2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 2. oktobra 2014  Leto XXIV, št. 40


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 2. oktobra 2014

Porabje, 2. oktobra 2014

Slovenija-Madžarska - nogometna tekma mladih deklet
STR. 5
»Žuna krüj peče«
STR. 6

Portorož: Bonaca 2014

ZAMEJSTVO KOT MOST GOSPODARSKEGA SODELOVANJA

Doslej se ni zgodilo pogosto, če se sploh je, da bi se s predstavniki Slovencev iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške hkrati srečali in pogovarjali štirje slovenski ministri, kot so se minuli konec tedna v Portorožu. Na srečanju Slovenija brez meja v okviru sejma Bonaca 2014 je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc imel v gosteh ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, ministrico za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Violeto Bulc in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožefa Petroviča. Ministrice in ministstri so si vzeli dovolj časa za razpravo na temo Zamejstvo kot most gospodarskega sodelovanja med Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. 
Pogovorov z ministricami in ministri so se udeležili zastopnica Slovencev v parlamentu Erika Köles Kiss, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač in gornjeseniški župan in podjetnik Gábor Ropoš. Na sejemskem delu Bonace se je Porabje predstavilo s turis-tično in gostinsko ponudbo in pokazalo svoje etnografske značilnosti, kar je, kot celota, pomembno za prepoznavnost v Sloveniji in sosednjih državah. 
Za uvod v razpravo Zamejstvo kot most gospodarskega sodelovanja je minister Gorazd Žmavc poudaril, da je temeljni namen v promociji zamejske tematike v Sloveniji. Ministru se zdi pomembno sodelovanje med gospodarstvom in kulturo, izpostavil pa je tudi važno vlogo mladih v uveljavljanju in prihodnost Slovencev v sosednjih državah. Udeležence je pozdravil tudi novi predsednik državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak, Rudi Merljak iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je pokazal poseben zemljevid Slovenije brez začrtanih meja, na katerem so s slovenskimi imeni označeni slovenski kraji v sosednjih državah. 
Največ dobrih izkušenj o gospodarskem sodelovanju imajo Slovenci v Italiji. Kako se lotevajo nalog, zlasti pri vključevanju v evropske projekte, je povedal Andrej Šik in izpostavil, da Slovenija mora koristiti izkušnje, ki jih imajo manjšine na gospodarskem pod-ročju. Uspešni so tudi v Slovenski gospodarski zvezi na Koroškem, kjer imajo 300 članov, ki so tudi iz Slovenije, je povedal Benjamin Lukovnik. 
Porabske izkušnje, zlasti tiste, ki jih ima Razvojna agencija Slovenska krajina, je predstavila Andreja Kovač, in sicer s primeri povezovanja turizma in kmetijstva: Hiša jabolk uspešno dela, nastaja vzorčna kmetija, zaključuje se projekt Upkač, v Porabju čakajo prvega slovenskega poslovneža, kjer bodo lahko Slovenci uporabljali materinščino, ker zdaj ob madžarščini prevladujeta nemški in angleški jezik. 
V razpravi so aktivno sodelovale ministrice in ministri (o podrobnostih v prihodnjem Porabju), minister Gorazd Žmavc se je pogovarjal s predstavniki krovnih organizacij tudi o drugih aktualnih temah med Slovenci v sosednjih državah. 
Ernest Ružič


 Porabsko zastopstvo na mednarodnem sejmu Bonaca in srečanju Slovenija brez meja


Politična-ministrska ekipa, ki je sodelovala na srečanju Slovenija brez meja v Portorožu

Murska Sobota: O Prekmurju, Porabju in Kitajski

Povauden v našoj vesi,
v Sakalauvcaj

O MEJAH PO PRVI SVETOVNI VOJNI

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je povabila dr. Uroša Lipuščka, da v Vanekovem ekološkem večeru, tokrat v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, govori o zmeraj aktualni temi Prek-murje v diplomatskih načrtih ob koncu prve svetov-ne vojne in predstavi nekaj utrinkov iz sodobne Kitajske. Dr. Uroš Lipušček se je več desetletij ukvarjal in se še ukvarja z mednarodnimi odnosi kot dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, kot urednik v zunanjepolitičnem uredništvu TV Slovenija in tudi zdaj, ko od lani živi v Pekingu s partnerico mag. Metko Lokar, lektorico za slovenski jezik na tamkajšnji univerzi. Je doktor politoloških znanosti in tudi odličen poznavalec zgodovine.
Uroša Lipuščka zlasti privlači proučevanje zakulisij, ki so spremljala določanja meje med sedanjo Slovenijo in sosednjimi Avstrijo, Madžarsko in Italijo in nasploh v Srednji Evropi. Kot je znano, so si velik del Slovenije prilastili Italijani. Za Slovenijo bi se pogajanja na Pariški mirovni konferenci končala še slabše, če ne bi sodelovala v bojih na soški fronti. Takrat je s Trianonsko pogodbo največ ozemlja in prebivalcev izgubila Madžarska. Malo je manjkalo tudi, da bi Prek-murje ostalo del Madžarske, vendar so glavne pogajalce, predvsem Wilsona, opozorili, naj omogoči, da Prekmurje dobi Slovenija oziroma da se vključi v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je pretežni slovenski del Prek-murja in več madžarskih vasi pripadlo Sloveniji, nekaj slovenskih (porabskih) vasi pa Madžarski. Podobna je »zgodba« z Radgono, sedanjo slovensko in avstrijsko. Ko je že bilo dogovorjeno, da bo celotna Radgona vključena v novo državo SHS, torej v današnjo Slovenijo, je prišlo do spremembe in je del mesta na levem bregu Mure pripadel Avstriji. Zmagovalci in veliki so »risali« meje, kot se jim je zljubilo, kar se vidi tudi na Gradiščanskem, kamor so priključili madžarske vasi, namesto da bi jih pustili Madžarski. Rečeno nekoliko bolj grdo: zgodila se je vrsta takoimenovanih »kravjih kupčij« z državnimi mejami. Večina dogovorov in odločitev se je dogajala in zgodila v zakulisju, kjer so prišli do izraza različni interesi velikih držav, predvsem v škodo manjših držav in narodov ali v škodo tistih, ki v prvi svetovni vojni niso bili na »pravi strani«, torej so bili poraženci. Tudi tokrat je Uroš Lipušček izpostavil vlogo Matije Slaviča pri priključitvi Prekmurja matični Sloveniji in se zavzel za objavo vseh zgodovinskih virov, povezanih s tedanjimi pogajanji in odločitvami. 
Zanimivo je Lipuščkovo mnenje o tedanji povezanosti Prekmurja in Kitajske. Na Pariški mirovni konferenci je Kitajska, s tedaj okoli 300 milijoni prebivalcev (zdaj z milijardo in 350 milijoni), doživela enako usodo kot Prekmurje, ker so jo nameravali razdeliti in oslabiti. Pri prizadevanjih za enotnost jo je podprl tudi ves tedanji slovenski tisk, česar Kitajska še ni pozabila in predstavlja prvo vez med državama. Zato je težko razumeti, zakaj se aktualna slovenska zunanja politika tako malo zanima za Kitajsko, ki je v mednarodnih odnosih postala izjemno pomembna, hitro se razvijajoča država, ki resno ogroža monopol Združenih držav Amerike. Kitajska se vrača k svoji tradiciji, ki temelji na 5-tisočletni zgodovini (ZDA pa 200 let), v političnem pogledu pa je nekje v sredini med socializmom in kapitalizmom. V gospodarskem in siceršnjem razvoju je Kitajska dosegla zavidljive rezultate, kar se kaže tudi v veliki soodvisnosti med njo in ZDA, kamor je vložila 5 tisoč milijard dolarjev kapitala. Presežen je tudi stereotip o zelo nizkih plačah, ki so zlasti za srednji razred le za kakšnih 20 odstotkov nižje od naših, druga značilnost je izjemno hitro bogatenje manjšega sloja prebivalcev. Sklenili so tudi, da v desetih letih ne bo revnega prebivalstva, kar za zdaj kaže, da jim bo uspelo. Med osrednje probleme sodobne Kitajske Uroš Lipušček postavlja staranje prebivalcev zaradi nekdanjega zakona o le enem »dovoljenem« otroku v družini, kar so zdaj spremenili, in pretirano veliko onesnaženje zraka, ki presega, denimo v Pekingu, vse mednarodne standarde in močno znižuje kakovost bivanja in življenja. S tem Kitajska že »plačuje« davek za hiter razvoj industrije in izjemno povečanje števila avtomobilov, ki jih je v glavnem mestu okoli 6 milijonov, pred nekaj desetletji pa jih je bilo komaj 20 tisoč. Ob povedanem o tej veliki državi sem se spomnil nekdaj aktualnega reka iz Albanije: Mi in Kitajska smo najmočnejši, in dodajam: zakaj ne bi rekli - Mi (Slovenci) in Kitajska smo največji...
Ernest Ružič

