ftnina plalatia v gotovini LJUBLJANA, 21. FEBRUARJA 1034 Leto 47 — Stev. 8 * « . ■ f " p 0* opise in spise sprejema 11 r e d a i 5 t v o »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratneia delu stane 10 Din. — Naročnine ane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. iaserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92. PrejSnji teden je razpravljal ljubljanski nski svet o uredbi o občinskih uslužbencih, av je bilo tol Dokler smo imeli prejšnje! jhne občine, je bila taka uredba nepotreb-, ker velika večina občin ni imela nobenih lužbencev, drugod so opravljale te posle imogrede kake zasilne pomožne osebe in le Siekaj večjih občin je moralo imeti svojo stalno činsko pisarno s stalnim pisarniškim oseb-a njih službene pravice in dolžnosti so ijale njih službene pogodbe. Lansko jesen bila pa izvedena zložitev občin. Te imajo daj okroglo po 3000 prebivalcev, zato menile bo mogla nobena več izhajati brez stalil pisarniških uslužbencev. Čisto v redu je daj, če se njih službeno razmerje uredi po otnih vidikih. Razen tega je tudi s socianega pogieda trebno in v redu, da se reši vprašanje obiskih uslužbencev, kakor- bo n. pr. treba rabiti prvo priliko, da se že enkrat uredi rašanje naših organistov. Družine občinskih lužbencev, kakor tudi organistov so stale pri organistih stoje še danes namreč z eno logo vedno pred — največjo bedo in pomanj-anjem. Ravno s tega vidika moramo torej ivo uredbo o občinskih uslužbencih le po-raviti, istočasno pa moramo misliti tudi na , kako bi rešili sedaj še vprašanje orga-istov. Členi 145 1 151 govore n. pr. o usodi do«edaniih občin-ih uslužbencev. Nič nimamo proti temu, če »i se n. pr. spričo sedanje brezposelnosti iratko malo odpustili iz službe vsi oni, ki ima-o pokojnino, a odjedajo kruh v občinskih ilužbah drugim, ki nimajo kaj jesti. Takih je 1. pr. pri ljubljanskem magistratu že nekaj. To-la po naših občinah je precej tudi takih do-ledanjih občinskih tajnikov, ki nimajo po novi iredbi predpisanih Sol, s so bili svojim nalo-jam popolnoma kos ter so jih tudi vestno iršili, Člen 10 namreč določa, d« morajo imeti ibčine z več koi 3000 prebivalci tajnike » po-)olno srednjo šolo, manjše pa vsaj z nižjo rednjo šolo. Ce pogledamo učne načrte sred-ijih šol, vidimo, da se tam ne uče prav nobe-lega predmeta, ki bi bil za občinsko tajništvo i»jno potreben. Glavni pogoj dobrega tajnika e, da dobro pozna gospodarske in socialne azraere svoje občine in da je čim bolj vešč ' predpisih upravne zakonodaje. To zadnje pa trinese v prvi vrsti večletna praksa v občinski »sami. Glede na to je vsakemu, ki vsaj nekoliko pozna prilike pri nas, jasno, da bo ve-ika večina dosedanjih tajnikov brez vsake rednješoiske izobrazbe stokrat bolje odgo-'arjala tem pogojem in pa živim potrebam voje službe, kot novi občinski tajniki z maturami. Se v«čje načelne važnoti je cen 19. nove iredbe. Člen t. zakona o občinah pravi, da »občine so samoupravna telesa«. Naša občinska samouprava je stara že skoro sto let, svoje korenine ima že stoletja nazaj. Ta avtonomija se je doslej izkazala v praksi za jako blagodejno, zato jo je novi občinski zakon poudaril že takoj v prvem členu. § 19. nove uredbe o občinskih uslužbencih pa nasprotuje najpreprostejšim pojmom o samoupravi, ker odslej občine ne bodo smele več niti svojih uslužbencev nastavljati po svoji uvidevnosti. Uredba pravi, da se motajo vsa službena mesta razpisati. Prošnje pregleda okrajni glavar, izbere tri in jih predloži občinskemu odboru, ki potem službo odda enemu izmed teh treh. Še ako bi bilo narobe, da bi občinski odbor iz- » v» Dne 18. februarja se je vršila v veliki ljubljanski unionski dvorani slovesna proslava obletnice kronanja papeža Pija XI. Dvorana je bila nabito polna občinstva iz vaeh slojev. Slavnosti je prisostvoval tudi slovenski vladika škof dr. Rozman. Spored je obsegal več krasno uspelih točk, izmed katerih naj priobčimo le važen govor predsednika Katoliške akcije dr. M. Kreka. Naj povzamemo glavne misli: V papeštvu imamo katoličani osrednjo gonilno silo, ki vlada in vodi vse vensko m cerkveno življenje. V papežu imamo edinega delivca milosti, posebno vidno vez z Bogom samim. Edinega in njega samega razlagavca in ohranjevavca prave resnice. V njem je najvišja avtoriteta, ki jo je postavil Bog sam. On je oblast, ki se ji vsi klanjamo. Vemo, da ima I svoj izvor v Bogu. Vedno znova nam izpričuje, da cerkveni vladar ni vladar iz oblastiželjno-8ti, ampak v ponižnem prevzemanju in izvrševanju najvišje dolžnosti, vladar, ki dan za dnem kleči, moli in prosi za nas. — To je za nas nauk o papeštvu, prepričanje, ki nam ga tudi zgodovina 19 stoletij izpričuje to dokazuje kot edino upravičeno in pravo. Po pojmovanju nevernega sveta pa večji del zgodovine papeštva ni v skladu z veliča-stvom vrhovnega poglavarja Cerkve in tudi v današnji razklanosti in zmedi zapademo včasih vrtincu divjih izkušnjav, ki nam vsiljujejo dvome o veličini in moči papeštva. Prav to nas nujno sili, da ne zanemarimo gornjega nauka o papeštvu, da obujamo svojo vero vanj, jo utrjujemo in utemeljujemo. Samo slednje je uspešen boj proti dvomom in pomislekom današnjih dni. Od Petra do Pija XI. je papeška oblast bral tri kandidate in bi potem glavar med njimi' izbiral, bi bila občinska avtonomija kršena, po sedanji določbi je pa v tem pogledu naravnost uničena. Enako je kršena občinska avtonomija tudi s £1. 56, ki pravi, da se sme uslužbencu plača zvišati le, če ga je okrajni načelnik povoljno ocenil. Že prav, načelniki imajo gotovo precej vpogleda v strokovno sposobnost občinskih tajnikov, nikakor pa ne more biti njih sodba vedno pravilna, kajti poslovanje občinskih uslužbencev je le prepogosto odvisno od neštetih okoliščin, ki leže daleč izven območja uslužbencev. Ne nasprotovali bi sodelovanju okrajnih načelnikov pri reševanju vprašanja občinskih uslužbencev, toda vpliv, ki ga jim daje nova uredba, gre mnogo predaleč. ostala ista — ista tudi po obliki, dasi so se medtem izpreminjale vse človeške oblasti. Devetnajst stoletij je papeštvo neomajana skala. Iz vseh ponižanj, preganjanj, trpljenja, sramo-tenja in zaničevanja je izšla duhovna sila papeštva prenovljena in taka stopila v SO. vek, kakor bi bila včeraj rojena. To je skala, ki ji zob časa ne škoduje. Papeštvo je čuvar resnice, voditelj človeštva po edino pravih verskih potih in nrav-nih načelih, voditelj katoličanov k zemeljski sreči in k posmrtni blaženosti. Raje je žrtvovalo milijone vernikov, cele dežele odpadnikov in dolge dobe strašnih bojev, kakor da bi dalo na videz kakšen znak popuščanja od edine in samo ene resnice. Papeštvo je temelj in vrh največje, naj-dovršenejše in najzanesljivejše organizacije na Bvetu. Njegovo orožje je milost in duhovnost in to dvoje je vodilo njegov organizem — ki nima ovir v rasnih kulturah, jezikih, v pestrosti, narodnosti in bujnosti navad, ne v staaov3kib ia socialnih razlikah --- skozi viharje in preizkušnje zgodovine, Ta organizem ni nikdar zatajil. Pravilno je dejal protastan-tovski general Moltke: »Vendar bomo morali Se vsi postati katoličani, ker takega poveljnika, kot tam, nimajo nikjer.« Papeštvo je najvišji kulturni činitelj, ki je vsemu človeštvu dal najvišje kulturne dobrine. tako družini, državi in družbi. Papeštvo predstavlja silno borbo za svobodo vesti in mišljenja, za čast in dostojanstvo človeka, za svoboden razvoj človekove osebnosti. Uči idealno človeško bratstvo na zemlji, ki naj ga preveva eno spoštovanje, skupna molitev in skupno žrtvovanje. Papeštvo je oznanjalo svobodo in ljubezen proti nasilju in vojski, pri- Afi sle že član Mohorjeve družbe? RAZGLED PO SVETU V AvslHH je tekla kri \ pouedeijek. -J«* Iii. feoru&jja 2'e pnšio /ia ušesa, da v socialno de-mokraškeni ii meščanski vojni. Na Dunaju so socialni demokratje proglanili splošno stavko. Ustavili tu> obrat elektrarne. ee*tne železnice, pretrgali telefonske in teb^raM« zveze in ukinili oddajo svetilnega plina. Vlada i/i njeni organi no u»jgli dobivati obvestila in lz/laj#tf povelj« edino potom radia in po posebnih kurirjih. fitlri dni je trajal bratomorni boj Dunaj je izgledal kakor veliko bojišče. Borz«, banke, policijska In ministrska poslopja »o bila močno zastražena In opremljena r strojnimi puškami. Uporni socialisti so postavili po raznih krajih zlasti v dunajskih predmestjih barikade, odkoder so »e » čudovito hrabrostjo In odločno! Ijo liorili proti policiji, vojaštvu in Heim-w*hru, ki Je tudi oborožena, socialnim demokratom sovražna bojna organizacija. Hudi nemiri In krvavi spopadi so bili razen na Dunaju tudi v fitevru. Llnzu, Gradcu, Hrucku na Muri In v Kapfenbergu, kjer so uporniki vzeli vojaštvu celo on top. Sploh so socialni demokratje vladne postojanke odlofnb napadali, svojo pa junaško branili. Pomagale so tudi žensko In otroci, ki so rdečim borcem nosili strelivo In hrano. Usoda marksistom ni bila mila. Vlada je zmagala, zakaj njeno orožje in zlasti njeni ka-nonl so bili močnejši od trdovratnega upora marksistične delavske množice. fitevllo mrtvih (n ranjenih še vedno ni točno ugotovljeno, ker so marksisti svoje mrtve in svoje ranjence vzeli n mIkjJ in poskrili, fite- j vilo Hj.rUnb Žrtev v» '»*>* ,m*-Merodajm k/ogi tačanajo, da je »torta ib žrtev ua iUaaeh *U< iu do MJb rnu/mt*^-Vlada je »oeialno demokratično stranko razpustila iu premoženje rdečkarskib organizacij zaplenita, da zmanjia šiodo, ki jo v»led punta trpi država, Rdeči bor« V.-do milo vi-j«ii, pač pa »odišča ostro »utopila p^li vujkio demokratičnim voditeljem. Poiazno vpliva na avstrijsko marksistično delavstvo, da sta njih glavna voditelja Bauer in Deutsch - jx» neuspelem uporu poSje^nila v inozemstvo. Zvezni kancler dr. Dollfus- pa je izjavi', da sprejme v svojo zaščito vse otroke padli!' bor-' cev tako na vladni kakor na skalno demokratski fronti. V teb dneh je naše kakor tudi inozemsko j časopisje polno domnevanj, zakaj se je v Avstriji vse to zgodilo. Eni sočustvujejo z markci-: sti. drugi opravičujejo i o, kadar ho bili v pravici proti močnejšim. PapeRtvo res da no more nič proti temu, če so se mirovni dogovori sklepali mimo njega, saj pogosto stoji brez sredstev h) moči proti surovi telesni sili, ki dela krivico. Toda Petrov naslednik znova in znova ponavlja nauk o božji pravičnosti In neskončni modrosti, ki bo tudi usodo tlačenih vodila v slavo. Veličastna j«; dobrodelnost papeštva, Hi »to J i kol neizpodbitna resnica /.a njegovo prijatelje in tudi nasprotnik*. Naš zunanji nn-ulsler dr. Nliifilč Jo dejal ob smili Benedjltla XV.: * Papež Jc v vojnem času slorU nepre-cejjjivili dobrot sibskemu narodu. Kdor Iii ho-2' tel razumeti vso veličino tega dela, bi moral preživeti tisti čas, ko smo zapuščali našo rodno grudo.