LISTEK. DR. TURIC: Radom gojeni elementi čovještva. (Druiga knjiga "knjižnice praktične pedagogije.) (Konec.) V poglavju: »Lična civilizaciia i demokratizam« je izražena misel: »Nema nad društvom gospodara«. ker »vlada je u vladanima, oni j€ moraju medusobno osjetiti kano nešto neophod.no potrebnoga«. Člani demokratičnega društva morajo biti civilizirani, to je, zavedati se morajo dolžnosti in pravic v organizmu, katerega del so. Škola rada vzgaja v učencih. ali bol.ie. učenec si ustvarja v delovni šoli sawi svojo civilizacijo. Dalje govori knjiga o religijoznosti — ki jo Turič strogo loči od konfesionalnosti, češ, eno je čustvo. drugo je forma — in o osebni morali poedinca ter o bodočnosti naroda. Šola nai dokaže učencu, da je moralno življenje predipogoj njegove lastne sreče. a ne morda nekako žrtvovanje neznanitn idealom. De- lovna šola mora pokazati. da ni delo nika'ko prokletstvo božje podedovano po prastarših človeštva, v delu in z delom mora vzgajati »junaštvo za rad«. ker ie — kakor pravi Turič — »rad sigurniji nego filozofija i molltva« in najbolja garancija za srečno bodočnost naroda. Ko govorl o cinizmu in asketizmu povdarja zopet idejo svoie šclske reforme. češ: v najnevarnejših letih v tkzv. »ludim godinama« je treba imeti razvijajočega se človeka v rokah. Idealno je načelo kulturnega demokratizima: vsakemu svoje. močni roki kladivo, sekiro ali motiko, bistri glavi knjigo in pero. »Samo najsposobniji iz cijelog naroda neka dodu na srednju š'ko•lu i fakultet«, ;pravi pisec in krči 8 let srednješolske dobe na 6. trdeč. da bo z 'izbranim materijalom dosegla v tem kraj'šem času boljše cilje nego li danes. ko Vleče nesposobne elemente za lase v Vrste intelektualnih delavcev. Irna pač tudi tu v mnogočem prav, a malo preveč rad krči šolsko dobo. kar vemo že iz njegovega načrta za nauono Teformo. Zdi se, da je krčenje s t v a r n a k o n t r a d i k c i j a z z a 'htevo po »školi rada«. ki rab i časa, m nog o. m n o g o z1a tega časa. Umestna in uvaževanja vredina je 'misel: intelektualec ostani član svojega naroda, tvoje delo bodi tako, da bodo moglj široki sloji imeti tvoie cilje in smotre. zato ie umestna zahteva: tudi v srednje šole ne samo v kmeti.iske in strokovne spada kmetljstvo in nauk o gospodarstvu. Še dva dela ima knjiga: »Neki elementi školom razvijene lične kulture« in praktični »Primjeri ličenlkova rada«. ki so nastali v razgovarih na pedagoški šoli. Mi smo površno prelistali in podah nekak pogled v; I. del. Zelo, zelo poVršno! Kajti misli je v njem množina. preveč, da bi iih mogli podati tu. morda za eno samo knjigo preveč, prerazkošna in pisana tako. da se bo marsikomu zdelo Turičevo delo neurejeno in mlsli v knjigj nepovezane — a v njih je mnoigo zrn! Kajti_Turič je človek. ki je mmogo iskal in išče še danes. zato dosti najlde, človek, 'ki je mnogo gledal in dosti opazil. ie mož. ki ima sivo glavo. oa hoiče z njo skozi zid okorelosti in zastarelosti, mogoče v mal-o preamerikanskem tempu — a poskuša, poti išče, po katerih bo šlo, in zato j?a pozdravljamo. Klub slovrsluš. v. ped. šole v Zagrebu.