleslalomu. S tem je Zimmermann pokopal tudi vse upe za osvojitev mesta v kombinaciji, ki se tokrat šteje za svetovno prvenstvo.
Proga je bila na nekaterih mestih ledena, na nekaterih mestih pa se je spremenila v pravo kašo ledu in snega. Vsi tekmovalci so namreč močno robili, tako da je sneg kar odnašalo med vrati. Od tod tudi precejšnje število padcev, ki pa so se k sreči končali brez posledic.
Težko smo pričakovali, kdaj bo prišel na start naš
najboljši tekmovalec Peter. Lakota, ki je danes nastopal s startno št. 46. Ko smo ga zagledali, smo takoj vedeli, da njegov rezultat ne bo posebno dober, kajti vozil je precej počasneje od tistih, ki so se potegovali za boljša mesta. Lakoti so na koncu zmerili čas 2:00.98, medtem ko je imel zmagovalec Bonlieu čas 1:46.71. Razlika je precejšnja in Lakota bi lahko z nekoliko bolj drzno vožnjo še precej izboljšal svojo uvrstitev. Kmalu za njim je startal Pustoslemšek, ki je vozil previdno, vendar ga je kljub temu tik pred ciljem doletela nesreča. Pri predzadnjih vratih se je namreč s smučko zataknil v palico in že je bil tu padec. Padel je na obraz, tako da ni bilo mogoče ničesar več storiti. Pustoslemšek je sicer prismučal v cilj, vendar je njegov čas 2:22.46 zelo slab in pomeni šele 67. mesto. Klinar in Detiček sta vozila približno v okviru svojih možnosti in osvojila 45. in 50. mesto.
V celoti lahko ocenimo nastop jugoslovanskih tekmovalcev na današnjem olimpijskem veleslalomu kot povprečen — s pripombo, da bi se najbrž dalo nekoliko več doseči. Pripomniti pa je treba, da so imeli vsi naši
tekmovalci — tudi Lakota — precej slabe startne številke, kar je precej vplivalo na vožnjo. Proga je bila namreč zares močno razorana.
Po zaključenem tekmovanju je bilo veselje zmagovalca Bonlieua zares veliko In prisrčno. Novinarjem je; takole dejal:
— Že so mislili, da sem za staro šaro, ker sem. tekmoval na najvišjih tekmovanjih že pred 10 leti. Mislim, da še nisem prestar in moja želja je, da bi zaključil svojo kariero na prihodnjih olimpijskih igrah v Grenoblu.
Schranz je takole izjavil:
— Srebrna in bronasta medalja je lep uspeh za Avstrijo. Ce bi Zimmermann ne padel, bi bil položaj najbrž še drugačen.
Rezultati: 1. Bonlieu (Fr) 1:46.71, 2. Schranz (A) 1:47.09,
3.	Stiegler (A) 1:48.05, 4. Fa-vre (Švi) 1:48.69, 5. Huega (ZDA) 1:48.76, 6. Killy (Fr) 1:48.92,7. Nenning (A) 1:49.68, 8. Kidd (ZDA) 1:49.97, 9. Leit-ner L. (Nem) 1:50.04, 10. Minch (Švi) 1:50.61, 11. Peril-lat (Fr) 1:50.75, 12. Lacroi* (Fr) 1:51,26, 13. Marolt (ZDA) 1:51.29,	14. Werner (ZDA)
1:52.08, K. Milianti (It) 1:52.87,	... Jugoslovani:	33.
Lakota 2:00.98,	45. Klinaf
2:10.18, 50. Detiček 2:11.76, 67, Pustoslemšek 2:22.46.