Pavlalnl Iranko v drtav! SHS. 12. štev. Iihaja razen nedelj (n prašnikov w*ah dan cb 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6/l., 'Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer Be jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. t*rS večjem naročilu popust. V Uubllanl, v pondeljek 17. Januarja 1921. Posamezna Stev. 1 krono. Lelo V. Glasilo Jugoslov. socijalno - demokratične stranke. 7eiefonska it. 312. Naročnina: Po poSti ali x dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K B60. Reklamacije za list so poštnine proste. Opravniitvo je t Ljubljani Frančiškanska nlica št.tVL, Učiteljska tiskarna. Protest socijainih demokratov proti prestolnemu govoru. — Moralen uspeh socijalno-demokratskega kluba. Belgrad, 15. Slovesna: 'otvoritev koiistitltpnle iri prestolni Kovor sta izzvala v parlamentarnih kroirih zadovoljstvo. Dejstvo, da so Člani Narodnega in Jugoslovanskega kluba prisostvovati čitanlu prestolnesraeo-vora .tolmačijo tako. da sta s tem obe stranki ookazall/da stp za ffjbfli-' arhiio ten da se razllki|ieta od demo • kratov .»n radikalcev samo ded« notranje ureditve.. države. Presednl-Stvo socijalno „ demokratske stranke le poslalo. predsedniku konsdtuante oismo. v katerem protestira, da k°n-, stUuanta nadatiule svoie delo po vsi? lienem poslovniku In ker se te no or* vem m re&ku. namreč s PotaeaiUejnt Drisece, naoravlla sedal drussi napaka s prestolnim eovoronj, ker Se s. tein žatih) suverena prava konstitu-a«teiRepublikanski klub. ie tudi pl-stmcro orotostiral trdeč..da.ie konsti-. tiiania edina suverena oblast v, dx2ayf tor da ntcneifa .zasethiia ne more., otvoriti • nobena. . druca, .. oblast,, razert oncv/ki lo - konstituanta izvoil. Zato ne moreio republikanci PTisor stvovati čitanin kres|olne?a govora-, Belerad. 15. Socilalno - demokratski klub ie zahteval Preko cospo. da pa vidovTča. da sp čim prei skliče konferenca načclnl!«v strank, da se reši vnrašanie o noslovniku in volitve justavotvorneza odbora. G. Davi-dovič ie posedi e. Pašiča in dr. Rl-baitia ter se z n tima sporazume! da se bo vršil« ajie vse stranke z enakim številom zastopnikov. V parlamentarnih krosih s£ priplsuie tei konferenci velik r'Onien. ker bodo načelniki strank odkrito izjavili, kal mislilo o ureditvi države. Muslimani ter člani Narodnega in Jueoslovanskccra kluba zahtevajo. da se na današnji seii konsti-tuante ne vrši volitev ustavotvome-ffa odbora, temveč da se volitev odloži na ooznelfr. ko bo že reSeno vrraSahle o iznremembi poslovnika. O Osnovno demokratsko načelo veli. da ie konstituanta suverena oblast ki črna vir svoie moči edinole iz suverenega liudstva sameara. Nhd narodom rji nobene oblasti. Sele takrat, če narod izbere svoie zastopnike, re-mezentiraio ti zastopniki nlejrovi neko oblast, ki stoii »nad« narodom, amnak to po volil naroda samega. In čo ti zastopniki naroda v imenu naroda preneso naivišlo oblast na eno samo osebo — ua vladarja — šele v?™ V1"? ta^®»eba mandat in pravico. da to oblast tudi Izvršuje. To ie osnovni nauk moderne deni okra e ;ie. katerega se mora držati vsaka »demokratična« stranka, ako noče zataliti svoieca imena. Na Zalest; pa vidimo, da le mi mnogih strankah demokracila le prazna fraza. ' Sociialno - demokratična strank« to Ostala demokratičnemu principu žyesta„ Res ie. da so sociialisti položili prisego toda oni so to n »orali storiti. kakor te že povedal sodrtisr Et-bHi Kristan, ker 110 razpolagalo z bra-hlalno silo. da bi se bili mogli tel zahtevi upreti. Na druei strani na priznavamo konštitnanto kot pravilno &\rolieiK> Hstavotvorno telo. v katerem se hočemo pozitivno udejstvovati. Ker pa priznavamo da le kon-štituatita edino konpetentno ustavo-tvorno teki. zato ne tnoromo sogla-&ati s poskusi, da sc via factl. t. 1. ltaf- mei»i nič tebi nič uvede v kanStl-jtiiairto miroma nad konStituanto iz-Ven nie stoieč činiteli. kateremu kon-Štftuanta do danes Še ni izročila nobene. ohlasti ne nad seboi ne nad narodom v imenu naroda. [ . Čc so na večinske stranke, v prvi vrst»; demokratie in radikalci, brez nrcdfiodneira dovolienia in odobrenih konštitnante. vendarle napravili jteprak. da so uvedle v konštituanto $i|tefla. ki stoli izven knnštituante. Daterri moraio nositi odeovornost za ■ta korak same. Mi ra odklanjamo, fi * Vprašanle o poslovniku, ki ie elava ovira koristnemu in uspešnemu delu v konštituanti. in sicer za-iradi onih svoiih določb, kt suvereni konštltuanti diktiralo neko nadoblast. katero šele konštltuanta sama lahko ustvaria. še do danes ni rešeno in zaradi teara tudi ooeaiania s strankami, ki noslovnikovili določb ne orižnavaio. ne moreio nikamor naorei. Ker pa mora vsak pameten človek uvideti, da ena ali dve stranki ne moreta Izvršiti ustavneea dela. ker nimata dovoline večine, zato se 'bodo'1norale spodtakliivo točke nrel ali sle! odstraniti