Poštnina pSaSana v gotovini.
Štev. 32.	V Ljubljani, dne 20. novembra 1923.	V. leto.
Min
. (Z/ißOCC't X. (S'ĆG.
tf/Š0/&c<s
UMU
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Ce^a posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. -----^ Oglasi po ceniku. ■'
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
i Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Ali bo kaj uspeha?
Tolikokrat prevarani javni nameščenci opazujejo vsak korak, ki ga kdorkoli napravi v njihovo obrambo in korist, z velikim nezaupanjem. Ne verujejo več, da bi jim prinesla intervencija od katerekoli strani izboljšanje njihovega položaja. Kajti dokler je osredotočena vsa moč in oblast v državi v krempljih ene same politične stranke, ki nima resnega protivnika, tako dolgo so apelacije na takega zmaja zaman. Vsled tega se opaža, da koraki, ki jih je storil Savez zadnji ča, izzivajo silno malo zanimanja med prizadetimi, ki vedo, da so ti koraki boj mušice s slonom. Le kot kronisti beležimo dogodke zadnjih dni in si ne upamo izrekati najrahlejšega upanja, da bo intervencija Saveza uspešna.
7. novembra sc je bila pričela v Beogradu konferenca delegatov vseh pokrajinskih zvez javnih nameščencev. Konferenca je razpravljala o treh točkah:	1.) stališče javnih
nameščencev napram novi službeni pragmatiki; 2.) uredba s dne 1. novembra o razdelitvi nameščencev po kategorijah in skupinah in 3.) vprašanje prejemkov. Konferenca je sprejela soglasno sledeče zahteve:
Uradništvo konstatira, da nova službena pramatika ni v nobenem pogledu rešila či-novniškega materijalnega vprašanja. Uredba o njegovi razvrstitvi pa je izzvala ogromno nezadovoljstvo pri premnogih strokah in vrstah državnih nameščencev. Radi tega je
Zakon
• civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 92.
Uslužbenec mora v službi in izvun nje čuvati svoj ugled in ugled svojih starejšin ter se mora izogibati vsemu, kar utegne škodovati ugledu in zaupanju, ki ga zahteva njegov položaj. Istotako mora upokojeni uslužbenec urediti svoje vedenje 'Po položaju, ki ga je hnel.
V uradnem občevanju s strankami mora biti uslužbenec uslužen in vljuden.
Člen 93.
Uslužbenec sme občevati uradno z višjimi ob-lastvi samo po starejšini urada, v katerem službuje, razen če odreja zakon drugače.
Člen 94.
Uslužbenec ne sme imeti poleg s vol e redne službe druge postranske, razen če to minister dovoli. Imt;ti no sme nobenega drugega mesta, ki bi bilo protivno dostojanstvu in časti njegovega zvanja ali ki bi Ka oviralo v izvrševanju njegovih stalnih uradnih dolžnosti.
člen 95.
Uporabljanje oblasti in položaja 'državnM uslužbencev v strankarske namene kakor tudi vplivanje starejšin na državne uslužbence v ta namen se kaznuje kot disciplinski pregrešek po točki 2.), 3.) ali 4.) člena 165. tega zakona, v tež-
konfcrenca soglasno sklenila, da zahteva od vlade:
v prvi vrsti izplačilo ene polne nove mesečne plače a konto prejemkov na osnovi novega zakona in sicer iz 200milijonskega v dvanajstinah za tekoče tri mesece predvidenega kredita. Te vsote naj se takoj izplačajo;
dosedanje draginjske doklade državnih nameščencev in njih žen naj ostanejo. Zva-ničnikom in služiteljem se ima nakazati stanarina. Njihovo maksimiranje se ima odpraviti. Penzijonistom se imajo od 1 .oktobra zvišati pokojnine za 100 odstotkov. Penzije v kronali naj se prevedejo v dinarje.
Uredba o razvrstitvi uradništva na kategorije in skupine se mora spopolniti in spremeniti v duhu predlogov, katere je sestavila konferenca.
Čl. 234., 239., 240. in 246. zakona o državnih uradnikih se imajo revidirati s finančnim zakonom za leto 1923/24.
Zakon za pobijanje draginje se naj kar najenergičnejše izvaja.
V	strokovno komisijo po čl. 226. uradniškega zakona se naj vpokličejo i uradniški delegati.
Te zahteve je izročila deputacija delegatov ministru pravde drju Periču, ministru financ drju Stojadinoviču in jih je hotela izročiti tudi predsedniku vlade Pašiču, ki je pa imel zopet enkrat neke vrste »politično« bolezen in ni sprejemal. Scveda%so dobili- dele-
jih primerih pa tudi z odpustitvijo iz službe. Če pa gre za zlorabo oblasti, kaznivo po kazenskem zakonu, sc uporabijo njegove odredbe, bodisi na tožbo privatne osebe, bodisi uradoma.
