Po&tarina plačana. Štev. 11. , y petek čine 29. aprile "1921. ijeviž*«* "s ftrono. Leto IV. Oglui: Hi 1 u X 80 iueratnega stolpiča mali 80 vinarjev, ?araial 1-10 K, poslano, posmr talca in refclame 2 K. Večkratna objave popust. Ssftaia vsak petek. Upravnižtvj „2>oiaevtn©" v Ljubljani, Sodna alloa 6. Ursdnlitvo „Domovlne", MnrloMčeva o. 18. TeL 72. Naročnina: Mesečno 3 S, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 38 K. Rumunija in še nekatere poljedelske svobodno gibati po naši državi in države, drugo pa pride iz Amerike, sklepati kupčije. V to mi ne moremo v Avstralije itd in nočemo privoliti, dokler naši ro-Pretekli torek, 26. t. m. so bile ob- Kdo dobi seda] upravo naših vec- Itali- dobi- sed . »ito yečini ^ v Italij-j niso življenja varni pred činske volitve v štirih slovenskih več- jih mest v svoje roke? Večine nima - -J - • - mmm činske volitve v štirih slovenskih vec- jih mest v svoje roke.-' večine nima jz Amgrike ampak dolgo ona ne bo Italijanskimi fašisti, jih mestih: Ljubljani, Mariboru, Ce- mogla kupovati žita v Ameriki iz več Dalje Sevajo Italijani svobodo rvic ]e Amerika predaleč ribištva za sebe ob naši morski obali prevoz žita preko oceana in svobodo prometa njihovih parni- Iju in Ptuju iu °ne so pokazale prvič Mariboru^ vzrokov" Prvič ^Amerika predaleč riblš7va zTSebeS naši mirski obali nazadovanje klerikalcev in napredo- S^^en. in stane že prevoz žita preko oceana in svo5odo prometa njihovih parni. vanje delavskih strank. denkalc skupno da čuvajoploven malo . j je tudi ško žlto . med istanišči Niti v Ljubljanski občinski svet ima 48 Prav draS°> ako se ša Placu^e " 2 eno niti v drugo mi nikdar ne bomo članov in od vseh šestih strank, ki Sno*^ italijanskimi lirami. Drugače kot z li- privolili) ker Gb naši morski obali je so stopile v volilno borbo, so izšli in v Ptuiu *er v rami Pa Itah]a ne more Placevat! Z1" dovolj naših ribičev, ki morajo tudi iz boja kot najmočnejša stranka de- SS^sdh je oc^alnadmokra- rl^th irSlf sT ?? % V l™^0 ? mokrati, ki dobijo 18 sedežev. Kleri- .. f • ^venski značai Am9rikanci .ne rabijo, teh imaJ°i sa" italijanske ribice, ko imamo toliko na- kalci so daleč za njimi, ker izvoljeno mije P^vec in posledica vsega tega ših riblčev, ki živijo samo in izključ- je klerikalcev samo deset, za njimi ak ™se ^ je, da mora Italija kupovati v Ameriki no od ribištva. Tudi ne moremo do pa pridejo narodni socijalisti z osmi- JJ® nastopajo žlto po tako vlsoklh cenah, da jih voliti, da bi laški parniki vzdrževali mi sedeži. Delavstvo se je razdelilo . T inh1:ani kipr hi se doma ne more svojemu prebivalstvu promet med našimi pristanišči, ker na dve stranki: socijalistično in ko- , ^^f j z eno ali Prodaiati P° enaklh> temveč sam<> P° imamo za to naše parnike in ker ho munistično (mnogo jih je glasovalo drX stanko in voSi občinsko u- veliko nizjih cenah' ki ]ih ^udstvo čemo, da ostane zaslužek od tega za narodne socijaliste) in so dobili - Am k zdl s da se demo_ P^nOTe. prometa pri nas, ne pa da ga nosijo komunisti sest, socijalisti pa pet se- r ■ £ t 'd proti Seveda so posledice takega gospo- Italijani — v Italijo! dezev, medtem ko so en sedež dobili ** ^STvsfn Sovi n^roffi tra ^nSa vkda doleti Sploh so zahteve italijanske vlade samostojni kmetje. ne bodo hoteli zlezati z nikomur, tJ^ T", * Tudi v Celju so izsl, iz boja kot druge stranke pa, ki so se zdruzile itali ansko ljudstvo tr i lak£0 in vlada bo morala vse te svoje zahteve ------ c+r-o^to V. k^k, —wa+™n ™ ^ nM^r. g() na dnevnem redu. močno zmanjšati, ako bo hotela priti najmočnejša stranka demokrati, ki v borbi proti demokratom, nikdar ne so od 32 sedežev dobili 12, za njimi bodo mogle skupno nastopati. De-pridejo socijalisti z desetimi sedeži, mokrati so upravljali ljubljansko ob' Te razmere bi se mogle zboljšati ^trgovske pogodbe z našo državo, samo tako, da bi stopila Italija z na- Ml Itallle ne potrebujemo tako zelo, potem narodni socijalisti s šestimi čino skozi polnih štirideset let in nji- g državo'v redne trgovske odnoša- kot ona nas- Naše P0liedelske pri- rn/IftiJ in 1/nnonrv 1/loril/oloi O COtllA limrn nnrnirn 10 Kilo f\AofotlO ... ® . _ . /4^11/a iTirnvomA loki/A \T Aircfriin je, ker bi dobila pri nas že radi bli- delke /zvafm° lahko Y zine cenejša živila, ki jih ne bi mo Češkoslovaško, Nemčijo itd odkoder rala nlačevati naravnat z dpnaripm. dobimo tudi industrijske izdelke. Ita- T■ + . . . . . .. to sami prav dobro uvidevajo in za- vo trgovsko pogoaoo in sicer na ta- In tudi ako bi se demokratska fo je itaJIijanska vlada že Joslala v ki podlagi da bomo imeli od nje ko-stranka v občinskem svetu ljubljan- Be^ d ^voje zastopnike z nalogo, v enakl ™eri kot ona, tudi mi. nlrAtn Tn-finilo o bo+atTvCl r\nrt» nO_ ° J 1 O 7 ndinA ♦-» o 4-At nnHln nemoteno živeti, na-demokratom složno v boj vse druge Klerikalizem mora biti strt, njemu zahtevani) tako da bi oni imeli od predovati in rahljati se. stranke. Navzlic temu so izšli iz bo- velja neizprosen boj do končne zrna- p0g0dbe'samo'koristi, mi pa škodo. Jugoslavija se je od takrat, ko je ja demokrati kot najmočnejša stran- ge in kakor je on doživel v večjih Ta račun je bil pa napravl]-en brez skiepaia rapallsko pogodbo, močno ka v Ljubljani in v Celju, prav čast- slovenskih mestih težak poraz, tako krčmarja> ker zastopniki naše vlade okrepila, Italija pa oslabela. Mi dano so pa izšli iz boja tudi v Mari- je pričakovati, da z njim obračunajo so kratkomalo odkionili pogajanja na nes lahko govorimo z Italijo druga-boru in Ptuju. Najslabši so izšli iz tudi nase kmetske občine m se en- podlagi italijanskih zahtev in itali- če, samozavestnejše in odločnejše, boja klerikalci, ki so si mogli izvoje- krat rešijo farovske komande, od ka- -anski zastopniki so odpotovali nazaj kot smo mogli govoriti takrat. Jugo-vati v Ljubljani samo deset, v Ma- tere so imele vedno le veliko škodo, y Rim _ nQva navodila! slavija se dfije utrjuje in krepi, Ita-riboru pa samo pet sedežev^navzhe nikdar pa korist,. Solnce klertohzma M_ se oh ne moremQ lija sJe pa vedno bolj rahlja in v tem številni duhovščini v teh dveh škofij- zahaja- kmalu bo zašlo za vselej! trgovski pogodbi dokler znamenju se bodo vršila med našo skih mestih, v Celju so dobili samo Od IU^mandaJ občmsk^ svetih ^fko°£ka državo in Italijo v bodoče vsa poga-stin, v Ptuju pa skupno z narodnimi s ovensk^h vec ih mest so dobi kie- ^ nam r^allski janja. Naša država dobi kmalu svoje socijalci samo sest sedežev. r»Ka,ci ^u z, m iu pove godbi pripada, Itaiijan.| še vedno temelje, ustavo in s tem prve pogoje držijo v svojih rokah ozemlje okoli za uspešen napredek svojega gospo-Reke in velik kos ozemlja v Dalma- darstva in s tem pa povečanje svoje ciji. To ozemlje, ki pripada nam, mo- politične veljave. Italijanski upi, da po celem svetu in tudi one industrij- rajo Italijani najprej zapustiti, ako bodo naši klerikalci, Radičevci in ske izdelke, ki jih moramo uvažati iz hočejo skleniti z nami trgovsko po- podobni^ razbili državo, so sli po inozemstva, dobimo lahko povsod in godbo. vodi, pac pa ogrožajo njihovo drza- nismo čisto nič navezani na Italijo. Razun tega Italijani one Jugoslo- vo fasisti. Italija je preslaba^ da bi nriifrarna oIpHp ttaliip ki vane, ki so po rapallski pogodbi pri- mogla na nas v vprašanju trgovske ie n^ vehko boli^^navezana 'ko Padli Italiji in ki jih je več kot pol pogodbe izvajati nad našo državo mi na njo S A™ dS * nečloveško pieg^jajo^ ^^odipritg in zato se ne panju lap^c puguuuc sc jc dovolj živil, posebno žita in mora tirajo. To mora prenehat, m dokler bojimo cisto nic da bt pn pogaja vorilo, da se sklene tudi trgovska po- kupovati najvažnejše živilo, moko, zasužnjeni bratje ne bodo vzi- njih za b-govsko pogodbo doživeli godba med obema sosednjima drža- - mAvo ca no nP dnhi vali v Italiji vseh človeških in narod- nov — Kapallo. vama. Trgovska pogodba je potrebna nam in tudi Italiji. Razlika je samo v tem, da je taka pogodba Italiji bolj potrebna kot nam. Mi imamo za naše pridelke in izdelke dovolj kupcev Pogajanja j Italija je naša soseda, in čisto naravno je, da zahteva njena in naša korist, da se medsebojni sosedski od-nošaji čimprej uredijo. Ko smo se že — četudi samo za silo — sporazumeli tudi v drugih, posebno gospodarskih vprašanjih in še pri sklepanju rapallske pogodbe se je dogo- v inozemstvu. Moka se pa ne dobi vali v Italiji vseh človeških in narod- nov povsod, v Evropi je malo držav, n°stmh pravic, nasa država z Italijo - kjer bi se pridelalo toliko žita, da bi bo sklepala nobene trgovske po se ga moglo prodajati v inozemstvo, godbe, to se je italijanskim zastopm- dosti je pa takih držav, kot je Italija, kom v Beogradu jasno povedalo, ki morajo žito kupovati zunaj. Take Italija tudi zahteva, da bi se smeli države zalaga z žitom naša država, njeni trgovci in agenti nemoteno m Razširjajte Domovino! i bo x Avstrijo? Avstrija se nikakor ne more postaviti na noge, pa največ zato ne, ker se ne mara čisto nič sama potruditi, temveč živi vse tjavendan in čaka pomoči — od