« Papeška dobrodelnost jo bila zmerom zgled prve zapovedi o ljubezni do Boga in do človeka. Vodstvo in pospeševanje praktično cerkvenega in verskimiavnega življenja jc vsebina vsakdanjega delavnika papešlva. Program papeštva Je krščanski življenjski program. V poslanicah ga Imamo. Obsegu vse, kar nior^ liltl predmet plemenitega sti-emljenja. , Za katoliške Slovence ni mesta drugod kot v notranji slogi in trdili skupnosti s Petrovo Cerkvijo. Lo lu imamo tudi mi svojega narodnega obs,i«nka in kultmmega jjtfj -pivniku. Jezus Bog sam nam je porok za lol puje. P ;,ljati sJu> fcjf*. ttawe? kot prave ttrabe. n«wi bul/j-, a jr^rajskiii. hodniki * Bpt'.-:'*> rusMije jsesseaiKkega fe^pjjj, P i h- d« »o avstrijski snari.-.-m , tvojim v' HŠ I nim tuutofjin prtu&H). Z<- ~zmitr}i in j iavai u&luibeuci «? -p^ru ius-j pridružili, vJ ; jaštva tutTktvsii m-' nntii dd tvoji strani J I i#Us p/ed nekaj t«U-, je 100.0>'J avstrijska \ kr.etvv izrazilo na velikem zborovanju na"i * ! naju DoIlfuBsovi vladi svoje p-p-.lao »^g nje. Ali spričo tega — tak • p -- -asoDi»»_l ni t>il: naravn-jft i.iazit -t. I stične delavce in njih žene rikade? Pa bilo, kar bilo. V Avstriji je m enkinL mir. Kot prijatelji in so-^dje l^k eno {elig^M da tako ostanf- in da »e združi j--- po prestari'J hudih preizkušnjah v»i dol. n Av-trijci k pt. | 1 šteneniu. vzajemnemu delu za .-fsiiičnit n»| *tojnf>st in boljšo Iv^Ju -uist sv-tnjsk? repr, | blike in njenih. iuir'Xlov. KATOLIŠKA cerkev s Za Z vezo narodov. O^servatorr Kotu. no te bavi v eni svojih številk z Zvezo m. rodov, o kateri pravi: Zveza narodov je vzras- J Ia iz duha vojne in povojne dobe. Zgradita je brez B-^ga. brez katerega nobena drini' ne more postati, vendar je njeno delo v redno priznanja prej in slej. Zato je dobro, da ki toliške države v tej Zvezi sodelujej-< iu taki onemogočijo vse brezbožne in priMranske \-fni-' ve. Četudi nepcpc4no, je Zveza narodov trns-jj ničenje ene krščanskih i^htev: bralstva IMJ narodi. Zato moramo v se korake proti Zveš narodov obžalovati in Zvezo boljše sj»oziiavati in vrednotiti. italija s Razno. ^Volitve v parlament bodo v Italiji 25. marca. Kandidate imenuje vrhovni fašistični svet in volivci imajo samo lo pravico, da izjavijo, če sprejmejo to listo ali ne. — V Uslju na Vipavskem si je sam vzel ljenje kmet Karel Valič. — Ubil sc je Anton Diekonis v Šmai tnem v Bidih. — V Trsta i» umrl bivši goriški okrajni glavar <7 letni Anton Rebek. amerika 6 Drobiž. V Clevelandu so umrli: kletni Mihael Smrtnik iz Podolnicc pri Horjulu, 65 letni Martin Golobic iz Premogovca pri Sv-Križu, 48 letna Julija Radovaaič roj. Nejto-ger, vdova Burovac, Apolonija Mcvžek, -lO.lel-ni Anton Kmet iz Podlipe pri Ajdovcu, Frani' Baraga iz Podcerkve pri Ložu in Martin Plut u Giv.dene pri Hiujah. — V Greensburg Vile umrla 54 lolna Pe.pa Gorenje iz Drame pri St. Jerneju na Dolenjskem. V Reading je odšla v večnost Marija Cudovan iz. BorSU v Beli krajini. --.V Milhraukee sta zapustil« sokno dolino: Jolm Bevšek iz J-jubnega * Savinjski dolini iu 60 letni Jakob Cerai i' Domžal. — V Baiberloutt bo djali v goii# Marijo Žnuteršif; od Sv. Križa pri Ložu. 12 metrov glolioko je padel s skale in B( ubil belgijski kralj Albert. •40.000 ameriških Židov je v zadnjih sprejelo katoliško vero. «0.000 ljudi,, kaznovanih radi polilič«'1 prestopkuje pomiloslll japonski cesar v\\ doživljaji mohorshegai poverjenika Fr. Poljanec. Mohorski koledar leto za letom izkazuje štelo udov po župnijah. Kratke, suhe številke! Ko Ipa vsaka teh številk začela pripovedovati zgod-i o svojem postanku, bi nastala dolga, dolga post, Kadar potekajo zadnji tedni za vpis v Mohor-»•o družbo, ni, da bi n. pr. poverjenik malo bolj itsno zažvižgal ali udaril na boben in bi ljudje |r vreli skup, da plačajo svoj kulturni davek. Tre-je navadno priporočil, prošenj, vpraševanja, na-čanja, posredovanja, čakanja itd. in tako se kon-j[o izcimi številka v koledarju, iz katere posna-Ješ, koliko se jih je v župniji odzvalo prošnji za ristop v družbo. Sklenil sem tisto leto, da se mora število mo-irjanov v naši župniji vsaj nekoliko dvigniti, naj me kar že hoče, predvsem, da obiščem osebno fckatere hiše, pri katerih se sicer odmikajo družbi, 5j; vendar vsaj upanje, da bodo po osebnem po-dovanju stopili v krog mohorjanov. Lepega popoldne v marcu me je pot najprej ivfdla do Zaplotarjeve hiše. Tam je še vedno go-odaril stari Zaplotar; »mlada« dva, namreč hči njen mož, ki pa sta oba že videla Abrahama, pridno delala na gruntu v trdnem upanju, da sta po očetovi smrti onadva zakraljevala na Za-lotarjevem; otrok nista imela. Oče je bil izmed ili čebelarjev, ki bi najrajši vse ure prebili pri belnjaku; če tudi ves dan pri njih pretolčejo, jim še vedno prekratek. Umljivo, da sem očeta dobi! , kjer sem ga pričakovat: kakor je toplo po-ladansko solnce izvabilo čebele iz panjev, tako .šega očeta iz gorke zimske sobe pred čebelnjak. »No oče, dober dan!« »Bog daj,« je zadovoljno odgovoril stari očanec k spustil malo dima v zrak; brez pipe si ga skoraj isljti nisem mogel. Kako so kaj prezimile čebele? Ali sta jih' kaj iorila mraz in lakota?« Hval Bogul Malo zim pomnim, da bi tako malo bel pomrlo kot £o zimo. Je bilo vse zanje ugodno; isebno dobro jim je storilo, da so prejšnji mesec ilo pred sv. Matijem lahko izletele in se iztrebile; nes pa zopet letajo, da je veselje; človek bi jih ar gledal.« »Oče, vi si menda še nebes ne morete misliti rez čebel.« »Skoraj bi rekel; zemlje pa res ne. Če bi me :do pregnal za zmeraj od čebel, bi se mi godilo ikoraj tako kakor Adamu in Evi, ko ju je Bog gnal iz raja.« »Kaj pa rajna Mina? Ta pa ni imela čebel ko rada kot vi?« »Ja, Mina, Bog ji daj nebesa, saj ie bila ena, ampak tukaj nama ni šlo skupaj. No pa i;. i l«g» je vseetto lahko v nebesih. Rečem pa; če bi bila ona bolj sukala okrog čebel, bi morebiti danes živela. Pri čebelah je človeka samo zdravih Kar sem jih poznal čebelarjev prejšnje čase, so omala vsi doživeli l«po starost. Jaz jih imam a j tri manj kot osemdeset, pa se v hoji upam eriti i« z marsikom, ki jih ima petdeset.« »Pa bi bil vendar že čas, da bi izročili svoje osestvo.« »Nakl Moj oče so vedno ponavljali: ti meni luč, jaz tebi ključ in so se tega tudi držali. In tako o tudi sedaj. S* človek nič prav ne zanese na lade, ker imamo stari preveč skušenj. Če enkrat aš vajeti iz rok, n* veš, če ti bodo še privoščili ikorjo kruha.« »Kolikor jaz poznam vajina dva, je ta strah ri vas nepotreben. Sicer pa me je danes druga ot pripeljala k vam. Včaiih ste bili pri vas vpi-mni v Mohorjevo družbo, sedaj pa vašo hišo 2* ekaj let pogrešam. AH bi se zopet vpisali?« »Jaz se bom kmalu vpisal v tole družbo,« je jgodvrnil očanec in pri tem pomenljivo z roko po-Bkazal proti nebu, s čemer je pač hotel označiti družbo nebeščanov. »Mlada dva pa morata pridno delati in jima ne preostaja časa za branje.« »Torej nimate poguma, oče?« »Nič ne bo. Morda potem, ko bom jaz počival Iblizu vas in bosta onadva gospodarila. Nič n« rečem: č« bi bila kaka knjiga o čebelah, takoj, dru-S«če pa ne.« »Take knjige letos žal ne bo. Pa t Bogom in Mravi ostanite!« »Tudi vil Z Bogo«! Pa brez zamere!« Zgoraj: .»Karl-Murjc-Mol, »trdnjava« . dunajskih socijalnib demokratov. Na pročelju se vidijo učinki obstreljevanja « topovi. »Karl-Marx-Hol< je dala zgraditi dunajska občina, ki je bila v rokuh socialistov. To je bila ogromna naselbina, katere pročelje je bilo dolgo nad kilometer. V >Karl-Marx-Hofu« je bilo 6000 stanovanj. Delavci so plačevali na mesec po 20 šilingov. Ogromno poslopje je bilo zgrajeno s posebno doklado na občinske davke. — Spodaj: Vojaštvo streljn s topom na «Karl-Marx-Hof». Dober streljaj naprej je bila Blejčeva hiša. Čudno se mi je zdelo, da to leto še nihče ni prišel od te hiše za vpis v Mohorjevo družbo, saj so bili sicer tukaj med vzornimi udi, okoli katerih ni trebil moledovati, kakor da bi prosil vbogajme. Zato sem nameril korake tjakaj. »Ravno prav,« rečem gospodinji, ki je pravkar s škafom prišla k vodnjaku, »se bova lahko kar tukaj pomenila zastran Mohorjeve družbe. Letos vaša hiša še ni vpisana.« »Ja ti otroci!« je začudeno žena posegla vmes. Ali ni bil Nacek v nedeljo po večernicah pri vas?« »Jaz vsaj nič ne vem za to,« sem ji pojasnil. »Naročila sem mu, naj vam pove, da se bomo ž« vpisali, le da sedaj ne moremo plačati in da vas prosim, če bi vi založili za nekaj časa. Tako nai pa letos stiska, da ie ne vem kaj takega. Pri živini smo bili nesrečni; pa saj vem, da ste slišali. 0 sv. Juriju, če Bog da srečo, bomo prodali pat prašičkov, potem vam bomo pa precej plačali.« »2e velja, samo d- em, kako stvar stoji.« »Ampak to rečem: v mlinu se dvakrat pove, otroku pa stokrat in še ne veš, č« ne bo pozabil. A ie verni Nacek je šel v nedeljo po večernicah k igri v Društvenem domu, pa mu je samo igra šla po glavi. Ga bom že vprašala, ko bo prišel iz šol«. Pa saj tako vem, da se ne motim. Mohor|«v* družbe pa ne pustimo. Nai oče pr&vl: rajši vs« petke skozi celo leto jem nezabeljen sok, kot da bi bil brez mohorskih knjig. Saj ne boste pozabili nas vpisati!« »Kaj ie! Prav zato sem prišel danes. Pa pozdravite očeta! Z Bogom!« * Na Brojanovem posestvu, ki s« nahaja na nizkem griču kakor malo kraljestvo zase, so gospodarile tri sestre, va* 1* v tistih letih, da na resnega snubca niso mogle več misliti. Pri njihovem precčj čudaškem značaju ie bila pač irača zanje, da so ostal* sam* pri hiii, ker so tako v hvalevredni vzajemnosti rodile gospodarstvo; č* bi b>l prišel kak moiki k hlil, bi bil razdor n*izogtb*n! on bi •* na bil vlival v njihov* razmere, on* pa a* od- nehale od svojih čudaških navad. Mene je zaenkrat zajemalo vpraianje, zakaj *e to leto niso priglasile za Mohorjevko, ker prej so bite vedno v vrstah udov. Ko sem vstopil v hišo, sem takoj naznanil namen svojega prihoda in vpraia!: »No, dekleta, ali ste letos pozabile na vpis?« »Nič pozabile,« so ves tri kakor v zboru odgovorile; bile so namreč slučajno vse tri skupaj v nizki, zatohli sobi z okenci, da bi s težavo glavo skozi nje vtaknil. »Pa je že zadnji čas!« »Naj bo!« je potem ena izmed njih prevzel* besedo ter v imenu ostalih dveh izjavila: »Smo rekle, da se letos ne vpišemo.