13. septembra, v soboto zazranka, je v Sakalauvcaj pri vsikšom rami vsakši na petaj bijo, stari ino mladi, moški pa ženske. Cejlo milo nauč se je dež lejvo. Na nebi so takšne črne blačine visele, kak če bi voda stejla zalejati cejli svejt. Gasilci so z autonom šli gora pa dola po vesi, sirena je na ves glas kavülila, s tejm so vsikšoma na znanje dali, ka je velka nevola. Raba je vodau nazaj potisnila v Sakalauvski potok, tista voda pa voda z Rabe je prejk po poštiji tekla, tak se je nej mogo nišče pripelati v ves pa odpelati iz vesi. Bus, steri zazranka v petoj vöri pripela, je v ves ešče prišo, dapa tanazaj na poštijo je več nej mogo. Lidgé, steri so vnoči delali, so trüdni pa sneni stali na pauti pa čakali, kak do leko šli domau na Senik. Okoli desete vöre so je s traktorom odpelali. Najbole strašno je vövidlo pri potoki od kapejle pa mausta tagor. Voda je bila vse do mosta, se je razlejala po pauti pa je ništrnim notra tekla v garaže, v rame ali gümle. Voda je bila ridjava, blatna kak gnojšnjca. Mlado lüstvo se je čüdivalo, ka je v toj vesi ešče takšne völke vodé nej vidlo. Mi, steri smo starejši, mi smo zatok že doživeli takšno. 
Dapa na srečo so mladi pa močni fejst vtjüp prišli, so delali pa branili tam, gde je najbole trbelo. V nesreči je sreča bila, ka se je tau zgodilo v soboto pa je mladina doma bila. Naša žüpanja Valika Rogan je tö pomagala, je tanače davala, gde pa kak naj delajo. V ves je dala pripelati krü pa mlejko, glas je dala tistim organom, stere trbej v nevoli gorzvati. Tak so te na pomauč prišli gasilci iz drügi vasnic, povejmo z Gorenjoga Senika tö. Vsi so delali, ka je trbelo. Če je trbelo, so žakle punili s pejskom, če je trbelo, so zemlau pa blato dola s poštije lüčali, gde se je zemla počujsnila. Edni so z brezovo meklauv meli, drugi so z vodauv blato dola z asfalta prali, nej ka bi se autondje počujsnili. 
Baugi vala, kak brž je prišla ta nevola, tak brž je odišla tö. V nedelo smo že po čistoj ulici šli k svetoj meši hvalo dati gospodnomi Baugi, ka nas je obvaro od vekše nevole.
Ema Sukič
foto: V. Rogan



Dr. Uroš Lipušček, ki trenutno živi v Pekingu, študira zgodovino in poroča o Kitajski za RTV Slovenija

Gde je potok pa gde paut?


Sama poštija, stera vodi v Sakalauvce, je bila pod vodauv

Na Koroškem ... že ajda zori - 5.

Skriti biseri na lančeci od mali poštij

Vsikša pripovejst se gnauk konča. Tak smo v nedelo, na péti den zrankoma malo žalostno geli svoj zajtrik, vejpa smo znali, ka nas paut pela nazaj domau, nekam daleč. Leko bi se brž nazaj odpelali na Vogrsko, depa smo si brodili, če smo že prišli v takša dalečnja mesta, si eške donk en par stvari poglednemo.
Odlaučili smo se, ka eške gnauk gorpoiškemo Osojsko jezero s klauštrom, ka se nam je prišikalo tö, samo ka smo se zdaj z drüge, söverne strani pelali. Grad Landskron pa se je drügič tö tak zdigavo, kak ma kaže ime: »krona krajine«. 
Za en malo smo že bili v malom varaši Trg (Feldkirchen), od šteroga ime slovenski nika drügoga ne znamenüje kak »plac«, »mali varaš«. Odpelali smo se djenau do centra toga lejpoga maloga mesta, pa smo vöponücali, ka je ranč nej dež üšo. 
Na Glavnom trgi je bilau špajsno tau, ka so aukna od varaške iže na sebi numere mele. Nej pa nej smo mogli gorpriti, zaka je tau. (Brodili smo, ka zatau, če titkarcam pridejo lübi klonckat z malimi kamli, aj djenau zavadijo okno.) Na srejdi trga stogi eške eden lejpi vodomet (szökőkút) z ženskim kipom.
Tak je vövidlo, ka zvün toga nika drügoga nega v etom varaši, depa po kratkom španceranji smo najšli eške edno cerkev, malo dale pa eden veuki lejpi grad. Kak smo sledik zvödali s turističnoga prospekta, v tem mesti geste eške več takši vekši zidin, gde so inda bogati pa fajni lidgé živeli.
Če rejsan bi leko odišli na kračišo paut, smo se odlaučili, ka napravimo eden kraug, pa gorpoiškemo malo mesto Krka (Gurk). Nej smo djenau znali, ka nas tam čaka, vedli pa smo, ka je koroška püšpekija svoj center do leta 1787 tam mela, pa se eške gnes zové »krška«. (Center pa je že v Celovci.) Pelali smo se v dolini reke, štera má ranč tak ime Krka.
Ka smo najšli, je namé sploj zacompralo. V maloj Krki stogi bazilika, štera od zvüna eške ne kaže, kelko lepot má v sebi. Gda pa vandraš nutstau-pi, leko vidi dele iz dostaféle umetniški cajtov. Od romanike, gotike do baroka pa eške dale. Zlati oltar je tak veuki pa lejpi, ka človeki sapa stane.
Bazilika svete Eme Krške je dobila ime po grofici, štera je palajfi pred gezero lejtami na tom mesti oprvin dala zozidati klaušter, te pa eške cerkev. (Slovenci pa Avstrijci so se dosta korili o tom, ali je bila Ema Slovenka ali pa Nemka.) Leta 1988 so sveti Oča Janoš Pavel II. molili na grobi, gde je v cerkvi svetnica pokopana. Te je biu oprvin eden papež na Koroškom, zatok se je kauli kated-rale zbralo več gezero lüdi.
Kauli lejpe bazilike najdemo table, na šteraj pišejo imena takši Nemcov, šteri ne živejo več v rosagi Avstriji, inda pa so bili znautra habsburške monarhije. Leko vidimo spomin na donavske Švabe na Vogrskom, erdeljske Sase na Romanarskom, kočevske Nemce v Sloveniji ali celau Nemce v Kanalski dolini v Italiji. Bilau je zanimivo videti, ka Avstrijci žalüjejo za Nemcami zvün svoji grajnc, ka pri nji ranč tak najdemo nacionalizem. (Nej-smo pa razmili, zakoj so na tabli Taljange z rovačke Istrije gor bili.)
Vekši varaš, center krajine se zové Šentvid (St. Veit an der Glan), kama smo se za en malo mi tö pripelali. Vrejmen je lejpo bilau, končno je sunce malo vö z oblakov kukivalo, mi smo pa leko auto zvün varaškoga obzidja, sten njali. Srejdi mesta smo najšli eden malo vekši trg, malo špajsno pa je bilau, ka so na srejdi bili vöpostavleni veuki zeleni kaktusi. Brodili smo si: tau pa je veuka čüda za eden alpski rosag! Tau pa ne dojde, pauleg kaktusov so bila igrala, špile za mlajše iz plastike. Nej daleč od centra smo najšli župnijsko cerkev, štera je mejla takši por-tal, kak naša cerkev v Jáki, kak liki bi v edni veuki dveraj vsikdar menjše dveri bile.
Po menjši poštijaj med bregami pa dolami smo pomalek nazaj prišli v Velikovec, gde se je naša cejla paut na Koroško začnila. Brž smo prejk varaša prišli pa se približavali svojomi slejdnjomi cili. Sombotelski Slovenci so letos na Štajersko na prauško šli, v maloj vesnici Slom, gde se je Anton Martin Slomšek naraudo, pa smo večkrat čüli, ka je blajženi slovenski püšpek sedež svoje püšpekije iz Šentandraža prejk v Maribor postavo. Té Šentandraž v Labotski dolini (St. Andrä im Lavanttal) nam je djenau na pauti biu, zatok smo se tam tö malo stavili.
V malom varaši je nej žmetno bilau najti nekdešnjo püšpekovo cerkev. Ta pa má žalostno zgodovino: od leta 1228 do 1859, več kak šeststau lejt, je bila stolnica. Od tistoga mau pa vela kak prausna župnijska cerkev. Žitek v Šentandraži je gvüšno bogati biu tačas, ka so püšpekijo nej taodpelali. Zatok se nam je logično vidlo, ka Anton Martin Slomšek nema table nej pred cerkvov pa nej znautra v božoj iži.
Na tom trgi smo spili eške eden dober kafej pa smo se pelali dale. Gda smo že vö s Šentandraža šli, smo se leko eške čüdivali cerkvi Maria Loretto, štera je od zvüna eške lepša kak nekdešnja püšpekova.
Paut nas je pelala prejk varaša Wolfsberg, gde na bregej stogi veuki grad. Po krivi pa strmi poštijaj smo prišli gor, tam pa nas je čakala tabla, ka ne smejmo dale. Parkplaca je nindrik nej bilau, zatok smo se lepau obrnauli pa po malom blaudenji najšli nazaj na paut prauti Vogrski.
Avtocesta je bila kak avtocesta, malo je nam eške celau prijalo, ka nej trbej cerkve, gradove, jezera pa zelene bregé gledati. Ka je bilau mogauče v kratki peti dnevaj pogledniti, smo vidli. Spoznali smo krajino, o šteroj smo že dosta čüli, pa od štere vsikdar dosta čüjemo, gda se guči o koroški Slovencaj. Če rejsan nej na vsikšom kiklej, depa smo se z več Slovencami srečali. Tej so nam tapravli svojo veseldje pa žalost.
Spoznali smo krajino, štera je nej tak daleč od Sombotela, k Porabji pa je eške bliže. Čütili smo, ka nas domanji rade vaule gorprijajo, tak ka vsikšoma priporačamo, aj donk za par dni gorpoiške zibelko slovenskoga naroda.
(konec)
-dm-