zunaj. Deloma je to razumljivo. Avstrijski Nemci so živeli do poloma od cele države. Oni so trgovali po celi državi, delali so tovarne in prodajali izdelke po celi veliki državi in za denar, ki so ga s tem zaslužili, so kupovali živila v onih delih države, kjer se je živil proizvajalo v zadostni množini, da se jih je moglo prodajati tudi v velika nemška mesta. Polom je vse to obrnil. Avsrija je postala prav majčkena državica z velikim Dunajem kot glavnim mestom. Prebivalcev je v tej državi nekaj čez šest milijonov in več kot polovica je mestnega prebivalstva, kmetov ni niti polovica in rodovitne zemlje je tudi malo, ker Avstrija, kar je je ostalo, je največ hribovita dežela, rodovitnih dolin je pa prav malo. Taka država bi s» mogla postaviti na noge samo, ako bi njeni prebivalci bili prav nenavadno pridni, delavni in nad vse skromni. Taki pa avstrijski Nemci niso in nočejo biti. Nasprotno, ti avstrijski Nemci, ki so se smatrali skozi stoletja za gospode, hočejo biti tudi sedaj gospodje in beračijo po celem svetu, da bi se jim pomagalo, da bi še dalje ostali — gospodje. Druge države imajo pa svoje skrbi, svioje križe in težave in jim niti na misel ne pride, da bi vzdrževale Avstrijo. Posebno Francozi bi prav radi videli, da bi Avstrija ostala samostojna, da se ne bi združila z Nemčijo in zato bi jo še radi podpirali, ali tudi oni pravijo, da si naj Avstrija najprej sama pomaga, naj se malo potrudi in drugi jo bodo potem še podprli. Združitev z Nemčijo, s tem Avstrijci vedno žugajo, ker mislijo, da bodo na ta način ustrahovali antan-to, posebno Francijo, da jih bo bolj izdatno podpirala in jim omogočila brezskrbno življenje. Po mirovni pogodbi se sicer Avstrija ne sme združiti z Nemčijo, ampak Avstrijci hočejo to doseči po ovinkih, ko že uvide-vajo, da od miloščin ne bodo mogli vedno živeti. Zato so sklenili, da posamezne avstrijske dežele ena za drugo, vsaka za sebe, izvršijo ljudsko glasovanje in preteklo nedeljo je bilo tako glasovanje na Tirolskem, kjer je ogromna večina ljudstva glasovala za združitev z Nemčijo, proti združitvi pa samo neznatna manjšina. Kmalu se bo glasovalo tudi v drugih deželah, na Solnograškem, Štajerskem, Koroškem in končno tudi na Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem. Ker se bo povsod gotovo ogromna večina ljudstva izjavila za združenje z Nemčijo, se bodo potem avstrijski Nemci in tudi Nemci jz Nemčije sklicevali na ta izid ljudskega glasovanja in zahtevali bodo spremembo mirovne pogodbe v tem smislu, da se dovoli združitev Avstrije z Nemčijo. Po našem mnenju bo do te združitve prej ali slej tudi prišlo, ker Av-trija nikdar ne bo mogla izhajati sama za sebe in po sebi, druge države jo pa tudi ne bodo mogle za vse večne čase podpirati in vzdrževati. Mislimo tudi, da je ta združitev čisto naravna in pravična, ker ako so vsi drugi narodi združeni v svojih narodnih državah, ne vemo, zakaj bi se to branilo nemškemu narodu? Ampak, ako se bo hotelo tudi v nemškem vprašanju spoštovati narodnostno načelo, potem naj se le združi z Nemčijo nemška Avstrija, ne pa oni stotisoči Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Teh Slovencev Avstrija ne bo smela vzeti sabo v okrilje Nemčije, ti Slovenci spadajo v Jugoslavijo in oni bodo tudi osvobojeni oni trenotek, ko se Nemška Avstrija združi z Nemčijo! Dopisi. Trata v Poljanski dolini. Prišel je čas, ko se ima odločiti, ali bodo našo občino še nadalje vodili možje, ki nimajo zaznamovati niti enega čina, ko-ji naj bi bil v prid občini, vkljub temu, da so imeli občino dolgih 13 let trdno v posesti. No, navsezadnje to ni nfC čudno, če pomislimo, da dosedanji občinski odbor politično pripada stranki, katere geslo je: skrbeti le za svoje podrepnike in koritarje. Od takih mož, kojim je dobrobit in napredek občine deveta briga, pač ni pričakovati, da bi delovali v korist občine. Zato je pa naša občina v vsakem oziru skrajno zanemarjena. — Odveč bi bilo zopet naštevati vse nerednosti, malomarnosti in škodo, katero so gotovi klerikalni občinski odborniki prizadjali občini, ker to je vsem Tratarcem tak znano. Samo toliko še enkrat opozarjamo pred vsem tratarske volilce, da si pokličejo v spomin oni medvojni čas, ko je obstojala občinska aprovizacija, rekvizicija živine, — ko se je občinska blagajna praznila s tem, da se je občinski denar tja v en dan podpisoval za avstrijska vojna posojila, s čemur se je vojna podaljševala; nadalje, ko se je zlasti potom klerikalnih veljakov na vso moč agitira-lo za avstrijska vojna posojila itd. — Spomniti se je treba tudi, kako se je naš župnik iz vere naravnost norčeval s tem, daje z vso vnemo molil tudi za zmago Turkov, največjih sovražnikov naše vere. Zato pa Tratarci, kadar pride župnik k vam agitirat, oziroma lagat, da je vera v nevarnosti, ga odslovite z opazko, da vera sedaj ni popolnoma nič v nevarnosti, pač pa je bila takrat, ko se je on iz nje norčeval, namreč med vojno. Toraj Tratarci, ako vam je na tem, da se občinsko gospodarstvo pri nas izboljša v tem zmislu, da bo občina napredovala, ne pa nazadovala, tedaj volite na dan volitev le napredne može, katere izkazuje kandidatna lista Jugoslovanske demokratske stranke za občino Trata. Zatorej tratarski volilci, osebnosti na stran, zavedajte se, da sedaj je napočil čas, da pokažemo Šuster-šičijancem, da jim je pri nas ura minula in da ne pustimo več, da bi našo občino vodili še nadalje ti brezsrčni pristaši Šusteršičeve stranke. Zato vsak zaveden volilec spusti dne 4. maja 1.1. volilno kroglico v skrinjico, katero bo čuval naš Jelovčan, posestnik in trgovec v Gorenji vasi! Naj vsak naš pristaš stori svojo dolžnost in pride na volišče. Nobeden, kateremu je mar dobrobit občine, naj ne ostane doma! Dajmo enkrat za vselej slovo klerikalnim sebičnežem! Vsi v boj za kandidate Jugoslovanske demokratske stranke in s tem v boj za napredek občine!! žužemberka. Pri nas smo vendarle dobili zadoščenje, da se je vlada končno zganila in odstavila denun-cijanta in propalico Vehovca od županstva. Vsi, brez razlike političnega prepričanja, so s tem zadovoljni, samo farovška gospoda, ki ima dosti časa in je menda v prvi vrsti zato plačana, da se z vsemi silami peha za tega človeka, o katerem so sodišča izrekla, da je manj vreden, kot drugi ljudje in da je propali človek. Vkljub temu, da je prava sramota za vsako občino, če bi ji županoval tako strašno ožigosan človek, je naša duhovščina in z njo naša katoliška «ljudska stranka® brez sleherne pičice sramu imela drznost, da je postavila v kandidatno listo na eno najsigurnejših mest to propalico. Svet se bo prašal, kako je to mogoče in kako morejo računati ti ljudje na glasove volllcev? Zato so se po-služili sledečega volilnega manevra: Za žužembersko faro so postavili listo: »Slovenska ljudska stranka», na kateri se blestita imeni dveh sodnih žigosancev, Vehovca in Gnidovca. To listo bodo volili avstrijakantje in vsi sovražniki naše države. Ker je Žužemberk prava zalega teh mrčes, bodo vlovili precej glasov na nje po njih računih seveda. Šmihelski faj-mošter je pa za svojo faro zbiral podpise na posebno listo: «Ljudska stranka v Šmihelu» pod pretvezo, da Vehovca ne sme biti zraven in da bodo Šmihelci dobili svojega župana doma. Mož očividno kaže talente, kakor jih je razvijal na Primorskem, da ga je zato kraška burja zanesla tušem. O njem bomo še govorili! Prav tako so postopali za Hinjsko faro, koder tudi o Vehovcu nočejo ničesar slišati. Vendar pa bodo vse te tri skrinjice postavljene na obeh voliščih in računajo pri tem, da bodo z lažnjivo agitacijo in varanjem volilcev dobili tudi dosti Šmihelskih in Hinjskih glasov, ki bodo tako pomagali Vehovcu zopet na županski stolec. Tako vsaj računajo! Hinjča-ni in Šmihelci! Tako vas vlečejo za nos Vehovec in njegova banda. Pa ne bo nič iz te moke, ker ima Vehovec take stvari na sebi, ki jih svet niti še slišal ni, in ki bodo onemogočile njegovo restavracijo. Vehovec vam je spravil iz vseh treh ubožnih blagajn vaše premoženje v vojna posojila. Istotako je vrgle tja denar za podaljšanje vojne, ki se je nabral za zgradbo šole v 2-virčah. Celo denar je najel pri Deželni banki, da je za občino podpisoval vojno posojilo, katero bodete vi morali nazaj plačevati. Zraven se je za vojna posojila napenjal dekan Gnidovec, ki tudi zopet kandidira v občinski zastop. Sedaj je občinska blagajna prazna in se dela dolg na dolg. Račune so pustili gerentstvu v neredu, akti so ležali nerešeni mesece in mesece' in sedaj rinejo ti ljudje zopet nazaj k občinskemu kritu. Da bi pa ljudje preveč ne razmišljevali, izpre-govorj dekan Gnidovec iz prižnice v cerkvi božjo besedo: «Občinski odbor je vlada razpustila in prišli smo ob našega župana skoro gotovo, ker volilnemu odboru naprednih kmetov nisem vsled pomanjkanja časa mogel nekoč izdati rojstno potrdilo za nekega njih volilca in sem bil zato obsojen na štiri dni zapora.