in izoremenitl. Z zadovolislvom lahko uarotovi-rao. da le za rešitev teea kočlilvega vorašania sorožil Inlcliatlvo socifal-no-deinokratski klub in kakor se vidi. ne brez usDeha: stranke so se zedinile v tem. da se ie o tem vprašanju razpravi ialo v soboto popoldne. Mojroče realnih uspehov ne bo. .tmaak korak, katerega ie napravil sociialno-demokratičm klub in uoo-šlevanie sociialno - demokratičneara oredloca nam oa dokazuie da ie do-se?el sociialno . demokratski klub vklhib malemu številu svoiih članov časten moralen nsoch. Zemljeradniki gredo v vlado. Bjosrad, 14. Včeraj so sc pričela po- *ajaiia t zastopniki zcmljoradnlčklh poslancev. Do sporazuma Še ni prišlo. Poga-janja se nadaljujejo )utrl v soboto. Medtem je kljub zemljoradničke stranke' poslal Nikoli Pašlču, kakor že poroCano, pismo, v katerem so naglaša, da je zemlioradnlčld' klub pripravljen podpirati vsako vlado, ki bi hotela v ustavi izvesti zemljoradničke zahteve, označene v njihovih 20 točkah. Sodijo, da bosta Nikola Pasič in Ljuba Davidovič sprejel?, večino teh točk, ne •»sta pa pristala na to, da se volitve po- v«in^V vr5e po slanov111 da naj imajo . c. P5“v,co' odpoklicati svoje poslance, v r^^ksi neizvedljivo. Istotako se ne more sprejeti zahteva zcmUoradni-kov, naj celokupno oroi7li5[vo prcWc v roke samoupravnih teles. Bdrrad, 14. Danes sia posl. Lazič In Pucelj poročala v zemljoradnlčkem klubu o svojcu; prvem sestanku z Nikolo Paši-iem in Ljubo Davldovičem. Klub ni edin, nli naj vstopi v radikalno - demokratsko vlado, ali pa naj sc samo izjavi, da pod-ipira vlado prt določitvi noive ustave* Zagreb, 15. „Riječ“ javlja iz Belgrada: Zemljoradničkl klub |c danes Izvolil Jožo Jovanovča, M. Miloradoviča la dr. Vošnja-ka za delegate za pogajanja za vstop v vlado. Večina poslancev zemljoradnlčkega kluba Je za to, da sc vstopi v vlado. Tež-koče dela dejstvo, da zahtevajo zemljorad-nlkl porttelj za agrarno reformo In za obnovo zemlje. Splošno se meirf, da dobe zemljoradnlkJ samo zadnji portfelj. Dcmokralsko - radikalna večina doklej ni bila boffvekako trd:;a in solidna. Potrebna ji je bila vsekako znatna pomoč, bodisi od te ali od one stras*). Tc pomoči so iskale sedanje večinske stranke pri več skupiuth. PoskuSall so s Turki, toda zahteve turških begov po denarni odškodnini za zemljo, ki spada pod agrarno reformo, «o d dale demokratom veliko proglavlc. Zato ta pogajanja niso rodila zaželenega uspeha in kakor izgle-da, je kombinacija s Turki padia v vodo. Druga močna stranka, ki utegne združene demokrate « radikalce znatno pod- J preti, so zemljeradniki, ned katere spadalo tudi slovenski samostojni kmetje. Ti so se dolgo upirali vstopu v vlado. Oni so bW sicer pripravljeni vlado podpirati, ampak v vlado vstopiti In nositi soodgovornost ta vse vfckfne ukrepe, tega pa !o niso botett to »c«r a ozirom na njihovo klerikalno konkurenoo, ki bi bfia seveda udarila t velikim loparjem po niadinovcih« prt slovenskih voJHcih bi bržkone ne brez uspeha, vsaj brez tre nota ega ne. Kakor 1 zgleda se le sedad začel položaj Izpreminja« in »samostojne?!* bodo le Ul v vlado. Kakor se nam Javlja, bodo dobili iMo tedi dobro nagrado: M ministrska mesta ■o praana, in avtomobiH It Cadcaia Nal-veCJo Malnto za vstop zemltoradnHcov v vlado tata dr. Voinjak, On pa ne bo postal minister, ampak vdeposSanlk v Varšavi — C« ne bodo boiSSeviM do tačas Je VarSave tavceti. Nemsko-avstrijski polom. v Dunaj. 14. V poStni stavki dose* daj ni nobene izpremembe. „Ar* beiter Zeitung«« poroča, da se poštna stavka dosledno izvaja ne samo na Dunaju, marveč tudi v deželnih glavnih mestih in v drugih večiih pokrajinskih krajih. Na Dunaju so davi zatvorili vse železniške poštne urade. Navedeni list javlja nadalje: Davi je na poštnem uradu severnega kolodvora nastopilo redarstvo proti stavkajočim poštnim nameščencem in nekatere od niih ovadilo zaradi upornosti. Nato so se železničarji severne železnice izjavili za solidarne s stavkajočimi m so ob devetih ustavili delo. Tehnična unija čaka, kakšno stališče zavzame vlada glede stavke. Ako bi pa vlada do. drevi ne ugodila zahtevam poštnih nameščencev, pri-Čno telefonski in brzojavni nameščenci nocoj simpatijsko stavko. , . * 'm Nemška Avstrija je težko poglavje. To je danes dežela večnih nemirov in štrajkov. katere povzroča lakota in lačen želodec je hud gospod. Draginja mori ljudi na vseh koncih in krajih in obupano ljudstvo si ne ve več drugače pomagati kakor s silo. Pred nckai tedni je izbruhnil v Nemški Avstriji železnčarskl štrajk, ki jc pa danes že končan. Železničarji so zahtevali samo naj-primitivnelše stvari: da se jih obleče, obuje in nasiti. Tega jim država ni mogla dati. pač pa jim je dala nov kup — papirnatega denarja. ..Arbeiter Zeitung«« ie že takrat opozarjala, da je ta koncesija udarec v vodo. ker država jim bo dala tisti