Državni uslužbenec, ki po členu 73. ustave vobče nima pravice, da bi se kandidiral za narodnega poslanca, ali nima pravice, dai bi se kandidiral v volilnem okrožju svoje teritorialne pristojnosti, ne sme vobče in ne v volilnem okrožju svoje teritorialne pristojnosti sklicevati strankarskih in političnih shodov ali biti na njih poslo-valec, niti se kandidirati. Ne sme organizirati in predstavljati političnih strank in skupin. Če postopa, drugače, se kaznuje za disciplinski pregrešek, če pa se kandidira, z izgubo službe.
V	nobenem volilnem okrožju se ne smejo kandidirati za narodne poslance člani državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole.
Za policijske, finančne, šumarske uradnike in za uradnike agrarne reforme se smatrajo vsi oni, ki službujejo v dotičnih resortih, brez ozira na svoj službeni položaj, razen državnih podtajnikov.
Člen 96.
Uslužbencu ni dovoljeno, da bi bh član združb, katerih nameni nasprotujejo interesom države ali so protivni državnim zakonom.
Itsotako mu ni dovoljeno, da bi se udeleževal pokretov, katerih namen bi bil, ovirati in ustavljati delo v službi.
gati lepe obljube in sedaj lahko potrpežljivo čakamo na izvršitev obljub.
Konferenca je nadalje sklenila, da se skliče za 16. in 17. december kongres Saveza. Kongres naj bi bil v Novem Sadu.
' Kmalu po tej konferenci in po obljubah so pa prinesli dnevniki sledečo »veselo« novico, ki je popolnoma v duhu obljub:
»Finančni minister dr. Stojadinovič je izdal instrukcije ministrski komisiji, ki izdeluje naredbo o draginjskih dokladah, da se uradnikom smejo dohodki povišati skupno za 25 odstotkov napram onim, ki so jih imeli do 1. oktobra, ko je stopil v veljavo novi uradniški zakon. To se pravi z drugimi besedami, da se bodo draginjske doklade zmanjšale za več kot polovico in da se bodo uradniški dohodki po novem zakonu povečali le neznatno. Častniki, ki so že prejeli povečane plače in stare doklade za dva meseca, bodo morali razliko vrniti. V tem smislu je finančni minister poslal obvestilo vojnemu ministru.«
Vest, o katere avtentičnosti ni dvoma, je izzvala v krogih državnih nameščencev konsternacijo. Ogorčenje je tem večje, ker ji finančni minister še v ponedeljek deputaciji Saveza priznal, da uvideva neznosen položaj državnih nastavljencev in da »će zbog toga voditi računa o činovniškim zahtevama«. S svojim dejanjem je pa popolnoma izigral svoje besede, s katerimi je bil uradniške delegate potolažil. Minister se izgovarja, da mu proračun (ki ga je sam sestavil in ki še ni spre-
Brez dovolitve pristojnega ministra ne sme uslužbenec pripadati inozemskemu društvu, najsi je sedež tega društva kjerkoli.
Člen 97.
Državni uslužbenci ne smejo biti pogodbene stranke pri pogodbah o državnih nabavah; drž. uslužbenci onega urada, ali one državne naprave, na katerega (katere) račun se sklepa pogodba o nabavah, pa ne smejo biti pri tej nabavi zainteresirani niti posredno niti neposredno.
Državni uslužbenci ne smejo biti člani upravnega ali nadzorstvenega odbora pridobitnih združb ali zadrug za vzajemno podporo, če morajo po svojem položaju v državni službi voditi nadzorstvo o takih napravah ali odločati in oddajati mnenja o predmetih, v katerih je zainteresirana katerakoli takih naprav.
Ostali državni uslužbenci morajo članstvo v odborih omenjenih naprav prijaviti svojemu ministru.
Člen 98.
Uslužbenec ne sme sprejeti niti posredno niti neposredno nobenega darila v denarju ali vrednosti niti drugače dobička, ki bi mu bil namen, vplivati na njegovo uradno opredeljevanje v poslu. Za takšno postopanje se kaznuje po kazenskem zakonu. Istotako je državnemu uslužbencu prepovedano, sprejemati od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanje brez ministrove dovolitve.
»NAŠ QL AS«
Štev. 32.
Stran 2.
jet!) ne dopušča, da poleg novih plač izplačuje še nadalje stare draginjske doklade in da se mora tudi pri uradništvu pričeti šte-denje...
Kdaj se nam bodo odprle oči, kdaj bomo stisnili roko v pest?
Tantijem ni več.
V	letošnji 23. številki tega glasila sem bil površno obrazložil telegrafske in telefonske tantijeme in pripomnil, da se jih namerava ukiniti. Ta slutnja se je uresničila. Tantijem ni več! Dotični ferman pravi sicer: »do daljeg narcdjenja«. Taka »narcdjenja« pa že dobro poznamo, to je toliko kot zbogom.
