Med najbolj kočljive urbanistične in prometne teh nične probleme v Ljubljani spada vprašanje arhitek tonske zazidave in prometa ureditve Marijinega trga. Značaj tega trga je namreč med vsemi ljubljanskimi trgi in križišči prometa najbolj svojevrsten. Nastal pa je, tak kakor je, logično v zvezi z razvojem ljubljan skega mesta in z zemljepisnimi pogoji ljubljanskih tal. Za njegovo sedanjo obliko in položaj pa sta bila merodajna predvsem špitalski (danes frančiškanski) most in cerkev, postavljena njemu nasproti na naj višji točki brega, ki se tod na obeh straneh v večji ali manjši vzpetosti od severa in severozapada spušča h kolenu Ljubljanice, kjer se njena smer iz severne prav pod njegovim vplivom spremeni v vzhodno. Pred tem mostom se od srednjega veka sem križa dvoje glavnih ljubljanskih prometnih žil: V VVoIfovi ulici podaljšana šentpetrska cesta in k Mestnemu trgu usmerjeni odcepek ceste, vodeče iz Gorenjske v Ljub ljano. Potreba po kratki zvezi odtod na Mestni trg je rodila tudi most in ob njem eno važnejših utrdb stare Ljubljane, špitalska vrata. To dvosmerno križišče se je po novejšem razvoju mesta kompliciralo s pro metno močno Miklošičevo cesto in z obrežno cesto ob Ljubljanici. Ob tem kompliciranem, pred vhodom na most zavezanem vozlu, je sama po sebi nastala se danja zazidava: med obrežno cesto in Wolfovo ulico bivša Lasnikova hiša, med VVolfovo in Prešernovo Šmalčeva in Fritscheva, kjer pa je prvotno stanje popravljeno s smerjo Fritscheve hiše, ki neusmiljeno reže iz telesa stare Ljubljane skupino hiš s šmalčevo na oglu. Med Prešernovo in Miklošičevo leži mogočni kompleks frančiškanskega samostana s cerkvijo; med Sentpetrsko in obrežjem pa zavarovalnica Sava. Ven dar pa Ljubljanica kot zemljepisna meja ne omejuje Marijinega trga tudi arhitektonsko, ampak vršita to važno nalogo šele na nasprotnem bregu dve ob vhod v Stritarjevo ulico postavljeni veliki, po graškem ar hitektu Theuerju zasnovani stavbi, ki nista samo nov portal vhoda v staro mesto, ampak prav posebno tudi osnovnica za arhitektonski izraz Marijinega trga, KRONIKA Kresija in Filipov dvorec. V tlorisni osnovi se Marijin trg namreč razvija na nepravilnem peterokotniku, v katerega vrhu je ustje Prešernove ulice, arhitektonski vrh, cerkev Marijinega oznanjenja, pa je premaknjen z geometričnega vrha na desno gornjo stranico. Ta nepravilnost ima svoj neoporečen mik, obenem pa iz podbija naravno ravnotežje trga in občutno otežuje posel snujoječa urbanista. V vsej ostrosti je stopil problem tega trga pred Ljubljano, ko je sklenil g. J. C. Maver podreti bivšo Lasnikovo hišo in jo nadomestiti z moderno trgovsko hišo. Ne bom trdil, da je bil mestni gradbeni urad nepripravljen na ta problem, saj se je ves čas po vojni energično pečal s prometnim problemom tega trga. Saj mu je ustvaril nov člen v tromostju, s katerim je bila arhitektonsko premoščena tudi Ljubljanica in ploskev trga razširjena do njegove lepotne osnovnice, obeh hiš ob Stritarjevi ulici, in saj je bilo priprav ljenih celo več idejnih osnutkov, kako rešiti problem zazidave na prostoru bivše Lasnikove hiše. V tem, da se je kljub temu problem sedaj tako ostro pojavil pred Ljubljano, je najboljši dokaz, kako težavna je arhitektonska naloga, zazidati ta trg, kjer je kljub nepravilnosti vendarle vse vezano drugo na drugo in noben urbanist ne bo mogel mimo vtisa, da gradi na izredno občutljivem prostoru, ki ima v celotnem or ganizmu mesta prav poseben, ako ne celo odličen po men, še nedavno utrjeno prepričanje, da prav tu leži bodoče središče Ljubljane, je sicer že premagano z dejstvi pred pošto in drugod in za problem celo niti ni posebno važno, kljub temu pa zidanje na tem trgu vzbuja zavest prav posebne odgovornosti. Troje vprašanj je bilo treba pri reševanju proble ma nove Maverjeve hiše predvsem upoštevati: 1. Ali je Marijin trg zaključen trg v smislu baročnih in re- nesanskih trgov in ali je tak sploh mogoč in pripo ročljiv? 