denar, ki se v Nemški Avstriji dan za dnem vali izpod rotacijske tiskarske mašine, s čemur se kupo-valna vrednost n. avstrijske krone še bolj uničuje in draginja še bolj narašča; kajti kolikor manj je vreden denar, toliko več ga moraš dati za vsak grižljaj, ki se vpelie iz inozemstva ali z drugimi besedami: draginja je toilko večja. Za železničarji so* stopili v štrajk člani takozvane »tehnike unije«, t. j. poštni, telegrafski in telefonski uslužl>enci. Ti so zagrozili, da bodo ustavili vse telefo^^e razgovore med verižniki. katere ir^io vsak dan priliko poslušati, in so zapretili, da bodo oni sami brez sedišča in brez vseh nadaljnili ceremonij vsakega verižnika neusmiljeno obesili pred borzo, če država ne doseže znižanja cen najpotrebnejšim predmetom za življenje. To je lepa želja in iePa zahteva, ampak uresničiti se je ne bo dalo. Vsaj zlepa ne. Nemška Avstrija je danes podobna velikemu posestvu, ki je propadlo, obdržalo pa ?e vkljub propasti še vse svoje hlapce, čeprav ni več veleposestvo, ampak le majhen gruntec. Kdor je imel kot veleposestnik 300 ali pa še več hlapcev, iih mora v slučaju prepasti odpustiti, ker jih ne more več rediti. To razume pri nas vsak kmet. Vsak kmet pri nas razume tudi, da sme samo toliko kupovati od dru-Kod, kolikor ima prebitka od svojega pridelka potem, ko je že pokril vse svoje stroške in si obdržal vse to. kar sam za sebe potrebuje. Av* strija pa gospodari takorekoč nalašč na »puf«. Poglejmo si stvar bližje. »Arbeiter Zeitung« je prinesla travno strokovnjaško pisan račun, ki točno dokazuie. .da zasluži vredni« dober. kmet na Gorenjem Avstrijskem letno do 400 tisoč krou, tako da mu ostane čistega dobička okoO 200 ti* *oč kron na leto. Od tega prav lepega dobička plača davka komaj 5000 kroni Ko bi mu država naložila davek, kakoršnega bj on prav lahko plačal, recimo 190 tisoč kron namesto, pet tisoč, bi bila veljava avstrijskega denarja vse drugačna 1 Pa poglejmo dalje! Največ preglavice dela Avstriji Dunaj. To je nekak »Wasserkopf«, velikanska glava, katere malo avstrijsko telo ne more živetf. Kaj vidimo tara? Na eni strani nam Javljajo naravnost gTOznc slike bede m pomanjkanja: Otroci inrjo tako, da od 1000 novorojencev ostane komaj 100 na življenju. ker nima mleka ne mati v prsih — odkod pa? — niti se more dobiti umetnih hranil. Za reveže jih ni! Na drugi strani pa beremo, da velja ena vstopnica za kak »nobel« ples do 20 tisoč nemških kron, ki se tudi plačajo I Tu se mora vendar vsak pameten človek vprašati: Ja, gospodje, če pravite, da nimate, zakaj pa takih tičev ne obdavčite, ki Imaio? Kdor ima take vsote za predpustne bale, naj jih ima tudj za davke! Kdor lahko plačuje za šampanjca po 1000 do 1500 nemških kron. bo lahko plačal tudi nekaj za državo! Ali ne? Zakaj torei stavkate? C\idno je to, kaj ne? In vendar ni Čudno. Kdor ix>zna politiko Nemške Avstrije, ta ve. da delajo ti gospodje tako politiko namenoma. Mi vsi vemo, kako silno se Francozje boje, da bi se priključila Avstrija Nemčiji, ker če se ustvarj Velika Nemčija, ki b? zdru-' zevala ves nemški narod v eni dr-; žavl. potem bi se utegnilo Frauco-! zom dogoditi, da bi dobili od Nem-; cev prej ali sle] silne batine. Te bodo tudi dobili! Nemški Avstrijci pa ta položaj prav dobro poznajo. Zato pravijo: Čc Francozje nočejo, da se združimo z Nemčijo, potem uaj nam plačajo in naj redijo! Naj nam dajo kredite, dajo naj nam živež ali pa nam ga naj ^sodijo tako. da ga nikdar ne bomo plačali. Ce pa ne, naj pa zapojo batine In naj se prevrne vsa tista umetna kapitalistična zgrabda. ki se Imenuje versaTtlski miri Ker pa Francozje sami nič nima-}o kakor ravno take papirnate krpe v frankih kakor Nemška Avstrija v kronah, zato so se vrgli z vso silo •n z vsem pritiskom na — Jugoslavijo. češ ta naj avstrijske Švabe redi. da mi ne bomo debil batin! To is nrav lep in plemenit namen, ampak Jugoslavija bo tudi rekla: Gospodje, prego pagare! Nekaj plačati bo treba, kajti naši delavci ne bodo delali zastonj! Naj gredo gospodje iz Nemške Avstrije tudi delat po svetu tja, kjer je delo, pa bodo živeli! Tako veleva neizprosna usoda. Ce naš delavec ne more živeti doma, mora v Ameriko. Ali ie nem-ško-avstrijski Dunajčan kaj boljšega? Mi obžalujemo njihovo žalostno usodo, ampak izpremeniij le ne moremo! Naj pritisnejo na svojo vlado. da bo vodila trezno finančno politiko, naj zamenjajo sedanjih 100 kron za eno novo pa bo kmalu drugače. Nekaj bank in »milijonarjev« bo krahiralo, pa kaj to? Kdor bo pa delal, bo vedno živel! Za parasite nam pač ni. Ti naj pokrepajo brez skrbi in brez škode! ! T rr" t Za odpuščene železničarje. V imenu sociialno - demokrat« skega kluba ie sodrug Kopač inter« ventral naioref Dri pomočniku mini« strstva sa^bračaia. v. Jeliču, riejle SDrefema ob zadnii stavki odpuščenih železničarjev. O. Jelič le odkla-nlal spreiem odpuščenih železničar-lev. zato te sociialno - demokratični klub sklenil večlo akcito. Sodr. Ko-oač te v zmishi klubovega sklet>a stopil v zvezo z nekaterim* drueimi klubi, ki so obltubill sodelovanle v tei akcili. in te v soboto Imel z nti-ml dališo konferenco pri železniškem ministru Jovanoviču z uspehom. Po-drobnete poročilo o tel akcili obtavt-mo hitri.