  Krška bazilika s tablami o Nemcaj v drügi rosagaj

  Kaktusi na glavnom trgi Šentvida


  Ka znamenüjejo numere na auknaj?! 

OD
SLOVENIJE…

Romanje v Slovenijo

20. septembra 2014 je Slovenska narodnostna samouprava Števanovci  organizirala romanje v Slovenijo. Delo in organiziranje se je začelo pred kakšnim mesecem. Na pomoč nam je bil župnik Dejan Horvat iz Markovcev. Program smo sestavili z željo, da bi bil všeč vsem. 
Zjutraj ob pol sedmih smo krenili iz Števanovec. Škoda, da so nekateri, ki so se prijavili na to pot, nazadnje odpovedali. Vseh skupaj nas je bilo 26 oseb. Z nami sta bila oba župnika, Dejan Horvat in Tibor Tóth.
V Markovcih smo začeli, gospod župnik so nam predstavili cerkev in smo zmolili jutranjo molitev. Pot smo nadaljevali nazaj na madžarsko stran. Ogledali  smo si leseno cerkev v vasi Magyarföld. Zelo zanimiva je bila in zanimive informacije smo dobili o tem, kako se je zidala, s čigavo pomočjo, kakšne maše imajo tu in tako dalje. Romarji smo skupaj molili v tej cerkvi. Pot nas je peljala do Lendave. Tu smo najprej imeli sveto mašo v cerkvi sv. Katarine. Maša je bila dvojezična. Pred mašo nas je lepo sprejel župnik te cerkve. Po maši nam je predstavil cerkev in govoril o tem, kako in kakšne maše imajo. Duhovno središče Lendave predstavlja trg okrog cerkve svete Katarine. Do 1777 je lendavska župnija organizacijsko spadala k zagrebški nadškofiji, kasneje pa k sombotelski škofiji. Po prvi svetov-ni vojni je postala del mariborske škofije, zdaj pa spada pod murskosoboško škofijo. V štiridelni notranjosti cerkve so posamezni deli ločeni med seboj s pilastri. Četrto polje oboka je širše, s čimer daje videz prečne ladje, v razširjenih predelih pa stojijo oltarji. Glavni oltar je preprost, vendar imenitna baročna stvaritev prevzame obiskovalca. Slika veličastnega glavnega oltarja prikazuje sveto Katarino Aleksandrijsko, ki je delo italijanskega slikarja iz leta 1888. V majhnem parku poleg cerkve stojijo v vrsti spomeniki: sveti Florjan, sveti Štefan in škof Anton Martin Slomšek. Na župniji so nas po maši pogostili. Hvala župniku Martinu za lep in prisrčen sprejem. Peš smo nadaljevali pot do gradu, kjer smo spoznali s pomočjo kratkega filma zgodovino Lendave. Ogled gradu je bil zanimiv. Stalne razstave so bile čudovite. Ko smo peš šli od gradu, smo si od zunaj ogledali sinagogo in gledališče. Žal do cerkve svete Trojice nismo mogli, ker je bilo pred enim tednom mnogo dežja in so bile poplave. 
Ob pol enih smo romarji bili že lačni in smo pot nadaljevali do gostilne v Dobrovniku, kjer smo imeli naročeno kosilo. Hvala Jožetu in njegovi ženi Edit za lep sprejem in okusno kosilo.
Po kosilu smo si v Dobrovniku ogledali tropski vrt. Lahko smo občudovali lepe orhideje in kdor je hotel, si jih je lahko tudi kupil.
Ustavili smo se tudi v Bogojini in smo si ogledali Plečnikovo cerkev. Nekateri smo že večkrat bili tu. V cerkvi smo molili in zapeli Marijino pesem. V cerkvi so se pripravljali na nedeljsko mašo in praznik. Škof Jože Smej, ki je rojen v Bogojini, je imel 70. obletnico posvetitve v župnika. Tudi župnik Dejan Horvat je v tej cerkvi imel svojo novo mašo. Župnija pa praznuje 680 let svojega delovanja. 
Naše romanje se je hitro končalo in smo se peljali nazaj v Markovce, kjer sem se lepo zahvalila obema župnikoma za celodnevno vodenje. Skupina je bila majhna, ampak v veri smo bili močni. Upam, da so se vsi dobro počutili. Starejšim ženskam tudi hvala, da so zdržale cel dan z nami. Veseli me, če je skupina složna. Ljubezen in katoliška vera naj nas združita v upanju, da se bomo naslednje leto zopet peljali na romanje.
Tudi župnik je v nedeljo pri sveti maši z veseljem govoril o tem romanju, ki je tudi po njegovem bilo zanimivo in uspešno.
Agica Holec
predsednica 