2. Ali ni Marijin trg predvsem križišče važnih žil in torej v tradicionalnem smislu sploh ne trg, ampak križišče, oziroma le prometni vozel, kakor mnogo monumentalnih trgov velikih mest, ki so na- 147 MARIJIN TRG KONSERVATOR FRANCE S TELE stali v XIX. stoletju? 3. Koliko je za novo stavbo me- rodajen dani arhitektonski milje, posebno pa bližina starega mesta? Bivša Lasnikova hiša je bila spomeniško brezpo membna stavba, kot sestavni del podedovanega arhi tektonskega miljeja pa je z obrisom svoje gmote zelo dobro služila estesko urbanističnemu namenu, dokler je sodobni reklamni bes ni skoraj popolnoma uničil. Obnoviti enako gmoto v novi hiši pa bi bilo z ozirom na njen posebni, izrazito sodobni namen, nesmiselno. Treba je bilo najti tudi novo obliko, ki pa z ozirom na bližino starega mesta ne bi smela biti revolucio narna. Še bolj kompliciral pa se je problem po prvih dveh vprašanjih. Arhitekti so imeli o tem najbolj naspro tujoča si mnenja, čeprav se je večina nagibala k na- ziranju, da kolikor Marijin trg do danes ni zaključen trg v tradicionalnem smislu, toliko bolj je treba stre- miti, da se v bodoče čim bolj zapre in arhitektonsko zaokroži. Da bi položaj razčistil, je mestni gradbeni odbor zaprosil arhitektsko sekcijo Združenja inženirjev in arhitektov, naj priredi med svojimi člani anketo o tem vprašanju in naj mu rezultate tega študija spo roči v obliki idejnih načrtov za ureditev in zazidavo trga, ter posebno za obliko Maverjeve hiše. Te ankete se je udeležilo 12 ljubljanskih arhitektov, ki so pri pravili deset idejnih osnutkov, nekateri celo v več variantah. Njihovi predlogi so v glavnem sledeči: Arh. Herman Hus, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga Ing. Herman Hus: Marijin trg ni v smislu antič nih forumov ali renesančnih in baročnih trgov za ključen prostor, namenjen za zborovanja meščanov, javna zborovanja, slavnostne prireditve ali podobno, kar pomeni, da sploh ni trg v tradicionalnem smislu. Nasprotno temu predstavlja ta trg križišče prometne žile, vodeče skozi Wolfovo ulico iz južnih delov mesta na kolodvor, in prečne ceste, ki vodi v smeri Prešer nova ulica—Mestni trg ter služi potrebam notranjega mesta. Tudi v preteklosti ta prostor ni bil drugega kakor izhodišče izpred utrjenih špitalskih vrat proti Sv. Petru. Ajdovščini, Tržaški cesti in Vicedomskim vratom. Ta značaj se do danes ni spremenil. Vedno je bilo tu razpotje, križišče. Na teh spoznanjih je Hus zasnoval svoj predlog: Tromostje, ki sega sicer globoko proti sredi trga, se ohrani. Arhitektonska dominanta trga je frančiškan ska cerkev s svojo mogočno, vzvišeno ležečo fasado, ki se ji mora ohraniti lepa perspektiva izpred Robbo- vega vodnjaka in čevljarskega mostu. Ker ima neza dostno stopnišče, predlaga novo široko stopnišče s tremi izhodi na čelni strani. Da bo med stopniščem in prometnim otokom še dovolj prostora za pešce, je otok premaknil proti Ljubljanici. Razmaknil bi ga v ploščat oval, okrog katerega se vozilom ne bo treba drenjati in kopičiti. Dva obeliska bi poudarjala to središče trga, ob cestni železnici pa bi bila majhna čakalnica. Take majhne zgradbe, kandelabri, obeliski in slične drobnarije poživljajo trge in služijo za me rilo, šele v primerjavi z obstoječimi zgradbami se spozna njih prava velikost, v vrsti stoječi kandelabri pa v perspektivični zaporednosti kažejo resnično raz sežnost prostora. Na trgu se križajoče ulice bi izpeljal v primernih lokih tako, da bi razgled ne ostal vozniku zaprt, ko bi vozil na trg. Ob ustjih ulic predlaga prometne upore, da bi bil vozač prisiljen približati se krožišču z zmanj šano hitrostjo. To je posebno važno za dovoz s pro metno nevarne Miklošičeve ceste. Glede zazidave Maverjeve hiše predlaga spremembe po gradbenem odboru nameravane stavbne