------   363    ------
Dopisi.
Iz Gorice 4. no v. (Naznanilo pricetka bogoslovshih sol.) Bogoslovske sole v tukajsnjem centralnem seme-nisSu se priSnejo 18. novembra. Gosp. bogoslovci naj se 17. in 18. pri vodju in dotidnih profesorjih oglasijo.
SeminisSino vodstvo.
Iz Celja. — V tukajsnji Sitalnjci smo imeli 28. okt.
gledis&no igro „Le naravnost", ki je po nemski: „der
gerade Weg der beste" poslovenjena in vsem nazocim
prav dobro dopadla. Dopasti pa se je tudi morala, ker
------   364    ------
ima dovolj vtipa in komicmih situacij v sebi, in ker so jo nasi igralci izvrstno predstavljali. Veselje je bilo gle-dati in poslusati gosp. K. kot starega pohlevnega ucitelja, in gosp6 K. kot neutrudljivo in jezicno grajscinsko kljucarico. Gospoda Sk. in G. sta svojima komicnima nalogama popolnoma zadostila; vsegdar je bilo smeha veliko, kadar je uni ali ta stopil na oder. Za dober vspeh te igre imamo se se posebno zahvaliti glediseinemu rav-natelju (rezis&rju) g. J., ki je v prizorih z bistroumnim gospodom H. in z ljubeznjivo gospodicino M. pokazal, kako lahko se tudi v elegantnem slogu slovenski d& govoriti. Hvala tedaj igralcem za to veselico, hvala pa tudi gosp. K., ki je igro tako lepo poslovenil, da so jo tudi taki razumeli, kteri nobenih slovenskih knjig in casopisov ne Sitajo. Prestava te igre je pa tudi v tern hvale vredna, da so stavki gladkemu in lahkemu go-voru na gledis&i lepo primerni. Naj bi nas g. K. kmalu razveselil z drugim takim delom!
Od sv. Trojice na Staj. F. *)  —  V zboru u6i-teljev St. Jurske dekanije v letosnjih poditnicah v Lju-tomeru je gosp. Andrasie,  poducitelj pri sv. Jurji,  na vprasanje o solskih potrebah predlagal: „Ustanovila naj bi se brz; ko je mogoce obcna  dekanijska  knjiznica za u&telje." Mislili bojo nasi citatelji, da ta preyazni pred-log, kteri posredno namerava zboljsanje nasih ljudskih sol, je bil soglasno in z veliko radostjo sprejet;  al za-libog!   da   ni bilo tako,   marvec mnogi skolniki,   med njimi pa se najbolj izgledni ucitelji, kakor na pr. ljuto-merski, so nasprotovali temu predlogu.  Ljudomili pred-loznik je moral grenjke pozirati; vzlasti ko je predlagal, naj bi si vsak u&telj od svoje letnine kakih 5 gold, in poducitelj 2 gold, odtrgal, kakor je navadno v nekterih drugih dekanijah,  je bil ogenj v strehi;   kricalo se je, da „imamo dovolj knjig!"    Ne vem, koliki kupi knjig bi se nasli, ako bi se tacih iskalo, ki presegaj o strogo solsko potrebo; pri nekterih bi se menda vse v en zep lahko pospravile!   Veselo pa je nasproti bilo, da so vsi podu&telji, kteri imajo cel6 piclo placo, kakor na pri-liko ravno vrli predloznik, enoglasno ta pameten pred-log podpirali,   in   se  pripravne skazali,   da   ta majhni znesek radi polozijo na oltar ob6ne omike. Imamo tedaj vzrok,   od   mladih uciteljev   nadjati se tega,   kar so nam stari zadolzili.   Livili!   Ljudska sola je na povrsni pogled le majhna, pohlevna stvar;   al  kdor ve,   da   se omikanost naroda  ne steje  po  nekterih  ucenih glavah, ampak po izobrazenji ljudstvasamega,   ta nam bo rad pritrdil,  da ravno ljudska sola je glavni steber narodove omike. Gospoda! ali ste videli, kako so v ne-sreSni letosnji vojski Prusi (Prajzi) naso armado potolkli. Ne mislite, da so samo „puske na iglo" to storile, ampak znanost,   vednost, inteligencija,  ktera je ticala v mozganih ne samo vojskovodjev, temu6 tudi prostakov pruskih.   Kaj pa pruskemu   dusevnemu   napredku  po-more? Nadvladajoce glavno pravilo: da razsvet in visa dusevna omika je  najvisi   eilj   drzavni.    Izredila si je tedaj Prusija z dobro oskrbljeno ljudsko solo taiste inte-ligentne mo^i, ktere so kos, socijalne in politicne bore slavno   prestati.     Tudi   v  Avstrii  nasi   so  poslednja leta zaSeli misliti na ve5 pripomodkov za omiko, in ti pripomoSki so gotovo knjiznice. Na Dunaji delajo sedaj celo  knjiznico  za  vjetnike.    Vsaka   gimnazija,   vsako drustvo ima svojo knjiznico.    Pridruzili  bi se tudi pri-prosti kmetje  taki  koristni naredbi v podporo,  ker je znano,  kako  radi oni  slovenske knjige in dasopise 6i-tajo; udili bi se, kako bi za sploh vece potrebe zemljo bolj spesno   obdelovali,   zraven  tega  nravno napredo-vali,   in   se  v vrsto   omikanih  stavili.    V soli pridobi mladina le trohico za zivljenje potrebnega poduka,  pa
*) Dobro doslo „prihodnjic$."                                                  Vred.