* Ko je izustil to zavedno laž katoliški ta svečenik, je klonil svojo glavo, pokleknivši proti altarju in ni se nič sramoval darovati sveto daritev. Volilci, dajte pomesti proč s takimi komendijanti pri bližnih občinskih volitvah! Iz Poljan nad Škofjo Loko. Pri nas se je pričelo živahnejše življenje. V nedeljo, na Jurjevo, je napravilo naše «Kmetsko bralno društvo* veselico na Volči, kot nekako Jurjevanje, ker ima soseska Volča sv. Jurja za patrona. Veselica, vprizorjena v kozolcu in na prostoru našega g. župana Demšarja z dvema šaljivima igrama in plesom, se je obnesla nad vse pričakovanje. Priznati se mora, da so se igralci popolnoma vživeli in vglobili v igro ter rešili nad vse čast- , no z najboljšim uspehom. Bodi jim tu izrečeno javno priznanje in zahvala. Priznanje in zahvalo izrekamo tudi tu še enkrat našemu županu Demšarju za vso obilo naklonjenost v vsakem oziru. Veselica je bila izvan- MANICA: LISTEK. Snubai Luka. Bum, bum, bum! «Zefa, zbudi se no, zbudi! Saj menda ne ležiš na obeh ušesih. Pričel sem od daleč in mudi se mi.« In vnovič je zaropotalo steklo na oknu, ob enem pa se je začul ne preveč prijazen glas iz stanice: «Boš dal mir, zijalo zijalasto! Še okno mi boš ubil. Poberi se, odkoder si prišel, šleva pijana!* «Zefa, ne bodi vendar kakor osa! Če sem pijan, sem kvečjem od vode, ker druge pijače danes še nisem imel v ustih. Nisem nikak slepo-mišnjk, nego sem prišel po pošteni poti.* «No, pota so vsa poštena. Če pa *o pošteni tudi tisti, ki po njih hodijo, to je vprašanje.* Glej jo, Zefo! Ce je pa ta zrastla na tvojem zelniku, potem pa moram reči, da zabita ravno nisi. Pa čemu mlatiti prazno slamo. Veš, jaz sem Luka Kovarjev, doma iz Zabrezja. Imam malo, pa čedno bajtico, tri njive in en gozd, V hlevu, ki je bil lansko leto popravljen, imam dve kravici in enega volička. V svinjaku pa krulita dva prešiČka. Enega bom zaklal, drugega pa prodal. Za silo imam vsega, manjka mi le še gospodinje. Pa sem rekel, Zefa bo prava, ponjo pojdem. Sedaj pa Če ti je prav, pa lahko napravimo svatbo.* «Mar misliš, da sem rojena za plotom, da ti bom verjela. Z menoj ne boš norcev bril, zijalo!* «Ha Zefa, norce bril, praviš. Ne, radi tega res ni, da bi hodil tako daleč. Sicer pa tudi nisem več v tistih letih, da bi se mi poljubilo kaj takega. Jaz mislim zares, ti pa povej kakor misliš!* «Kako naj povem, ko t® niti ne poznam.* «E, kaj tisto! Saj je dovolj, d* poznam jaz tebe. Če naredimo, me že še 3poznaš, če pa i^, je pa itak vsejedno.* » «No, pa pridi enkrat podnevi in vprašaj očeta!* «Dobro. Prišel bom. Da le ti nimaš nič zoper to, vse drugo se bo naredilo samo po sebi. Pa lahko noč!* Po teh besedah je « zijalo* izginilo od okna. Zefa je poslušala, če bo kaj zavriskal tam na oglu. Pa ni nič. Uh, tak snubač, ki še čmrkniti ne upa v drugi vasi! Drugi dan je bil blizu Zabrezja živinski semenj in tja je šel tudi Žefkin oče. Na večer je prišel nekoliko «okrogel» domov. «Zefa», je klical hčeri že od daleč, «čakaj no, da ti povem! Ampak današnji dan ni kar si bodi. Omožili te bomo, to je kakor amen v oče-našu. Ugani kdo je vprašal zate! Eh, kako bi uganila. Raje kar povem. Kovarjev Luka iz Zabrezja se bo ženil in tebe hoče imeti. Ravno tebe, sedaj veš!» Zefa se je pomuzala: «Kovarjev Luka, pravite? I da bi vsaj poznala tisto zijalo.* «To nič nede, Zefa. Dovolj je, če ti povem, da ima lepo kajžico in vse kar še spada zraven. Saj on je sam nameraval priti do nas. Pa sva se slučajno našla na semnju, no, čemu bi potem po nepotrebnem tratil čas in hodil okoli, ko ima dela Čez glavo. Sicer ga boš pa itak videla prihodnji četrtek, ko gremo k notarju.* Pri tem je ostalo. Zefa je spoznala svojega ženina res šele pri notarju. Opazovala ga je na skrivaj in tudi napravila svojo sodbo o njem. Zdel se ji je precej okoren, levo nogo je imel malce krivo in svojo «cvetočo dobo* je imel tudi že srečno za seboj. Pa kaj to! Tako hoče oče in bajtica je bajtica. Par tednov pozneje pa so na Ko-varjevem domu poskakovali, da je bilo veselje. Nevesta Zefa je sprva le gledala na rajajoče svate, slednjič je pa tudi ona Zgrabila svoje <-zijalo* ter se zayrtila ž njim po zaprašeni sobi. redno dobro in mnogobrojno obiskana, pred vsem iz ondotnih in javor-skih krajev, vkljub temu, da je dopoldne naš župnik zabičeval pri službi božji na Volči, da je vsak pogubljen, ki se udeleži veselice. Njegove besede, kakor že veliko, so padle na nerodovitna tla, ali če prav vzamemo, na prav rodovitna za nas. Naš župnik bi veliko bolje napravil za sebe, za cerkev in vero, ko bi pustil vse to lepo pri miru in se ne vtikal v posvetne zadeve. Se zna enkrat še brit-ko kesati, če ne on, pa višja cerkvena oblast, ki mu tega ne prepove. Ne pišemo tu toliko, mogoče v kako obrambo, saj vemo, da ga ne poboljšamo, kajti on je popolnoma pokojnega dr. Lampeta zakrknjenec in za-grizenec. Ker mu v cerkvi ne moremo in ne smemo ugovarjati, tedaj moramo tu povedati svoje mnenje. Mislimo, da ni med našimi in vašimi prireditvami, kar se prireditve tiče, nobene razlike. Povsod ima taka prireditev posveten namen. Povsod se lahko pripeti kaka nerodnost, posebno ponoči. In v pozno noč se vrše tudi vaše prireditve vaših Orlov in Orlic. Ne morete jamčiti ne vi, ne mi, da bi se ne pripetila kaka nerodnost, kar mi najstrožje obsojamo. Zaradi vaših orličnih prireditev bi ne bilo treba prenašati božje službe na poznejši ali prejšnji čas, ali celo v cerkvi vabiti s tem na udeležbo. Mi smo proti temu, ker cerkev naj bo cerkev, druge stvari pa naj bodo zopet za se. Bolj se cerkev res ne more spreminjati v navadno posvetno napravo kot ravno s takim pristranskim postopanjem. Ni čuda, če se ljudje vedno bolj odtegujejo cerkvi, čemur pa nismo mi krivi, ne naše prireditve, ali «Domovina», ki baje igra pri spovedi jako važno vlogo pri odvezi. Držite se pravilno tega, pa zna biti marsikaj drugače. Da bi nas ugnal kak mladi, neizkušeni, fanatični župnik, se pa daleč moti. Baje vodi seznam onih, ki se ogibljejo cerkvi. Prav, mi sicer nobenega ne silimo, ne odvračamo; odrasel, polnoleten človek naj o tem sam razsodi in bodi sam svoj gospodar. Povemo pa, če bo naš župnik hodil taka pota glede uporabe cerkve napram nam in v svoje strankarske .namene, se bo število teh le večalo in ne manjšalo. Zna se zgoditi in priti tako daleč, da bo počilo, da jih ne bo treba niti več v seznamu imeti. Upamo in smo prepričani da odslej ne bo več tudi pobiral bire in takega pri svojih političnih nasprotnikih, kmetih, ker to je le doslednost njegovega prigovarjanja, ne imeti nika-kega stika s političnimi nasprotniki. Primerni taki govori, posebno v cerkvi, niso in naj bodo potem že bolj ali manj jasni. Ljudje jih že razumejo in se tudi zgražajo nad njimi. In to stari, verni, pobožni ljudje. Imamo važnejše stvari, katere bo treba rešiti in fo ravno pri cerkvi. Teh bi se lotil s tako vnemo in dobil bi oporo tudi pri nas. Nazadnje še povemo, da se vrše občinske volitve v petek dne 6. maja. Tedaj vsi naši na volišče. Imeli bomo le dve skirnjice. Prva ie naša, oziroma SKS. Iz Dobrniča nam pišejo: Cesta iz Žužemberka do Trebanjske meje je v takem stanju, da je vsak težji promet nemogoč. Grmovje se je v cesto zaraslo, da se kmalu ne bo več sem pa tje eesta poznala. Pa tudi po ostalih cestah, žužemberškega okraja, koder Tožimo, ni nič boljše. Zlasti proti Dvoru so vse cestne ograje v grapah in jarkih. Ljudje odnašajo odpadle trame in les brez kontrole. Vozniki pa so z živino vred v nevarnosti, posebno ker je strmih klancov in bregov veliko. Kadar se cestno nadzorstvo pripelje, je pa vse v redu. Gospod glavar se vozi po teh cestah, pa ne vidi nič, je vse dobro, ker se boji, da bi mu pro-pali Vehovec odpovedal prijateljstvo. Opozarjamo na veliko, privlačno silo Vehovčevih rib, vlado pa na stanje cest, da se zgane. To so vendar razmere, ki se jih mora imenovati turške. Tudi orožništvo bi se lahko nekoliko pobrigalo, saj spada to vendar tudi v njega delokrog. Dokler ni Vehovec «cestoval», so bile ceste v najlepšem redu, pa so z zvijačo odpravili g. Va-danta, in danes so ceste zadeva korita, in nič več javna zadeva. Pri nas je SLS. postavila tudi svojo listo. Imamo priče, da se nahajajo na nji potvorjeni podpisi. Vodja te akcije «kralj žganja» naš župnik in jezuitski kaplan Hafner. Katoliška morala! Sv. Jakob v Slov. gor. «Straža» št. 43 z dne 20. t. m. in «Slov. gosp.» št. 16 z dne 21. t. m. sta ž njima prirojenim načinom ostudnega obrekovanja obregnila ob naju. Zdi se nama prenizkotno, da bi se spuščali v polemiko s takima neznatnima lističema, katera slonita baje na krščanskih načelih in iz katerih se tako jasno zrcali ljubezen do bližnjega. — Hočeva, da zve javnost nekaj podatkov iz našega kraja. Pri nas kraljuje g. kaplan Er-hartič, mož, kateri na vse pretege dela za SLS., najbrže se mu kaplanski stan ne dopade več in bi rad tudi on sedel v konstituanti. To ni še vse tako hudo, ampak ta božji namestnik sovraži vse, kar je napredno. Pri svojih agitacijah se najrajše poslužuje leče, na kateriii razbiva, da je veselje; svoje pridige navadno končuje z vabilom za pristop k «Orlu». Izrazil se je celo, da on ne bo nikdar dopustil, da bi Sokol uspel