Prav je, če sc štedi in varčuje na vseh koncih in krajih, samo to mi ne gre v glavo, zakaj uprav pri nas, pri malenkostih! Poslanske dnevnice so pa zvišali brez vsega pomisleka, skoraj za polovico in imenovali kar na stotine novih generalov. Saj se ne zahteva, da naj naši poslanci prosijačijo po Beogradu in se vozijo v gnojnem košu v parlament, za vsakega pa tudi ni treba avtomobila, iz hotela čez cesto v narodno skupščino. In toliko generalov za nekaj odslovljenih »potporuč-nikov«!
Pa to so navsezadnje še bagatele, koliko je drugih prav popolnoma nepotrebnih izdatkov, ki kriče do neba. Ampak odvzeti sestradanemu, ciganskemu uradniku še tisti ubogi grižljaj kruha, ki si ga prisluži z izvanredno požrtvovalnostjo, to je res višek cinizma. V vsem našem bogatem besednem zakladu ne dobim primernega izraza, s katerim bi označil vsaj približno ta herostratski akt.
V	zgoraj omenjenem članku sem bil navedel tudi razolg, zakaj je ministrstvo raztegnilo izplačevanje tantijem na vse telegrafske in telefonske uslužbence, namreč: »radi što većeg podstreha na rad a u interesu što boljeg telegrafskog i telefonskog saobraćaja«.
Zakaj je torej ministrstvo zdaj kar na mah ustavilo tantijeme?! Menda vendar ne zato, da doseže nasprotno, kar je prej nameravalo, logično bi bilo torej »radi manjeg podstreha na rad a u interesu slabšcg saobraćaja«. Potem jo je res pogodilo; posledice se prav kmalu pokažejo. Nikar naj ne mislf uprava, da bo dosegla morda isti uspeh brez tantijem, zato pa s še strožjim nadzorstvom, s terorjem, z globami, z upokojitvijo ali celo odslovljeni eml?
Bežite no, bežite! Tempi passati! Tak strah je dandanes votel okrog in okrog, na sredi ga pa nič ni.
Sicer pa takoj pripomnim, da se upravi ni treba bati upora zaradi te odžrte skorjice kruhka pri nas, pravim pri nas, na tej strani Sotle. Tako pojde kakor prej. Naši ljudje so preponosni in preveč vdani državi, da bi iz* vajah primerne posledice. Ne, ne! Toda kaj bo tam preko?! Že doslej so prihajali telegrami v Slovenijo s takimi zamudami, da so se naši ljudje zgražali in majali z glavami. Dva, tri dni in še kasneje, tega smo že vajeni.
No, prav! Hotel sem upravo samo opozoriti na neizogibne posledice, ne da bi se pehal za tantijemarn, ki jih izplačujejo vse druge države civiliziranega sveta. Naj si gospoda opomore z njimi po svoji mili volji.
Je pa nekaj drugega, proti čemur mora in tudi bo vse protestiralo in to po vsej pravici. Čuje se namreč, da se namerava izterjati od participientov za tretje četrtletje že izplačane tantijeme, in to kar na kratko, v dveh obrokih Ta bi bila pa lepa! Kaj ni veljala 1. oktobra t. 1. še naredba o tantijemah? Zakaj se ni ustavilo izplačilo pravočasno, še pred izplačilnim rokom, ne pa 15 dni kasneje?! Sicer pa ministrstvo doslej še ni odredilo vračila in ga najbrž tudi ne bo, toda mi smo že od nekdaj bolj papeški kakor papež sam, zato le hitro s predlogom na dan, da sc ima vrniti vse pred novim letom! Tiči pa smo, tiči! Le tako naprej! Kdor seje veter, žanje vihar!
Torej tantijem ni več! In to sem hotel povedati. Zdaj pridejo na svoj račun tudi tisti, ki so telegrafistom zavidali te uboge pare. Ali se je izplačalo! Za eno večerjo sem ali tja; pas se nategne za eno luknjico naprej, pa je. Do smrti sc bo živelo, če se požira same sline.
Fr. Zelenik:
O valutnih krizah.
Svoje čase, ko še ni bil znan papirnati denar, so si državniki pomagali s tem, da so kovali denar iz slabših kovin ali zmesi. Na ta način so povečali obtok denarja, kojega vrednost je seveda bila manjša. Prvi tak slučaj nam je znan iz Aten, kjer je leta 594. pred Kr. izšel zakon, ki je dal vladi tozadevna pooblastila.	i
Široko polje za izrabljanje valute se je odprlo vlastodržcem z vpeljavo papirnatega denarja in z ustanovitvijo notnih bank. Take banke so večkrat spravile s preobilim izdajanjem papirnatega denarja denar ob vso veljavo. Zgodovina, nam pripoveduje o velikih polomih takih bank.