črte, tako, da bi bila črta Maverjeve hiše vzporedna z zahodno stranjo \Volfove ulice, črta ob Ljubljanici pa z njo. Fasada proti Marijinemu trgu naj se pomakne štiri metre naprej in preko Wolfove ulice zveze s Pauschi- novo hišo. V pritličju si predstavlja novo hišo oprem ljeno z nekakim hodnikom, ki bi služil pešcem. S tem bi se tudi omogočilo, da ostane za vozni promet med novo hišo in smrti zapisano hišo pri Belem volku vsaj še šest metrov, Maverjeva zazidava pa bi se kljub temu lahko izvršila normalno. Fritschevo neugodno fasado bi zastavil z arhitek tonskim spomenikom osvobojenja. Predstavljal bi nekak pendant frančiškanski cerkvi, preračunan bi bil za pogled iz daljave in bi ga videli že s Pogačar- jevega trga. Kot arhitektonski lik pa bi prenašal vi šino frančiškanske cerkve na nižjo skupino v VVol- fovi ulici. Sv. Petra nasip naj bi se zaprl za vozni promet in se spremenil v mirno, sončno sprehajališče. Prešer nov spomenik bi bilo treba prestaviti — mogoče v Tivolski park — motil bi namreč harmonično zaokro ženost reguliranega trga. Da bi dosegli enako višino napuščev hiš ob trgu, priporoča, da se tudi franči škanski samostan dvigne za eno nadstropje. 148 KRONIKA Arh. L. Kham, študija za zazidavo Marijinega trga Ing. L. Kham predlaga glede Mayer,jcve hiše pri bližno zazidalno črto kakor jo je predpisal gradbeni odbor. Tudi on je za premostitev VVolfove ulice z zvezo nove hiše do Pauschinove. šmalčevo hišo in hišo pri Belem volku odstrani ter skuša arhitektonsko zaokro žiti tako razširjeni trg do skrajnih mej pri vhodu v Stritarjevo ulico. To zaokroženost skuša poudariti z arhitektonskimi sredstvi, s stebrišči, postavljenimi od oglov Maverjeve hiše in zavarovalnice Save preko Ljubljanice, katere obojestransko ustje bi obrobljali loki v obliki pravokotno zalomljenih podkev. Ob Ljubljanici ležeči ogelni del Maverjeve stavbe naj bi bil za dve nadstropji višji od ostalih, na enotno višino z glavnim vencem cerkvene fasade zravnanih kapov hiš. Ing. Kobe predvideva z ozirom na vozni promet sle deče: a) Razširitev Prešernove ulice, b) razširitev in usmeritev cestišča na mostu na širino Stritarjeve ulice, c) zaprtje nabrežja ob »Savi« za vozni promet. To obrežje in obrežje ob Maverjevi hiši naj bi služilo za sprehajališče; d) radi preglednosti prometa v smeri Stritarjeva ulica — Miklošičeva cesta naj se premesti Prešernov spomenik. Z ozirom na osebni promet pa predlaga: a) novo stopnišče pred frančiškansko cerkvijo. Verniki bi prihajali iz cerkve na širok hodnik ob samostanskem poslopju, torej v smeri voznega prometa; b) odstra nitev stranskega samostanskega stopnišča; dohod bi se uredil pod kolonadami novega samostanskega po slopja; c) obe vrzeli v tromostju naj bi se prekrili. Radi ureditve arhitektonske oblike trga pa predlaga sledeče: a) vsi glavni venci blokov, ki gledajo na trg, dobe višino glavnega venca cerkvene fasade. Tako bi dobilo novo samostansko poslopje troje nadstropij, Fritscheva hiša bi ostala v dosedanji višini, Mayer- jeva pa bi imela štiri nadstropja: tri trgovska, eno stanovanjsko. Zavarovalnica Sava bi dobila tri nad stropja in podstrešje, b) Ker cerkvena fasada prevla duje na vsem trgu, naj bi bile fasade vseh blokov enotno obdelane: pritličje bi imelo odprtine z arhi- voltami, nadstropja odprtine s šambranami. c) Viso ke strehe se opuste. d) Mayerjeva hiša ne potrebuje proti trgu nikake »glavne« fasade; ta se namreč enotno preliva po obrežju, Marijinem trgu in Wolfovi ulici, e) Prešernov spomenik se odstrani. Arh. Miro Kos: Radi ureditve prometa, ki se steka preko mosta v staro mesto, predlaga mesto tromostja dvomostje. Na Marijinem trgu, ki ga razširi z odstra nitvijo šmalčeve hiše in hiše pri Belem volku, obli kuje monumentalen prometni otok z vodnjakom in vodnim bazenom v sredi. Maverjevo hišo projektira v okviru od odbora določenih stavbnih