« »Pa morate imeti že kak vzrok; z revščino «e ne morete izgovarjati, saj vam ničesar n* i manjka.« •Hvala Bogu, za ta del se n* moremo pritoževati,« je nadaljevala ista glavna govornica. »Ali vam knjige niso vieč?« »Koledar ž« ne.« »In zakaj?« »Pri imenih nedelj, praznikov in svetnikov sa um« velik* črk*. Tega me nismo vajene, tako da nič n* vemo, kateri svetnik da j«. In smo potem rekle: pa rajši pustimo knjige, če nočejo tako tiskati, da bi m« znal« brati. Zato s« pa ne vpišemo v«č.« »Ampak to vendar še ni zadosten vzrok da se družbi odtujit«!« »Za nas Je!« se j* zopat odzval triglasni zbor Brojanovlh deklet. »Težke misli misli Abduraman«, pravi Aik«rc v ,Čaši opojnosti'. Tudi m«ne j« obhajala težka misel: tal« izgovor ne bo pristno blago, ampak I« plašč, s katerim hočejo zakriti drugi poglavitni greh. Poznejša leta sem se temeljito prepričal, da jim s to slutnjo nisem delni krivice. K«r s«m vedel, da bi se brez uspeha upiral enoduinemu sklepu vseh treh Brojank, č« bi tudi imel Sokratovo zgovornost, in bi vsako prerekanj« pomenilo !e izgubo časa. sem se hitro poslovil In I* odšla. ' (Dalj*.) KAJ JE NOVEGA Nekai nepravilnega Zakon daje občinam možnost, s katero je združena moralna dolžnost, da dado katehe-tom nagrado za velik trud, ki ga imajo z verskim poukom in krščansko vzgojo otrok. Sveto pismo pravi: .>Vreden je delavec svojega plačila.« Dandanes, ko je gmotno slanje duhovščine radi gospodarskih razmer jako slabo, je taka nagrada tem bolj potrebna in jo današnje zložene občine lažje zmorejo. In vendar se je zgodilo, kakor čujemo, da v nekaterih občinah ta nagrada ni postavljena v proračun. To ni pravilno in naj se kol velika krivica, ki nam ne dela časti pred svelom, popravi. Katekizem prišteva med vnebovpijoče grehe ludi: delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovalil Kako delajo drugod — mi pa? Bolj kakor kdaj prejšnja leta, razvijajo drugod po svetu katoličani letos svoje zanimanje in agitacijo za razširjenje katoliškega tiska. Se pač zavedajo, da je tisk najuspešnejši glasnik vsake organizacije, pa tudi najboljše sredstvo za razširjanje vse dobrega med ljudskimi množicami. Po vseh ameriških škofijah so n. pr. letos začrtali program, po katerem neutrudljivo delujejo, da katoliško časopisje prodre kar najbolj med množice. Po vseh cerkvah opozarjajo vernike, da je naročitev ka- toliškega časopisa sveta dolžnost vsakega katoličana, obenem priporočajo poslušalcem, naj oglašajo v katoliškem listu, a vsi naj podpirajo le one, ki oglašajo v katoliškem časopisu. — Tudi mi imamo svoje liste. Tudi naši listi ne bijejo lahkega boja za svoj obstanek. — Posnemajmo ameriške katoličane!" Pokažimo v tem mesecu z besedo in v dejanju, da smo zavedni in da znamo ceniti to, kar je katoliško, slovensko, resnično naše. V vsako hišo moramo spraviti dobro čtivo! osebne vesti d Župnija Bled j« podeljena gosp. Francu Zabretu, župniku v Kovorju pri Tržiču. d Starešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije inž. polkovnik v p. g. Radoslav A. Georgijevič je poda! na svoje meslo ostavko. Minister za telesno vzgojo je odredil, da prevzame dolžnosti starešine do nadaljnjega prvi podstarešina g. Josip Turk iz Ljubljane, ki je odpotoval v Belgrad, kjer bo prevzel svoje posle. Naselil se je na Bledu blizu apoteke tasebsi »dravnik Dr. France B£RGELJ ordinira vsak dan v vili „ILEANA" d 70 Iti je dopolnil vrl krščanski mož g. Valentin Debeljak, trgovec v Skofji Loki. Bog ga živi še mnogo let! d Sedemdesetletnico je praznoval g. Josip Kostanjevec, sedaj bivajoč v Mariboru. Bog ga ohrani še dolgo let! d 70 letnik je postal duhovni svetnik gosp. Josip Vintar, župnik v Smihelu pri koroškem Pliberku. Na mnoga leta! domače novice d Banovinski svet je sprejel naklado na vino in žganje in sicer znaša od litra vina 1 Din, enako tudi od litra mošta z upoštevanjem 10% kala. Na hektolitrsko stopnjo žganja pride 5 Din. Banovinsko kakor tudi občinsko naklado na alkoholne pijače bo pobirala finančna kontrola. d Skrb sa onemogle izseljence. V Jelši na otoku Hvaru jo Savez Organizacije Iseljenika. pri katerem je včlanjena tudi Družba sv. Rafaela, otvoril »Dom za ostarele in onemogle izseljence«. Za reflekiante iz dravske banovine je rezerviranih 5 mest. Cela oskrba za osebo velja 460 Din mesečno. Postrežbo so. prevzele sestre doniinikanke. Bivši izseljenci, ki reflektirajo za oskrbo v navedenem domu, naj vložijo prošnje, opremljene z dokazom, da so bili izseljene; in da so v položaju plačati mesečno 450 Din, ne Družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 22 a. d Redek slučaj. Pri posestniku Kovačiču Ivanu v Gloeovcm brodit pri Artičali so imeli v tekcJem leiu že par prav lepih domačih praznikov, izredno vesel pa je bil v preteklem lednu. Očiščen prašič, je lehtal le z mesom in slanino 870 kg. Star je bil 2 leti in 8 mesecev. Čez prsi je meril 1 m 90 cm, dolg jc bil 2 m 21 cm. Takih slučajev želimo vsem Artičanoml d Živ dokaz potrebe ksnetskih zbornic. Pretekli teden so trgovske in industrijske zbornice končale delo na predlogih in dopolnilih k obrtnemu zakonu. Zastopniki posameznih industrijskih in obrtnih zbornic so poverili posebnemu odboru nalogo, da končno uredi besedilo sprejetih sklepov. Konferenca se je bavila tudi z drugimi vprašanji in je v ietn pogledu dostavila svoje mišljenje industrijskemu ministru in sicer glede uredbe o zaščiti kmeta, o javnih delili in o zaščiti denarnih zavodov ter njihovih upnikov. — V vseh teh vprašanjih bi sc morali izjaviti ludi kmetje! — P" glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josch-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne tn črevesne bolezni naglašajo, da jc »Franz-Jo-sef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. d Dober nauk. »Kmetski list« piše z ozi-rom na zadnje »čiščenje« v Franciji, da mora tudi pri nas pasti načelo, »da trpi ugled stran-se«, če pride pred javno sodbo kakšen njen pristaš, in nadaljnje: čut za čistost, za poštenje in za nravnost pa se da pač za nekaj časa zve-zati, a trajno nikdar! Treba je samo časa, da I se osvesti iu prebudi in okrepi, da z nezmanj- j šano silo prodre na dan. Tako se je zgodilo^ Franciji in takšno prebujenje javne nraviJi® opa- 'no tudi pri nas. In ko bo čut za pošteni f tudi pri nas zopet tako močan, da bodo te in njihove organizacije (katerekoli vrste) sa« iz svoje notranje nravne moči zlomile vsaVol nepoštenje v svojih vrstah in iz svoje moči J sebe odvrgle vse, kar je gnilega, umazanega aliJ nezdravega — takrat bomo tudi mi zdravit Brez nravne sile ni nikjer pravega napredka! -j Popolnoma soglašamo! fif fi^f* M or'8inal,li bi ra,|i- Dobileja,i Rsntratnl vinarni » Mlin d S polnim obratom so pričeli na dovržta krožni progi ljubljanske električne železnice. d »Gorenjec«. V Kranju je preteklo soboto izšla že 3. številka »Gorenjca«, tednika za l spodarstvo, socialno politiko in prosveto. Lis je urejevan tako, da ga lahko priporočamo vsem »Domoljubovim« prijateljem. Naročnina znaša četrtletno 10 Din. d Po novem zakonu se bo motal pri na vsak moški, predno stopi v zakon, dati zdravniško pregledati, če ni spolno bolan Vse javne hiše, ki so bile še v Slavoniji. Bosni in južni Srbiji, sc odpravijo. d Za nadaljnjo ureditev Ljubljanice jc men da dovolil finančni minister nad 2 milijona Din d Večji davkoplačevalci bodo prostovoljne prispevali. Ono nedeljo je imel občinski odboi pri Sv. Katarini nad Tržičcm drugo proračun sko sejo, na kateri niso uvedli nobene novt davščine in tudi občinske doklade ne bodo zvišane, pač pa je bilo doseženo proračunsko ravnovesje s tem, da bodo večji davkoplačt valci v občini prostovoljno prispevali v občin sko blagajno toliko, da se bo kril primanjkljaj Poleg nekaterih manjših prideta tu v poštev pred vsein Gozdarski urad Barona Borna in papirnica na Slapu. — Tudi marsikje drugod bi občinam lahko pomagali na podoben način Uradna preiskovanja potrjujejo, da se zamort »F i t o n i n« s polno zanesljivostjo uporabljati pri vseh poškodbah pri starih ranah na nogah, raruli dolgega ležanija, odprtih ozeblinah, hemeroidih Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzeti« 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico it. 17 poili« brezplačno >Fiton«, dr. z o. z. v Zagrebu, 1-7' med brati hrvat! d Bivši grškokatoliški škof v Križevcib Drohobccky je 13. februarja umri v Pribicu blizu Jastrebarskega, kjer je dalj časa živel v pokoju. d Lepa proslava obletnice papeževega kronanja se je vršila tudi v Zagrebu. Priredili so jo zagrebški križarji. Igrala je zagrebška križarska godba, sodeloval tudi deški zbor seme nišča in hrvatsko katoliško pevsko društvo »Braniinir«. Govorila sta prof. Zanko o kulturni veličini papeštva in dr. Protulipac o sol cialni obnovi v smislu papeževih smernic. d Za vse naj bo enaka pravica. Ono soboto so Nemci priredili v Novem Sacltt svo) običajen narodni praznik, to jc praznik švab skih narodnih tioš. Prireditve se niso udeležili samo S vab i, temveč predstavniki vseh Nemcev v Jugoslaviji. Prireditvi je prisostvoval tudi nemški poslanik v. Herren. Čisto prav. Samo v Avstriji bi se gotovo spodtikali, ako bi n. P1' videli našega konzula ali poslanika pri prireditvah koroških Slovencev. d Če mrivec oživi. V vasi Nikinci bltt« Ritme se jc te dni pripetil redek slučaj, ki j« povzroči! mnogo strahu. Posestnik Ivan Lergef je že dalj časa bolehal za neko notranjo h* U znijo, radi česar je po telesu ohromel in tako label, da ni dajal od sebe nobenih znakov vljenja več. Domači so bili povsem prepričani, je Ivan mrtev. Dali so ga obriti, ga umili položili na mrtvaški oder. Kar naenkrat se začel »mrtvec« gibati. Navzočni so se tega veda tako prestrašili, da so vsi zbežali ven. ele čez nekaj časa se je par moških opogu-ilo, da 30 šli pogledat v sobo. Ivan je bil res 1 iv in je celo začel govoriti. Sele po dolgem I su so domači pričeli verjeti, da je res živ. I d Oddelek za popravo vagonov je zgorel železniiki delavnici pri Velikem Bečkereku. j d Prvo dobrodelno muslimansko žensko j društvo se je te dni ustanovilo v Sarajevu. | Glavni namen društva je zgraditi dom za muslimanske deklice. To je prvo žensko muslimansko društvo v državi. d Hoče ostati v bolnišnici za vsako ceno. Zagrebu imajo na okrožnem sodišču zaprtega nemškega begunca Otona Della. Koncem meseca januarja so ga morali prepeljati v bolnišnico, ker je v zaporu pojedel nekaj žlic, žeb-ljev in druge železnine. Dell je zaprt zaradi tega, ker je ukradel klobuk in se med zagrebškimi Židi predstavljal za židovskega begunca, čeprav v resnici ni žid. Zagrebške oblasti iščejo o njem podatke iz njegovega rojstnega kraja in od nemških policij. Dellu je bilo namreč v zaporu dolgčas in se jc odločil, da poje nekaj takega, da ga bodo morali dati v bolnišnico. V bolnišnici so ga operirali in mu pobrali iz želodca žlice in žeblje. Dell si jc kmalu opomogel in bližal se je že čas, da bo moral nazaj v zapor. Toda mož sc jc odloči!, da v zapor ne gre. Kar naenkrat so zdravniki pri pregledu j ugotovili, da sta v njegovem želodcu še dve ! žlici, ki ju je pojedel v bolnišnici. Seveda so ! ga operirali in tako bo Dell nekaj časa ostal še v bolnišnici. I d Veliki skladi železne rude. Livarna železa | v Vranovini pri Topuskem v Bosni je te dni j nanovo zaposlila 150 delavcev. Delavce bo upo- ] rabila za sekanje drv v gozdu, ker kuri svoje peči z lesnim ogljem. V Podvizdu, nedaleč od tam, leže neizkoriščeni veliki skladi železne rude Ljudstvo sedaj zahteva, da bi ta livarna 1 začela s pridobivanjem te rude, pri čemer bi -ie zaposlilo 500 novih delavcev. Okrajni odbor : v C;:sinu je že predfagal na merodajnem mestu, j naj se odpre nov rudnik. Tudi banovinski od- ; bor v Banjaiuki je začel širokopotezno akcijo, j da bi se z otvoritvijo novega rudnika pomagalo najrevnejšim plastem naroda v Bosni. — Nosečim inaani in mladim materam pripomore naravna »Fraai-Jaae!