člen 99.
Vsak uslužbenec je odgovoren za kazniva dejanja, ki jih učini pri opravljanju svoje službe.
Člen 100..
Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega četrtega kolena, mož in žena, osebe, ki so v svaštvu do vštetega drugega kolena, ne smejo biti v neposredni em službenem razmerju starejšine in podrejenca.
To ne velja za stroke, pri katerih je to po zakonu dopustno.
Člen 101.
Državni uslužbenec mora službovati pri onem uradu, za katerega je postavljen, razen če se začasno odpošlje na nadomeščenje ali na komisijo, kar he sme trajati dalje nego tri mesece, iz-vzemši posebne posle, za katere je treba odobritve ministrskega sveta.
Člen 102.
Kdor vstopi v državno službo, se mora
^ i hxn s “žbo. v 15 dneh od dne, ko se mi priobčilo, da je sprejet; drugače sc smatra nesprejetega, z utemeljenega razloga sme or; ki je izdal odlok o sprejemu, ta rok podaljša Člen 103.
Državni uslužbenci morajo biti v službi čas, ki je odrejen za to, ter se ne smejo oddi vati iz kraja službovanja brez dovolitve pria nega starejšine ali brez nujnega utemeljer razloga, ki ga morajo takoj opravičiti pred rej šino.
Upravno oblastvo uredi službovanje državnih uslužbencev ob praznikih.
Člen 104.
če je uslužbenec iz kakršnegakoli razloga zadržan priti v službo, mora takoj, najkasneje pa v 24 urah, o tem poročati svojemu neposredni emu starejšini in opravičiti svoj izostanek.
Člen 105.
Če se uslužbenec premesti, mora biti razrešen svoje dotedanje službe najkasneje v 30 dneh. Na novo službo se mora javiti najkasneje v petih dneh od dne razrešitve; v ta rok pa se ne šteje čas, potreben za potovanje. Če je premeščen iz urada v urad v istem kraju, se mora javiti za novo službo v 24 urah.
Iz utemeljenega razloga, zlasti pri uradnikih", ki izročajo blagajno ali polagajo račune, sme organ, ki je izdaj odlok o premestitvi, podaljšati rok za javljenje na službo.
Člen 106.
Prvi prejemki kakor tudi ostale pravice in dolžnosti državnih uslužbencev teko od dne sprejema. Če nastopi uslužbenec službo čez 15 dni od dne sprejema, mu teko prvi prejemki od dne, ko Je nastopil službo.
Prejemki ob napredovanju teko, če Je napredoval uslužbenec v prvi polovici meseca, od prvega dne tega meseca, drugače pa od prvega dne prihodnjega meseca.
Prva banka, katero omenja zgodovina, je bila kineška državna banka. Ustanovila se je VII. stoletja po Kr. XIII. stoletja so prišli na kineški prestol mongolski cesarji. Ti so prisilili banko, da je izdala ogromno množino takega denarja. Banka je raditega propadla.
V	Lvropi je Angleška prva imela notno banko. Ta je pa tudi edina od vseh v XVII. in XVIII. stoletju ustanovljenih notnih bank, da ni faiirala.
Prvo pred sedanjo denarno krizo znam) veliko denarno krizo je povzročil propad »Bamiue Generale«, katero je ustanovil leta 1716. John Law v Parizu. L. 1718. je bila ta banka podržavljena in je dobila naslov »Ban-que Royale«. Dve leti pozneje je faiirala. Druga velika valutna kriza je nastala s propadom francoskih asignatov. Leta 1789. je vpeljala francoska narodna skupščina asignate. Ti so do leta 1796. narasti! na 45 in pol milja rde in so prišli ob vso vrednost. Valuto je spravila potem v red »Banque de France«, katero je ustanovil 1. 1800. Napoleon.
V	pokojni Avstriji je bila valutna kriza do 1892. leta kronična bolezen. Habsburgove! so bili veliki pretepači, pa so se vedno bojevali za svoje porodične koristi. Rabili so za svoje vojne seveda veliko denarja, pa so si pomagali s papirnatim. V sedmeletni vojni so začeli izdajati papirnati denar, katerega so zvali »Bankozettel«. Za časa Napoleonovih vojn je prišel ta denar ob vso veljavo. Razliku med vrednostjo kovanega in papirnatega denarja je znašala že nad 2000 %. V taki izmeri so porastle tudi cene. Spekulacija je bila grozna, verižniki so imeli zlate čase, reveži pa so bili nastavljene! s stalno plačo, vpoko-jenci itd., kakor je tudi danes. Kovani denar je izginil v blagajne plemstva in v nogavice kmečkega ljudstva.