Praznovali svetovni dan miru
Ob pomniku braniteljev slovenske zemlje na Cerju so šestič zapored praznovali svetovni dan miru. V inte-resu Slovenije je, da mir nikoli več ne bo ogrožen, je opozoril predsednik države Borut Pahor. Mednarodni dan miru in že tradicionalna prireditev na goriškem Krasu sovpadata z začetkom zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena prav zato, da se bodo vsi spori, ki nastajajo v mednarodni skupnosti zaradi različnih razlogov, urejevali z mirnim reševanjem, je poudaril predsednik. Kot je dodal, so bili glede tega pogosto uspešni in tudi zaradi tega ostajajo v sodobni mednarodni skupnosti Združeni narodi nenadomestljiv instrument za ohranjanje in krepitev mednarodnega miru. »Vendar kot vidimo in spremljamo z zaskrbljenostjo, ostaja uporaba sile v mednarodnih odnosih dejstvo,« je opozoril Borut Pahor, ki se je zavzel, da bi vsakoletna tradicionalna prireditev za mir na Cerju prerasla te okvire in postala neka ponavljajoča se dejavnost, s katero bi krepili mir in v tem duhu vzgajali tudi mlade generacije. Mir je namreč najžlahtnejši poklon žrtvam vojn, zaradi njih smo mir sploh doseg-li, je še dejal. 
Lokalne volitve so pred vrati
Občinske volilne komisije so objavile sezname kandidatur za lokalne volitve, ki bodo 5. oktobra. V 11 mestnih občinah je najmanj županskih kandidatov v Slovenj Gradcu, kjer se bosta spopadla le dva, v Celju in Velenju pa se za županski stolček poteguje po pet kandidatov. Štiri mestne občine - Koper, Murska Sobota, Nova Gorica in Ptuj - imajo po devet županskih kandidatov, Novo mesto ima enega manj, v Kranju se jih bo pomerilo sedem. V Ljubljani bo boj med 12 kandidati, v Mariboru pa se jih bo za naklonjenost volivcev potegovalo kar 17. V tistih občinah, kjer župana ne bodo dobili že v prvem krogu, bodo morali na volišča še enkrat - drugi krog lokalnih volitev bo tako 19. oktobra.


Števanovčani v cerkvi v Magyarföldu

Za smej!

Čedna deklična
Žužika eden den pride domau iz šaule pa gezero forintov deje na sto. »Gde si pa vzela te pejneze,« pita mati. »Baug vari, si nej vkradnila?«
»Nika se ne boj, mati, nej,« odgovori deklična. »Pojbičke so mi pravli, če mo plejzdila na drejvo, dobim gezerko.«
»Ej, ej, moje dejte, na njé so te vzeli, ka so oni tvoje hlačke (bugyi) steli videti,« ji pravi mati.
Na drugi den Žužika 5 gezerk prinese, mati se pa kori z njauv, ka tau ne smej delati, ka de pa lüstvo mislilo. Na tretji den prinese 10 gezerk. Gda se mati pa kori z njauv, ji etak pravi: »Vö sem zdelala z njimi, nejsam si hlačke gora potegnila pa sem si mislila, dja mam 16 gezero forintov, vi, somarge, pa zijajte mojo nago rit.«   


… DO
MADŽARSKE

Slovenija-Madžarska - nogometna tekma mladih deklet

Eden od vrhuncev ženske emancipacije je prav gotovo tudi ta, da igrajo dekleta in gospé enega od »najbolj moških« športov - nogomet. Kar pa je še dodatno zanimivo, je to, da ga igrajo punce srednješolske starosti. Leta 2015 se bo v Izraelu odvijalo celo evropsko prvenstvo za dekleta pod 19. letom starosti. Kvalifikacij za prvenstvo se je udeležilo kar 44 ekip, v državi na Bližnjem Vzhodu pa se bo drugo leto pomerilo le še 8 reprezentanc.
Pri žrebanju za kvalifikacijske kroge je naneslo tako, da sta v isto skupino prišli ekipi mladih nogometašic iz Slovenije in Madžarske, ostali dve ekipi pa sta bili Belgija in Estonija. Po pričakovanjih naj bi se na prvo mesto uvrstila reprezentanca Belgije, za drugo mesto, ki bi prav tako pomenilo uvrstitev v drugi krog, pa naj bi se potegovali Slovenija in Madžarska.
Na prvih kvalifikacijskih tekmah je Madžarska s 4:0 porazila ekipo Estonije, medtem ko so poraz z istim izidom doživela dekleta iz Slovenije proti Belgiji. 15. septembra pa je bil na vrsti srednjeevropski obračun med nogometašicami iz Slovenije in Madžarske. Tekma se je odvijala na športnem igrišču v naselju Bük, nogometni teren v Sombotelu je bil namreč zaradi obilnih padavin uničen.
Spopad slovenskih in madžarskih deklet je bil v glavnem izenačen, večina dogajanja se je odvijala na sredini igrišča, nekaj ducatov gledalcev je le redko videlo kakšen strel na vrata. Igra je bila sicer tudi precej groba, do prvega gola je beloruska sodnica podelila kar sedem rumenih kartonov.
Največje veselje v slovenskih vrstah je prišlo v 60. minuti tekme, ko je po oddaljenem prostem strelu Nina Predanič dala - prvi, edini in zmagovalni - gol na tekmi. Po zadetku je postala igra še bolj ognjevita, najbolj zanimiv prizor pa je nastal, ko je ena od slovenskih deklet dobila krč v nogi. Ker se je zaradi počasne zdravniške pomoči zavlekel čas, sta dve madžarski nogometašici kar dvignili poškodovano Slovenko in jo odnesli z igrišča. Za to dejanje sta obe Madžarki dobili rumeni karton in ena od njiju tudi rdečega - to pa ni spremenilo končnega izida.
»Na pripravljalnem turnirju smo dosegli takšen rezultat proti Sloveniji, ki nam je dal misliti, da bo tekma lahka. To pa ni bil naš dan, vse je delovalo proti nam: dež, premočeno igrišče in predhodna tekma« - nam je povedal madžarski selektor Sándor Turtóczki in dodal: »Tudi sodniki so naredili mnogo majhnih napak, pričakovali smo boljši izid. Pred zadnjo tekmo bomo naredili analizo in poskusili mentalno okrepiti ekipo.«
Slovenska selektorka Petra Mikeln je izrazila veselje: »Na Madžarsko smo se dobro pripravili, spoznali smo njihov način igre. Vedeli smo, da bo borba težka, vsaka čast puncam, da so jo vzdržale. Smo optimistični pred zadnjo tekmo.«
Strelka odločilnega zadetka Nina Predanič je bila prav tako evforična: »Punce smo si želele to, vseskozi študiramo samo na zmago. Da gremo naprej končno v drugi krog, da nam enkrat uspe. Borile smo se do piska, vesele smo in skačemo« - je povedala nogometašica ŽNK Radomlje in pripomnila: »Jutri gremo praznovat rojstni dan, se bomo malo zabavale, naslednji dan pa naprej z glavo na drugo tekmo.« Je pa Nina Predanič spregovorila tudi o svojih načrtih: »Punce imamo rade nogomet, igramo pa tudi zato, da kaj zaslužimo. Kasneje se nam ponujajo možnosti morda tudi v tujini. Je pa res, da potrebujemo ženske ob nogometu tudi službo in izobrazbo za preživetje.«
Med igralkami pod slovensko zastavo smo srečali tudi nogometašico ŽNK Teleing Pomurje Vaneso Abraham s Hodoša. »Od malega sem vedela, da bom igrala nogomet. Vedno sem ga igrala z bratranci in mi je bil vseskozi všeč. Imela sem težave, ker nisem našla kluba, kjer bi sodelovala dek-leta. K sreči sem lahko začela trenirati v Beltincih, sem se trudila, in so me povabili v reprezentanco. Najprej sem imela tremo, zdaj pa hočem vse priložnosti stoodstotno izkoristiti. V čast mi je, da igram za slovensko reprezentanco« - je povedala dijakinja 3. letnika Vanesa in dodala: »Občutki so fenomenalni, ko zmagaš, sploh pa če je to napeta tekma. Vsi smo trdo delali za to zmago, ki smo si jo tudi zaslužili.«
»Ženski nogomet je vse bolj priljubljen v Sloveniji, tudi Nogometna zveza Slovenije k temu dosti pripomore« - je poudarila slovenska selektorka Petra Mikeln. »Zanimiv dogodek je naprimer ’Rada igram nogomet. In ti?’ v Dravogradu. Je pa nedaleč od madžarske meje ženski klub v Beltincih, ki je bil slovenski prvak in se je tudi letos uvrstil med 32 najboljših ekip v Evropi.«
Voditeljica ženske reprezentance U19 je še povedala, da grejo nekatere igralke neposredno v žensko A reprezentanco, dve njeni igralki sta celo že sedaj članici prve ekipe. »Prvi izbor za U19 reprezentanco opravimo že pri 15-ih letih, že od takrat spremljamo dekleta. Imamo treninge v nogometnih centrih, kamor povabimo dekleta iz določenih okrožij. Tam jih opazujemo in učimo, torej jih spremljamo in izbiramo.«
Na zadnjih kvalifikacijskih tekmah je reprezentanca Madžarske izgubila proti ekipi Belgije s tesnim rezultatom (2:1), medtem ko so Slovenke slavile sijajno zmago: z 0:2 so izid na tekmi proti Estoniji obrnile na 4:2 in se tako z drugega mesta kvalifikacijske skupine uvrstile v drugi krog evropskega izbora. Nadaljevanje sledi naslednje leto spomladi!
-dm-