« grenSiea do urejenega delovanja želodca in črev. IZ nase presiolice d Letos je minulo 130 let, odkar je praded kralja Aleksandra Črni Jurij — Kara Djordje Petrovič dvigni! proti Turkom upor in tako pripravil pot k popolni neodvisnosti srbskega naroda. d Poleg jugoslovanske nacijonaine stranke je sedaj potrjena še jugoslovanska narodna stranka in sicer z odlokom notranjega ministra z dne 14. febr. 1934 št. 2448. d Za kpotičje izdajo ženske v naši državi na leto 240 milijonov dinarjev. Z nepotrebno izdanim denarjem izginja tudi — resnična lepota. d Orožništvo bodo zamenjali s policijo. V ministrstvu za notranje zadeve bo prihodnje dni končan zakonski osnutek o državni policijski meslni straži, ki bo zamenjala orožnike v vseh onih mestih, kjer so doslej vršili policij- sko službo. Tako bodo izginili orožniki tudi z belgrajskih ulic in jih bo nadomestilo 1400 stražnikov, katere bo izbralo notranje ministrstvo izmed 17.000 orožnikov, predvsem iz onih, ki so že doslej opravljali to službo. Za stražnike, ki bodo službovali v Belgradu, se bo predpisala posebna uniforma, ki bo slična kroju angleške in ameriške policije. Za stražnike, ki bodo službovali v Belgradu, je določena višina najmanj 1.80 cm. d Sama si je vzeia življenje, ker ji je umrl sin, žena narodnega poslanca dr. Milorada Kostiča. — Vaši las)«, gospoda, so Vaj najlepši kras. Da tudi taki ostanejo, je potrebna pravilna nega s sredstvom, izdelanim na medicinski podlagi in sposobnim, da ohranja, {isti in varuje temen in lasišče. Tako priznano sredstvo je Fellerjeva Elsa Taanochini pomada za rast lat, ki odpravlja prhaj, preprečuje izpadanje las in prezgodnje osiveuje ter obdrži lase mehke in gibčne. Njena posebna dobrina pa je v tem, da ohrani lasem prirodni sijaj in barvo, ne da bi dražila kožo. Po polti pošilja 2 lončka r. zavojnino in poštnino vred za 45 Din lekarnar Eugen V. Feller, Stubica-Donja, Elsa trg br. 16 (Savska banovina). nesreče d Hiša in hlev sta pogorela posestniku Kamniku Florijanu na Brdinjah pri Guštanju. d Ogenj je uničil hlev in vso mrvo knezu Auerspergu v Straži na Dolenjskem. d Skedenj je pogorel posestniku I. Kalanu v Slapah pri Dev. Mar. v Polju. d Ko je kuhal žganje. Kmet Mihajlo Je-vremovič v vasi Bankoviču pri Kuršumljiji v Srbiji je te dni kuhal žganje. Proti večeru je zakurit pod kotlom, misleč, da bo žganje izteklo do po večerji. Ko so povečerjali, je gospodar vzel svetilko in odšel h kotlu pogledat, ali je žganje že izteklo. Stopil je k sodu, ki je vanj curljalo žganje, in dvignil svetilko, da bi bolje videl, kako naglo teče. Žganje, ki ga tam imenujejo »prvenac«, se je ob svetilki naenkrat vnelo. Ves preplašen je kmetič začel klicati na pomoč domače, ki so naglo prihiteli gledat, kaj se godi Med tem je gospodar, ko je videl, da se je vnelo žganje v pipi, z roko zamašil pipo, da bi udušil ogenj. V tej zmešnjavi pa gospodar ni opazil, da je v naglici svetilko postavil ob veliko steklenico, polno 50 odstotnega alkohola. Naenkrat je strašno počilo, plamen žganja je razgnal tudi steklenico in z gorečo tekočino polil gospodarja, njegova dva brata, ženo in nečakinjo. Vsi so popadali na tla ter so tako hudo opečeni, da so jih morali takoj odpeljati v bolnišnico. d Ponoči so se začeli razvijati strupeni plini. V Krkojevcih pri Sanskem Mostu se je zgodila velika nesreča. Katico Maričič so našli zjutraj mrtvo v postelji, zastrupljeno s plinom. Zvečer je zakurila in naložila na ogenj premog. Ponoči so se začeli razvijati strupeni plini, ki so povzročili sntrt mlade žene. Njen mož Joso se je rešil. Poročena sta bila šele tri tedne. d Smrtno se jc ponesrečil pri vojakih v Splitu Perša Fridl iz Brega pri Ptuju. Vozil je z avtobusom okrog 20 oficirjev. Med vožnjo se je razletel motor in Perša je dobil hude opekline, ki jim je v bolnišnici podlegel. d Obe roki mu je požrl. Iz Grubniškcga polja na Hrvatskem poročajo: Ljudevit Jakobfi iz vasi Zrinske je odšel zjutraj s svojo ženo k svojemu tastu na dck). Doma sta pustila v zibelki petmesečnega otroka. Ko sta se zvečer vrnila domov, sta opazila, da leži v zibelki poleg otroka njun mali pes in nekaj grize. Ko sta bolje pogledala, sta videla, da je otrok mrtev. Pes mu je požrl obe roki do komolcev. 10-15.000 Din nezgodne podpore morejo dobiti svojci ponesrečenega, če je stalen, redno vnaprej plačujoči naročnik vsakdanjega »Slovenca« in so izpolnjeni vsi pogoji pravilnika o podporah za slučaje smrtnih nesreč. Povejte to prijateljem, ki lahko naroče »Slovenca«, in zahtevajte tozadevna pojasnila od uprave lista. Prvo letošnjo tako podporo je izplačal »Slovenec« dož 5. februarja gospej Berti Barachiai, vdovi uradnika kemične tovarne v Hrastniku. V celoti je »Slovenec« doslej izplačal že DIH 6S.600 nezgodnih podpor. i novi grobovi d Ah, kak' grenek, lažen je ločitve bridki čas. V Kamniku je umrla 29 letna Fanči Gjurin roj. Jereb. — V Pečah je izdihnil cerkvenik j Janez Avbelj. — Pri Sv. Ani v Slov. goricah | je odšla po večno plačilo posestnica Antonija j Majerič. — Pri Sv. Juriju v Slov. goricah so ! položili v grob posestnika Jožefa Ferlinca. — V Št. Lovrencu pod Pražinom je zapustila solzno dolino 80 letna posestnica M. Vrečarjeva. A V Belgradu se je preselil v večnost Valentin Beguš iz Dobrave pri Kropi. — V Mostah pri Ljubljani je odšel po večno plačilo hišni posestnik Franc Zupan. — V Trstu je umrla Iva- i na Osana, mati gimnazijskega profesorja. — ! V zdravilišču na Golniku je mirno v Gospodu • zaspal podravnatelj kmetske posojilnice v Ljub-, Ijani Josip Malenšek. — V Veliki Račni je pre-| minul 84 letni Janez Bradač. — V Ljubljani so i umrli: hranilnični uradnik v p. Pavel Ebner, Pavla Laharnar iz Hotemeža pri Radečah, so-; proga brzojavnega nadzornika v p., Katarina | Kramar, gostilničar Anton Valjavec, Marija Levičnik roj. Marolt, učiteljica Franja Zebre. ! Naj počivajo v miru! d V Veliki Račni je 13. febr. umrl po daljši bolezni posestnik Janez Bradač, p. d. Jer-nejevčev oče, star 84 let. Bil je vrl krščanski mož stare korenine. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! razno d Na leto dni strogega zapora je bi! obsojen neki belgrajski odvetnik, ker je za izpo-| sojeni denar zahteval 264% letnih obresti. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečict j t želodcu, krvnih navalih, glavobole, splošni I slabosti vzcailte zjutraj na tešče kozarec »Fran* ! josefove« grenčice k Črn« lepote. Življenjepis nekega konja. Spisala Ana Sevvcl. Iz angleščine prevedel in prikrojil Griia KoritoLk. Samozaložba. Cena bro5. izvodu Din 26, v platno vezanemu Din 36, To je zares originalna in zanimiva knjiga! Star konj pripoveduj« pestro zgodbo svojega življenja, svoj« | vesele in žalostne dni, opisuj« svoje dobre in slabe I gospodarje tajco naravno in napeto, da bo vsakdo j knjigo z zanim&njejn Citat. Prestava in prikrojitev povesti za naše razmere je prav dobra, posrečena! Knjigo vsem toplo priporočamo! | V vsako hišo Domoljuba! t4 Tako sliko so nudile na Dima ju ulice za časa nemirov. 10 parov dvojčkov obiskuje šolo v Atlanti (USA)' Učitelj jih kaj rad zamenja, ker so »i tako podobni ( 4* Krati Albert Pred policijskim komisarijatom v HoridsOortu ,e bilo zbirališče razoroženih socialističnih jetnikov. Na sliki vidimo, kako ph straži Heimwehr. - Večina pride pred preki sod Prijatelja spoznaš v nesreči, požrtvoval-Polj.ki zunanji mini.t.r Beck (levo) pri komisarju »Dojnoljubovcga« naročnika pa v SV«- ta zunanje zadeve Litvinovu fdesnol v Moskvi. tovm krizi. Belgijski kraJ-j Aiber, I. sc je smrtno pomescečik Na sprehodu v goralh mu j« spodletelo, da je padel 12 metrov globoko m mrtev obležal. KraJj Atbert je bil pri svojem bralstvu silno priljubljen posebno zaradi svoj« preprostosti in dernokratič-iwsti. Prestol bo sedaj zasedel njegov sin Leopold. Družin« rujnega helgijskeni kralja Alberti! čaka na sprejem pri papežu. Znano je, da je bil i,i rajni kralj in cel« njegova družina odloino i katoliška, ne le v besedi, ampak tudi |mi zgled. § nem življenju. k Umna reja domačih zajcev. Spisala sla 1 knjižico strokovnjaka dr. A. Jenko in A. Iu-f kret, založila Jugoslovanska knjigarn« v Ljuli- i liani. slane nevezana 16 Din ter ima K<> strani, i Kunčjereja je postala v teh težkih časih, ko si navadni delovni človek s težavo oskrbi dražjega mesa, jako važna panoga našega gospo- | darstvu. Iz tr zadrege pa '•» reši zajčjereja, ki se da gojiti z malimi stroški. V teku enega lets ' prirediš z lahkoto celo čredo te koristne (lo- ii rnače živali. Mc*o je lahko, zdravo in okusno. ' Sam si lahko postaviš na dvorišču ali kjerkoli Sj pri hiši inal hlevček. Zajci «to s hrano kaj kmalu zadovoljni. Pričujoča knjižica obsega vse, J kar mora vedeti vsak. kdor se bavi z rejo kun- < cev. O DOMOVINI Med kadoličani v Nddhi, (Niž.) Dne 28. jain. je imelo tuk. katoliško pevsko 4tvo »Zvezda« svoj občni zbor v cerkveni d>vo-. »Zvezda« prav lepo dehuje. Odlikovana je od Rdečega ktniža z diplomo za svoje kari-avm> delo, lina dve tekciji: pevsko in giledali-0. Obe sita žlirvalim. Vsatlco nedeljo in praznik v kvi lepo prepevajo. Dne 10. feibr. /.večer smo sli v Učiteljskem domu lepo zafeavo. Pevci so eiii več srbskih, hrvatskih in sllovensiMh narod-pesmi, igrailci pa predstavljali šaloigro »Tera oziciju«, ki je vzbujala salve smeha. Med odmori igral orkester »Zvezde«, mlad umetnik pa je harmoniko igral domače pesmi. — Dvanajsto |letnico kronamija psipeža Pija XI. smo 11. febr, bvesno piraznovi;t!S Dopoldne je btiila sloves-na maša s primerno pridigo, popoldne pa slovesne černice s petimi liitaniiijairnl m zahvalno pesmijo. koru je prepeval zbor bogo«sdovcev in duhov-kov, ki služijo pri vojakih v NiaSu. (zborne pev-e naš g. župni: v svoji gostoljubni hiši pojavil in pogostil. — Lansko leto je na.