Razne učenjaške in državniške glave, n. pr. Zinsendorf, Pillersdorf, O’ Doneli, Stadion, Chotek i. dr. so si belili glave in dajali nasvete. Hoteli so popraviti zmedo s povišanjem davkov, s prostovoljnimi in prisilnimi posojili, z oddajo premoženja, s konfiskacijo zlatih in srebrnih predmetov, z zastavo državnih posestev itd. Vse te nasvete takratnih državnikov poznajo tudi naši državniki. Ni mogoče radi pomanjkanja prostora opisati poteka takratne denarne krize. Omenim le, da je 11. februarja 1. 1811. grof Wallis spravil v svet patent, s katerim sc je nominalna vrednost Ban-kozettelnov znižala od 100 na 20. S tem so zmanjšali vrednost krožečih Bankozettelnov za V» ali od 1063 milijonov na 210 milijonov. Že takratni narodno-gospodarski veščaki in učenjaki so označili tako postopanje za skrajno krivično, nasilno in brezobzirno, ki je po-vzročilo mnogo bede in žalosti med Ijud-
ČleiT 107.
Uslužbenec mora prijavljati neposredni emu starejšim vse izpremembe v svojih osebnih in rodbinskih razmerah, ki vplivajo na njegovo službeno razmerje proti državi.
Člen 108.
Kjerkoli se mora po tem zakonu ugotoviti zdravstveno stanje državnega uslužbenca, ga ugotovi komisija iz dveh državnih ali samoupravnih zdravnikov. Če ni državnega ali samoupravnega zdravnika, sme biti en član komisije privatni zdravnik.
Če stopa državni uslužbenec zaradi bolezni v pokoj, mora biti komisija sestavljena iz treh državnih zdravnikov.
Stroške za nagrado zdravnikov trpi on* stranka, ki je zahtevala pregled. Zdravniške nagrade se urede s pravilnikom.
člen 109.
Državni uslužbenci Imajo vsako leto pravico do odmora. Odmor znaša: za uradnike:
do 5 službenih	let	  jo	dnj
»15	»	»	  20	»
»25	»	».......................30	»
preko 25 službenih let	^ . 40
za zvaničnike in služi teli e:
do 5 službenih	let........................h
»15	»	»	. . ..................12	»
»25	»	».....................  20	*
preko 25 službenlK let...................30 •.
Štev. 32.
s tvom. Popolnoma ubožali so tisti, ki so bili v posesti bankozettelnov.
V Avstriji so zamenjali takrat bankozet-telne za nove pod označbo »Wiener Wäh-runK«. Pa tudi »Wiener Währung« je izgubila sčasoma na vrednosti, zato so pozneje ustanovili avstrijsko nacionalno banko po vzorcu francoske Banque le France in je nacionalna banka na zahtevo zmenjavala svoj papirnati denar za srebrnega. Ta obveza se je nehala 1. 1848. Poleg bankovcev te banke so krožile tudi državne note, katere so pozneje zamenjali za obligacije. Tudi pri nas se govori o nekih namerah, s katerimi hočejo izvršiti novo operacijo na našem denarju.
Vestnik.
VSI DELEGATI O. Z.
se s tem opozarjajo, da se vrši nujna seja širšega odbora O. Z. v četrtek, 22. t. m. ob 20. uri v salonu restavracije »Mrak« na Rimski cesti. — Dnevni red: Poročilo predsednika Lillega o zadnji beogradski kmferen-ci in o nadaljnjih ukrepih. Dolžnost vseh delegatov je, da se seje zanesljivo udeleže. — Pristop tudi ostalim organizirancem prost.
Tajnik.
SEJA ČASNIKARSKEGA ODSEKA O. Z.
bo pred sejo širšega odbora OZ. ob 19. uri v istem lokalu (pri »Mraku«). Ker gre za nadaljnji obstoj strokovnega glasila »Naš Glas« in odobri odsekov sklep še isti večer širši odbor O. Z., naj ne izostane noben član.
Zahteve Saveza z ozirom na novo službeno pragmatiko iin na uvedbo v radelitvi državnih uslužbencev na kategorije in skupine so sledeče:
Predujem. 1.) Ponovno zahtevamo, da se izplača na račun povišanih prejemkov vsem uradnikom, slugam, vpokojencem in vpokojenkam iz kredita 200 milij. dinarjev, odobrenega z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesec oktober, november in december tl., predujem v iznosu vseh enomesečnih sedanjih njihovih prejem-ikov. fa predujem se mora izplačati še tekom meseca novembra.	; I : :
Draginjske doklade. 2.) Draginjskc doklade naj ostanejo za vse aktivne uradnike in uslužbence iste kot doslej, vendar z razločkom, da se na-meščenkam, omoženim z nameščenci izplačuje neskrčena draginjska doklada. Stanarina naj se prizna tudi zvaničnikom in slugam.
Vsako maksimiranje prejemkov za zvanični-ke in sluge naj se ukine. Dokler sc draginjske doklade za vpokojence in vpokojenke ne zvišajo definitivno, naj se te doklade počenši od 1. oktobra tl. dalje, takoj povečajo za 100%.