V srednji Evropi so stanovanja najbolj poceni na Madžarskem
Pred kratkim je izšla študija, ki analizira cene na nepremičninskih trgih v 14 evropskih državah in ki ugotavlja, da so v srednji Evropi povprečne cene stanovanj najnižje na Madžarskem. Povprečna cena za kvadratni meter je 917 evrov, v tej regiji so najvišje cene na Češkem, kjer kupec odšteje za kvadratni meter 1186 evrov. V zahodni Evropi so stanovanja najdražja v Franciji in Veliki Britaniji, kjer stane kvadratni meter tudi do 4000 evrov. Najdražji glavni mesti sta London in Pariz, v središču prvega se prodajajo stanovanja za več kot 10 000 evrov na m2, v Parizu pa za 8140 evrov. Najbolj poceni glavna mesta so Varšava, Lisbona in Budimpešta (1700, 1600, 1100 evrov).
Zelo različno je, koliko mora delati posameznik v določenih državah, da pride do lastnega stanovanja. V Belgiji si lahko kupijo stanovanje z dveletno bruto plačo, na Češkem delajo za stanovanje 7 let in dva meseca, na Madžarskem pa 7 let in 4 mesece.
Madžarke so se poročale s Srbi za denar 
Madžarska policija preiskuje kakih dvesto primerov lažnih porok, ko so Srbi poročili Madžarke zaradi tega, da bi – kot družinski člani unijskih državljank –  dobili dovoljenje za bivanje v Nemčiji. In za to so Madžarkam tudi plačali. Tarifa se je gibala od 200 do 1800 evrov. Policija je začela preiskavo zaradi zlorabe družinskih vezi in je prišla do moža Srba in njegove žene Madžarke, ki sta vodila posredniško agencijo in namerno iskala ženske na Madžarskem, ki so bile pripravljene za denar skleniti lažno zakonsko zvezo. Ženske so najprej odpotovale v Srbijo, kjer so se poročile s Srbi, nakar je družina odpotovala v Nemčijo in zaprosila za bivanje, pri tem so odločilno pomagale Madžarke kot državljanke Evropske unije. Madžarska policija domneva, da je na tej osnovi prišlo že do kakih dvesto porok. O tem so obvestili tudi svoje nemške kolege.