____________- ČETRTA SEJA KONSTITUANTE. Betorad. 16. Na včeralšnii seii konstituirate so bili navzoči tudi ko« munisti. toda so zapustili dvorano, bo te minister za notrania dela izla-vil. da se odredbe Droti komimistouf Se ooostre. Poslanec Segvič te lmer« oeliral glede odtegovanla voznih listkov onim poslancem, ki niso prisegli. Predsednik le iziavil. da nlmaio tl poslanci imunitete, niti dnevnic ter. vsled teda tudi ne Dravice do breg« plačnih voznih listkov. Seia ie bila aakltačena ob 21.. nastopna Da ie bila. odreiena za oondellek ob 1(>. z istim dnevnim redom. _' ZA SPREMENITCV PR1SEOE. LDU. Belsrad, 16. janl Na včerajšnji seji načelnikov Mubov je dr. Korošec iz*’ rekel naziranje, naj s« odredbe posJovirfka, k! onemogočijo onim poslancem, ki niša prisegli, delo v konstituanti, smatrajo za očitno protislovje volilnemu zakonu, ki edini obsega določbe d kvalifikaciji poslancev. Predsednik skupščine in vladne stranke se s tem muljenjem ftiso strinjale. Nata je dr. KoroSec stavil nov predlog, da so omogoči npozicijotialnim stradam stopiti v kanstitnanto. Predlagal Jc, naj sedanjo vladne stranke iz v črtijo poslovni odbor, ki bi iz.’orlsal odredbe poslovnika glede poj sJancev, ki niso prisegli. Ustavotvorna skupščina naj v dveb dneh sprejme ta predlog, nakar se bo mosrlo nadaljevati skupno delo o nadaljnjih (spremembah poslovnika. O. Davidovič je Izjavil, da predloži ta predlog svojemu Mubu bi da na današnji seji obvesti o uspeh« načelnike klubov. G, PaSR: jc zaprosil v imenu radikalcev, da se na današnji seji načelnikov; klubov izvede debata o vsem poslovniki*, tako da bi Imele vladne stranke sliko za* htev vseh strank, h krall pa jamstv« za nadadjnje delo. ■ ■ • Proae. LDU. Belgrad, 16. jan. Do včeraj se jt. ProtlS m izjavil ali sprejme Izvolitev za predsednika radfkadnega kluba, ali ne. Pri« sostvoival ni niti seji načelnikov ldnbovi niti — konstttuante. Francoski boljševizem. Nova francoska komunistična stranka, ustanovljena na kongresu v Toursu, ja ined vsemi drugimi nekaj posebnega. VI „Humanite“, prejšnjem glasilu združenih francoskih socialistov, ki je sedaj prešlo v njene roke, beremo prav zanimive primere fracoskoga komunističnega mišljenja. Ne manjka seveda ljudi, ki bi sedaj po zlomu prav radi započell Isto ostudno gonjo proti ..odpadnikom" in „patrIotom‘V gonjo, katere najžalostnejše cvetke so se' menda ravuo pri nas najbolj razpasle; toda njenim kričavim nositeljem so doslej trdo stopali na prste v*i tisti ljudje, ki niso oddali svojega glasu za priključitev k III. Internacionali morda lz kakih posebnih simpatij do radikalnih pustolovščin, -ampak re* iz prepričanja, da dosežejo s svojhn cla-. sovanjem kaj pridov za vsesvetovno re«‘ voluclonarno proletarsko gibanje. Spominjamo tiAad na samega Frossai* da, ki Je poleg Rachina glavni propasatoa III. Internacionale na Francoskem, toda 4 posjem, da se spremenijo moskovske to«h ke iu se postavi pod okrilje stranke tudi »manjšina*, ki se sicer ne strinja z boljše* ^iškimi metodami, Že ta dva pogoja odiočV Stran 2.______________________________________ no obsojata moskovsko taktiko, §e bolj pa Jo obsoja Frossardova protestna izjava, ki zavrača »buržujskega agenta«, kakor imenuje g. Zinovjev v svojem telegramu *• Lougueta. Take komunistične stranice bolj* ševiški apostoli v svojem srcu čisto gotovo ne bodo veseli! V »Huinanite« beremo nadalje članek Raoula Jerieuila, ki je sicer glasoval za pristop, toda popolnoma nič ne zakriva svojega nezadovoljstva nad MoskovcI. Temu članku je ureduištvo napisalo kratek predgovor, iz katerega podajamo dva zelo značilna stavka. — Prvi se glasi: »In nam je všeč pokazati, iz strankine manjšine.« in drugi: »Disciplina, ki jo mislimo razširiti tudi na njo (manjšino), ne obstoji v primoranem molčanju.« To so besede, tehtne besede, ki dajo človeku marsikaj misliti! Predvsem pa to, da radikalna »večina« ne bo prisilila zmerne »manjšins« k molku, ker se čuti — preslabotno! Drugič: bol! lasne besede pa ne pridejo na dan, ker bi bik) vendar smešno, če bi dali javnosti že sedaj dokaze v roke, da se pripravlja nov razcep fa tokrat med komunisti samimi! 2e razločevanje med »manjšino« in »večino« je zelo nevanu zgodba, O imenovani »manjšini« M samo rek*, da je kakor vsak človek, ki se tram trio ta* koi ob začetku primati »vode nezadovoll-stvo nad površno miljenim korakom. V tem slučaja pa storiš najholje, č« o sebt molči* bi iščeš krivdo tam, kjer si magm prepričan, da j« ne boi našeJ. Pa poglejmo, kaj piše VerfeuiJ o Zi-navjevu: »Njegova brzojavka je bBa ra*-žaljiva.