V novih pokrajinah je prevesti vse penzije, ki so jih doslej prejemali vpokojenci in vpokojenke še v kronah — v dinarje.
Uredba o razvrstitvi uradnlštva. 3.) Uredbo o razvrstitvi in razporeditvi je popraviti in dopolniti v smislu sledečih pripomb:
a)	Vrhovna drž. uprava. Glavni kontroli naj se pri 4. grupi I. kategorije dodado »šefi mestnih (krajevnih) kontrol 50%«; pri 5. grupi iste kategorije je dodati »šefe« računskih odsekov in računoizpitače 20%«; pri 6. grupi iste kategorije Čunoizpitači; ako so na teh položajih odslužili naj-grupi iste kategorije »računoizpitače«.
b)	Ministrstvo pravde. I. kategorija V 3. grupo je vnesti poleg teksta »direktor uprave za likvidacijo vojnih škod« še besede »podpredsedniki apelacijskih sodišč, sodniki apelacijskih in upravnih sodišč z 20 leti efektivne službe«. Po zadnjem stavku v tej grupi je dodati« ... kakor tudi najstarejši sekretar kasacijskega sodi-
s *et* aktivne službe«. Koncem 8. grupe je ^ti«... jn vsl sodni pisarji*.
II.	kategorija. V 2„ 3. in 4. grupi le dodati poleg besed (»v Sloveniji«) še »in Dalmaciji«, v 3., 4. m 5. grupi pa besede«. . s srednješolsko Izobrazbo« črtati.
III.	kategorija. V 1., 2. in 3 grupi je črtati besede »zemljcknjižnl uradniki in intabulacljski protokol isti po 20%, oziroma 30%, oziroma 50%.
c)	Ministrstvo prosvete V 3. grupi I. kategorije je vnesti še »... inšpektorji ministrstva, pokrajinskih uprav in oblasti 20%«. V 4. grupi iste kategorije je vstaviti poleg »inšpektorji
»NAS GLAS«
Stran 3.
ministrstva« besede »pokrajinskih uprav in oblasti«. Mesto »50%« je postaviti »30%«. V 5. grupi te kategorije pa je postaviti poleg »inšpektorji ministrstva« besede »pokrajinskih uprav in oblasti«.
Pri 1. grupi II. kategorije je dodati na koncu besede »faktorji državne tiskarne s 15 službenimi leti«.
b) vsi pred 1. avgustom 1914 vpokojeni nameščenci in tisti, ki so stopili v pokoj po završetku manj kakor OOletno starostno dobo, se morajo gle-ki so na dan objave tega zakona imeli za seboj moj kakor 60 letno starostno dobo, se morajo glede njihove sposobnosti za službo podvreči pregledu.
(Dalje prihodnjič.)
č) Ministrstvo financ. I. kategorija. V 2. grupi je dodati »generalni direktorji državnega računovodstva, carin in neposrednih davkov«.
3.	grupa naj se glasi: »Ostali generalni direktorji, pomočniki generalnih direktorjev, odelni načelniki v ministrstvu in v upravi državnih monopolov 50%, delegati ministrstva financ v pokrajinah, direktorji oblastnih finančnih direkcij, direktorji tobačne režije, upravitelji beograjskega davčnega oddelka, komisar finančnega ministra pri upravi državnih monopolov, šef kabineta, inšpektorji v rangu načelnika 50%, generalni inšpektor, pomočnik upravnika drž. monopolov, direktorji tobačnih tovaren I. reda 50%.«
V 4. grupi je dodati »šefi odsekov beograjskega oddelka 50%, upravniki glavnih (centralnih) carinaren«.
II. kategorija: V 1. grupo je prevesti še »šefe davčnih oblasti, davčne uradnike z nad 20 letno službo.«
d)	Ministrstvo vojne in m o r n a-r icc. V 1. grupi III. kategorije je po prvem stavku vnesti besede »kvalificirani mojstri«.