  Slovenska in madžarska ženska U19 reprezentanca v Büku


  Vesele Slovenke praznujejo zmago po tekmi

»Žuna krüj peče«

Ana Čuk, po možej Hanžek, na Gorejnjom Seniki živejo pri poštiji. Zdaj že šest lejt sami, zato ka mauš jim je mrau, mlajši pa že posaba živejo. Tresti lejt, ka v tau rama živejo, dočas so na Janezovom brejgi bili doma v rojstni iži. Nejso meli lekoga žitka, istino, tistoga reda sto ga je emo? Dapa oni zato so vejn malo več trpeli kak drugi. Zdaj že samo dva mačke majo nika drügo nej, zato kak so povedli, če bi tak naglo mrli, te si maček pri sausedi ali nindrik indrik najde gesti, pes pa svinje pa nej. 
- Ana, vi po iži kak ste se zvali?
»Tü spodkar tau ižo so tak zvali, ka Štajerni, moj mauž je Štajerin Kusti biu. Tam vrkar na Janezovom brejgi, gde sem se jaz narodila, tam so pa name tak zvali, ka Seiplina Ana. Moj oča je Vogrin biu, pa zato, ka sem ge fotiv, moja mama me je tam njala pa namé so vüna pa vüjec gorzranila. Oni so nej meli mlajše pa zato so te namé k sebi vzeli. Moja mama je nin v Avstriji pri pavri slüžila pa tam se je spoznala z očov pa noseča gratala. Mama ižo nej mejla, namé gorzraniti nej mogla, zato pa gda sta se gnauk s šogorcov svadile, name je dola na paut djala pred ižov, pa me je tam njala, ge sem te samo en mejsec stara bila. Gda je tau vidla, te name vüna vzela pa me je domau nesla pa gorzranila, tak sem te ge dvej materi mejla.« 
- Vi ste meli brata ali sestro?
»Gda je moja pravi mati domau prišla z nemškoga pa se je oženila, te je njeni mauž Rumpler bijo. Dva sina je mejla, eden je že davnik mrau, drugi, steri se  zové Ištvan, tisti v Beči žive. Zato, ka gda je sedemnajset lejt star biu, te je on odskočo.« 
- Kak dugo ste vi pri vüni živeli?
»Oni so name gorzranili, tam sem se oženila pa mauž je tö ta k meni prišo. Sé dola, gde zdaj živem, k njema smo nej mogli pridti, zato ka je doma edenajset mlajšov bilau, sedem pojbov pa štiri dejkle, pa strašno, ka je tü bilau. Mojomi mauži je zdaj septembra bilau šest lejt, ka je mrau, zato ka že drugo paut je daubo srčni kap.« 
- Kak ste vi sé dolaprišli?
Edenajset mlajšov je bilau pa vidiš, gda bi trbelo, ka so njine mati betežni gratali, eden nej austo doma. Nemo gučala, ka sem dosta trpela, če je ranč tak bilau. Namé je moja tašča nej mogla vöprstati pa itak ge sem go mogla opravlati. Dja sem šogorci zaman prajla, če te Baug dau, mater tü sámo ne njajte, kakoli de trbelo, ge dojpridem pa mo pomagala. Dapa ona tö odišla kraj od rama pa mati so sami ostali. Potejm so mati samomor (öngyilkosság) naprajli, vse so se vküpzrezali pa krv je samo tak tekla, dapa zato so nej mrli. Tau je gnauk septembra bilau, gda smo ranč krumče kopali. Za par kednauv so gnauk samo iz špitale valas dali, ka mater domau trbej pripelati. Te je moj mauž pravo, ka on ne more, zato ka delat odi, če ge vzemem, ovak nede šlau. Ge sem pravla, ka ge ji vzemem, dapa če do tau delali, ka so napravli, te je ge vö na dvorišče dejen. Tak sem je te vzela, pa zato smo te dojprišli z Janezovoga brejga. Potejm so se vsi mogli podpisati, ka te ram naš baude, pa te tak tresti lejt smo že tü gé.« 
- Ka je z rojstno kučov?
»Tista je eške tam pa stoji, zato ka go je niši Vogrin dojküpo. Samo tridesetsedem gezero forintov smo te dobili za njau, zato ka mala kuča bila, künja, iža pa klejt, tau je bilau vse, ka je tam bilau. Če nej mujs ta, gde je moja rojstna kuča, nédem, zato ka mi na žmetno spadne pa samo djaučem tašoga reda. Dobro, tü pri poštiji je zato baukše bilau kak tam na brejgi, dapa ovak pa nika dobroga nej bilau pri taum rami.«
Zaka?
»Zato, ka moj mauž je strašen biu, dostakrat me je biu. On je pogodbo od rama z materdjov tak dau napravti, kak če bi go on opravlo pa ge bi samo haszonélvezeti jog (pravico do uporabe) bi mejla. Tau pogodbo je on srano, dapa ge sem go najšla, gda je delat üšo. Tašo napravo, pa vejte, ka sem se ge z materdjov mantrala, dva mejseca sem go polagala pa opravlala kak edno malo dejte, zato ka samo v posteli ležala. Gda je domau prišo, te sem možej pravla, ka hvala lejpa, ka si tašo pogodbo dau napravti, moja nauga tü doj več nede odla, če škeš, te ostani, pa ranč tak mlajši, če škejo, dapa ge ne ostanem. Na pa te tak se je ta pogodba vöpopravila, dapa on tau nikdar nej mogo mena pomiriti, zavolo tauga sem sploj dosta trpela. Gda je v krčmau üšo, te so ga tam drügi eške dražili, gda pa domau prišo, te je vse nauri biu, dostakrat sem fasivala.« 
- Kelko mlajšov mate?
»Tri, dva sina pa edno hčer, vekši je petdesetosem lejt star, menši petdeset eden, hči pa zdaj minaula štirdeset.«
- Kama ste vi delat odli?
»Ge sem dugo lejt na Vogrsko odla delat, naslejdnje pa devet lejt v židano fabriko. Dočas je tak nej bila navola, ka sem delat odla, samo potistim, ka sem že v penzijo odišla, te me je večkrat zbiu. Tau pa zato bilau, ka se je te že nej štelo, če de se kaj vidlo na meni ali nej. Nej mogo tau pomiriti, ka sem ge ranč tak erbala kak on od matere. Vejš, kelkokrat mi je tau v auči meto, pa mi je pravo, aj se spucam domau, ta, gde sem se skotila. Vejš, ka je tau! Tau je strašno bilau zame pa za mlajše, nejsmo meli mira od njega. Zato ka ranč je tak biu do mlajšov tö, nji je tö dostakrat zbiu, če so krivi bili ali nej, tau se je nej štelo, gda je kaj na njega prišlo.« 
- Zdaj, ka ste že sami, zdaj te že mirno leko živete, nej?
»Zdaj je že dobro, samo telko, ka sem stara gratala. Televizijo gledam, gda mi više pride, te malo tavö dem pa v ogradci malo kaj škrabam, malo tau, malo tisto pa den odide. Najbola rada Nóta tv gledam, tau name fejst veseli, tašoga reda eške spejvam tö, če kaj tašo nauto doladavajo, štero ge tö poznam. Živine več nejmam, samo dva mačka pa edno kokauš, tau pa zato, ka če naglo mrdjem, te si mačka zato najdeta djesti, dapa pes ali svinje, siraute bi glad trpale. Te pa baukše, če je nejmam. 
- Zdaj gda je ta velka voda bila, nejste se bojali, ka vas tü pri potoki voda odnese?
»Nejsem se bojala, zato ka če namé voda tazapere, te drüge, šteri so niže, že odnese.« 
- Obed vam vozijo ali sami sebi küjate?
»Ge sama sebi küjem, eden čas so mi ga vozili, gda je vekši sin tö doma bijo, dapa on je pa taši prebrani biu, ka njema tau nej trbej, tisto nej trbej, pa te smo bola dojprajli. Mena zdaj, ka sem sama, se pa več na splača, zato ka ge telko pogesti ne morem, ka tü davajo.«
- Ta edna kokauš, ka go mate, nese djajce?
»Več sem mejla, samo mi je lisica vse odnesla, samo ta edna ostala. Vsakši drugi den mi edno djajco znese, pa tau mena ranč dojde.« 
- Zaka vas edni tak zovejo, ka Žuna?
»Od vüne oča so gnauk djabke brali na drejvi, gnauk prišla edna ženska pa pita od njij, ka žena dela. On je slabo znau gučati, zato ka je doj z drejve spadno pa djaklau, pa tak se je čülo, kak če bi tau pravo, ka žuna krüj peče. Tak so se začnili te njim caunati, ka žuna, pa od njij sem te tau ge tö erbala. Gnauk so me pri barbejri pitali, kak sem prišla, te sem njim pa pravla, ka malo pejški, malo sem se pa nesla, če sem že gnauk žuna.«
Karči Holec



Tekmovanje v küjanji na Gorenjom Seniki

Penzija ali vouza

Pismo iz Sobote

Najbaukši so dobili leseno keuko

20. septembra se je na Gorenjom Seniki okauli kulturnoga doma v petnajstij bogračaj küjalo nika trno žmanoga. Tau se je že poznalo po sagi, če je človek malo kauli ojdo pa gledo flajsne ekipe (csapatok), kak pripravlajo svojo jed. Ene ekipe so mele prave bograče, druge so küjale v kotlaj, ništerne so ogenj zakürile z drvami, druge so že bole moderne bile pa so nücale plin (gáz). »V vesi je bole žalostno, pokojno bilau, zatok smo se pred trejmi lejtami odlaučili, ka moramo nika organizirati, gde bi se lidgé leko družili in se veselili,« je povedala Eva Lazar, predsednica lokalne slovenske samouprave, stera je bila organizatorka programa. 
Z Gorenjega Senika se je glasilo 15 ekip, ena je nej mogla priti, dapa tak je tö 15 bilau, ka so kak gostje prišli küjat sakalauvski gasilci tö. Med domanjimi ekipami so bile kulturne skupine (pevski zbor, folklora), gasilsko drüštvo, dapa bile so skupine padašov pa kakšne držine tö. Na ednoj velkoj vogrskoj zastavi je pisalo »Vogrin-ok«, tau so bili možauvge Madžari (Vaugri), steri so se priženili v ves. Svojo ekipo so meli priseljeni Madžari tö. Slovenska samouprava jim je dala vse, ka je zvekšoga trbelo k küjanji (mesau, vino, začimbe, krunče), ka so pa ekipe mislile dati notri v jed, ka bi njina bila najbaukše, so prinesle same. Na eni stolaj smo vidli papriko narezano, pri drugom stau-li celau mrkevco, vsakša ekipa si je želejla, ka njini golaž s krunčami bau ejkstra dober.  Do tejgamau je tak bilau, ka je vsakša ekipa leko küjala, ka je stejla, tak je pa te komisija, stera je ocenjevala jedi, mejla težko delo. Zatok so se letos tak odlaučili, ka mora vsakša skupina sküjati »pincepörkölt«. Tau gausto gesti iz mesa pa krumčov z vinom je malo takša kak prejkmurski bograč, dapa samo enofele mesau dajo notri, nej večfele (svinjsko, govejo pa divjačino). 
Medtejm ka so küjarge flajsno obračali tjauke (ali kak na Seniki pravijo keuke), so mlajši delali s Ciliko Čato papirnate rauže, drugi so se pogučavali ali samo poslüšali fajn slovensko glasbo. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je pravo, ka so več lidi čakali, vej so se pa ekipe zglasile z desetimi lidami, dapa tau tö razmejo, ka so ništrni nej mogli priti. Za dežjom pa pred dežjom je tau bila edina lejpa sobota, gda so lidgé leko delali na njivaj, so leko krumpline kopali. (Tau se je vidlo tö, če se je človek pelo po poštiji, na lejvo pa na pravo so lidgé delali na njivaj.) 
Komisija, stera je ocenjevala, je bila štiričlanska, v njej so bili predsednika slovenskih organizacij Martin Ropoš pa Jože Hirnök, žüpan Gorenjoga Senika Gábor Ropoš pa hotelir iz Števanovec gospod Zoltán Oroszlán. Najbaukši pincepörkölt so sküjali senički gasilci, druga je bila mlada ekipa (Norbi Gyéček, Viktoria Hanžek pa Tamaš Grebenar) tretjo mesto so dobili »Vogrinok«. Vse tri skupine so dobile pokal (serleg), najbaukša pa leseno keuko (kuhalnico).
Program so zaklüčili s plesom, na muziko goslarov iz Slovenije so se veselo vrteli »küjarske ekipe« pa gostje tö.
Marijana Sukič
foto: S. Eöry