pri Sv. Jakobu, kajti sleherni občan mora biti učlanjen pri «Orlu». — G. kaplan! Seveda midva sva Vam trn v peti. Z ustanovitvijo «Sokola» smo Vam pokazali, da hočemo živeti kakor žive svobodni ljudje v 20. stoletju, v svobodni, demokratični državi in ne, kakor so živeli ljudje, v 15. stoletju, odvisni od raznih škofov, patrijarhov, opatov, grajščakov itd. Izvršujočih članov je 29 in ne kakor «Slov. gosp.» piše samo par omahljivcev, o tem so Vaši listi premalo informirani g. kaplan! Midva nimava vinske kleti, kakor Vi g. kaplan, da bi z vinom naše fante napajali in jih s tem navduševali za «Sokola». Vi z Vašimi fanti hočete izzvati prepir, a ne mir! Midva nisva še nikdar v šoli spregovorila niti besedice o Sokolu, ker smatrava šolo za kraj, kjer se mladina vzgaja, ne pa čepa v njihova srca politika. Vi ste, se pa drznili ob priliki orlovskega tabora agitrati za -Orla, tu ste pokazali, da tudi mlada, nedolžna srca naših malčkov, kateri so up naše mlade, ljubljene Jugoslavije, hočete, za dosego Vaših ciljev, jih zastrupiti s političnim strupom. Ali se ne sramujete takega početja? Ob začetku šolskega leta sva z učenci pela na koncu sv. maše našo himno. «Bože pravde*. Zakaj ste se odstranili izpred oltarja? Ste to storili namenoma ali nehote? Vi ste se nekoč izrazili, da ne spada «Bože pravde» v cerkev, ker bi ljudstvo nič ne razumelo in bi jih s tem samo razkačilo. Bomo li na tak način vzbujali med narodom ljubezen do naših rešiteljev? Titulirali ste nas brezverce! Naju smatrate menda radi tega brezverce, ker Vam nisva podložna kakor kužka, se ne ravnava po Vaših navodilih in nisva Vaših nazorov? Vedite, da je minul oni čas, ko ste nas pošiljali na Goličavo! Pisali ste g. Tišlerju in prepovedali njegovim sinovom in njegovi hčerki, menda ne radi tega, ker so oni učlanjeni pri «So-kolu», prostor v zakristiji. Vedite, g. kaplan, da kot Primorec upam v veliko idejo sokolstva, ki si je postavil za cilj rešitev naših neosvobojenih bratov izpod tujih jarmov. Češki «Sokol» je svojo nalogo častno izvršil in prepričan sem, da bo tudi jugoslovanski »Sokol® storil svojo dolžnost, ko bo treba. In ravno radi tega bova vedno in povsod širila idejo Sokolstva in naš narod k ljubezni do naših rešiteljev. — Gg. okrog «Straže> in «Slov. gosp.» pa svetujeva, da si najdejo boljšega poročevalca, ker ta gotovo ne razume pojma «polnoštevilno», ako je poročal, da se je ustanovitev «Orla» vršila ob polnoštevilni udeležbi. Midva pa samo to pribijeva, da kar je bilo v omenjenima člankoma je to samo laž. Pozivava dopisnika ako ima kaj časti v sebi, da stopi s polnim imenom na dan. Naj nama dokaže, da zamenjavava pouk, drugače ga smatrava za navadnega podlega lažnjivca. — H u m a r Franjo, Pahor Joško, učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Tudi našim gospodom v farovžu so sokolska društva trn v peti; sploh so ti gospodje nasprotniki vsega, kar ni pod njihovo komando. Naj se le združi par ljudi v bodisi katerikoli namen, v gospodarsko, kmetijsko, izobraževalno, telovadno, domoljubno ali v še tako nedolžno društvo, brž nastopijo gospodje duhovni proti njemu, ako oni nimajo vrhovne komande. Kaj poštenost, pravičnost, možatost,, lepo družinsko življenje! Brezverec si, če se brezpogojno ne ravnaš po željah farovža in najsigre za stvari, ki nimajo z vero nobene zveze. Zvezo že najdejo ti gospodje in najsi jo z zavijanji privlečejo za lase. Od kraja tiho in prikrito pri hlapčevsko poslušnih privržencih, ki nimajo svojih misli — časa in prilik za to imajo obilo — potem pa vedno očitneje. In če še ne pomaga, tedaj se poslužujejo vernikom svetega kraja, prižnice. Pretečeno nedeljo si je fajmošter Peter Natlačen na prižnici privoščil Sokole. Med drugim je pravil, kako da so Sokoli na Gorenjskem zasramovali razpelo. Povod v to mu je najbrže dal «Slo-venec», ki je menda tem gospodom evangelij. Naj bi rajše podučeval in dostojnosti učil svoje Marijine device, ki so nedeljo poprej med krščanskim naukom pod cerkveno lopo in na stopnicah na kor pijane kin-kale, naposled pa tri teh devic v polni paradi s trakom krog vratu in Marijino svetinjico na prsih pri glavnih cerkvenih vratih «kozlale», da so se zgražali vsi, videči to ostudnost. Tu, tu pometajte, pred svojim in cerkvenim pragom! Umazanosti je dosti. In prižnica, ali je zato tu, da se na njej pripravlja tla za bodoče občinske volitve, da bi občani volili farovške privržence ali kakor jih primerno zovemo: kimovce. Pri 10. maši pa se je kaplan Hostnik spravil tudi nad Srbe, češ da niso naše vere. Seveda, naše osvoboditelje in krvne brate Srbe je treba osovražiti, namesto da bi se enokrvni bratje Slovenci, Hrvati in Srbi vzljubili. Vse, kar je v zvezi s farovžem, je proti našim bratom Srbom. Nismo še čuli s prižnice dobre besede o kralju Petru ali regentu Aleksandru ali o Srbih sploh, medtem ko se je poprej v nebesa povzdigovalo avstrijskega nam sovražnega, le Nemce in Madžare podpirajočega cesarja in hvalilo Nemce četudi mnogi niso naše vere. O saj bi tudi sedaj srčno radi se zavzemali za (četudi pijanega) Korlna, ko bi se le upali. Kaj ne, gospodje šusteršičijanci? Ker je pa to prenevarno in škoda polnih trebuhov, je treba vzbuditi in netiti sovraštvo med nami, Srbi in Hrvati, saj če ne bomo edini, ne bomo močni in nas bodo lahko podjarmili Nemci, Madžari in Italijani. Kaj zato, če nas vladajo in se šopirijo tujci, nam vzamejo zadnjo kravico, prelivajo našo kri, samo da ne bomo svobodno združeni z brati Srbi in da ostanejo vajeti v farovških rokah. Rodoljub. Iz Mengša: Kakor turški derviši kričijo naši klerikalci in agitirajo za občinske volitve z obljubami raznih dobrot, ako bodo ž njimi volili. Tako hodijo agitirat v Topolje in ponujajo ljudem električno razsvetljavo, katere pa pod takimi občinskimi odborniki kakor se nahajajo na kandidatnih listah S. L. S. in neodvisne stranke ne bodo nikdar dobili. Za vzgled so jim lahko zadnje volitve, agitacija z inženerjem za električno napeljavo v Topolje, kar je pa ostalo le obljuba. Ravno tako bode sedaj le obljuba. Zavedni Topoljci ne bodo šli na litn izkoriščevalcem občine, četudi je bodoči kavarnar M. S. predlagan za odbornika, ker kos ni niti svoji zakonski polovici, ki je zelo ljubeznjiva, tem manj bo sposoben za občinske razmere, ki so veliko težje. Spomnite se na ceste koliko so Vam jih popravili za časa sedanjega gospodarstva, drugih stvari niti ne omenjamo. Glavna stvar je, da je Topoljcem gospod Bali elektriko obljubil, pa je vse dobro, ker ta mož je res čudak. Nad vse dober in ljubez-nijv, spoštovanja vreden, bogat postal skozi vojno, sploh srečen da je pred kratkim kupoval posestvo vredno čez poldrugi milijon kron. Kako bo mislil na nas, ako bi bil ta strokovnjak v bodočnosti naš župan, smo radovedni, ker on nasprotuje vsemu, kar ne trobi v njegov rog. To se je pokazalo pred kratkim v Ljubljani zaradi motorja v nekem uradu, njemu v veliko sramoto, ker naletel ni na osebo njegovih kopitov. Velik bojevnik za krščanske pravičnosti je Pintarjev Tone, ta zgaga ne da miru ljudem niti ponoči, ko že vsi spjio. Uredi naj si popred svoje ožje družinske razmere, potem naj se šele vtika v druge stvari. Za neodvisnega se šteje Jerken Lojze, a mi mu povemo, da je odvisen od farovža in kaplana, neodvisen je pa le zato, da bi jih čimveč pridobli za farovško stranko, a Vaš miš —maš smo takoj spoznali in ne boste nas vlovili na Vaše limance. Kar je Jerken Lojze v dobi devetih let kot odbornik storil koristnega za delavce, vemo, in toliko lahko pričakujemo tudi v bodoče. S hriba se priklati večkrat temni element (menda filozof) pripravljat ljudi k občinskim volitvam, katerega pa poznamo kot slabega gospodarja, torej boljše da ostane v raju svojih višav. Masla imate na glavi s kaplanom in kon-sumsko gospodično (poprej sokolica, sedaj načelnica pri orlih) skupaj vsi zadosti, zato ne hodite na solnce, da se vam preveč ne ogreje in razcedi! Iz Ajdovca pri Žužemberku. Ne bomo odrekali osebne poštenosti našemu fajmoštru Nacetu Zusku, ker je razmeroma še najboljši, če ga primerjamo z Gnidovci, Brlani, Žav-biji itd. Tudi golomski župnik Krau-land, ki se je ustrelil, je bil bolj pošten. To je pa gotovo, da je pri vsi svoji poštenosti neverjetno smešen kot malokakšen njegovih maloštevilnih backov. On ne vidi s svojimi le-menatarskimi možgani niti čez doseg našega cerkvenega stolpa. Brez dvoma on bo deležen «nebeškega kraljestva,» kajti «blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo!» Vendar lahko trdimo, da sveti Duh ni ž njim. Trdil je pred zadnjimi držav-nozborskimi volitvami, da ob zmag! naprednjakov ni pričakovati drugega, kot da takoj pomečljejo križe ia veronauk iz šol, zapro cerkve in spo-de duhovnike iz farovžev. Napred-njaki so res zmagali, Samostojneži so dobili svojega ministra, prevzeli bodo celo važna poverjeništva v pokrajinski vladi, toda veronauk se uči kot prej, križ in cerkve so ostale nedotaknjene in duhovniške plače bodo celo zvišane, toda odpravljena bo bira in skrbelo se bo zato, da bo hiša