« In o »odpadnikih«: »Za svoj dal ml je id, da ne vidim nekih sodrugov med nami. Nismo tako bogati na moieh. da ki |ib mogli pogrešati.« Taki ljudje M vsej priliki ne bodo dolgo razlagali boijSevH-keia katekizma! Zlasti Je, Ca sklopajo t besedami: »Enotnost je mrtva: Živela enotnost!« Torej: enotnost — enotnost med smernimi strujam!! Počakajmo nadaljne-ca... Poiltl&i® vest!. + Belgrajskih občinskih volitev še ne bo. »Obzoru« javljajo iz Belgrada: Pogajanja za občinske volitve v Belgradu so zopet prekinjena, ker zahtevajo demokrati pariteto v zastopništvu, nakar radikalci nočejo pristati. + Italijanski konzulat v Zagrebu. Za italijanskega generalnega konzula v Zagrebu je Imenovan tcgacijski tajnik Gam zah'o Sumonte. Novi italijanski konzul je svoje mesto že nastopil. — To imenovanje je nespametno. Imenovan bi bil moral biti Radič, ki te posle že prav dobro pozna. + 700 zakonskih jvsdlogov. Predsednik češkoslovaškega ministrskega sveta objavlja v praški »Tribuni«, da je bilo od njegovega vstopa v vlado predloženih 700 zakonskih načrtov. Posebna skrb se Je p> svečala vprašanju stanovanj In prehrane. Vlada le sprejela že 7 zakonov glede stanovanj. Glede nakupa žita se je storilo vse potrebno, da se omogoči prehrana prebivalstva. + Je to tetina? »Rude Pravo« obravnava v eni svojih zadnjih številk zadnje persokiiCMe komunistov In konstatira, da so u> ituiuiiarovlnega značaja ter da so s« pojavil« naenkrat-v vseh treh driavah Male cateote. Govori o njihovih začetkih v Češkoslovaški, kjer Je baje nekak njihov »začetek« Tusarjcva denusija in Tušar sam, govori o JugoslavHI in omenja tudi. Romunsko, »kjer se da teror wo« eocijalistižn«-mu delavstvu primerjati le s carskim terorjem pred revolucij® V I. 1905« ter 'i vsega tega Izvaja, da se ne da dvomiti o skovanjn te akcij« na potovanj« čsl. zim. min. BeneSa v Betarad In Bukarešto. Vse skop^ Je bilo sklenjeno' tedaj. Rumtmsko In jugoslovansko delavstvo bi o tedanjih ofl-cijelnlh pogajanjih • gotovo vedelo dosti povedati.« — Vse omenjeno le možno ali skfero se nam zdi vse skupaj tudi neverjetno. Da M Beneš i Belgradu pripravljal peršekucije? Bolj gotovo bo, da so jih komunisti skupno zasnovali! ki skupen napad je rodiJ skupjio obrambo. Dnevna kronika. t o*trom na konfiskacijo nadega lista ▼ soboto sl dovoljujemo Izreči slavni cen-zorni oblasti v Ljubljani svojo naiiskrenej-šo zahvalo za brezplačno reklamo. 1 Uredniitvo In upravn »Napreja«. Razloček med modernim la Prešernovim Čopom. Zafrkaciie, ki krožijo po Ljubljani, odkar *o »Naii Zapiski« raeložili volilne rezultate, so doMe 2e tudi pesniško obliko. Tu objavljamo dva verza, četudi jih gospodje od Trboveljske družbe ne bodo razumeli (ključa namreč ne damo): V Ljubljani Je dihur, U ne prebavi knjige, od sebe pa daje prav mnoge lige. Radi stavka poštnih, brzojavnih ht telefonskih nastavljencev v Nemški Avstriji Je poštni, brzojavni In telefonski promet z Nemško Avstrijo začasno prekinjen. Radi tega so Izostala poročila. Poseben ccrnskl nadzornik ca Slovenijo. Finančno ministrstvo le odločilo, da se za Slovenijo imenuje poseben carinski nadzornik, ki bo imel dolžnost pregledati v Sloveniji vso carinsko službo. Vzrok temu le. da se le v Sloveniji tihotapstvo selo razširilo. Stanovanjski oddelek začasno zaort. Radi notranie Dreuredbe v uradu ostane stanovaniski oddelek PoverieniStva za sociialno skrbstvo od pondelfta 17. do 24. t m. za stranke zaprt. Zato te dni tudi poverjenik n; sprejema strank v sta- novantekih nadevali Mesfua plinarna v Mariboru Je začela Včeraj v nedeljo zopet redno obratovati. Zanimiva pravda. Proti »Novi Pravdi« je vJožfl predsednik celiske stanovanjske komisije tožbo- ker ga je obdolžila, da ta »bakšlš« daje stanovanja demokratom. Tako poroča »Nova doba«. — Kakor smo na-dalfe zvedeli, ne bo »Nova pravda« zlezla pod Uop, temveč bo t dokazi prišla pred sodlSče. Pravda bo gotovo zanimiva. Brezplačna vožnja za vojake. Minister vojne Branko Jovanovič je sporazumno z ministrom za promet Jovanom Jovanovi, čem izdela poslovnik za brezplačno vožnjo vojakov ua železnicah, kadar potujeta domov na dopust Intovlna novih priseljencev v Severni Ameriki. Amerika priznava, da ao najbolj Sledljivi Amer (kanci oni, ki *o pril! v to zemljo iz tujih dežel. Sedaj se je celo ugotovilo po Številkah, Izdanih v Kllis Islamdu, da sedaj prihajajoči priseljenci prinašalo s seboj v to zemljo veliko več gotovega de-darja, kakor leta 1914. — Tekom mlnolega leta jo 430.000 priseljencev prišlo v Združene države In prineslo s seboj vsega skupaj v gotovini 32,950.000 dolarjev. To pomerila znesek za vsakogar nraSkega, žensko ali dete — 76 dolarjev. Povprečen mesek leta 1914 Je bil 46 dolarjev. Prijeta ieparlca. V soboto so kriminalni