ga za pol leta, po koncani soli brez daljnega dusevnega voditelja, sopet zanemari. Kaj je izvrstni ljudski soli v Svajci toliko pripomoglo, kakor koristne naredbe in drustva, kterih obilo v vsakem kantonu, skoro v vsaki ob5ini nahajamo? Zato ne drzimo kri^em rok, naprav-Ijajmo knjizice povsod. 2e hvale vreden zaklad imama v tern, kar nam je rodoljubni g. Krempelj z raznovrst-nimi slovanskimi knjigami zapustil. Naj vam bojo iz-gled Poddrazani, kjer kmetiska 6italnica lepo cvete I Kupite posebno kmetijstvo zadevajoee bukve, naravo-siovne, zemljepisne, poducilne pa kratkocasne; omenite si slovenske casopise, da boste vedeli, kaj se po svetu godi, zapisite se v slovensko Matico, v drustvo sv. Mo-horja itd. Vasa sloznost, mladi ucitelji, in podpora slo-venske duhovscine nam je porok, da pridemo na boljei Od vas se nadjamo tega , kar so nam stareji na dolgu ostali; al pri vas, pri izobrazenem stanu, mora zaSetek biti; ako hodete, da se vam kmetje pridruzijo!
Novomesto 3. nov.   V.  —  Vem,   da vas,   ljube „Novice", bode zanimivalo zvedeti, kako je s sloven-scino v zavodu vaznem za celo dolensko stran:  v tu-kajsnji c. k. okro^ni sodnii.    V tern obziru Vam morem danes marsikaj veselega povedati. — Najprvo naj ome-nim,  da to,  kar je bila prav velika napaka in je bilo ravno tako sfcalostno kakor smesno in neprakticno —¦ je prenehalo; ne posiljajo se namrec vec vabila pricam in, zatozencem v nemskem jeziku ljudam, kteri ne umejo besedice nemski, temvec imamo zdaj vsled ukaza c. k. vise sodnije v Gradcu slovenska vabila — ali kakor se; glasijo kamnotisni listi — „poklic-e"   za  price,   obdol-zence, zatozence in poskodovance h koncni obravnavi ali kzaslisanju. To je precejsen napredek, pa res cas je ze bil,   da  se  je  dozdanja smesna krivica odpravila.    Se bolj nas pa veseli,   da ze pri vec koncnih obravnavah nismo skoro slisali   zatozenemu   neumljive   nemske   be-sede;   od   sklepa  zatozbe,   po  perovodju branega,   do sodbe,   po  predsedniku  oznanjene,  je  vse   slovenski; drzavni pravnik in namestnik bereta zatozbo   slovenski in nasvetujeta slovenski, in zapisniki, ceravno bi bili v nemskem jeziku pisani, se vendar berejo kar slovenski. Zalibog, da pri nekterih obravnavah zagovorniki se se zmiraj posluzujejo nemske besede !!  Celo zaslisanja ze marsikter sodnik narekva (diktira) slovenski, in nahaja se ravno tako  marsikter akt,  resen  v  slovenskem jeziku.    Tudi stara napaka,  imena nepravilno pisati,   36 je sedaj ze vecidel  odpravila.    Iz vsega   tega   se   toraj jasno kaze, da bo celo malo ovir, kadar bo treba sploh slovenski uradovati.    Veckrat dobis tudi iz sodnij ,   tu-kajsnji viksi sodnii podloznih, kak slovensk izpis.   Posebno veselo pajeto, da srenjski predstojniki po de^eli skoro sploh sodnii slovenski dopisavajo;   mnogokrat do-bivas tudi kakosno privatno vlogo v slovenskem jeziku. — Novoizvoljeni  zupan gosp. pi.  Voj teh Leh m ann se je odpovedalzupanstvu; pri novi volitvi je bil  zopet izvoljen prejsnji zupan gosp. vitez Fichtenau.   —  V nedeljo 11. novembra se bode igrala v citalnici kratko-casna igra  „Bob iz Kranja";  vstop je  vsacemu pripu-scen,   ker  se  bo placala vstopnina;   25. novembra pa? kakor slisimo, se bode predstavljala igra „Tat v mlinu", po igri bo pies.   Vabimo toraj vse vnanje ude nase ci-tainice in druge rodoljube, naj pridejo, da si napravijo prijeten veder.