Biu je den kak vsikši drugi. Zaprav, leko bi biu den kak vsikši drugi, če bi eden naš poznanec iz naše krčme nej v penzijo odišo. Na, že je biu v penziji, gda nas je vküper pouzvo. Na stoli se je najšlo gesti, pijače pa je v našoj krčmej nigdar nej sfalilo. Nek-šen dar smo njemi küpili, trno veselo je bilou. Malo, prva smo domou odišli, je naš mladi penzionist gor stano. Zavalo se nam je za vse vküper, po tejm pa začno od svoje penzije gučati. Vö si je zračuno, kak za svoji štirideset lejt poštenoga dela trno malo penzijo de emo. Skur, ka nede za živeti. Zatoga volo si je nika vcejlak nouvoga vözbrodo, kak bi leko tadale šlau. 
»Dragi moji, poglente! 65 lejt sam star. Žene nemam več, ka mi je odišla, mlajši so nin po svejti razodišli. Nikomi preveč nemo faliu. Zatoga volo tak naredim, ka človeka bujem pa po tejm za tresti lejt v vouzo dem. Ka me gledate,« se nam je skur smedjau. »Tam v vouzi mi nikšne brige nede trbelo meti, če mi pejnezi od penzije do penzije dojdejo. Človek v vouzi vse dobi, ka njemi trbej. Poglente, kak lagve zobe mam. Kak bi pa leko vred vzete emo, če pa sam za tou nej zavolé pejnez emo. V vouzi mi je tak vred vzemejo, ka mo se leko smedjao na cejle lampe. Kak vejte, me srce vsigdar postrašüvalo, ka mi enja delati. V vouzi najboukši padari za vas skrb majo. Tak do za mene tö skrb meli. Moje oukole so že skur raznok spadnole. Vö na te stare glažojne pa tö več nika ne vidim. Kak v vouzo nut pridem, brž mo za nouva proso. Gvüšen sam, ka za tri dni mo je emo. Telko o mojom tejli, o srcej, zobaj pa očaj, « si je spiu dva špricera pa nam tadale doj davo. »V vouzi je človek nigdar nej lačen, ne smej lačen biti. Kelko lüdi pri nas pa geste lačni, ka za gesti nema, ha? Na, v vouzi se tou ne smej zgoditi. Če povejm, ka ne gem mesa, ka sam vegetarijanec gé, mi morajo nagoditi. Tam v vouzi mo leko počivo, kelko mo škeu. Za tou moje nebesko lejpo delo, niške od mene nikšne porcije nede terdjo. Vi, steri venej ostanete, te porcije za moj lejpi žitek v vouzi plačali. Zvün toga mo leko novine šteu, televizijo gledo, prejk interneta gledo po svejti pa nage ženske ranč tak.  Nikšne brige mi nede trbelo meti, kak se v zimi segreti. Ja, v leti de me pa klima ladila. Ka sam eške škeu prajti,« se je malo doj stavo, ranč telko, ka je eške dva špricera spiu. »Zvün toga, ka mo vse emo kšenki, mi vse té male penzije na küpi ostanejo. Depa, tou več nede moja briga. Samo eno drugo brigo mam. Koga aj doj strlim?«
Tou je tak za istino povedo, ka nas je pošteno postrašo. Z bejlim smo najprva njega gledali, po tistim pa eške eden drugoga. 
»Ne mejte takši stra! Vi ste moji poznanci, moji pajdaške. Nikoga od vas nemo bujo. Vi ste več ali menje pošteni lidgé. Brodim, ka bi kakšnoga našoga političara na nikoj djau. Tak bi za sebe dobro delo naredo, pa za vse tiste, ka ne idejo v vouzo, ranč tak. Na, leko do me drugi lidgé poslüšali. Leko, ka do za meuv šli. Po tejm de v vouzi eške bole vesejlo pa eške lepše živeti. Nut de nas vse več, ka smo dobro delo obredili, venej pa de vse menje političarov pa njivi pajdašov. Tak de venej več poštenja, v vouzi pa vse več srečni penzionistov.«
Tak je zgotouvo té svoj elaborat naš mladi penzionist. Mi smo eške itak nej vedli, če istino guči ali pa se samo na velki šali. Depa, nin v njegvi očaj se je vidlo, ka je vse vküper nej najbole za hejc gučo. Zdaj vsikši den rane novine gledam, če je spuno tou, od koga je gučo. Ka, če je tou vse vküper tak, mo ga poslüšo. Zakoga volo bi si sam plačüvo za žitek, če tou drugi leko napravijo. 
Miki