orscanl opazovali na Vodnikovem trgu neko 50 letno ženo, ki Je Imela dolgo pelerino in se je zelo »umljivo vedla. Kriminalni organi so osumljenko opazovali, ko J« neki prodajalki ukradla čebulo in s« J« gibala le v velikih gaječah. Ko Je ženska odšla s trga mimo stolne cerkve v Stritarjevo ulico, so Jo kriminalni organi prijo-II in odvedli na policijo. Aretiranka je na Frančiškanskem mostu neopaženo spustila na t3a rdečo listnico, v kateri Je bilo 600 kron denarja. Listnico je takoj zadal do-čl redar pobral. Ugotovilo se Je, da le bila listnica v soboto dopoldne ukradena ženi nekega nadstražnlka. Pri policijskem ravnateljstvu se nsliala zaplenjenih 6 škatelj raznobarvnih svilenih čipk sumljivega izvora. Stranke, prt katerih so se Izvršile tatvine takih predmetov, si lahko vsak dopoldne čipke pri polleilskem ravnateljstvu v sobi št. 19 ogledajo Razpis prodajalne v Ljubljani. V Prešernovi ulici fit. 26 ležeča veža, kjer je bila doftedai prodajalna mestne pekarne, se bode oddala v najem. Veža se odda le v prvotnem In ne v sedaj preurejenem stanju v najem. Natančnejši pogoji Izvedo se v mestnem gospodarskem uradu. Pravilno kolekovane prošnje so vlagati z označb; najemnine pri mestnem magfetratu do 15. februarja 1921. Mariborska policijska statistika. Tekom ntkialega leta Je bHo v Mariboru aretiranih: 1820 oseb radi različnih dettktov,-od teh je bBo oddanih v stanlu zapora 756 oseb sodišč«, a:cw sodišču prljavtljennih 732, poMcflsko kaznovanih Je bilo 887 oseb na denarne globe In zavorne kazni. Prijav radi deliktov (zločinov, pregrelkov, prestopkov) je bilo 2 tisoč 3575, prljanr proti neznanim storilcem 1184. Izgnanih le bil® 18 tnoeemcev, od-gonsfcim potom odpravljen* 1362 oseb-Radi tajne prostitucije Je bno aretiranih In zdravniško preiskanih 93 fensk, od tri« Je bilo 31 oddanih v bolnico. -- Časopisni telefonski pogovori. Od 20. t. m. naprej so dovoljeni časopisni telefonski pogovori v tu- in inozemskem prometu od 18. do 9. ure namesto od 21. do 6. ure. Tedenski izkaz. V zadnjem tednu se je rodilo 27 otrok (16 moških In 11 ionskih); umilo le 22 oseb, med domačini 6 m(oSkih) ki 6 *(ensldli), med tuid 3 m In 7 ž. Za žlvtJemsko slabostjo sta umrli 2 osebi (1 m, 1 ž), za jetiko 5 (1 ra, 2 ž in 1 m t(uiec) Id 1 i t, za pljučnco I, aa zastrupljenih ranah 1 £ In 3 t t, za srčno hibo 1 m, za rakom 12 In i f t, ta drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 2 m, 1 ž, 2 m t, 2 * t. »Pravednoet«, glasno aooijalnodemo-krattčne stranke v Sisku je prenehal Izba-jati. Prenehal Je izhajati v Sisku tudi »Hr. vatskl Zajedni&rc, fflasUo Hrvaške Za-Jednlcc. _______________ Kulturni vestnik. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Ponedeljek 17. jan. »Pohujšanje v dolini Sentttorjansi« izven; Torek -S. Jsn. Za«pnto. Sreda 19. Jan. »Školjka«, red E četrtek 20. jan. »Školjka« Red C. Petek 21. Jan. »Cvrček za pedjo« red D. Sobota 22 _______________N A P R B J.__________________ Jan. *Sen kresne noči« dramska predstava v opernem gledališču red A. Nedelja 23. jan. »Školjka« izven. Ponedeljek 24. jan. »Cvrček za pečjo«, red E. Opera: Ponedeljek 17. jan. Zaprto. Torek 18. jan. Baletni večer gostovanje moskovskega impe-ratorskega baleta. Sreda 19. jan. Baletni večer gostovanje moskovskega imperator-skoga* baleta. Izven. Četrtek 20. jan. Baletni večer gostovanje moskovskega impe-ratorskega baleta Izven. Petek 21. jan. Vesele žene windsorske red E. Sobota 22. Jan. Sen kresne noči dramska predstava red A. Nedelja 23. jan. »Fra Diavolo« izven. Ponedeljek 24. jan. Zaprto ' »Našim malčkom« je zlata glasbena knjiga, k! mora izpodriniti vse tuje blago te vrste. Jos. Pavčič je zbral v nji 55 lahkih, za mladino primernih pesmic, postavil Jih spretno za klavir, ozirale se pri tem na »možnosti ta£etn!l.ov iu pod melodij*' katere obseg je dosegljiv otroškemu glasu, zapisal besedilo, tako, da knjiga služi nele kot Izvrstno gradivo pri klavirskem pouku, ampak obenem tudi kot dobrodošla.pesmarica domu in šoli. Poleg vseh teh cenjenih dobrot Je ddo slikar M. Gaspari še umetniško okrasil. Knjigo z veseljem priporočam kar najtopleje. Emil Adamič. Prevajanje Jugoslovanske literature na fraucoski Jezik.' Nekoliko francoskih in nagih književnikov in profesorjev je pričelo prevajati jugoslovanske ltteratume proizvode na IrancosjcI jezik. Pariška »Revue Yongos!ave« (decemberska ffevilka) je zopet objavila nekaj prevodov slovenskih, hrvaških in srbskih pesmi: Prešerna, S. Gregorčiča, S. Jenka, Silvija Kranjčeviča« Stevana Lukoviča, Svetislava Stefanoviča. Danice Markovič, Sime PandurovKa, Veljka Petroviča, Slba Millčiča, MButbta Bajiča In Desanke Maksimovič. Na francoski Jezik prevajajo francoski pesnik PHeaa Lebeg, g. L. Mervfl, gna E. Prlvat, C.Mou-ly, L. Ory, G. Jean Bourgoln Ut e*. J. Ibrovac. Po svetu. Zbor češkoslovaške cerkve