Gospodova res kraj oznanjevanja božje besede. Gospod Nace, toliko si domišljujete ob svojega duha revščini, da ste nad Materjo božjo in nebeškimi angelji, vendar se odlikujete z malo preudarnostjo in kažete, da sv. Duh za Vas prav čisto nič ne mara. Preveč ste fanatični in premalo se poglabljate v pravi Kristov nauk. Posledice ne bodo izostale! Morebiti je v usodi tako zapisano, da bodete pogubljen... Ampak do tu bi nas farane stvar dosti ne brigala, vprašanje Vašega zveličanja ali pogubljenja, bi bila konečno Vaša, rekli bi zasebna zadeva. Ker pa Vas, mašnika gospodovega, jezi, da so na- vtikati v tuje razmere in ona je pro-vzročila tudi krvoprelitje pri volitvah na Reki, ki je svobodna država, ampak Italija hoče imeti na upravi tega pomorskega mesta svoje ljudi in ko se je videlo, da so zmagali pri volitvah s pomočjo Jugoslovanov t. zv. avtonomaši, ki so za prijateljske odnošaje med Reko in Jugoslavijo, so italijanski plačanci napadli na volišče, uničili glasovnice m izzvali krvav boj z avtonomaši. S tako politiko Italija ne bo prišla daleč, taka politika vodi v pogubo in zdi se, da se bo Italija res sama pogubila. Mirovna pogodba, sklenjena med zavezniki in Madžarsko, še vedno ni ratificirana in kakor se zdi, do tega nui ne pride še tako kmalu. Vsaj Francija je izjavila, da mirovne pogodbe ne bo še ratificirala, ker se morajo najprej ustvariti jamstva, da se Habsburgovci ne vrnejo več, kakor se je to zgodilo zadnjic s Karlom. S tem se je Francija postavila na isto stališče v tem vprašanju kot naša država in Češkoslovaška in Habsburgovci bi najbolje storili, da bi se oprijeli kakega poštenega dela, mesto da bi se pripravljali na povratek na prestol. Tudi zahteva Francija, da Madžarska izprazni zapadni dol dežele, ki je po mirovni pogodbi prisojen Avstriji. pa ga držijo Madžarji še vedno v svojih rokah. Prihodnji dnevi utegnejo postati kritični za Nemčijo, ki se še vedno ni odločila, da bi sprejela vse odškodninske zahteve zaveznikov. Zavezniki ne marajo odnehati niti za las, Nemčija pa prosi v Ameriki, pri papežu in povsod za posredovanje, mesto da bi sprejela vse zahteve in se tako obvarovala še večje škode in hudih posledic. Do l.maja ima Nemčija še čas premisliti si in ako je do tedaj ne sreča pamet, bo slabo za njo, ker ona je popolnoma osamljena, zavezniki pa popolnoma složni. Na Tirolskem je bil preteklo nedeljo plebiscit in ogromna večina ljudstva se je izjavila za V ustavotvorni skupščini bo kmalu združitev z Nemčijo, končana - - - prednjaki postavili svojo listo, ste začeli uganjati nezakonitosti v šoli kot katehet in se pretresate nad otroci, ki vendar ne morejo za to, da so njih stariši manj omejeni kot ste Vi. Za to pa se bodete imeli zagovarjati pred posvetno oblastjo v kratkem. Kazen ne izostane! Farani. Iz Šmihela. Pri nas se je vršil v nedeljo shod • klerikalne stranke, na katerega so poslali vezat otrobe in zabavljat zoper državo znanega študenta žužka. To je tisti človek, ki ki naj bi imel razbiti tabor kmetov marca meseca v Novem mestu. Tam smo ga videli, kako se zna ta čolvek obnašati na shodih. Mislil je z motenjem zborovanje onemogočiti. Klerikalci so nagnali na shod klerikalne Križane, vendar pa ni nič pomagalo. Šmihelci so smatrali nastop žužkov za izivanje, moral je nehati s svojim klobasanjem in kvantnjem in jo od-kuriti. V resnici je ta človek prišel, da bi govoril za klerikalno listo, na kateri se blesti tudi ime proslulega Vehovca. «Domoljub» se je hvalil pred kratkim, da se pri nas dela dan, nedeljski shod pa je pokazal, da pri nas kljub Orlom in drž. financarjem a!a Žitnik in Beniger klerikalna pšenica ne bo šla nikdar v klasje. Iz Zagradca. Klerikalni nedeljski shod, na katerem je nastopil znani študent žužek, ki je na nekem drugem shodu lani klical Urha, se je v r-šil v senci bajonetov, ki jih je baj* dal črni protidržavui drhali na razpolago glavar Vončira, da se je tako vameje moglo zabavljati cez kalja, državo in armado. Shod je bil navadna hujskarija in najgrše demago-štvo. Radi poroke orožništva in nastopanja stražmojstra Makovca vlada splošno razburjenje in naša javnost zahteva strogo preiskavo. Pri-lično bomo o shodu poročali podrobnejše. generalna debata o ustavi, ker govorili so že zastopniki vseh strank in ker bodo sedaj radi pravoslavnih velikonočnih praznikov kratke počitnice, se bo 12. maja najbrže že glasovalo v splošnem in ker je večina za ustavo zasigurana, ni nobenega dvoma o tem, da se bo lahko prešlo takoj v podrobno razpravo, ki bi mogla trajati približno mesec dni in tako bi bila nekako v polovici junija ustava končno sprejeta in proglašena kot naš temeljni državni zakon. Klerikalci so se zastonj trudili in iskali zaveznikov na vseh koncih in krajih, s svojim ustavnim predlogom, ki bi pomenil slabitev države, so pogoreli. pri tem so pa dobili vse polno novih nasprotnikov, tako, da najbrže nikdar več ne pridejo .do veljave in političnega vpliva na državo. V Beogradu se je medtem zgodilo nekaj zelo važnega, prekinjena so trgovska pogajanja z Italijo, o čemur poročamo na drugem mestu obširnejše. Iz prekinjenja teh pogajanj vidimo, da je začela voditi naša vlada odločnejšo, samozavestnejšo politiko nasproti Italiji, ki bi nas rada izkoriščala tudi gospodarsko, ko nas je že oropala lepega kosa našega ozemlja. Sploh so Italijani zelo neprijeten sosed, ker njihova dežela je gnezdo večnih nemirov in neredov. Vsak dan se vršijo krvavi boji med fašisti in socijalisti, pri katerih se strelja in "zažigajo ter rušijo hiše! Sedaj je nastala v Italiji splošna stavka in tudi železnice no vozijo. Italija bi res najboljše storila, ako bi skrbela za red in mir doma in se ne bi vtikala v razmere v svoji soseščin!.' Ampak ona se mora povsori prihodnji mesec bo pa plebiscit tudi v drugih avstrijskih deželah. Nemci bi hoteli na ta način izigrati določbe mirovne pogodbe, ki prepovedujejo združitev Avstrije z Nemčijo, ampak uspeha pri tem menda ne bodo imeli. V Mali Aziji se še vedno vršijo boji med Grki in Turki z menjajočo se srečo. Grki polagoma uvidevajo svojo napako, ki so jo storili s tem, da so poklicali nazaj na prestol bivšega kralja Konstantina, nemškega prijatelja. Oni čutijo posledice te svoje lahkomiselnosti v svojem gospodarstvu in tudi — v Mali Aziji, kjer se morajo vojskovati s Turki brez pravega upa zmage. Včasih res ni dobro, ako hoče slftb narod voditi samostojno politiko in se pri tem na nikogar ne ozirati. — Svobodni izvoz koruze. Sklenjeno je, da se zopet dovoli svoboden izvoz koruze, ki jo imamo v naši državi dovolj. r= Predpis glede izvoza goveje živine in svežega mesa. Finančno ministrstvo je poslalo carinarnicam sledeči predpis glede izvoza govedi in svežega mesa: Izvoz govedi (bivolov) v živem stanju je dovoljen in sicer, ako tehtajo komadi preko 500 kilogramov. Krave morajo biti vrhu-tega preko osem let stare, a biki čez tri leta. Dovoljen je tudi izvoz svežega govejega (bivoljega) mesa od zaklane, očiščene in odrte govedi, ali ne po kilogramih, nego po komadih. Radi tega se morajo v zaklanem, očiščenem in odrtem stanju izvažati samo taki komadi, ki se smejo izvažati tudi v živem stanju. Sicer se mora plačati carina po komadu brez ozira na težino mesa, ker se izvozna carina za živo govedo plačuje po komadih brez ozira na težino. Radi tega bodo carinarnice dovolile samo tedaj izvoz svežega mesa, ako se izvrši izvoz v celih komadih ali pa v polovicah in k večjemu v četrtinah, nikakor pa ne v manjših delih. — Pojasnila glede prepovedi izvoza žita in krme. Na seji finančno-gospodarskega komiteja je bilo sklenjeno, da se sme koruza izvažati. Glede ostale robe pa veljajo sledeče določbe: Prepovedan je izvoz sledečih predmetov: pšenice, rži, ječmena, ovsa in moke iz teh vrst žita, nadalje otrobov, sena in slame. Ako pa se dokaže, da so bili ti predmeti natvor-jeni pred 3. aprilom t. 1., se more dovoliti izvoz. Smatra se, da je roba natvorjena, ako je roba ekspedirana iz mesta, kjer je bila natvorjena za kako tuzemsko postajo, na kateri se ima pretovoriti ali ocariniti. V tem slučaju pa se mora doprinesti dokaz, da je bila za tako robo osigurana valuta in da je bila natovorjena pred 3. aprilom. Glede ovsa velja določba, da se sme oves eksportirati tudi če ni bil natovorjen do 3. aprila in sicer tedaj, ako je bilo do tega datuma odstopljenih vojnemu ministrstvu 10%, od nameravanega izvoza. V takih slučajih se sme oves izvoziti ne glede na to, kedaj je bil natovorjen. V vsakem slučaju pa mora biti izvoz dovršen do najkasneje koncem junija t. 1. Do tega dne mora iti roba preko granice. = Železniške zveze z Avstrijo. Avstrija bi rada uredila in pomnožila železniške zveze z našo državo in je povabila našo državo, da bi poslala v to svrho svoje zastopnike na neko konferenco, ki bi o tem razpravljala v začetku maja v Celovcu, Te razmere bi se pač morale urediti, ali najprej na progi Maribor-Špilje-Radgona-Ljutomer, ki teče deloma — od Spil j do Radgone — po avstrijskem ozemlju, Avstrija pa ne dopušča, da bi tam vozili naši vlaki in tako