V Zaticini 1. nov. — V sredo 31. oktobra t. 1. ob 9. uri so bili po novem obcinskem redu vsi letos novo-voljeni zupani in svetovalci k okrajni gosposki pokli-cani, da bi namesto prisege predpisano obljubo storili. V ta namen so jo ob receni uri v farni cerkvi o^ta masa sluzila, pri kteri so vsi c. kr. uradniki, srenjski Zupani in svetovalci z mnozico drugih sosescanov nazoci bili.   Po  dovrseni sluzbi  bozji je c. kr. okrajni pred-
-----365    -__
gtojnik grof Auersperg v slovenskem jeziku pred ve-likim oltarjem zbrane zupane ia svetovalce natanjcnega in zvestega spolnovanja obcinskih dolznosti s krepkim nagovorom opomnil, in potem obljubo od njih spre-je[j — vsi zupani in svetovalci so pa slednjic v zapis-niku, slovenski spisanem, z lastnim podpisom storjeno obljubo potrdili. S tem dnevom tedaj se je v okraji nasem vpeljala nova obcinska (srenjska) postava. Da je pa ta lepa svecanost srce vsacega ganila, vidi se iz tega, da je eden izmed svetovalcev gospoda predstojnika grofa Auersperga veseija poln objel.
Senozece 1. listop. — Danes sem videl izrocilno in zenitovansko pismo, narejeno v domadem nasem jeziku; naredil ga je novi nas gosp. zupan. To je pravo! — Bi nam li znale povedati „Novice": ali smejo nasi stacunarji po 2% kr. prodajati libro zivinske soli, ki se v Trstu v skladnici (magacinu) se vedno po 1 gold. 20 kr. stot (cent) dobiva. Ali ni nobene postave proti taki dobickarii? *) — Dan za dnevom dohajajo prost-niki (urlavbarji) iz armade na dom. V nas trg, od kodar jih je bilo ob casu vojske 52 v vojaski sluzbi, prislo jih je ze skoro polovico dotmi, med njimi tudi edini sin revnih starisev; bolni oce in mati bolehna hi-poma sta ozdravela, ko jima doide sin. Res velika je ljubezen roditeljev tudi v borni bajtici. Lepo je to, samo da bi ljubezen ta tolikrat slepa ne bila!
Iz Kranjskega. (Volitve novih zupanov na daljeJ) V trziskem okraji so za zupane izvoljeni: v Trzidu Andrej Kalisnik; v Kovoru Lovro Aljandic ; pri ST. Ani France Kavcic; pri sv. Katarini Tomaz Klemenec; pri sv. Krizu Anton Urbanec.
Iz okolice ljubljanske 24. okt. (Cuden^prikazek srenjske volitve, rnorebiti edine na svetu!) V St Jurji, ki spada pod gosposko ljubljanske okrajne, je bila 25. dne u. m. volitev srenjskih odbornikov. Obcina v St. Jurji obstaja iz Ponove vasi, ki steje 112, in Vina, ki steje 98 volilcev. Od vseh, ki imajo pravico voliti, jih je 157 v drugi, in 53 v prvi volilni razred vvrste-nih. K volitvi je iz druzega razreda prisel eden, iz prvega pa so prisli stirje, ki so, kakor obcinska postava veleva, volili 5 odbornikov in 2 namestnika. Ker je iz druzega volilnega reda le eden prisel volit, more izvoljenih 5 odbornikov in moreta 2 namestnika po vsej pravici reci, da so bili enoglasno izvoljeni. In volitev se je res takovrsila in bila vzapisnik zapisana. Ali je tega nevednost sosesSanov ali mlacnost ali oboje skupaj, ali celo kaj druzega krivo, tega ne vemo, — ^alostno pa je dosti, ako se kaj tacega godi pri taki stvari, kjer gre za dobro ali hudo soseske! Na vsaki pot je ta senSurska volitev vredna, da jo svet izv6.