ša cerkev bila več lepega cerkvenega oblačila iz Francije Češke. — Na ozemljil naše župnije je bilo lan« rofienih po kalottkem obredu 80 parov, rojenih umni o pa 67 ljudi. Iz zagrebške torbe. (Zagreb.) Spet so na vrsti framasoni. To pot jih je rnvila smrt v nepriliko. Gospod je poklical odgovor dr. Mihaliča. ki je bil eden najvaž-jšili. — V nedeljo se je bral tudi po zagrebški ofiji pastirski list, polil posebno lepili misli, | vabi ljudi k misijonu. — Za misijon vlada ecejšnje zanimanje. Tudi naš list nuj glede relxš"kega misijona stori svojo dolžnost! Ta žnost je v tem, da opozori vso slovensko jav-st, da se vrši posebej tudi misijon za Sloven-in sicer v cerkvi Svete Katarine, ki ga bo «til lazarist p. šavelj. Vsi Slovenci doma, ki ate kakega znanega človeka v Zagrebu, ga 1 milite na ta misijon, pišite mil kartico in ga ipozorite, da naj nikar nc pozabi in ne zamudi v dneli od 15. do 25. marca govorov v cerkvi j Sv. Katarine zjutraj ob pol 6, zvečer ob 8. — Izšla je knjižica: zakaj preganjajo žlde na Nemškem. Z velikim zanimanjem so segli ljudje po njej. Pa sem si jo želel dobiti tudi jaz. Bil sem prepozen! Knjižica je bila zaplenjena. Tudi zagrebškim Židom torej ni ljubo, da bi kdo razkrinkal židovske metode. — To nedeljo je bila res veličastna proslava papeževe obletnice. — Kakih 1000 in več križarjev in križaric od malih do velikih, je ob 9 korakalo v slovesnem sprevodu s 40 zastavami na čelu v stolnico. Potem je bilo zborovanje v veliki velesejmski dvorani, kjfer se je zbralo gotovo daleč čez 10 tisoč ljudi, največ mož, ki so s silnim navdušenjem spremljali govornike. Sveta stolica, sveti Očetje so bili glavna opora Hrvatov v slavni zgodovini, tudi sedaj v tem težkem času se od Petrovega prestola ne damo ločiti. Tudi po brezverskem časopisju so padli in to je poudaril dr. Protulipac: videli boste, da bodo ti listi to naše veličastno slavlje zamolčali, ali pa ga bodo lažnjivo prikazali, Božju pot sv. Primoža in Felicijana na Planini. (Kamnik.) Zanimiva je v zakristiji cerkve sv. Primoža .spominska knjiga, v katero se vpisujejo lastnoročno duhovniki, ki opravijo ondi sv. mašo. Segajo podatki nazaj do 1, 1886. Najmanj je bilo •sv. maš 1. 1895, namreč 13, največ pa 1. 1915 in sicer 39. Po večini se je gibalo to število med 20 do 30. Vsekako pa obisk duhovnikov od 1. 1920 stalno narašča, kar je dokaz, da se množi zanimanje za to znamenito božjo pot. Naj omenimo nekatere odličnejše duhovnike, ki so opravili tukaj sv. daritev: dr. Anton Bauer, seoljc.) Pustno soboto, dne 10. febr. so imeli v sosednem Prezidu lepo slovesnost, katere smo se udeležili v precejšnjem številu tudi Babno-poljci, Obhajali so naiureč 75-letnico prikazovanja M. B. v Lurdu, Ob osmih zvečer so vpri-zorfli fantje, dekleta in otroci v šolskih prostorih igrokaz »Čudo lurške Gospe«. Ob enajstih je bila skozi vas procesija s kipom M. B., nato polnočnica v nabito polni cerkvi. Vse je bilo jako lepo! Fante moramo še posebej pohvaliti. Kako sigurno in dostojanstveno so se samo kretali po odru. Človek bi sodil, da so to izkušeni in do skrajnosti izve/.bani igralci, pa smo čuli, do so šele prvič nastopili pred občinstvom. Fantje, še vas bomo prišli gledat, le v slogi, le v slogi nadaljujte, kar ste tako lepo in KRIŽEV POT (Nadaljevanje.) »Ako pa vzamete križ in se oborožite, da >i se bojevali zanj, ter oditete v Palestino, da omagate svojim bratom v njihovi veliki stiki, ne pojdete radi samega sebe, ne trpite 3 je spoznala. Ker je stal pregloboko pod adi sebe samega, ne bojujte se radi samega ebe. Kajti kakor je Bog večji nego človek, ako je tudi slava božja večja nego slava sa-nega sebe in bolj vredna, da daste življenje anjo. Ne mislite torej, da bi si s tem pridobili nagrado, marveč da počastite Kristusa na nem svetem kraju, kjer je za vas umrl. »Ne hodite kakor bi delali kes za svoje itare grehe in upali na odpuščanje, kakor gle-la kupec po dobičku, ki prinese blaga! Ne bo-ujle se kakor sužnji, ki se bore samo zavoljo figa, da bi ne bili s šibami tepeni, tudi ne kot ložje, ki so v strahu pred večnim ognjem in mkami pekla! Prav tako ne pojdite kot ta-ovi, in ne glejte na to, da bi zase ne kradli emlje, in ne tekmujte z neverniki, marveč z bogatimi zavoljo njihovega bogastva in z veli-nni zavoljo njihove lastnine I Rečem vam: ojdite in se bojujte zavoljo Boga in njegove lave! Podajte se na pot za Kristusa in da pri-edete k Njemu ljudi iz teme! Vzemite seboj riž, da ga zasadite v srcih ljudi in vsadite eme drevesa življenja med zapuščenimi na-1! ■> Vi kralji, ki ste maziljeni voditelji, vo- dite vojske nebes! Vi vitezi, ki ste se zaprisegli časti, potegnite svoje neomadeževane meče za čast božjo! Mladeniči in možje, ki nosite orožje vsled fevdne dolžnosti, tudi vi bodite vojaki Kristusovi in zvesti križu! Vi vsi bodite prvi za čast, prvi za Francosko, prvi za Vsemogočnega Boga!« Pri teli besedah se je njegova roka vzdi-govala visoko nad njegovo glavo in držala preprosti beli leseni križ. Za trenotek je vladala grobna tišina. Ko pa je ljudstvo opazilo, da je končal govor, je zagrmelo, da je ozračje pretresal klic: »Križ! Daj nam križ!« In pritiskali so drug na drugega, da bi prišli bližje. Kralj je vstal in z njim kraljica; stopil je predenj, pokleknil pred njim s po-vešeno glavo in sklenjenimi rokami. Veliki opat je vzel kosce škrlatastega sukna od mladega dvornilta ki jih je imel pripravljene v jerbasn, jih pritrdil na, levo ramo kraljevo in nato blagoslavljajoče vzdignil desnieo. Ljudstvo je zopet utihnilo in mnogo njih je mislilo, da je bil kralj v svojem velikem plašču in visoki kroni podoben škofu. Kralj je vstal in stopil nazaj. Komaj pa se je to zgodilo, je stala na njegovem mestu kraljica v vsem svojem sijaju. »Tudi jaz hočem iti,« je rekla z jasnim, močnim glasom. »Daj mi križ.« Pokleknila je in sklenila roke kakor v molitvi in jasna svetloba je bila v njenih očeh, ko se je ozrla v Bernardov obraz. Ta se je za trenutek obotavljal, nato pa je vzel križ ter gp položil na njen plašč. Kraljica se je nasmehnila. Glasno vzklikanje se je vzdignilo med vitezi in nato med ljudstvom, ki je mogočno i 11 zmagoslavno odmevalo od vseh strani. »Bog živi kraljico — kraljico, ki nosi križ!« Zdaj so vsi oboroženi dvignili meče, držeč jih za nožnico, in veliki križasti držaji so tvorili v žarečem zraku cel gozd križev. Kraljičine spremljevalke pa so se gnetle okoli kraljice. »Ne bomo vas zapustile!« so vzklikale. »Z vami vred hočemo vzeti križ!« In obdale so Bernarda kakor jata golobic, iztegovale bele roke po križih, on pa jim jih je delil, kakor je pač mogel. Vitezi in ljudstvo so začeli trgati kosce iz svojih oblačil, da bi si naredili križ, in nek visok dostojanstvenik je vzel svoj beli plašč, ga fazrezal ter razdelil kosce med svoje vazale, svoje oprode in ostalo spremstvo. Nekdo drugi pa je vzel Bernardovo belo čepico, naredil s pomočjo ostrega bodala množino križev iz nje ter jih delil med ljudstvo, ki jih je poljubljalo kakor svetinje. Skozi množico se je prerival Gilbert proti vozu, kjer je stala kraljica. Rahlo se je dotaknil njenega plašča; ozrla se je in videl je, kako ji je obraz postal bled in mil, ko njo, da bi se mogel dotakniti njene roke, jo prijel njen bogato okrašeni plašč ter ga poljubil. Nasmehnila se mu je in namignila, da naj v tej zmešnjavi ne skuša govoriti z njo. Ko se je zopet ozrla po njem, je opazila, da posrečeno začeli, še nekaj: »Ti fantje so tudi nosili kip M. B. med procesijo.« Pa veste, to vam niso bile kake pofcvekc, ampak sami lepi, krepki fantje nad 20 let. Zares, mi smo jih občudovali. Smrt mladega fanta. (Bukovica pri Vodicah.) Komaj tri tedne je, kar smo položili k večnemu počitku posestnico go. Mano Jež, ko so zopet otožno zapeli zvonovi nad mladim življenjem njenega sina Antona Jež, starega šele 18 let. — Bil je član Marij, družbe, dober in marljiv fant. Mnogi venci in velika udeležba pri pogrebu je pokazala, da je bil pokojni zelo priljubljen in ga bo zelo pogrešala vsa okolica. Dobri kiščaneki družini naše iskreno sožalje! Hranilnica in posojilnica na šutni. (Kamnik.) Hranilnica in posojilnica v Kamniku (na Šutni) je imela te dni svoj občni zbor, to je dan, ko je dajala račun od svojega lasnkoletnega poslovanja. Z drugimi podobnimi zavodi preživlja tudi ta zavod težke čase gospodarske krize. A preživlja jih, kakor moremo spoznati iz letnega poročila, v znamenju zaupanja tako svojih članov kakor tudi vlagateljev. Narod vidi poštenost poslovanja, vidi tudi, da ima zavod v svojih nepremičninah močno rezervo, zaupa možem, ki v teh težkih časih stoje zavodu na čelu. In to je prav. V medsebojnem zaupanju bo naša rešitev in naša zmaga iz težkih dni. Ce bi človek mogel, bi stopil do vsakega zadružnika posebej in bi um noč in dan prigovarjal: »Zaupajte, vztrajajte Se naprej in šlo bo.e Vsem skupaj pa najlepši zadružni pozdrav z upanjem na skorajšnje boljše čase gospodarskega življenja. Pomagajmo revežem! (Dev. Marija v Polju.) Naia Vtncencijeva konferenca ima težavno stališče., kako pomagati Številna prosilcem za pomoč. V letošnji zimi niti vsi niso prejeli borih 70 Din podpore. Moogi naravnost stradajo. Drugi dnevno oblegajo župnišče in druge odbornik« za podporo. Mnogi otroci prosjačijo po hišah. Konferenca je razdelila živilskih nakaznic za nekaj nad 2000 Dm ter razdelila par sto kg poljskih pridelkov in nekaj drv. Pomoč je danes bolj kot kdaj nujna. Občina, katere zakonita dolžnost je podpirati jih, nima denarja in leži tam okrog 100 pro- šejij. Od borze dela večina ne dob-a podpore. Vsa >avtw dofcrodalnost leži na Viw.encr)ev, konferenci. Viivio.o sc v položaj teh brezposelnih Ne pustimo