je vse Pomurje odrezano od našega železniškega prometa. Naša vlada je dala Avstriji na znanje, da bo ustavila vsak avstrijski železniški promet z Italijo preko našega ozemlja, ako 113 uredi prometa na zgoraj omenjeni progi, v kolikor ona teče po avstrijskem ozemlju, = 'Razširjenje kolodvorov. Razširila se bosta kolodvora v Beogradu in Zagrebu, da se olajša železniški promet, ki je zafradi premale obsežnosti obeh , teh velikih kolo-dvorovx močno oviran. —. Kova cesta se zgradi iz Maribora preko Sv. Lenarta do Cmu-reka, odkoder že vodi taka cesta do Zgor. Radgone. Cesta bo državna. —- Paroferodarski promet med Beogradom iu Dunajem. Dne 2. maja začne redna parobrodarska zveza po Donavi med Beogradom in Dunajem. Trije ju-goslovenski parniki bodo vozili po trikrat na teden. Cene bodo enake kot v brzovlakih. = Žitni trg v Vojvodini. Ker je izvoz žita še vedno prepovedan, je nastalo na žitnem trgu v Vojvodini popolno mrtvilo. Oni, ki so v špekula-tivne namene nakupili večje množine žita, bodo trpeli občutno škodo, po-' sebiio zato, ker je pričakovati padanja cen. bN Korošec zopet koriferira. Klerikalcem je silno neprijetna njihova popolna osamljenost in politična brezpomembnost. Oni bi na vsak način radi prišli v vlado in bi tudi odnehali od marsikatere svoje zahteve, samo da'bi zopet splezali kvišku. In res, iz Beograda se poroča, da se vršijo konference med dr. Korošcem in zastopniki večine o neki mali spremembi v upravni razdelitvi države, v katerem slučaju bi klerikalci bili pripravljeni vstopiti v vlado in — glasovati za ustavo,. Mi klerikalne opozicije nikdar nismo resno jemali, ker klerikalce dobro poznamo in nič se ne bomo čudili, ako klerikalci v vsemu odnehajo, samo da pridejo zopet v vlado. b Kancelparagrai še vedno ne da mirno spati našim klerikalcem in s strahom pričakujejo dneva, ko bo imel vsak državljan pravico tožiti sodišču duhovnika, ki bi si upal zlorabiti prižnico za strankarsko agitacijo. Morda bi tudi ta paragraf radi odpravili in temu za voljo bi gotovo odnehali v vprašanju avtonomije in-še v marsičem, ker njim se gre samo in edino za klerikalizem, vse drugo so pa same besede, s katerimi zakrivajo svoje prave bolečine. b Nič ni pomagalo. Socijalni demokrati bi tudi radi pridobili čim več volilcev za sebe in zato so tudi oni pri občinskih volitvah v Ljubljani agitirali s tem, da so tudi oni — avtonomisti. Pa ni nič pomagalo, dobili so samo pet občinskih svetnikov. b Kdo bo župan v Ljubljani? Skozi 40 let je županoval v Ljubljani na-prednjak, sedaj so se pa združili klerikalci, narodni socijalisti, socijalni demokrati in komunisti in zagnali so se z vso besnostjo v demokrate, ki so dobili sicer največ glasov, ampak večine nimajo in bi se morali združiti* s katerosibodi drugo stranko, s katero bi potem skupaj upravljali občino. Po našem mnenju to ne bi bilo prav, ker demokrati so skozi 40 let pošteno upravljali občinsko premoženje in nihče jim niti najmanjše nepoštenosti ne more očitati. Zakaj in čemu bi se sedaj združevali s strankami, za katere se ne more z gotovostjo trditi, da imajo poltene namene z občinskim premoženjem. Naj si izvolijo župana iz svoje sredine klerikalci, narodni socijalisti, socijalni demokrati in komunisti in kmalu se bo videlo, da so imele vse te stranke samo dolge jezike, Ljubljana pa od njih ne bo imela nič. b Težak poraz so doživeli klerikalci pri občinskih volitvah v slovenskih mestih, tolažijo se pa s tem, da tudi demokrati niso izvojevali odločilne zmage. Pa to je slaba tolažba, ker nad lderikalci imajo demokrati povsod veliko večino, ki je nihče ne more zatajiti. Klerikalci ne morejo pozabiti onih časov, ko je bila duhovščina nekaj višjega od drugih ljudi in ko je vži-vala razne predpravice, enako kot knezi, grofi, baroni in drugi plemiči. To ie biio v Avstriji, ki je vzdrževala marsikako krivico na škodo ljudstva in v korist pooblaščenih stanov, na katere se je habsburška dinastija opirala, mesto da bi se bila opirala na ljudstvo. V demokratični Jugoslaviji ni nobenih predpravic, tu smo vsi enaki, plemiške naslove prepoveduje ustava in tudi duhovščina nima nobenih predpravic, kakerr jih je imela v Avstriji. Duhovščini se pa sanja o starih časih in ker ona dohfo ve, da se ji ti časi v Jugoslaviji nikdar ne vrnejo, bi hotela, da bi predpravice duhovščine ostale v veljavi vsaj na Slovenskem in zato zahtevajo za Slovenijo avtonomijo s posebno zakonodajo, ker upajo, da bi vsaj na Slovenskem še kdaj prišli v večino, četudi je tudi slovensko ljudstvo že obrnilo hrbet politikujoči duhovščini. Ljudstvo hoče pa močno državo, ker se dobro zaveda, da je močna država v njegovo korist. Ta ljudska volja se je posebno pokazala pri volitvah v ustavotvorno skupščino, ko je ljudstvo pokazalo hrbet klerikalcem in njihovim protidržavnim načrtom. Klerikalcev to ni streznilo, ni jih privedlo k pameti, temveč se poslužujejo najbolj nesramnih laži, da bi vzbudili v ljudstvu sovraštvo do države in ga zopet uklenili v tuji jarem. Lažejo pa o stvareh, za katere vedo, da bodo z njimi mogli naj-ložje uplivati na nepoučeno ljudstvo, lažejo s pomočjo številk, lažejo o davkih. V «Slovencu» in drugih svojih večjih listih, ki jih čitajo bolj poučeni ljudje, so klerikalci bolj previdni, ker poučeni ljudje se ne dajo voditi za nos. Zato pa tem nesramnejše lažejo in hujskajo v malih listih, namenjenih nepoučenemu kmetskemu ljudstvu in mi se resnično čudimo, da državno pravdništvo ne nastopi proti temu zločinskemu zavarovanju ljudstva z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi. «Domoljub» trobenta v vsaki svoji številki, da plača Slovenija 700 milijonov kron na leto več davka, kakor rabi za sebe in da se s temi slovenskimi milijoni plačuje primanjkljaj v drugih delih države. In zato potrebujemo Slovenci — vpijejo klerikalci — avtonomijo, da bodo naši davčni dohodki ostajali doma, da ne bomo mi plačevali z našim denarjem izdatkov v Macedoniji, Črni gori in drugih deželah, kjer so davčni dohodki manjši. Nepoučenega človeka je kaj lahko vjeti na limance na ,ta način, ker on vidi samo številke, nima pa vpogleda v razmere, ki so te številke rodile. Zato hočemo to stvar primerno pojasniti: Kdo plača največ davkov? Kmet?, Ne, največ davkov plača trgovina, obrt in industrija in Slovenija plača sorazmerno več davkov kot n. pr. Macedonija samo zato, ker je na Slovenskem močno razvita trgovina, obrt in industrija, medtem ko v Macedoniji niti ne vedo kaj je to tovarna, tam so sami kmetje. Odkod pa ima slovenska trgovina, obrt in industrija svoje dobičke, da more plačevati tako velike davke, ker davki se plačujejo od zaslužka? Ali ima ta naša trgovina, obrt iij industrija zaslužek samo na Slovenskem? O ne, ta zaslužek se steka na Slovenskem iz cele Jugoslavije, ker mace-donski, bosanski in drugi" kmetje rabijo ravno tako izdelke naše obrti in industrije, kot naš kmet. Naša industrija torej v obliki davkov vrača drugim deželam del zaslužka, ki ga ona ima od prodaje svojih izdelkov v teh deželah. To je resnica in naš kmet bi bil v veliki zmoti, ako bi verjel klerikalnim hujskačem in mislil, da plačuje on večje davke kot mace-donski, šumadinski ali črnogorski kmet! Pa: bo kdo rekel:, dobro, ako imamo mi tako razvito trgovino, obrt in industrijo, da dobimo radi tega za 700 milijonov več davkov, kakor jih potrebujemo za sebe — potem je pa res potrebna avtonomija, da bi teh 700 milijonov vsako leto doma ostalo. AmpaE tudi oni, ki bi tako mislili, bi se temeljito zmotili, ker ko bi bila Slovenija samostojna, potem se izdelki naše industrije ne bi tako nemoteno prodajali po celi veliki Jugoslaviji, temveč bi bila omejena prodaja samo na majhno Slovenijo in' potem bi naše tovarne kmalu morale ustaviti svoje obrate in 700 milijonov bi šlo lepo rakom žvižgati, po vrhu bi pa samostojna Slovenija ostala še brez živil, ki jih sama nima dovolj, rodovitna Vojvodina bi pa bila za nas — inozemstvo! Mislimo, da je to dosti jasno povedano in to naj se pove vsem klerikalnim gobezdačem, kadar bodo govorili, da mi plačujemo več davkov kot naši sodržavljani iz drugih delov države. Ko smo bili še v Avstriji, so tudi nemški deli plačevali veliko več davkov kot naši kraji, ker najbolj je bila razvita trgovina in industrija pač v nemških krajih. In vendar se Nemci nikdar niso hoteli ločiti od nas, nikdar niso zahtevali avtonomije za svojo deželo, ker so dobro vedeli, da njihova industrija propade, ako izgubi nas kot kupce. To se najlepše vidi v današnji Avstriji, ki navzlic svoji veliki in močni industriji — strada, ker nima kam prodajati svojih industrijskih izdelkov, da bi si za izkupiček kupila živila in taka usoda bi doletela tudi Slovence, ko bi se ločili od Jugoslavije in napravili iz svoje deželice nebesa za duhovščino, pa gospodarski pogin za ljudstvo. Še dolgo bo imela država na Slovenskem večje davčne dohodke kot v drugih deželah, ker pri nas se bo industrija radi premoga, ki ga imamo, radi vodnih sil, ki nam stojijo na razpolago in iz raznih drugih vzrokov, še dalje razvijala in