Pri členu 5. uredbe je za drugim stavkom dodati sledeče besedilo: »Vsi sedanji šefi oddelenj ter odsekov in inšpektorji v finančnem ministrstvu, v monopolski upravi, v drž. hipotekarni banki, šefi računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in avtonomnih ustanovah, šefi okrožnih finančnih uprav, inšpektorji in šefi odsekov Glavne kontrole, šefi mesnih (krajevnih) kontrol in rar čunoizpitači; ako so na teh položajili odslujili najmanj tri leta im imajo skupne aktivne drž. službe
14	let, se prevedo v 5. grupo I. kategorije, ako pa imajo 20 let aktivne drž. službe, se prevedo v. 4. grupo I. kategorije.«
člen 6. uredbe na je se glasi tako-le: »V pokrajinah, kjer so uvedeni činovni razredi, se sedanji uradniki prevedo v grupe in kategorije po činovnih razredih, v katerih so sedaj, in sicer v I. kategoriji uradniki V. ali višjega razreda v 3. grupo; VI. razreda v 4. grupo; VII. razreda v 5. grupo; VIII. razreda v 6. grupo; IX. razreda v 7. grupo; X. in XI. razreda v 8. grupo, ako imajo fakultetno izobrazbo; v II. kategorijo uradniki VI. in VII. razreda v 1. grupo; VIII. razreda v 2. grupo; IX. in X. razreda v 3. grupo; XI. razreda v
4.	grupo; v III. kategorijo uradniki VIII. ali višjega razreda; dalje uradniki IX. razreda z najmanj
15	službenimi leti v 1. grupo, ostali uradniki IX. in X. razreda v 2. grupo; uradniki XI. razreda pa v 3. grupo.«
člen 11. uredbe je izpremeniti v 2. in 3. odstavku. V 2. odst. je vstaviti namesto besed »trgovske 2razredne šole« besedilo »4razredne trgov, šole, višje narodne (meščanske) 4razredne šole«, v 3. odst. pa namesto besed »višje narodne (mešč. šole« besedilo »dvorazredne trgovske in dvoraz-redne višje narodne šole. Besedilo čl. 14. uredbe naj se popolnoma črta.
Revizija pragmatike. 4.) Poleg ravnokar navedenega zahtevamo po najkrajši poti, to je potom finančnega zakona, izpremembo zakona o civilnih državnih nameščencih. To velja posebno za člene 234, 239, 240.
Člen 234 naj se zamenja z njegovo prvotno stilizacijo, ki se glasi:
»Nameščenci, ki se Izkažejo na dan objave tega zakona z več kot 3Ietno službeno dobo in se prevedo po novem zakonu, se imajo smatrati za stalne (definitivne), nameščenci z manjšo službeno dobo pa za začasne (provizorične). S sled-nfimi se postopa v zmlslu predpisov o začasni službi.«
Istotako naj zavzame člen 239. prvotno besedilo, ki se glasi:
»Z osebami, ki so bile vpokojene pred objavo tega zakona, jc postopati takole:
a) Vsem pred 1. avgustom 1914 vpokojenim nameščencem in istim, ki so stopili v pokoj po završetku najmanj 20-letne efektivne službe, in Pa tistim, ki so na dan objave tega zakona že izpolnili 60 letno starostno dobo, se odmerijo pokojnine v zmislu tega zakona — brez vsakega Pregleda — na osnovi službenih let in položajev, ki so jth bili c* vpokojHvl zavzemali;
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali: G. Josip Jaklič, carinski upravnik v p. v Studencih pri Mariboru, 15 Din; g. Adolf Arko, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani, 5 Din; g. Josip Pichler, višji pisar, oficijal v pok. v Ptuju, 5 Din. — Srčna hvala vsem. Uprava.
Redukcija. Slavne komisije po čl. 226 zakona o civilnih nameščencih so pričele »raditi«. Kolikor je prodrlo doslej v javnost vesti, se je najbolj obnesla komisija, ki deluje pri ministrstvu za socijalno politiko in prevaja nameščenec na novi zakon. V Sloveniji je po predlogu komisije »nesposobnih« okolo 40 uradnikov, zvaničnikov etc„ ki so tako srečni, da so pet let garali pri odeienju tega ministrstva v Ljubljani. Da je ogorčenje med »neprevedenimi* ogromno, to sl lahko vsakdo misli. Reducirani so invalidi, celo 100%, družinski očetje, stari uradniki, ki so tik Pred upokojitvijo, zvaničnice, ki so vzdrževale svojo rodbino. Komisija si je zaslužila s svojim »socijalnim« delom veliko priznanje in bodo postali vsi reduciranci vneti apostoli socijalne politike, kakor se razume v Jugoslaviji. Upamo, da se bo našla organizacija, ki bo tej komisiji nekoliko raztolmačila socijalno delo in socijalno pojmovanje o tem delu in ki bo uspela, da se reducira pri tem resoru še nadalje, ker boljše je, da ne obstoji, kakor pa da obstoji v taki popačeni obliki.
Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Lukan,
ki ga je prinesla noč in vzela noč, je upokojen. Kandidatov za izpraznjeno mesto je baje toliko, da je moral minister za notranje zadeve vzpostaviti posebno komisijo za »nadpregled«. .
Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara priznana solidna trgovina z oblekami, preselila v poslopje Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 2, kjer prodaja še nadalje po izd at no znižanih cenah.