jih stradati! Ne pustimo nedolžnih otroK prezebati. Da se jim vsaj malo pomaga, bo prihodnjo nedeljo cerkveno darovanj«. Konferenca se obrača na vse larane, da po svojih močeh darujejo, Saj j« res, da kmudo v« skrbi »n težave, in marsičemu se moramo odreči, a vendar ne stradamo S«. Prvtrgajroo »i par dinarjev v korist teb reveiev. Prosvetno delo gasilcev (Zadobrova-Sneberje.) V boljših časih je naše ga s. društvo z lahkoto dobilo sredstev za gas. orodje. Par mož jc ilo z nabiralno polo od hiše do hiše in vsakdo |e rad odrinil prispevek. Danes ni več tako. Tisti, ki prosijo, si kar vrata podajajo. Ljudje pa v svon revščini ne morejo več dajati. Casilci smo zaradi toga preuredili svoj dom v gledaliiko dvorano, kjer soda.) midimo pouk in zabaivo štcvSnim obiskovalcem, sebi pa dobimo skromnih sredstev za vzdrževanj« orodja. V nedeljo 25. februarja ob 3 popoldne bomo zopet igrali lepo igro v treh dejanjih »Don Fornsndo«. Priditel Retečani pridejo. (St. Vid pri Ljubljani.) V nedeljo 25. februarja ob 3 popoldne gostujejo £ri nas v cerkvenem domu člani Prosvetnega dru-v« iz Reteč pri Skolji Loki s pretresljivo žaloigro v petih dejanjih (9 slikah) »Z 1 a t a r j e v o z I a t o«. Ker je drama žela na domačem odru popoln uspeh, upamo, da bo tudi pri r.as vzbudila zanimanje pri vseh, ki ljubijo odersko umetnost. — Pridite! Skupaj M* odšla v večnost. (Nadgorica pri Črnučah.) V na>Ji vasi sta 12. febr. zvečer unjrla brat in sestra. Ob pojosmih j« umrl biv«i posestnik Jož« Gregorič, ki je bil zadnji dve leti najstarejši moški v župniji. 0 sv. Jožefu bi bil izpolnil 82 let. Tri ure pozneje jc umrla njegova sestra Marija Merčun, ki je bila poročena v isti vasi. Slkoro 50 let je skrbno in vestno opravljala služibo babice. ■V letih od 1876—1927 je saur.o v župno cerkev v Črouie prinesla h krstu nad 1000 otrok. Veliko število pa jih je prinesla tudi po sosednjih župnijah. Ker je bila modra in molčeča žena, so jo matere zelo cenile. Kako,- je bil umrli brat najstarejši med mo^k'mi, tako je bi!« Ličnova mati sploh najstarejša v župniji. MajvjkaU ji je , in pol meseca do 86 let in je učalul;, i« Jj!. rod svojih potomcev. Pokopali auio oba ^ " l in se je nenavadnega pogreba udclc;.;.!D ;,..7* mnogo pogreibcev. " •"■« Smrtna kosa. (Novo mesto.) Zopet je smrt istrgala fa na&h vrst ralji življenje. Komaj 19 let je bilo Slavku Norinovem, ia ž* ga ni več med nami. Bol«b«n je bil it (U čara, a da na« bo tako hitro zapustil, ^J pričakoval. Pokojni j« bil član tretjega red« fe. lovske Mar. družb« in kape&nik Kriza-rjev. 't „. »el;era je prebrt-al »Domoljub««, ki mu je bj pn. jateij od mladostnih let, saj je oče že 28 let ročen nanj. Pogreb se j« vršil v sredo. Med rl^,. gimi »o spremili tvojega bivšega kapelnilu Kri. iarji v uniformah. Zemlja je zagrnila miado Si. ljenje. PrijaUJji »o zapbtkali in pokrili frob i poznimi z*rnsi«mt rožami. b lan kujejo kapital! (Moravče.) Na same govorice, ki so jih Sirili namenom nekateri o obitnskem gospodarstvu bivše otfe Drtya pod županstvom nekdanjega župana Franci Ribiča, se je vršila revizija obč. gospodarstva. Rt. vizijo je vodid banski revizor ter je našel, da bUo obč. gospodarstvo za časa župano-vanja župani Franc* Ribfcs v popolnem redu. Revizijsko poro-čilo pravi na koncu dofcescdno: »Mnenje, da H bil župan Franc Ribič kaj pooevertl je nercsm&io.i To je dovoij ja.sen odgovor tistim, ki laži in obrt-kovanja potom drugili širijo po znanem reku: .Lt blatimo, nekaj se bo že prifeio.« Če bi bilo treba pa ivo«iti sodni;ske stroške zavoljo širjenja laniji-vega obrekovamja, bi bili pa tisti, ki prebijam) govorice povzročajo, lepo skriti, tisti pa, kital so najeti za ta posel, prepuščeni saini sebi. Smrt dveh zaslnčnih mož. (Kamnik.) Dne 8. febr. smo pokopali v Kamniku g. Alojzija Benikoviča, farmacevta in zaslužnega »loven, skega literarnega delavca. Znan je bil posebno kot prevajalec iz raznih jezikov, iz češčine, ruiči-n«, poljščine, ajvgleščine, madjaričme, italijanSfi ne, kar nam priča, kafco visoko izobražen je bi ranjki. To in mjegov blagi značaj j« pripomoglo, ik mu je kamniška javnost na njegovi zadnji poli it kazala v obilnem številu zadnjo čas!. — V ncJeljo še ni imel križa. Vzela ga je eni svojih spremljevalk, se nizko sklonila ter mu ga pritrdila na ramo. »Hvala Vaši milosti k je rekel Gilbert zelo hvaležno. >Ali je Beatrika tukaj?« je vprašal s tihim glasom. V veliko njegovo začudenje so se prikazale gube na kraljičinem čelu in njene oči so naenkrat postale trde. Toliko, da ni izpustila križa iz rok, ko je hitro vstala in se ni več ozrla {ki njem. XII. poglavje. Pozno v mraku se je podal Bernard od kraja, kjer je govoril, v presbiterij pri Sv. Mariji Magdaleni, kjer je tisto noč nameraval prenočevati. Kralj in kraljica sta stopala poleg njega, ves dolgi sprevod vitezov in ple-mičev, duhovnikov in lajikov, meščanov in kmetov, moških, ženskih in otrok pa v dolgem, pisanem sprevodu za njimi. Spotoma se je kralj resnobno razgovarjal s svetim možem in vpletal v svoje duhovito govorjenje citate iz Vulgate. Ob drugi strani Bernarda je stopala kraljica Eleanor z visoko vzdignjeno glavo; eno roko je držala ob pasu, druga ji je visela nizdol, čelo ji je bilo nekoliko na-gubančeno, obraz bled in oči srepo uprte na jasno prikazen, ki so ji jo njene misli prikazovale v zraku pred njo. Poslužila so je bila edinega in najbolj učinkovitega sredstva, da bi privabila Gil-lierta zopet v Pariz. Vedela je, da pride, vedela je, da bo najprej vprašal po Beatriki; ni se pa zavedala uiti sanjala o tem, kaj bo občutila, kadar bo on slal pred njo, ji zrl v velikodušne oči z neko lakoto na obrazu, ki je ena ne bi mogla potolažiti, in s poželje-njeni, ki ga ona ne bi mogla izpolniti. Ze samo njegovo vprašanje po Beatriki je pomenilo zavrnitev nje same, in zavrnjena biti je sramota, Vi jo nobena ljubeča ženska ne prenese, dokler je ljubezen živa, razžaljenjc, ki ga nobena ženska ne odpusti, ko je ljubezen mrtva. Vendar nista niti kralj niti opat obračala pozornosti do nje, ko sla stopala dalje in se pogovarjala v latinščini, pomešani z norman-sko francoščino. Menili, ne velike, šibke postave, podoben duhu celo v ostankih svojega mesa, vtelešena verna misel in beseda, podoba snovi, poslušne duhu, je bil učitelj. Kralj, ležak, močan, bled, poslušen, je bil učenec. Kraljica poleg njiju je bila podoba neodvisnosti mladostnega življenja, verna brez globljega prepričanja, čvrste krvi, žive barve, boječ se obžalovanja bolj nega kesanja, brez-miselno okrutna in okrutno brezmiselna, vendar zmožna velikodušnosti in plemenitosti. Pri Sv. Mariji se je oglasil zvon, ko je oznanjal konec dneva. Solnce je bilo zašlo pred dobre pol ure in mrak je skoraj srkal žar na zapadu. Bernard se je ustavil, razkril, sklenil roke in začel moliti angelovo češčenje. Kralj je kakor po navadi segel z roko, da bi vzel čepico z glave, pri tem pa se je dotaknil zlate krone. Rahla rdečica zadrege se mu je prikazala na bledih licih in pri običajuem i odgovoru se je zmotil, ko je s povešenimi očmi sklenil roke; bil je namreč boječ človek v nekaterih ozirih. Kraljica se je tudi ! ustavila in izgovarjala besede, vendar ni iz-premenila uiti držanje glave niti pogleda svojih cči, in prav tako ni vzela roke od pasu, da bi jo sklenila z drugo. Zrak je bil zelo mil in gorak in prožet s tihimi glasovi, ki so enakomerno molili večerno molitev; semkaj je pribrnel nad glavami velike množice metulj, leleč z enega polja na drugo. Po molitvi so se vsi napotili dalje ler dospeli mimo prvih hiš in odprte kovačnice s streho iz kostanjevih vej, ki je varovali konje pred solnčnimi žarki, dokler jih niso podkovali. Kovač ni bil navzoč pri svetem govoru; mali Alrik mu je bil pripeljal Gil-berlovega konja, baš ko je bil namenjen tja, ter ga prisilil, da je ostal iu dovršil svoje delo, s tem, da mu je zagrozil z začaiatijem, ki se ga je priučil v Italiji. Ko pa' je seda sprevod prišel mimo njegovih vrat, je *ta tam in opazoval v mraku dolgi sprevod. Bi je temne barve, rdečih oči in kosmatih rok, in srajca mu je bila na prsih skoraj do prsi razpeta. Izpočetka je stal povsem mirno ter zrl Bernardu v obraz, ki se je sveti! v mraku. Pri tem ga je pa nekaj ganilo, česar ni moge doumeti; ii. itopil je v usnjatem predpasniku in črnih hlačah k opatu ter pokleknil prw njim.' Dajte tudi meni liriz,«. je vzkliknit- »Za danes ti dam samo znamenje, moj,t je odgovoril Bernard in vndlgin! v'oK9, Spalna zdržnost in zdravniki Mnogi nepoučeni mislijo, da je celibat, 0 je neoženjenost škodljiv ljudskemu ;dravju in da tisti, ki zdržno živijo, morajo irezgodaj v grob. Vse drugače pa vedo poslati nepristranski zdravnHu. Evo vam nji- vih izjav! L. 1902 so na mednarodnem zdravniš-ein kongresu v Bruslju (Bruxelle) uče-jaki-zdravniki soglašali v sledeči izjavi, 1 so jo dali mladini: »Treba je mlade ljudi poučiti, da spolna čistost in zdržnost nele li škodljiv«, ampak, d« sta ti dve kreposti udi z zdravniškega vidika vsega priporočilu vredni.« Zdravnik Cli. Fere trdi: »Tisti, ki so lušcviio sposobni, da vedo, kaj je čistost, morejo tudi zdržno živeti in to brez vsake škode za zdravje, ki ni v nobeni zvezi s polnim nagonom. Uprav oni zdravniki, ki ;o se mnogo pečali s spolno higijeno, vedo ;<>lo dobro, da popolna zdržnost nikakor ni zdravju škodljiva.« Podobno piše londonski vseučiliški pro-csor Beiilo: Nikdar se ne more dovolj na- 11. februarja pa smo spremili k večnemu počitka g. Fuinceta Bcileca, posestnisa iz Duplice, kateremu je pri nakladanju težak hlod prizadejal hude poškodbe, za katerimi je po dobrih dveh urah podlegel. Pogreba sc jc udeležilo občinstvo v obilnem številu. Čast gasilnemu društvu iz Duplice, kakor tudi vsem »koii&kim, ki so številno prišli k zadnjemu slo-vesu od svojega zvestega člana. Ob Bdprtem grobu je spregovoril g. dekarn Matej Ri-har besede v slovo in poudari!, da pokoni, četudi Ki i bil mož ospredja, četudi ne mož, kateremu bi se klanjal ta svet, jc vendar bil velik v evo;em značaju. Bil je skrben gospodar, dober oče, član apostolstva mož, dosleden kakdiVSaji in kot tak ie bil prav v r«*deljo pred nesrečo pri s v. obhajilu. Naj rajnkima sveti večna luč! Svojcem riaše sožaljcl da ga blagoslovi. »Križe smo vse razdelili. ! Toda jutri ga dobiš.« Ko pa se je kovač ozrl v navdušeni obraz opatov, so mu oči zažarele, iu se ga je polastilo naenkrat nekaj, kar ni mogel videti. »Ne, gospod,« je odgovoril, »še danes bi ga rad imel in svojega.