izdelki naše obrti industrije se bodo razpečavali po celi Jugoslaviji — doli do Bitolja na jugu Macedonije in denar za te izdelke se bo stekal pri nas, trgovina, obrt in industrija bo pa od teh zaslužkov, ki jih bo imela v celi državi, tudi plačevala davke za celo državo. Ampak klerikalci tega ne bodo povedali nepoučenemu ljudstvu, temveč mu bodo vedno govorili samo o številkah, o 700 milijonih in podobno, ker klerikalcem ni do resnice, oni lažejo in hujskajo, da dosežejo svoj cilj, ki je ljudstvu škodljiv, in ker ljudstvo vendar ni tako neumno, da bi se dalo vedno zapeljevati od brezvesnih lažnivcev, se bodo klerikalcem ponesrečili vsi njihovi črni — hudobni naklepi. * Kako hujskajo! «Domoljub» pri-občuje z velikimi črkami naslednje hujskajoče in lažnive vrste: «Ali vam nismo pred 28. novembrom pripovedovali, kaj se bo zgodilo, če volite z liberalci in samostojneži? Danes so nas prodali srbijanskim kapitalistom in svobodomiselcem in danes zalaga slovenski davkoplačevalec ne samo sebe, temveč tudi velik del naših južnih državljanov, ki zato ne plačujejo nič ali le malo davka.» S takimi nesramnimi lažmi vrši klerikalno časopisje svojo izdajalsko službo, državno pravdništvo pa menda spi in mirno dopušča, da se s takimi nesramnimi lažmi hujska nepoučeno ljudstvo proti lastni državi! * Vlaki v Trst ne vozijo. Iver je v Italiji splošna železničarska stavka, se na Notranjsko in Primorsko ne more voziti po železnici. Naši vlaki vozijo samo do Rakeka in nazaj. * Italijani norijo. V popolnoma slovenski Postojni hoče par doseljenih italijanskih uradnikov postaviti — spomenik znanemu reškemu pustolovcu D'Annunziju! Dobili so od nekol doprsni kip pustolovca in govori se, da; mislijo po noči odstraniti kip slovenskega pesnika Vilharja in postaviti na njegov podstavek D'Annunzijev kip. V Postojni vlada radi tega veliko razburjenje in ako Italijani svoj ..namen izvršijo, bo D'Annunzijev kip prej izginil, kakor si to Italijani mislijo, ker Postbjnčani se ne bodo dali tako nesramno izzivati. * Komunisti nazadujejo povsod. Pri občinskih volitvah v slovenskih večjih mestih so komunisti močno nazadovali. Pri občinskih volitvah v Kragujevcu (v Šumadiji), kjer so ime- li zadnjič komunisti večino, so dobili pri naknadnih občinskih volitvah samo 71 glasov, skupna lista demokratov in radikalcev pa 1040 glasov! Tako nazadujejo komunisti povsod, ker ljudstvo prihaja pač k pameti in začenja uvidevatf vso neresnost komunističnih obljub. * Volitve na Primorskem. V maju mesecu bodo v Italiji volitve v državni zbor in tudi naši rojaki na Notranjskem in Primorskem bodo prvič volili svoje zastopnike v italijansko zbornico. Vsi naši rojaki nastopajo pod skupnim imenom «Jugoslovanska narodna stran-ka» in prirejajo prav pridno shode ii pričakovati je, da bo izid volitev na okupiranem ozemlju za naše nesrečne brate prav časten. * Duhovnik mora biti povsod! «Domoljub» poroča iz Sodražice, da je tam skupina ljudi sestavila kandidatsko listo pod imenom: «katoliš-ka kmetska stranka». Ta lista pa ni sestavljena po volji farovža in zato piše «Domoljub»: «...upa s svojim katoliškim imenom ribariti za svoje mandate. Ker pa nosijo take stranke svoja zapeljiva imena le do časa volitev, potem pa navadno pomrjo, njene voditelje že sedaj skrbi, kdo ji bo «libero» zapel, ker med njenimi kandidati in volilci niti z lučjo ne najdemo kakega duhovnika.» Duhovnik bi seveda moral biti povsod, da nihče ne bi bil v skrbeh radi «libe-re»! Pri občinskih zadevah se pa menda vendar lahko izhaja brez «li-bere» in brez duhovnikov, ker po-mreti vendar nimajo namena naše občine. * Letnega časa letos v naši državi ne bo, ker se niti v drugih državah ne upelje. «Domoljub» pa pravi, da je to zasluga klerikalnih poslancev! Kakor bi se v Beogradu kdo brigal za klerikalne poslance. * Naši otoki v Jadranskem morju. Naše oblasti polagoma prevzemajo od Italijanov otoke v Jadranskem morju. Ljudstvo povsod navdušeno pozdravlja naše vojake, ki mu prinašajo svobodo po tolikom trpljenju v italijanskem suženjstvu. Šibenika v Dalmaciji Italijani nikakor nočejo zapustiti, ampak končno bodo vendar-le morali oditi. * Povratek vojnih ujetnikov. Na Ruskem- je še dosti naših vojnih ujetnikov, ki se dosedaj niso mogli vrniti v domovino. Odposlanstvom, ki jih je poslala naša vlada na Rusko, se je posrečilo, zbrati te ujetnike in pripraviti vse za njihov povratek v domovino. Upati je, da bodo ti reveži kmalu doma. * Italijani v Postojni. Italijanski civilni komisar (okrajni glavar) v Postojni. je sporočil postonjskim trgovcem, da morajo imeti na svojih trgovinah tudi italijanske napise in sicer na prvem mestu. Za koga pa boclo ti italijanski napisi v slovenski Postojni? Sploh se Italijani tudi v Postojni grdo vedejo, kakor je to že njihova navada. * Ruski begunci. Tudi v Jugoslaviji je veliko ruskih beguncev, ki so zbežali pred boljševiki. Med njimi so zbežali pred boljševiki. Med njimi je tudi izdajatelj nekdanjega velikega petrogradskega dnevnika «No-voe Vremja» Suvorin, ki bo sedaj izdajal svoj nekdaj svetovnoznani list v Beogradu, upa pa, da pride čas, ko ga bo mogel zopet izdajati v Petrogradu. * Tudi klerikalna zasluga! «Do-moljub» poroča, da je naša vlada vložila protest proti koroškemu plebiscitu, ob enem je pa posredovala pri avstrijski vladi radi preganjanja koroških Slovencev. Klerikalci se hvalijo, aa je tudi ta korak naše vlade — uspeh dela njihovih poslancev! Seveda, vlada pleše vedno le tako, kakor ji klerikalni poslanci godejo! Ministrski predsednik Pašič ve tudi brez klerikalnih poslancev kaj mu je storiti. X Zračna jadrnica. Kaj vse ne zmore človeški duh in moderna tehnika! Že pred tisočimi in tisočimi leti se je pečalo človeštvo, ki je stalo takrat na precej visoki kulturni stopnji, z mislijo zračne jadrnice. Že pred 4o00 leti je oblikoval babilonski kipar polet Ethana, ki se je pustil nosit od orla. Nebroj pripovedek iz prastarih časov nas spominja na željo, da bi tudi človeštvo posnemalo ptičji let. Toda hrepenenje in želje ne zmorejo tega, kar zmore znanost in tehnika. Ta gradi lokomotive, s katerimi se ne morejo kosati ne arabski žrebci ne afrikanski noji, parobrode, nasproti katerim se gibljejo morski volkovi in najhitrejše ribe po polževo, nadounestuje oči s fotografskimi aparati, 5 tisočkrat povečuje mikroskope in teleskope, ki dopuščajo opazovati zvezde v najbližji bližini, mikrofone in telefone, ki slišijo tisočkrat bolj daleč, kot najobčutneje uho. Sedaj je obstala pred vprašanjem zračne jadrnice, ki naj posnema polet ptic z gibajočimi se krili. G. dr. R. Nim-fiihr, ki se je ves čas svojega življenja pečal z zrakoplovstvom, je iznašel jadrnico, ki bo posnemala naravni let ptic, z gibajočimi se krili. Ženi-jalna iznajdba, kateri je zasigurana bodočnost! X Najmlajši umetnik na svetu. Na Angleškem živi umetnik, ki se lahko ponaša, da je najmlajši na svetu. Piše se Williams Helen, rojen je v Gallesu, a ima komaj eno leto in pol. Dve njegovi sliki, narisani v spominsko knjigo, figurirajo na izložbi angleškega kraljevskega društva za slikarstvo. Ena predstavlja mačko z vrvico okoli vratu, druga petelina na begu. X Čudna poroka. Angleški listi prinašajo čudho, skoraj neverjetno zgodbo o neki poroki na Kitajskem. Neki mladenič je bil zaročen z deklico, toda je zbolel in nenadoma umrl. Čez nekaj dni se spomni deklica, da se mora poročiti ž njim V noči so jo peljali h krsti njenega zaročenca in poroka se je izvršila natančno po vseh kitajskih obredih. Posebno je to, da deklico ne smatrajo za vdovo, ampak za ženo duha. X Prodan veter. Frieslandskemu 'grofu Cirkensu je ponudil neki trgovec osem tisoč goldinarjev, če mu proda veter, ki piha na Friesland-skem. Grof je smejaje ponudbo sprejel, in dovolil trgovcu, da objavi s proklamacijo narodu, da je kupil frieslandski veter in da bo sleherni kaznovan, ki se ga bo, brez kupčevega dovoljenja, poslužil. Razumljivo je, da so se trgovcu vsi smejali. • Toda ko so videli, da ne pozna trgovec šale in da vzame, stvar resno in ko jih je bilo mnogo izmed njih kaznovanih, ker so na vetru čistili žito, mleli in opravljali druge posle, so se premislili. Ni jim preostalo drugega, kot da so z veliko svoto ponovno odkupili prodani veter. X Žena stara tritisoč let. Švedski narodni muzej je našel mumijo neke žene, ki je umrla pred tritisoč leti. Našli so jo na nekem polju Jiitlanda. Za krsto je služilo izdolbeno hrastovo deblo. Zdi se, da je pripadala ta žena višjim krogom. Na lobanji se nahajajo še rjavi lasje. Ima tudi nekaj ostankov obleke: kratka bluza s širokimi rokavi. Mumija je oila opasana z dvema pasovoma, od katerih je eden okrašen, na roki se Viahajajo dve rokavici, a v ušesih uhani. Vse te stvari so iz bronca. Ostanke obleke bodo še posebno mikroskopično in kemično preiskali. X Ruski državni dragulji. Te dni so skušali ruski agenti prodati na Francoskem ruske državne dragulje, vredne 800 do 900 milijonov fran- kov. Pariški zlatarji in draguljarji so nikom in Salon - Bargu - Mongoli leta 1820. neko angleško