Iz Ljubljane. — V „Laib. Ztg." od 5. dne t. m. razglasa c. kr. dezelno predsedstvo imenik velikih po-sestnikov, ki imajo po sedanjem volilnem redu pravico, poslanca v dezelni zbor voliti na mesto izstopivsega gosp. Edv. pi. Strahl-a. 124 volilcev je imenovanih v tem razglasu, zoper kterega je do 15. dne t. m. 6as za ugovore (reklamacije), da se oglasi, ako je kdo izpusden ali nepostavno vvrsten. Kmalu po tem bode nova volitev.
— (1% mestnega zboraj V seji 2. dne t. m. je glede na to, ako je resnica, kar se je o nakani na izivljenje Njih Velidanstva iz Prage slisalo, mestni odbor na predlog fcupanov javnb nevoljo izrekel nad pocetjem takim in s trikratnim slava-klicem pritrdil verno uda-nost svojo. — Na vprasanje odbornika dr. Tomana je danes odgovoril zupan,   da je   dezelni glavar izrodeno
*) Prodaja Zivinske soli je prosto trStvo po Stacunah kakor prodaja kave, sladkora itd. Ako Stacunar ceno njeno tako prenapenja, si le sam sebi akoduje; marsikdo bi jo sicer kupil, tako pa pusti sol in — solarja!                          Vred.
mu piamo do Njih Velicanstva brz odposlal. — Po tem je prisla na vrsto pritozba nekterih hisnih posestnikov na Poljanah, da se jim po uravnavi novega tlaka skoda godi. Odsek za mestne stavbe vzajemno z zu-panom in magistratom je pred sejo se na mestu prito-zeb preiskaval vse, in potem po odborniku Biirgerji porocal o pritozbah. Nektere so bile cisto prazne, le na 3 mestih se bo o prvotnem nacrtu nekoliko predru-gacilo. Sila dolga je bila razprava. Iz pritozeb pa je bilo zopet to ocitno , kako tezko je pri nas 1 e p s a t i mesto, ker o tisti hvaljeni „Burgertugend", ki par gol-dinarjev zrtvuje obcinskemu pridu, je — z malimi iz-jemki -- ravno najmanj sledii pri tistih mescanih, ktere bi tako zrtovanje najloze stalo. — Po predlogu solskega odseka (porocevalejs dr. vitez Kaltenegger) je bila 4 uciteljem mestne St. Jakobske sole za ucenje v nedeljski soli navadna remuneracija, vsakemu po 50 gold, za leto 1865/6. odlocena. Po predlogu istega odseka (porocevalec dr. Vaienta) se je odbil zahtevani donesek k placi druzega u6itelja v St. Peterski soli, ker mestni otroci ne rabijo te 'sole toliko, da bi se druzemu uciteiju mestna denamica doplacevaia. — Opo-roke rajncega trzaskega trgovca Aleks. Zorman-a, ki je ustanovil 5000 gold, za stipendije Cerkljanom, mesto ni sprejelo, ker bi z njo le stroske imelo, pa nobene pravice. — O novem trznem redu za ljub-ljansko mesto je porocal dr. Schoppl. Nadrt je bil po predlogu sprejet le s to spremembo, da po nasvetu odbornika Joz. Pleiweis-a se gorenski suknarji iz fran-diskanskega trga preselijo na veliko sejmisce, in da po nasvetu odbornika Dezmana se prepoved prodaje ticje razsiri na vse kmetijstvu koristne tide. Ker imajo nekteri rokodelci, mali kramarji, branjevci in drugi pro-dajalci take grdobne kolibe in stante, da so sramota najlepsim mestnim trgom (ena, dve dilj za mizo, par prekelj na stran6h, pa raztrgana umazana rjuha zgorej: to je zdaj vsakdanja prodajalnica na najlepsih krajih mesta!) zato se morajo namestu njih novi cedni napraviti in vsi po enaki podobi. Kako pa to, in kdaj? bo porocal doticni odsek drugi pot.
—  Ker po dopisu odbora za grasko razstavo pri-hodnje leto ne bo razstave v Gradeu, tedaj utegne biti  v Ljubljani, ako dobipotrebno denarno pomoc.