« Skočil je pokonci, stekel v kovačnico in se vrnil s koscem železa v roki, ki ga je bil belil v ognju, da bi naredil iz njega podkev. Železo je bilo na enem koncu razbeljeno. »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!« je zaklicai z glasnim glasom. In ko je izpregovoril te besede, je položil razbeljeni konec železa na svoje prsi in potegnil po njih navzdol in počez; majhna proga tankega, belega dima je sledila cvrčečemu železu po žganem mesu. Nato je vrgel železo na prag svojih vrat in se pridružil množici; čuden smehljaj mu je igral na preprostem obrazu in svetloba nekega drugega sveta se mu je svetila v žarečih očeh. Akoravno pa je množica z glasnim vzklikanjem in občudovanjem slavila njegovo dejanje, je Bernard resno zmajal z glavo in odšel dalje; kajti on ni ljubil blaznosti, niti blaznosti za dobra dejanja, in luč, v kateri je on vse videl, je bila stanovitna, jasna in resnična kakor vse dolgo življenje. Že med svojim govorom se je bil zavedal, d'i fanatična dejanja niso več daleč, in globoka žalost ga je prevzela, ker je vedel, da je prava vera polna resnične modrosti, a nikdar v zvezi z nobeno uespanietnosljo. glasiti, kako zelo je popolna spolna čistost in zdržnost v popolnem soglasju z zakoni zdravja in dobrega zdraVstvenega razpoloženja.« Tu in tam se sliši, da ncoženjenost pospešuje živčne iii duševne bolezni; toda strokovna zdravstvena veda je tudi v tem pogledu dognala povsem drugačne rezultate. Že imenovani zdravnik dr. Fere piše: »Blaznost in celibat sta samo v navidezni zvezi. Mogoče je, da kdo postane celibater vsled duševne bolezni, nikdar pa ni celibat vzrok duševni bolezni. Manjši je odstotek duševno bolnih, ki ostanejo neoženjeni kakor oženjenih, ki imajo, kot znano, pogosto večje skrbi. Ko so zdravniki v Lijonu zagovarjali (duhovniški) celibat, niso imeli njihovi nasprotniki prav nobenega uvaže-vanja vrednega vzroka, s katerim bi ga bili pobijali. Niti Italijan Montegazza, ki sicer ni bil noben zagovornik celibata, mu z zdravniškega stališča ni mogel nasprotovati. Pač pa prisoja jo v fizijološkem oziru celibatu mnoge prednosti. Hervey in Hal-ler sta dognala, da celo ptice v celibatu mnogo delj žive. Zlasti pa varuje in čuva celibat mnoge koristne duševne sile.« Isto potrjuje nemški profesor Aschaffenburg v kolino, ki se jc mnogo pečal z živčnimi boleznimi, rekoč: »Priznam, da .je zlasti v današnjem .času težko čisto in vzdržno živeti; kljub temu pa moramo povedati mladini, da jiui Od zdižnega življenja ne preti nobena škoda na živcih.« In kaj . pravi zdravniška praksa? Sloviti speciulist za ženske bolezni v Parizu A. Fournier govori: »Po krivici govorijo, da je spolna zdržnost škodljiva za mladega človeka. Imel sem dovolj prilike v svoji službi, da zasledim to škodo, pa je nisem nikjer videl.« Zdravnik Ko je bil v tisti noči sam, mu je bilo srce zelo težko; dolgo časa je sedel pri štirioglati hrastovi mizi ob luči tristrane bronaste svetilke, ki je stala poleg njega. Ta soba je imela križni obok; delil jo je na dva dela nizki, okrogli obok, ki bo ga nosili vitki dvojni stebri s fantastično izrezljanimi kapiteli. Manjši del sobe onstran oboka je bil prirejen kot spalnica, ki jo je težka zavesa popolnoma ločila od drugega dela. Ta večji del je bil tlakovan s kamnom, samo v enem vogalu je imela lesen pod na katerem je stala težka miza in za njo izrezljana klop, pritrjena k zidu. Na mizi je razen svetilko stal podstavek za čitanje, nad klopjo pa je. visela močna polica z raznimi stvarmi; med drugim je bilo več velikih steklenic črnila, posoda ideja za pritrjevanje pergamentnih listov in dva trije vrči iz bele in modro lončenine. Na žebljih je visela napol ponošeiia majhna metla, nekak slamnik s širokimi okraji in počrnel rožni venec. Na drugi strani mize poleg okna je bila majhna posodn z blagoslovljeno vodo. in majhno škropilnico. Na steni so viseli kosi platna priprosto obrobljeni 7, vezenjem in z vdelanimi majhnimi križi iz temnordeee svile. Obok je bil bel, po kamnetim tlaku pa je ležalo dračje. Pri globokih udolbinah pri oknih so stali temni okonski sedeži, vsi črni od starosti. Opat je začel pisati pismo, a je položil pero poleg nedokončanoga pisanja; komolec se mu je opiral na pergament, z roko pa je delal svojim očem senco pred lučjo. Žar mu R. Waldvogel v Gottingenu je izjavil v svojem predavanju o spolnih boleznih dijakom: »Reklo se je, da je čistost iz fiziološkega stališča škodljiva, in mnogo jc bilo prerekanj o tej stvuri. Sedaj pa je mogoče pokazati, da je velika večina strokovnjakov izjavila in dokazala, da čistost ni škodljiva; le prav malo število je onih, ki se niso naravnost izrekli za čistost.« Istotako izjavlja zdravnik Lobedunk: »So, ki mislijo, da je nemogoče biti dalj časa zdržen, ne tla bi trpelo zdravje. Po skušnji vseh zdravnikov pa, ki so se s tem vprašanjem temeljito ba-vili, je ta sodba povsem napačna. Nihče ne more dokazati, da je, čistost škodljiva za sicer zdravega človeka. Tudi jaz sem se prilično bavil 52 let s seksualno higijeno. Mnogo mojih klijentov me je sicer zapustilo, ker jim je bila po meni priporočena metoda in so se raje obrnili do drugih, ki so bolj odgovarjali njih težnjam; a vendar ni bilo nikomur, ki so se oprijeli od mene na-svetovanega načina zdravljenja nikdar žal.« Končajmo še z izjavo dr. Alberta Molla: »Tudi jaz sem prepričan, da. čistost in zdržnost za večino ljudi ni nikdar škodljiva za zdravje pa naj si bo to mlade ali starejše ljudi. Vedno je treba poudarjati dejstvo: Kolikor dalj kdo čisto živi, toliko lažje se je čistega ohraniti... Z vsemi močmi je treba pobijati prazno vero, kakor da bi bili v mladosti potrebni kaki spolni užitki, češ, da ti vžitki ohranjajo telesno zdravje. Vsak človek, ki je normalno razvit, more brez posebnih težav ostati čist in zdržljiv pod pogojem, da njegova volja še ni razdejal® z raznovrstno razbrzdanostjo in pod pogojem, da je vedno zaposlen. In takšno življenje je toliko lažje, kolikor dalj časa kdo živi na ta način,« je izginil z obraza, na njegovo mesto pa je stopila skoraj pozemska bledost, njegovo držati je pa je izražalo veliko utrujenost in potrtost. Storil je, kar so zahtevali od njega, razvnel je strasti v eni uri in ta ena ura mu je pokazala, kako popolnoma je izven njegove oblasti. Spomnil se je, kako je puščav-nik Peter v prvi križarski vojski vodil veliko sprednjo stražo v nenaden in žalosten poraz, preden se je mogla zbrati glavna vojska. Tisti popoldan je bil videl dovolj, kar mu je bilo v dokaz, da je bild ozračje polno podobnega poraza, čegar krivdo bi gotovo valili nanj. Ni obžaloval misli, ki jih je oznanoval, marveč dejstvo, da se jo dal pregovoriti, da je spioh govoril takim ljudem in v takem času. Vse to in še več drugega je začel pojasnjevati v pismu papežu Evgenu; toda preden ga je dovršil, mu je pero več kakor desetkrat padlo iz roke in začel je premišljati, kako zelo je nemogoče ustaviti tako povodenj. Mehke stopinje so se začule onstran t zaveso zagrnjenih vrat; Bernard je bil zatopljen v svoja premišljevanja in ni slišal ničesar. Z dragulji posuta roka je odgrnila debele zavesine gube in najlepše oči na svet« so radovedno zrle na ničesar slutečega opata. »Ste sami?« je vprašal glas kraljice. Ne da bi počakala odgovora, je stopila v sobo, šla do njega, se ustavila poleg nizkega poda ter položila eno roko na mizo z napel prijaznim, napol prosečta pogledom, kakor da bi se še vedno bala, ker je motila svetega moža. Njegovi prosojni prsti so otu radio Program Radi« Ljubljane od 22. februarja do 1. marca 1934. Vsiik delavnik: 12.15 Plošča, 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče, 23.00 Konec. — Četrtek, 22. februarja: 18 Primorska kuhinja, 18.30 Srboltr-ruščina, 19 Pogovor s poslušalci. 19.30 Ob stoletnici Prešernovega sonetnega venca, 20 Radio orkester, 20.45 Čelo-solo, 21.15 Klavirski koncert, 22 čas, poročila, Radiojazz. — Petek, 23. februarja: 11 šolska ura, 18 Plošče, 18.30 Predavanja, 20 internacionalni jugoslovanski koncert, 22 Ca« in poročila, plošče. — Sobota, 24. februarja: 18 Plošče, stanje avtomobilskih cest, 18.30 Radio-interviev z Danilom. 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu, 19.30 Zunanji politični pregled, 20.00 Radio orkester, 20.45 Samospevi, 21.15 izvirni šraniel-trio, 22 Čas iu poročila, Radiojazz. — Nedelja, 25. februarja: 7.3(1 Preiuo-vanje govedi v letošnji sezoni, 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika. 9 Versko predavanje. 9.3(1 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, 9.15 Plo-iče, 10 O pomenu dvojčkov, 10.30 Moški pevski zbor, 11.15 Jugoslovanska glasba, t(> Izboljševanje zemljišč, 16.30 Ljudska igra, 17.30 Plošče, 20 Prenos operete iz Ljubljane. -- Ponedeljek, 26. februarja: 18 Gospodinjska ura. 18.30 O verstvih, 19 Plošče. 19.30 Poročila za inozemstvo, 20 Kabaretni večer, 22.30 ("'.ts, poročila, plošče. — Torek, 2?. febr.: 11 šolska ura. 18 Otroški kotiček, 18.30 Plošče. 19.0(1 Francoščina. 19.30 Stara Ljubljana. 20 Glasbeno predavanje. 20 30 Radio orkester. 21.15 Vokalni koncert. 2M5 Čas. poročila, lahka glasiva. 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 28. februarja: 18 Komorna glasba. Radio kvintet, 18.30 Radio orkester. 19 O socialni vzgoji, 19.30 Literarna ura: Radio-interviev z Vombergarjeui. 20 Chopinov klavirski koncert izvaja ga. Rusv s sprem I jeva n jem Radio orkestra, 20.45 Pevski koncert »Ljubljanskega Zvona«, 21.20 Fantje na vasi. 22 ras. poročila, plošče. Že v tretjič v istem tednu je potrtkal na vrata isti vandrovec, radi česar se ie gospa Barba vme-jevoljila. »Slišite vi, kako to, da zopet prihajate sem k meni in ne potrkate kje drugie?« »To je pa tako, gospa. Moj zdravnik je odredil tako. Da. Rekel je, držite se brane, ki vam bo najbolj ugajala. Torej — — —< Črni dnevi življenja Da je tuzemsko življenje le trudajmlna pot skozi dolino solz in gorja, čutimo z dneva v dam močneje. Kol postaje križevega pota pa so v tem življenju trenutki, ko nami božja de-kla Smrt iztrga sedaj ooeta ali mator, sedaj sestro ali brata, sedaj spet morda ljubljenega otroka. Bolj kot kdajkoli nam je ob takih prilikah dobro pravo prijateljstvo in dejanska nesebična pomoč. Da nam ti črni dnevi v življenju ne bi prizadevali pretežkih ran. je naša domača Vzajemna zavarovalnica organizirala posebno posinrtuinsko zavarovanje »Karitas . Okrog te ljudske ustanove naj bi »e zibral ves naš narod ter z majhnimi mesečnimi prispevki lajšal težo svojih žalnih dni. >Kairitas« je povsem pošten način ljudskega zavarovanja Zato je že v najkrajšem času dosegla nepričakovano lepe uspehe. Naše dobre družine naj ne bi pomišljale, temveč čim preje pristopile h »Karitasf. Zastopniki Vzajemne zavarovalnice in »Karitas« — zavarovanja so v sleherni župniji. drobtine Za točno izpiačilo celih zavarovanih vsot po umrlih, svojcih se posmrtninskemu zavarovanju „Karilas" zahvaljuieio: 1) Mthelič Franc, Frančiška Limbuš 15. II. 1934 2) Koren Zofija, Jareninski vrh, 8. febr. 1934 Naročajte »Domoljuba«! Prvi balo«. Prvi balon, ki sc j« kdaj dvij.