društvo pod 1919. izgubila okroglo 35 milijo- prosili zunanje ministrstvo za pojas- (Batre imenovani) pripeljejo žrtve z imenom «Pathoal Gualavita jezera». nov ljudi. Največje izgube ima Ev- nila. Ministrstvo je odgovorilo, da bičevimi udarci v ospredje, ki popa- Čez tri leta je moralo društvo od- ropska Rusija in Poljska — zgubili ne more potrditi nikakih pravnih dajo vsi na kolena, prosijo Džal-la- stopiti od svojega sklepa, ker se je sta nad devet milijonov ljudi. V poslov te roke. Veliki draguljarji so ma milosti in ga po božje častijo, našlo samo nekaj zlatega peska, ki drugi vrsti je Nemčija, katere žrtve prekinili nato vse pregovore. Vendar vse prošnje, vse izkazane mu je komaj pokril silne stroške, a ob- so skoraj enake one Rusije. X Nova metoda zdravljenja. V bol- časti ne pomagajo.. Ko se je Džal- enem je društvo napovedalo kon- ^ Moški in ženske. Po najnovej- nici usmiljenih bratov na Dunaju so se iama že dovolj nasladil ob smrtnih kurs. ših podatkih =e ceni da so evrop- zdravljenja,11!6 vMzganjem Sladkorja1 v j]m^stražnfto^'jih^odpeljatf^ bli? , X Najmanjše in največje človevške ske države, ki so se udeležile, sve- krvne žile V dveh slučajih težke bo- ]im stražnikom jin odpeljati v miz- tvorbe Na več a eksportna trgovina tovne vojne, izgubile od 1914. do le^ bronhijalne^ katarja so poskusi nf dolino «On in njegovo sprem- je y Chica^ £ siJ trgovina%nesa 1919. leta okoli 35 milijonov ljudi, toliko uspeli, da so mogli bolniki čez stv" . I1"} sledijo v procesiji. Ko Armur & Co y tej trgovini je za- Do pred vojne je bilo v teh državah ne-kaj dni zapustiti bolnico. Posebno je pridejo do določenega mesta, slečejo poslenih 12.000 ljudi, a letno raz- za pet milijonov več žensk kot moš- olajšano narkotiziranje pri težkih ope- žrtve do kože, zvezejo jim roke in p0gije ta trgovina v svet do šest mi- kih, sedaj jih je za deset milijonov racijah, ako se sladkor vbrizgne v noge na hrbtu, dolgo kito jim pri- ij;onov g0Vede ovc in prašičev — več. Na 1000 moških je prišlo v krvne žile 10-12 ur pred operacijo, trdijo nazaj na zvezane roke in no- Naivečja predilnica pavole je v mestu Franciji 1230 žen, na Angleškem LBeJ^InTSffik^infek f' tak° ^ je glava nagnjer!a naza]" Adamsu Massa chasetts), kjer je za- 1175 žen, v Italiji 1228 žen, v Nem- tiieVbolnicise poskusf^daljujdo Lama molijo svoje molitve in zago- poslenih Vdo 80.000 ljudi. - New- čiji 1180 žen, v Avstriji 1230 žen. v bouna se poskusi nadaljujejo. vore> Njih petje postaja vedno bolj im„ n,,:vpxin obilno 7a hiice Interesantno ie da ie v Srbiii več X Milijoni iz morja. Angleška ad- kastno ni&a1ke zveniio vedno boli y ima največjo gostilno za tujce, interesanuio je, ua je v oroiji vet miraliteta je sklenila da vzdigne iz S in vSa^e iSto^nastop" Dža a obe;\em im\ udl n£iveč^e ogledal° moflh kot ZenS\,J&m t^alo velike ladje Lorentika od 15.000 ton, farna brez nokrivala samov rdeči na svetu. - Najmanjšo uro na sve- pred vojno na 1000 moških 942' ki se ie leta 1917 potonila pri irsk 1 r ' f/ P ^ . ' V T tu je napravil urar v Chicagi, tako zen, a v Beogradu samo 731 zen. ki se je leta iyi/. potopna pii us.« h j Mrmra molitve in se naslaja fI„ ' rnnro c*„vu; n„ nrf+nT1 nn w t>;i.x; „„„Br„ar prPfi obali v globino 36 metrov ves denar, ohJ?rtvah v levici drži kratek in ! stav™ .na P.lSiai? na" X. f!VS! g"ve™er dn!nar- Pred ver miliionov funtov šterlinsrov ki , , , v , ■ vU „ , „/i " mesto kamenčka. Najmanjši slovar nekaj leti je bil v Varšavi za guver- se nahajajo na ladji. Delo bo zelo SES nred n™kitai je francosko-angleški, ki ima 647 nerja grof Lubinov, ki je v razkošni otežkočeno ker je ladja pokrita z £ ? p ™ . t a v,- t strani in Preko 400.000 besed. Tehta guvernerski palači vršil svojo ob- več metrov debelo plastjo peska. ^kne ^ ?am-° tri- ^ grame in- le zap^,v last' S(; zabaval, prirejal soareje in X Brivske tarife na Madžarskem. ,t^Jji«kovinasti skatljici s povecaiom. Leia plese, kot na kakem dvoru, bedaj Kot javljajo neki madžarski listi, je \ZZefLP\e!n^SoS/nožz teza znaSa 14 gramov m "?sitl .se javljajo iz Varšave, da isti grof-gu- prišla v promet vsled slabega stanja j1. sveSe"1K ]e sunu I „ " m°re na urim verižici. — Največjo verner živi, vsled nesrečne usode, v vabite tnenialna trgovina V Oros- !eylco. z5tvl J. p]:sa' z aesnico pa. J' knjigo imajo Združene države. To majhni kolibi, nasproti guvernerjeve hazi ki Ta okro? 22 000 prebival- lztrg+al Se utriPaPce srce' da nfpise je zgodovina meščanske vojne. Knji- palače in si služi kruh s cepljenjem Jev'so sSmbrlcfda° izSa^Im- rSffi Salo ga je staladva milijona dmah"e Pod silnim Vda™ .pžalT Szdeljenana ofodSovNTaS OboSifki ladfkrompV cSTJSS. ^ X ^V si ^^"^oTvjo Os^ ^ JaP^nih 10.000 ljudi. - Naj- hrani sebe in družino. fom. Zanimivo je, da je kraljeva ope- nS^S^SJ f " Panzu Ii • X. Moralna obleka. Nedavno so ra v Stockholmu prosila svedsko • noložiio še porke možgane v sa_ Največji darometer je v 1 arizu ki imeil duhovniki različnih amerikan- irlnrln Ha 7rn.Tni5a šfpviln kinemato- ! P010^]0 S01« s , ^ je 12 metrov dolg in je nekoč stal na clrih rprkva v Filadelfiii knno-rp« na vlado, da zman sa stevuo Kinemato balo k mrtvim srcem. Nato zaon ta- cf {„„..„,,.: „pr, _ Maivpčii nami ,1 cerKva.v rnaaemji Kongre^, na grafov, ker oni resno konkurirajo j.-,.,^. npH„ in rernoniie trom. »t. jaquesKi cerkvi. i\ajvecji parni katerem se je razpravljalo tudi vpra- alpHališrn jmstveno petje 111 ceiemonije, trom str0] se naha]a v rudniku cinka v ženske mode Soreiet ie bil gledališču. pete in bobni zadone. Rdeče oblečeni FrJot,willfl ' Qpvprni An1PT.iki Ta sf^e zensKe moae. »prejet je 011 X Vojaki zlomili «drevo spozna- ,,m„ hifp in f:? N„ vr,to oride t reJ.nsvuie v -everm AmeriKi. i a sklep po katerem ne bi smele imeti «;av OH Ano-lPŠkP SP zahteva tisoč lama rnte sem m tJa- vrsto piiae t 800 konjskih sil. — Naj- .>pncVp kri!a kraixP kot iocm Qd nja». Ud Angleške se zanteva tisoč h t žrt med nekl U]e{ j j .. J ženske krila krajše Kot iycm oa funtov za gradbo nove moseje v Me- s , inhamerlaner Džal-lama se ^ ? parni st1roj IS napravil rnaKS zemi]e izrezek haljine okoli vrata 7r,nr,tamiii in to knt naknada za ^m'.0 manama se Kohl v Chemnitzu. Ta parni stroj se np ' P j,:« ve?j; od 7Cm Obleka zopotamiji in to Kot naKn^aa za pri51lza najpre] njemu. Doneči «A1- morp nr,trditi na orehovo lunino V , ,s . ve.cn, ' cm" ODieKd' drevo, katero so zlomili angleški vo- , ii.Allah>> zaori do dolini ko mu ™ore pritrditi na orenovo iupmo. v kafero pr0glasil kongres za mo- Tn drpvrv ip hilo nravo «drevo lan i , zaon po uonni, ko mu, tem stroju gori špirit, ki razvija tisoči ralno ' sme nristaiali ra telo niti jaki. 1 o drevo je Diio pravo «orevo nek0liko upognjeno človeško kost- dp1 PT1P koniskp sile — V Londonu ' ? ps]\, spoznan a dobrega in zlega», prine- • k • fir>fl1o i> orevlečeno z člo- u ] . Loncrnu ne sme biti prozorna. Vse one zen- šeno naravnost iz zemeljskega raja. ^ško kož^Ltrže žile na sencih S se na^ja največja ognjegasna bnz- sk ki se bodo še nadalje oblačile XTo Hrmrpci, ip ctiišala Fvo 7 ' . v , &CI1L111 lil galmca ki izmece v eni minuti deset Hrncračp kot zahteva morala se bo Na tem drevesu je skusala kaca tvo. br zgapčo kri v pripravljeno n/rov vodp — Naivpria tovarna g , Kot zanteva nioraia, se oo Vojaki so se hoteli dati slikati na j ^ lobanjo. Sart umre kot do- ^ nS v BirSSm^v ka- zapiSal° v P°seben sfnam 10 tem drevesu, a se je drevo vsled ve- hpr m)1,iiman cVoie mrmrajoče mo- lg nanaja v cirmmgnamu v Ka imena se bodo razgiasiia v ]avno " vV j. ' J oer musliman, avoje mrmrajote niu- t napravi dnevno do deset mili- 7fl£;mphovanip Amnak kakršni so 7P like teze zlomilo. litve ponavljajoč, umre. Eden za dru- ionov _ Naivečii zvon Fr?n- zasmenovanje. Ampak Kakršni so ze X 60.000 vedrov alkohola v ka- im 1 izkrvaJv jo.' Ko je Vse delo S"ke i nahaia v PaSu^a bazmki f dJe't se b°do norčevali iz nalu. Odkar je v Ameriki prepove- v1l-pnn in L Džal-lama dokončal t ] arizu na baziliki duhovnikov, ki se tako zanimajo za dano točenje koholnih pij£ imajo ^^SJS^^Si Ta ZZ^l?^,""ej ~ '"/T6 tlPP^i]£L°bXeVeE k^er iih SeŽgej°" 77 T?>-.fa izmed 850l^ Glas mu je takomočan, da se donXu fj^rl^d iatim v uZ priliko, zapleniti tajne zaloge alko- mnosobroinih si k, ki jih opisuje čuie na več km daleč donu je umrla prea kr^tKim v Listo- holnih pijač, katere prodajajo tiho- CoJtm yJ svoji v;lezaniJmivi Ljigi CUJe na ve'km C" . ™ wel ubozmc, Ellen Shanahan v sta- tapci za visoke cene. Te zaloge so • ki 0dcrOvariaio v Cen i 12 K' p° gotovo vse kanale. ga narod zato imenuje <» knjiiiee. — Vloge is tekoči in žiro-račttH proti najugodnejšemu obreatovsaju. — Eentni davek plača banka is svojega. i&upuj« In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd. Sekontira i Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Stajo predujme! na vrednostne papirje ia na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Provzemal Borzna naročila in jih iavršuje naj-kukntneje - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.