je bi! o t volilen ob navzočnosti 300 delegatov. Kit goš^e so pozdravfit zbor za jugoslovanska pravoslavno cerkov Crvčantn, za ameriško cerkev Rev. Goller, za rusko prav. cerkev univ. prof. Jastrebov In za češkobra-tovsko evanselitno cerkev dr. StShule. Prebran je bil tudi brzojav metropolita Dosidejš*. ki je naznanjal, da bo spomenico čsl, ceikev v kratkem obravnavala sinoda Jsl. prav. cerkve ter da bo njene sklepe on sam prir>elial v Prago. Dr. Zaliradnlk-Brodky je relcriral o skupnosti čsl. Jsl. cerkve; O delovanju čehoslovanške cerkve je govoril Dlomhy-Pokomy. Kazni Je na zanimanje delavstva za cerkev, enako pa tildi na cincanje Inteligence. »Danes govori ob Husovem spomeniku, Jutri Je pa že v Rimu je karakteriziral to. Razprave se nadaljujejo. — Ostre odredbe proti tihotapcem v AvstrlH. Na r>unalu je vladna anketa na predlog zveznega kancelarja dr. Mayerla sklenil predlagati narodni skupščini zakonski predlog, v katerem je določena za tihotapstvo In navijanje cen denarna globa do 500.000 kron in zapor do 10 let. Nekateri Slani etikete so celo zahtevali, da se za te nrestopke uvede smrtna kazen in bati-nanfe, — Pri izkopavanju ua gori Santa Vit-toria v provinci Lagiiarl na Sardiniji so odkrili svetišče prvih sardinskih prebivalcev izvirajoče iz mikonske dobe. Je to baje najvažnejše odkritje v Italiji od dobe izkopavanj na Poru Romanu. — Za Janres-Jev spomenik, ki ga bodo postavili v Carmanesu, so nabrali doslej nad 110.000 frankov. Belgijska delavska stranka je dala 1< .600, mesto Marseille 3 tisoč frankov. — Koliko je nabrala slovenska javnost za spomenik svojega največ-lega pisatelja I. Cankarja? — Morilec Roze Luxerobo«rgove oproščen. NemSkl poročnik Vogel, eden morilcev Roze Luxenbourgove, je bi s sklepom berlinskega sodišča oproSčcn na podlagi amnestijskega ukaza. Višje sodišče utemeljuje svojo razsodbo tudi s tem, da je bil Vogel, ki se je doslej skrival na Kodanskem, svojčas obsojen na dveletno ječo radi drugih zločinov In ne radi umira znane komunisti nje. Ta slučaj Je zbudit v nemških socijallstlčnlh strujah vihar ogorčenja In samo Javno ministrstvo je protestiralo proti temu sklep«. — Iz »boljših berlinskih krogov. V Berlinu so zaprti Ing. Franza In njegovo soprogo, zato ker sta vabila dekleta It najboljše družbe v svoje stanovanje in sta Jth s pomočijo hipnoze In narkotičnih napojev omamljala. »Kiijenti« to dvojice ao pa poitem dekleta onečaščevaH. Več prizadetih deldet Je poizkusilo sannomof. Afera dosega vedno lirši obseg In areMramlh bo baje cela vrsta oseb. — Francoska ima največje brezžične postaje na svetu In vendar niti te ne ta« doSSajo njenemu velikanskemu brzojavnemu prometu. Sedaj nameravajo Franoozi pri Melunu zgraditi novo postajo, ki bo le večja kot ona pri Bordeaux-)u in bo Imela 16 mogočnih stolpov po 250 m vfcsočtae. Bordeaux-ška postaja Jih ima »■samo« osem. — Angleška ekspedicija na inJM tečaj. John Cope, vodja Brllish Imperla! Antarc-tic Ekspedition naznanja, da bo ekspedicija 20. dec. zapustila Falklandske otoke. Na krovu je vse zdravo. Ekspedicija bo nadaljevala raziskavanja Shacldetona, pd kolega ekspedicijah Je b8 Cope zdravnik in biolog. — Zenske porotnice. Iz Londona poročajo: pretekli teden bi morale prvikrat prisostvovati sodni razpravi tudi dve ženski kot porotnici. Ena sploh ni prišla, druga pa Je med razpravo omedlela In jo Je zamenjal moSki. Gospodarstvo. — Monopolska taksa na sladkor. Izza 14. januarja t. 1. se mora plačevati na vsak kilogram sladkorja poleg trošarine i 8 K še monopolska taksa & 8 K, skupno torej d 16 K, zato pa je promet s sladkorjem odslej popolnoma prost. — Zgradbo novih železniških prog v Sloveniji. Ministrstvo za promet je odločilo, d« se v Sloveniji zgradi nekaj novih železniških prog, ker so nekatere proge radi novih mej IzgubSe na vrednosti. Najprej se bosta gradili progi Kočevje—Brod in Rogatec — Krapina. S to drugo progo bo BlovenJto dobita sveže » Prekmurjem. •n Direktna železniška sveža meti Madžarsko In nato državo. Ministrstvo za promet je naročilo subotiškemu železniškemu ravnateljstvu, da se mora čimprej pričeti poprava železniške proge med Subotico la Keledinjem, ter tako vzpostavi direktna zveza med Madžarsko to našo državo. Proga mora biti popravljena do 1. februarja. — Usoda sremskih šum. Iz Srema 2e d »šla doputacija, ki se je pritožila pri ministrstvu za agrarno reformo, da veleposestniki neusmiljeno sekalo In uničujejo gozdove, da bl se oškodovali z denarjem prej, nego prjde, do izvedbe agrarne reforme. — Sskvestrirana Imetja avstrijskih dr-žavljanov. V Beogradu se bodo pričela pogajanja z avstrijskimi delegati radi sekve-Striranih Imetij avstrijskih državljanov. Istočasno se bo uredilo tudi vprašanje o denarnih depojih naših državljanov, ki se naiiai^lo. v raznih avstrijskih denarnih zavodih. — Rok z« napoved davku podvrženega Imetja češkoslovaških državljanov bivajočih v Inozemstvu. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se rok za vloge za napoved davka podvrženega imetja češkoslovaških državljanov kakor tudi Juridičnlh drugih oseb, ki bivalo v inozemstvu to ki v čeScoslovaški republiki nimajo nobenih podružnic ali ropre-zentacijsklh podjetij. Imajo pa tam premoženje, podaljša do konca februarja 1921. — Izsleditev kaollnove zomUe v Avstrm. V bližini Wateenkirchna na Gornje Avstrijskem so IzsledovalcJ Izsledili velikanska ležišča prvovrstne kaollnove zemlje, ki skoro nadkriljuje ono pri Karlsbadu. Takoj so začeli z zidavo velike tovarne za porcelan. Sodijo, da bo tovarna tekom enem Mt dograjen* In bo tmko Avstrija postala neodvisna od toškoslovaSte porcelanaste industrije. Bogate sklade kaoiinove zemlje so menda odkrili tudi v Schvort-bergenu. Tako poroča »Tabor«. — Monopol m petrolej v Bolgarski. Bolgarski finančni minister ja odredB, da se določi posebna komisija, ki bo prouoHa vprašanje o ustanovitvi državnega monopola tu petrolej v Bolgarski. — Cene nemškemu vlau. Nemška vina pretekle trgatve »o preeri dobra, zato so tudi cene precej visoke. Ce bi ne bilo pomanjkanje sladkorja, da M se vina mogla predelavatl, kakor prejšnja leta, bl bt’e cene le vlije. V Rhetagau-u Je vino doseglo ceno 25.000 maric ta 1200 Ulrov, v Rholnbessettu 11.000 do 15.000 mark. Vino leta 1919 Sk. prodaja po 13 do 27 tisoč m. za 1200 l. V okolici Naha se prodate letošnje vtao Po 15 tisoč mark, vino leta 1919 po 15 tisoč do 20 tisoč mftnk. MoseilAa letofctfa vina po 11 do 14 tiso«. _ Industrializacija Svlce. Po zadnjih statistikah Je v vsej Svicd 9317 tvorolStoih podjetij, ki so podvržena zakonu o tvw- _______________________________Siev. 12. nicah. V teh podjetiUi je zaposlenih 381 tli soč 170 delavcev v tem, ko je bOo leta 18S2. samo 2642 tvornic s I3t.šS2 delavcev. Vjlobl 36 let je narasla eksploatacij ja za 350 odstotkov in število delavcev za 280. Vedna uporaba novih vodnih sil bo Švico v par desetletjih popolnoma industrializirala. — Amerikanska tekstilna industrija V amerikanski tekstilni industriji vlada zastoj. V Newjorlcu in Filadelfiji je čez 100 tisoč delavcev postavljenih na cesto. Društvene vesti. Društvo finančne straže za Siovenl- *°‘ 22:.4; m" dopol!jne se vrši na Jesenicah v bližini kolodvora tovariški sestanek. Gg. Slane vabimo, da se tega sestanka polno* številno udeleže. Dopisi. Iz Celja. Članek novoletnega voSčil-ca clnkamlškim gospodom Je neke gospode zeflo razburi Baje so sklenili bolj na skri. vaj delovati. Hočejo pa nedostatlce zadušiti s tem, da delavcem »divjo ljubezen« očitajo. Toda, gospodje, le počasi, kajti delavstvo opazuje ?e dalj Časa. Todl v tem otzlru se ne morete ravno oprati, ker Iju-bimkanje se je celo med slavno gospodo, ki bl morala biti vsaj v tovarni vzor delavstvu, tudi že porajalo... Kje je lepi zgled? Radovednež vprašuje, je-li res, da so sl neki višji gospod kar na tihem iz tosamlške tujske sobe — »Izposodili« popolnoma novo omaro za obleko, ki je danes vredna najmanj 2.000 kron... Nadalje, Je-li res, da dobavlja neki višji gospod uradnik, medtem ko službuje, pri popomo-ma drugem uradu {ne pri tovarni cinkarne v Celju) po 12.000 kron letne doklade za Izvrstno uporabo Iz blagajne v celjski cin-karnl, da Je Isti gospod deležen raznlii dobrot, ki so sl Jih delavci cinkarne zase prtborHI, čeprav le delavstvo nadvse so« vraž en. Ce Je pa pohištvo v tujski sobi odveč, naj se isto izposodi delavcem, ki so bolj potrebni, kot pa gospodje, ki sedita pri koritih, v katere se stek°jo lz vseh vrst dohodkov postavne hi nepostavne dobrote. — Kajne, za te gospodo Je udobnejše bivanje v Jugoslaviji, kot pa v republika na Češkem? KLEPARJI! Vse kleparske stroje in orodja ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke Erdmann Kirdiels, Aue, lag. Karlo OkretlC I drug, Za« grab, Hatsova ul. 23. Stru-gaMca, vrtalni slrojl« bru- U»BLim FUH1ULO SIEU «= RitisTBDfiM mm 18KM mm =*» TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN« STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ,S ZA SMODE IN VSEBLICB LETNE ZAKLJUČKE MJUMODERMEJ&.. cJREOBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIO, BROŠUR ITD. STIREOTIPIJA. LITOGRAFIJA. Peči, Štedilnike kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železninsko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z železnino BREZNIK A FRISCH v Uubllanl, Cankar Javo nabral]« S». S. Večerni tečaj sa kroino risanje aplelM garBaroba sa gospoda po najnovajll motodl sa ptICna končam laga meseca. Prijaviti sa Je najkasneje do 33. t. m. tritirikl ANO. ŽNIDAR, murnu gtntga inHi r.KM«, Ljubljana, Poljanska cesta 1J- me.'-' izdalatclj: Ivan MHnar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v. Liubliani. OtlKovwni urednik; jak. Vehovec,