-i, zrak, je bi) balon bratov Montgolliere, ki sli y J. dvignili v zrak io sicer daz 10. sepiembra itt« r " v mestu Versailesu ua Francoskem i emu tuotM J nemu dogodku je prisostvoval ves kraljevi dvor bul roški s kraljem vred in nešteto ljuduva Njunbfo,! je bil tako narejen, da je imel spodaj Široko odpri, L uo. pod katero so zakurib velik kup slame. Vre« i zrak je namreč napolnil velikanski balon in a a dvignil. I Kako preizkušajo pilote? Samo pogum ni dovolj.ua usposobljenost bodočega pilota. 1 Vsak letalec mora biti telesno ko- tvojemij poklicu. Zato so na več krajih posebne piki.} ske komisije za letalstvo, ki preizkušajo pj,l lotske kandidate v posebnih taKozvaiiib pntr.S matičnih celicah, v katerih se zračni pritist poljubno spremeni s pomočjo posebne priprt, ve. Pilotski kandidat mora pokazali, kako ob. čuti umetno pripravljeni višiaski ztak in šflt če poizkuse < lob ro prestane, je dober za leikoj in nevarno zrakoplov no sIužIki. Tiho mesto. Čeprav je Švicarska Ženeva m glasu kol sedež umetnikov in kot glavno ms sto zabaviSč, vendar je to mesto radi politij. skib odredb po enajsti uri ponoči liho. koi di je izumrlo. Niti kako gledališče ali kaliarn ali katerikoli drugi lokali niso odprti po tej uri. Vsa vrata so /iiprta. Tudi ceste. ki «o sicer sijajno razsvetljene, so [Hipolnoina pran«. Žive duše ni razen stražarjev. Pa vendar « tam prelepo živi. Leta 1793 je bil rojen zakonski dvojici Tourcoing v Franciji sin ("leinent s sam« eni« očesom. Ta deček je bil drugače povsem uor. malen in zdrav, do svojega 15. leta. ko jc umrL Steklen nebotičnik. Znani arhitekt h- Coi-bussier je zgra Imajo kralja, vašega soproga,« je odgovoril Bernard resnobno. Eleanor se je nasmehnila, ne okrutno, tudi ne zaničljivo. marveč kot mož. ki ga nisi razumel, kateremu bi služabnik prinesel pero namesto meča, ki ga je bil prosil. »Kralj!« je vzkliknila in se še vedno smejala. »Kralj! Ali je vaš duh tako velik in vaš čut tako reven, da mislite, da bi on mogel voditi ljudi in zmagati? Kralj ni poveljnik. Vaš strežnik je pri oltarju — rada ga vidim, ko o pravem času vihti kadilnico k vašim molitvam in priklanja obraz do oltar-»kih stopnic, ki jih g svojimi stopinjami naredite svete!« Kraljica se je nasmejala; včasih je bila v takem duševnem razpoloženju, da se ni bala niti Boga niti svetnika niti človeka. Ber-nard pa je bil izprva resen, nato razžaljen in sočutje se mu je prikazalo v očeh. Pokazal je na okenski sedež poleg mize, sam pa je sedel na izrezljano klop. Ko »c je Eleanor vsedla, je uprla komolce ob mizo, sklenila lepi roki, si počasi drgnila ob njih lice ter razmišljala, kaj naj poreče dalje. Ko je prišla v opatovo bivališče, ni imela določnega namena, pač pa je rada prihajala k njemu na razgovore, kadar je imel čaa, ir. gledal* njegovo veliko in bolestno začudenje, ki se mu je pojavilo na obrazu, kadar je izpregovorila kako besedo, ki je bolj kot navadno pretresla njegove mehke čute. Akoravno je imela velikansko moč in oblast, se je ob korenini njenega značaja vendarle nahajala neka mladostna, skoraj otroška malomarnost in brezbrižnost glede vseh posledic. »Napak sodite svojega soproga.-. je rekel opat in z belimi prsti nervozno in razmišljetio potrkaval po mizi. »Tisti, ki delajo vse po svoji volji, kaj hilro obsodijo nje. ki upajo, da izpolnijo voljo nebes.« »Ako smatrate kralja kot orodje božje previdnosti,« je odgovorila Eleanor in nategnila ustnire, »potem ni mogoče nič več govoriti. Božja previdnost se je n. pr. razsrdil« nad ljudstvom v Vitrj-Ju, božja previdnost j« izbrala francoske kralje, da bi bili zastopniki njenega srda. Kralj, poslušen kakor vedno, je zažga! cerkev, sežgal več duhovnikov in d« tisoč več ali manj nedolžnih oseb, ko so molile. Nič ni moglo biti boljšega. Božja pr* vidnost je bila potolažena — —« »Tiho, gospa!« je vzkliknil Bernard u> proseče vadignil roko. »Tisto je bilo delo zlobnega duha.« »Dejali ste, da obsojam človeka, ki izpolnjuje voljo nebes.« »S tem, da vodi križarsko vojsko, da« »Potemtakem deluje moj soprog za ob«-dve strani. Danes služi Bogu, Jutri služi m»-monu.t Eleanor je povzdignila svoji fm« obrvi. »Kolikor vem, imamo neko prispodobo, ki nas u«, kaj se zgodi z onimi, ki služU® dvema gospodoma.« U RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) To je ua kratko vsebina erfurtskega programa. Z eliko večino njih zahtev se mora gotovo strinjati vsak [eniokratično in socialno čuteč človek, še več, v mnogih ledih so dandanes že preskromne, toda te zahteve ni-akor niso bile cilj socialne demokracije, temveč le sred-itvo za okrepitev delavstva, da bi laže prišlo tudi do svojega končnega cilja, to je do komunističnega družabnega ■eda. Kako bi ta izgledal, v erfurtskem programu sicer ni iodrobnejše očrtano, jioznaino ga pa iz. številnih spisov ajveljavnejSih marksističnih voditeljev iu znanstveni-ov vseh narodov." Vsi zopet in zopet ponavljajo stieni-Ijenja, ki jih poznamo že iz najskrajnejših zahtev kouiu-ističnili revolucionarjev prejšnjih dob, med drugim se-eua tudi iztrebitev vsega verstva, odpravo zakonske veze, diktaturo proletarijata itd. Oborožena s takim programom je začela potoni proti koncu preteklega stoletja socialna demokracija svoj uspe-iii pohod med industrijskim delavstvom vsega kultur-ega sveta, zlasti pa Srednje, Zapadne in Severne Kvrope. emški Socialisti so dobili pri volitvah 1. 1903. že 3 milijone glasov (81 poslancev), avstrijski I. 1007. nad 1 milijon (87 poslancev), francoski 1. 1906. okroglo 900.000 (52 poslancev), italijanski 1. 1904, nad 300.000 glasov (32 poslancev), v Belgiji 1. 1906. skoraj 470.000 ild. To naglo azširjanje in naraščanje njih politične ni o č i sta spremljali ogromna in vzorno izvedena strokovna i n g o s ji o d a r s k n organizacija ter i s k«. L. 1906. bo imeli nemški socialisti 56 dnevnikov ter 69 strokovnih listov in revij, a njih strokovne organizacije so štele 1. 1006. skoraj 1,700.000 članov. Avstrijski socialisti so imeli 1. 1906. v svojih strokovnih organizacijah 450.000 članov in 91 strokovnih listov, zadrug pa I. 1907. nad 400. Slično razpredeno organizacijo so imeli ludi socialisti po drugih državah, ki so se shajali vsakih par let na skupnih zborovanjih internacionale. Na sedmem internacionalnem kongresu, ki se je vršil 1. 1907. v Stuttgartu, je zastopalo n. pr,. 884 odposlancev socialiste pet in dvajsetih narodov (držav). Kljub temu, da so socialni demokratie tako naglo napredovali med delavstvom skoraj vseli industrijskih držav in da je stal vsaj na zunaj njih erfurtski program dokaj trdno, so se pa vendarle začela nekako v začetku lega stoletja pojavljati v njih vrstah precej huda medsebojno nasprotja. Mnogi odlični socialistični znanstveniki (n. pr. E. Bernstein, osebni prijatelj Marxov), Domotiub" ie barometer verskega in narodnemu gibanja. Katoliški Slovenci, ali se zavedate tega? Uspeh zdravljenja je odvisen v prvi vrsti od spoznanja pravega v/.roka bolezni, kakor nas tudi sama narava s tem, da čutimo bolečine, hoče opozarjati, kje je zdravje v nevarnosti. Pri revmatičnih boleznih, prehladu, u masaio, pri trganju v členkih bolečinah v križu, n« obrazu alt po vsem telesu, imajo radi pri hiši pravi Fellerjev Elsa fluld, ki »e rabi že nad 'JO b t Fellerjev Elsa fluid ae dobiva v lekarnah m zadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po (Ošti najmanj 1 zavoj (9 poskusnih ali 6 dvojnih alt dve veliki specijalnl stiivuj!' 58 Din, 3 {akt aavoji asmTliu j^^ i karnarju Evgen V. Feller, Stubica Lt Elsa trg 16 (Savska banovin.) ,ls Odobreno po min. joc. pol In iu, ,,,,„. Sp. br. 50» U. I. IMi ' * Pomnite I Kisa fluid oatas* Kisa t|a|{| BOGOLJUB M lahko postreže novim naročnikom še z vsemi letošnjimi številkami, če ga Vaša hiša še nima, naročite E ga takoj po dopisnici pri | DPfiAfl B060UVBA V LJUBLJANI 1 Cena za vse leto 20 Din . DtMHiiiiiftr v nabo h;M tHIIHUkCHlRfUiUltl HfllllHtlllilUlltlUtBtHHIIi IlilillllMIlItltlltlJHCtliMflllJtlffllifllllill fl tmHil^limuaHimitHKIHMtHniltmiltti^lIliliilllilitiiimiltllntltHElijMiltlltlijlllH^ Slilllll Biumimi Podpisan' preKlicujem in obžalujem vse očitku, ki sem jih iznese) kot neresnične napram g Indof Francu, posestniku na Vačah ter se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. Končar Jakob, posest, na Vačah. Za Vas imamo Violine U6'J j Hillrc II lil« Muiisline u 95 I Harinnnike U SU Tambnrr II r« 67 (n«»pr»ii mitnice) anglefkega In (eikega suknaI BOGATA iZBIRAl A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Do preklica fensllens® v raCDB zopet hranilne knillice (laii prepise) prvovrstnih takaišntfii denarnih Gospa: »Marjan«, skoraj nn vsakem kroi ; niki. ste pustili svoje prstne odtise.« Služkinja: »To je dokaz, d« imam mirna vest in se nikogar ne bojim.« NAZNANILA n Sv. Lucija nn Skaručni. Dne 2. marca, prvi petek \ mesecu, je letos prvikrat celodnevno češčenje presv. R. Telesa. NajsvetejS« bo izpostavljeno od 6 zjutraj do 6 zvečer. Sr. maše bodo ob 6, 8 in slovesna ob 10. Govor bo ob 6 in 10. Spovedovali bodo vse dopoldne ia obhajali vsako uro. Častilci sv. Lucije iskreno vabljeni. n V Mošah je bilo lani, avgustu mesec« ukradenega več nakita: ura z verižico, broška, uhani, dva prstana, ženski nar. nakit itd. Bodite previdni pri nakupu imenovanih dragocenosti. Naznanite prodajalca I če je kdo imenovane stvari že kupil, smo mu denar pripravljeni vrniti proti vračilu dragocenosti. Jak. Zlate, Mose St ti, p. Smlednik. n Ljudskim odrom p^uporotamo dramo: »CaraH (Avtor: Ivan Redeožek, Domžale.) n Šmartno pri Kranju. Igralci Narodnega gl«-dttliič* v LfuMfajii prirede v nedeljo, 23. ®7 7 zvečer v Smartinskem domu komedij« V 3 »Karifert VanclUta Winii|fa«. Predprodaj* vetof nic pri gdt. Silerjeva n* Gaiteju. Urednik: Jož« Kotiček Za Jugoslovansko tiskarna: Karel C*6 YA