Ena od domanji ekip z žüpanom Gáborom Ropošom


Gostujoča ekipa – sakalovski gasilci z županjo


VABILO

PETEK, 03.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST: ALI SEM KRIV, KER SEM DEBEL, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.00 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: KAJ JE RESNICA? 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POLNOČNI KLUB: ŠAH IN ŠPORT, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: MLADI EVROPSKI KMETJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.50 EKO UTRINKI: ODPADNE SVEČE, 18.00 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: POŽAR V DIVJINI, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 MILI IN MOLI: MODRA NOGAVICA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFO-KANAL, 
PETEK, 03.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 12.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.20 OB 80-LETNICI GLASBENO NARODOPISNEGA INŠTITUTA: SVITAJ SE, SVITAJ .. PODOBE GLASBENE FOLKLORISTIKE, DOKUMENTARNI FILM, 15.40 ŽOGARIJA, 16.05 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 17.05 PRIČEVALCI: ZDENKA VIRANT JAN, 18.00 VOLITVE 2014, 18.30 OSMI DAN, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 TRIDESET LET VOJNE V IMENU BOGA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 DA, GOSPOD PREMIER: DIPLOMATSKA DILEMA, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.25 INXS: GLASBA IN PRIJATELJSTVO, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 22.15 DIVJI IN ZADETI, ANGLEŠKI FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI KANAL  
* * *
SOBOTA, 04.10.2014, I. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.15 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: POŽAR V DIVJINI, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 10.50 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: REŠEVANJE TEMPELJSKEGA MESTA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.30 DAVID SUCHET V ORIENT EKSPRESU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.20 AVTOMOBILNOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.45 NA LEPŠE, 15.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.45 CESARSKI TRST IN SLOVENCI: PREPOROD, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, 17.10 ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 KRONŠTADT – KRVAVO SRCE RUSKE REVOLUCIJE: SVOBODA IN UPANJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: NEKJE POD MAVRICO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 VRTNICA, AMERIŠKI FILM, 23.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.20 URA (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.20 OZARE, 1.25 DNEVNIK, 1.50 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFO-KANAL 
SOBOTA, 04.10.2014, II. SPORED TVS
6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE - KVALIFIKACIJE, 8.50 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 9.20 SLOVENCI PO SVETU: SLOVENSKI SVETOVNI KONGRES, ODDAJA TV MARIBOR, 10.10 OSMI DAN, 10.40 PISAVE: OB JUBILEJU ALOJZA REBULE, 11.05 POLNOČNI KLUB, 12.25 NEKOČ JE BILA DEŽELA PRIDNIH, DOKUMENTARNI FILM, 13.50 KOŠARKA - SUPERPOKAL: KRKA : UNION OLIMPIJA, 15.20 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: RIJEKA : SEVILLA, 17.15 ŠPORTNI IZZIV, 17.45 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE - KVALIFIKACIJE, 19.00 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: MARIBOR : OLIMPIJA, 21.55 ARITMIJA, 22.25 ARITMIČNI KONCERT: THE STROJ, 23.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.55 NA LEPŠE, 0.25 ZABAVNI KANAL 
* * *
NEDELJA, 05.10.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE BILČOVS NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM, 10.55 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.25 OBZORJA DUHA: 500 LET FRANČIŠKANOV, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.05 ŽENSKE IN KONJI, FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.15 MUCIKA: GRAJSKA KRALJICA, RISANKA, 18.35 VOLITVE 2014, 18.55 DNEVNIK, VREME, VOLITVE 2014, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2014, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 NA POTI: Z MEPIJEM KRANJSKIH GIMNAZIJCEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 23.05 ZAKAJ REVŠČINA: AVENIJA PARK - DENAR, MOČ IN AMERIŠKI SEN, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 0.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.25 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL 
NEDELJA, 05.10.2014, II. SPORED TVS
7.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE, 10.00 ŽOGARIJA, 10.30 GLOBUS, 11.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.35 ANDREJ ŽUST, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN JACEK KASPSZYK (LOJZE LEBIČ IN RICHARD STRAUSS), 12.15 FESTIVAL SEVIQC BREŽICE – ORCHESTER PUPUR (J. HAYDN: ORLANDO PALADINO, 1. DEJANJE OPERE), 14.10 TURBULENCA: MOBING - TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.40 UGRIZNIMO ZNANOST: ALI SEM KRIV, KER SEM DEBEL, ODDAJA O ZNANOSTI, 15.10 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE, 17.15 AVTOMOBILNOST, 17.45 JUNAKI AMERIŠKIH TV-SERIJ: NEODVISNA ŽENSKA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.35 ARITMIČNI KONCERT - ANA PUPEDAN, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 FIRE & ICE: VLATKO STEFANOVSKI, VASKO ATANASOVSKI IN KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Z LJUBLJANA FESTIVALA 2014, 20.45 V SPOMIN ... PACO DE LUCIA - SVETLOBA IN SENCA, 21.45 CITY FOLK - OBRAZI MEST: MEXICO CITY, 22.15 VOJNE IGRE, IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.25 1/2, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.50 SKRBNIK, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 0.10 ARITMIJA, 0.40 ARITMIČNI KONCERT: THE STROJ, 1.45 ZABAVNI KANAL 
* * *
PONEDELJEK, 06.10.2014, I. SPORED TVS
6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: 500 LET FRANČIŠKANOV, 11.10 POGLED NA ... STOPNIŠČE V MARIBORSKEM GRADU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: ANINI JELENI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 ODPRTA KNJIGA: VIKRAM SETH: ENAKA GLASBA, 18.00 OPUS, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: ZOB, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, 22.45 KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: MAREZIJAZZ 2014: BIG BAND HROŠČI, 0.00 DUHOVNI UTRIP, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, 1.00 ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL 
PONEDELJEK, 06.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 ZABAVNI KANAL, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 NA LEPŠE, 16.30 INTERVJU: DR. JANEZ POTOČNIK, 17.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.10 TRIDESET LET VOJNE V IMENU BOGA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DOM ZA VINCENTA VAN GOGHA, NIZOZEMSKA MINI-SERIJA, 21.30 SHERLOCK (III.): NJEGOVA ZADNJA ZAOBLJUBA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.00 ODPRTA KNJIGA: VIKRAM SETH: ENAKA GLASBA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI KANAL 
* * *
TOREK, 07.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 DUHOVNI UTRIP, 10.50 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.55 CITY FOLK - OBRAZI MEST: MEXICO CITY, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: 500 LET FRANČIŠKANOV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: SREČNI PUJSI, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 GLOBUS, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 TRALA TRALI: LEPO PO VRSTI, RISANKA, 18.45 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: NEVIHTA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX (XII.): MAŠČEVANJE, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 21.00 KAFKA - ZADNJI PROCES, IZRAELSKO-NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: IVANKA ČOHA, 1.40 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 2.05 DNEVNIK, 2.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFO-KANAL,
TOREK, 07.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.15 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.40 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 17.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 BESA, SRBSKO-SLOVENSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.05 GLASBENI VEČER: SLOVENSKI SAMOSPEVI: MATJAŽ ROBAVS IN ANDREJA KOSMAČ, POSNETEK Z LJUBLJANSKEGA GRADU, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL  
* * *
SREDA, 08.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.00 OSMI DAN, 11.55 KAFKA - ZADNJI PROCES, IZRAELSKO-NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: JOSE BOVE, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 OBLAKOV KRUHEK, RISANKA, 18.45 MINUTA V MUZEJU: QUINTEN MASSYS: MENJALEC DENARJA IN NJEGOVA ŽENA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: KVARTET, AMERIŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL
SREDA, 08.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 16.00 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 16.30 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 18.05 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 CAPE EPIC 2014, ŠPORTNI FILM, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 NA SLEDI OČETU, AMERIŠKI FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL 
  * * *
ČETRTEK, 09.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.05 ODPRTA KNJIGA: VIKRAM SETH: ENAKA GLASBA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: VRTEC NA KMETIJI, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 OSMI DAN, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.40 BACEK JON: SREČKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL 
ČETRTEK, 09.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.50 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.15 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 16.45 TOČKA PRELOMA, 17.35 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 18.25 KRONŠTADT – KRVAVO SRCE RUSKE REVOLUCIJE: SVOBODA IN UPANJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ŽREBANJE DETELJICE, 20.15 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 

Zveza Slovencev na Madžarskem
 Vas vabi na otvoritev razstave 
likovno kulturnega društva
 Mavrica iz Novega mesta
z naslovom 
PORABJE NA PLATNIH DOLENJCEV,
 ki bo 3. oktobra 2014, ob 17.30 uri 
v Slovenskem domu v Monoštru.
Otvoritev razstave bodo s kulturnim programom popestrile 
Ljudske pevke ZSM Števanovci.

MEGHÍVÓ

A Magyarországi Szlovének Szövetsége
tisztelettel meghívja Önt 
a Novo Mesto-i Képzőművészeti és Kulturális  Egyesület 
kiállításának megnyitójára, melyre 
2014. október 3-án 17.30 órai
kezdettel kerül sor a 
Szlovének Házában Szentgotthárdon. 
A kiállítás címe:
RÁBA-VIDÉK DOLENJSKÓI ECSETTEL 
A kiállításon fellép a MSZSZ 
apátistvánfalvi népdalköre.