—  Sole so se zacele. Ravnatelj gimnazije nase ni se za trdno imenovan, gosp. prof. Smole ga namestuje. Dokler narodna ravnopravnost od zgorej ni se izgotov-ljena, dobro vemo, da imata ravnatelj in ucitelj tezaven stan; vendar to moremo pri6akovati od njega, da je saj v ten ozkih mejah, v kterih se dan danes v solah giblje ravnopravnost, skozi in skozi praviden jeziku naro-dovemu. Cudijo se pa vsi izvedenci temu, da v prvem gimnazijskem redu, v kterega — kakor je si. vlada 1865. leta sama priznala — pridejo dijaki nemskega jezika malo trdni, je razredni voditelj (Klassen-vorstand) profesor, ki jezika slovenskega celo ni6 ne ume. Take neprilike bi menda vendar treba ne bilo!
—   Vecernica vernihdus na pokopaliscu ljub-ljanskem ginljivo je na grobu zopet pridala, da svoji svojih ne zabijo. Kamor si pogledal, videl si mile spo-minke rodovin stoternih. Venci na grobih neumrlih nasih ndrodnih moL pri^ali so, da zivijo v sreu naroda svojega. Tudi „Ju2ni Sokol" je postavil krasen spo-minek umrlim svojim udom in jim pel nadgrobnice. V Kranji pa, kakor vsako leto, je rodoljubna gospodi-dina Malica lepo oven^ala grob Presernov. Tako gotovo nikodar ni bil pozabljen, kdor si je po delih svojih sam postavil spomin v sreu domovine!
—  Kolere je v Ljubljani konec; mestno bolni§-nico, koleri namenjeno, so tedaj v soboto zaprli. Tudi po dezeli je nehala, in zdravniki zavoljo nje na kmete
------    366   ------
poslani, so se vrnili na svoj dom nazaj. — Gosp. Fr. Saurau, c. k. okrajni kirurg v Kranjski gori, ki ga je dezelna vlada v lozki okraj poslala za kolero-zdravnika in se je ondi z veliko pohvalo obnasal, je vodstvu ljub-ljanske zivinozdravilske sole prinesel zanimiv najdek iz Nadleska, kamor je bil k bolniku poklican, pa potem tudi zastran bolehnega 31etnega volica svetii naprosen. Volek je ze vec mesecev zelo hiral, pa si ljudje niso vedeli pomo&. Gosp. Saurau jim svetuje, naj ga zako-ljejo. To so storili in v 2. zelodcu nasli 13 vedih in manjsih Sil, ktera so bila se nekoliko skupaj zve-zana; najmocnejse silo se je skozi zelodec in preponko ze vsrcevbodlo, vendar ga se ni prebodlo. Zdaj je bilo ocitno, zakaj je voli6 hiral in vedkrat omedlel. O pustu je bil neki fant v hlevu, ki je imel ta sila v zepu svojega jopica; vol je en kos jopiLa odgriznil in 2 njim vred pozrl sila, ki so ga okoli 7 mesecev nad-legovala. (3e tudi ima nasa sola Le nektere re6i, ki so bile najdene v zelodcu govejem, 13 si 1 na enkrat po-zrtih vendar se nima.
—  Gospod dr. Tancer, dobroznani zdravnik za zob6 v Gradcu, ki je zopet prisel za nekoliko dni (do 12. dne t. m.) v Ljubljano, bode v zboru zdravniskena 8. dne t. m. govoril o ozdravljanji zobnih bolezin.
—   „Laib. Zeitg." naznanja veselo novico, da je zaklad kranjske sirotnice pri poslednjem sreckanji obligacij od leta 1860. dobil 5000 gold.
—  Dunajski Sasnik „Fremden-Blatt" je frrhnil nekaj, kar zopet kaze na to,^da se idrijski rudnik ali proda ali v najem d&. Se zmiraj mislimo, da je vse to le — govorica.
—  Gosp. Grbec je pri odhodu svojem v Prago, kjer letos dovrsi svoje studije v konservatorii, obljubil nadaljevanje mi<$ne svoje „Lire sionske".
—  Govori se, da po novem letu „Laib. Zeitg." ne bo ve6 vladni list, ker po novih pravilih se bode neki tudi tu osnoval vladni politicni „Dnevnik" in „Oglas-nik" v slovenskem jeziku. Gotovega vendar ni6 ne vemo, ker se vse to nekako tiho mota.
—  Gosp. dr. Valenta sprejema vpise v drulbo „Oest. Alpenverein", ktero svojim udom podaja krasne knjige. Letnina iznasa 3 gold.
—  V Setrtek, 8. dne t. m. je zbor zgodovin-skega drustva.
—  Matidin odbor ima sejo 15. dne t. m. •___________________