Hajcenejše stare in nooe
ISÄLNE STROJE
kakor tudi ose potrebščine pri
L Baraga
Ljubljana	Ljubljana
ŠELEHBURBOUH UL 6/1
Mehanična delavnica (popravlialnica)
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
KOLKA
NAJBOLJŠA m®r
9.CORZC
6WÄ
Skupščina Saveza javnih nameščencev za Hrvatsko je bila 28. oktobra v Zagrebu. Udeležilo se je je od 69 prljvljenih delgatov 68. Na skupščini je bil ponovno izvoljen za predsednika Si-
veza gospod dr. Benkovič. Sprejet je bil sklep, da bo izhajalo glasilo »Saveza« odslej le trikrat na mesec. Sprejete so bile tudi resolucije, ki se nanašajo v glavnem na naš položaj spričo nove službene pragmatike.
Koliko je izplačal knez? Beograjska »Politika« je te dni poročala o novi, silno umazani ko-
rupcijski aferi. V komisiji za likvidacijo neprijateljske imovine je bilo z enim glasom večine sklenjeno, da se ukine sekvester nad veleposestvom kneza Thurn-Taxisa na Hrvatskem/ki obsega 85.000 ha. Odlok je bil sprejet kljub protestu posvetovalnega odbora fn zastopnika državnih interesov z izgovorom, da 'je lastnik avstrijski
državljan in da je njegovo veleposestvo fidejko-mis, čeprav je knez v resnici nemški državljan in bi se moralo njegovo posestvo likvidirati v korist reparacijskega fonda na podlagi čl. 297 ver-zajske pogodbe. Škandalozna afera, ki izvira iz ministrstva pravde, je izzvala v parlamentarnih krogih veliko ogorčenje.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjemi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami'
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se ceni. občinstvu špecerijska trgovina
F- Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem In ponikljanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica 1.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne In trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
1. i E. tim
Ljubljana.
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
JOSIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stari trg št. 2. in
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska m štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
Iv.Jaxin sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija m elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena 1. 1867
Vezenje poučuje brezplačno
Posamezni deli kolesni šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji »Adler*
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa iz prolh fooarn:
Dürkopp, Styria, Walfenrad.
Začasno znižane cene.
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič El. K. Se
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
„SVETLfi“d.
Telefon 588
LJUBLJANA	BEOGRAD
Äwosmonia zaioga pomogu-mijastih obročev. — Velika zaloga elektro-materljala.k
Zastopstvo svetovnih] tovarn.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
o e
it
špecerija,
MMauLIO.
priporoča se cen), občinstvu pri nabavi barv za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Oarantol za vlaganje jajec, gobe za umivanje, Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesni prašek, naftalin, oblati za peciva, oglje, žlm-nata omela, pralni praški: Kontent, Persil, Ženska hvala, podnožniki konopnenl, leseni in slamnati, salmijak, cvet tn sol za elemente, Strobln za snaženje slamnikov, Syndetikon lepilo, sponke za perilo, Panatol za pokonča-vanje ščurkov, tepači, zdravilni vrelec radenski in rogaški, grenčica Fran Josip, voščilo za parkete in žganja, konjak, rum.
Manufakturna modna trgovina
JANKO ČESNIK:-:
Lingarjeva ul.	LJUBLJANA	Stritarjeva ul.
Priporoča pri nakupu svojo lepo zalogo jesenskih in zimskih novosti za gospe in gospode.
PO ZMERNI NIZKI CENI 1
Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka
R. Miklauc Ljubljana
Llngerjeva ulica — Pred Škofijo št. 3.
V zalogi se vedno nahaja velika Izbira volnenega, suknenega in perllnega blaga za obleke, bela tkanina za perilo In postelje izvrstne kakovosti, cvilh za žimnice, garniture, šivane in flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd.
Prijazna postrežba in znano ugodne cene.
Klijajte -»*
BW-JM is"!
javnih nametom in vpohojenrev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
Odon Koutny
orodje in tehnične potrebščine
Ljolliana, MMa ulita 26.
Za nakup
kuhinjske opreme, posteljnih vložkov, železnih postelj, priprave za vkuho sadja, pohištvenih okovov in druge železnine se priporoča
FRAN STUPICA
veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji, zaloga smodnika in razstreljiv v Ljubljani, Gospesvctska cesta štev. 1.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Ljubljana, Vodnikov trg 5 priporoča v nakup usnje In usnjate Izdelke. Članom Nabavljalne zadruge javnih nameščencev popusti
Trgovina in gostilna
PETER STEPIE
Spod. Šiška 256
se priporoča za obilen obisk. Točijo se pristna domača vina; gorka in mrzla Jedila vedno na razpolago.
Cene zmerne, postrežba točna!
Ljubljana.
Kavarna - Restauracija - Vinska klet
= s prostranim senčnatim vrtom. -
Točijo se pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union“ in „Žalec“. Sveža gorka In
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
Dnevno od 17. do 24. ure koncert.	Ob četrtkih in sobotah tudi koncert „Dravske divizije“
Za obilen obisk se priporočata
Fran tn Roza KrapeS.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.