črt. KRONIKA 149 Arh. Kobe, študija zazidave in prometne ureditve Marijinega trga mezne dele. Zato bi odpadli robniki, ki sedaj usmer jajo promet. Križišče bi bilo urejeno s svetlobnimi signali in prometnimi stražniki. Stroški za to pa bi bili večji, kljub temu pa bi varnost prometa nič ne pridobila. Zato zagovarjata sedanjo ureditev. Spre membe bi se izvršile samo v povečanju srednjega otoka, v formalni izvedbi priključkov na dovodne žile od središča trga, v preureditvi cerkvenega stopnišča in v korekturi tromostja. Glede sedanje arhitektonske oblike trga menita, da ta trg z mogočno dominanto v fasadi frančiškan ske cerkve ne učinkuje kot zaokrožena arhitektonska celota. Obsežni trg zahteva obkrozitve z zgradbami enake visokosti, ki bi z glavnimi venci dosegale glavni venec frančiškanske cerkvene fasade. S tem bi se do segla splošna višina, kakor jo imajo doslej Kresija, Filipov dvorec in Fritscheva hiša (trinadstropne hi še). Zato bi bilo v tem smislu popraviti regulacijski načrt, ki predvideva troje nadstropij z višino 17 m. Po trebna je tudi korektura regulacijskih črt z ozirom na bodočo trgovsko hišo tvrdke J. C. Maver. Ta hiša naj bi se pomaknila za 6 m proti središču, s čimer bi se razširilo pročelje od 16 na 18 m. Pri zviševanju fasad bi bilo treba poudariti vertikalno smer. »Sava« naj bi se po višini prilagodila Kresiji. Glede Maverjeve hiše priporočata posebej verti kalni poudarek v fasadi, v pritličju pa arkade, da se olajša dostop pešcev v zoženo ustje Wolfove ulice. Potrebna višina bi bila po njunem mnenju na tem mestu okrog 20 m. Arhitekta Vlado in Marjan Mušič menita glede pro metne ureditve trga, da je sedanja ureditev zadostna, ker se promet brez posebnega nadzorovanja nemoteno razvija. Ker je po njunem mnenju ta trg le dejansko križišče prometnih žil, je ta ureditev tudi popolnoma v skladu s položajem in najcenejša. Možna pa je tudi taka ureditev prometa, ki bo dopuščala boljše obliko vanje trga kot celote, ker je sedaj razkosan na posa- Arh. Vlado in Marjan Mušič, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga 150 KRONIKA Varianta predvideva preobokanje vhoda v VVolfovo ulico, kar pa imata projektanta za neugodno v pro metnem ozira in tega ne priporočata. Arh. Nauinšek si je zamislil trg kot okrogel trg z obeliskom na sredi, nekak rimski trg pred cerkvijo sv. Petra, prikrojen za Ljubljano. Nabrežja naj bi se obojestransko zazidala do vode. V krogu okrog trga razvrščene stavbe bi imele stebrišča v pritličju. Ing. arh. Gustav Ogrin označuje Marijin trg v glav nem kot križišče dveh cest, Wolfove—šentpetrske in Prešernove—Stritarjeve. Obe tečeta v loku. Wolfova— šentpetrska je vzporedna toku Ljubljanice in ima tako najbolj naravno obliko. Po Ogrinovem predlogu bi obdržala VVolfova ulica svoj lok do nameravane pasaže ob Klcinovi trgovini: odtod pa bi se leva stavbna črta lomila tako, da bi bila približno pravokotna stavbni črti frančiškan skega samostana. Pravokotnica na lok VVolfove ulice od točke preloma k Ljubljanici bi pomenila stavbno črto bodoče Maverjeve hiše. VVolfova ulica naj bi bila 14 m široka in desna stavbna črta vzporedna z levo. Od pasaže dalje bi se v loku razvijalo samo še cestišče. Drugače pa projektant ohranja sedanje stanje na trgu, le levo nabrežje Ljubljanice zapira za vozni promet. Do križišča naj bi bila cesta utesnjena na najpo trebnejšo širino. Tako bi nastali pred cerkvijo, »Sa vo«, Maverjem in Fritschem štirje kompleksi ploč nikov. Porabili bi jih lahko tudi za nasaditev drevja ali postavitev spomenikov. Oboje bi služilo zaokro žitvi trga in ustvaritvi ugodnih pogledov iz ulic na trg, pa tudi s trga proti ulicam. Ing. arh. M. Kos, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga KRONIKA 151 Arh. Navinšek, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga Ker se leva stavbna črta Wolfove ulice ob pasaži lomi, se odpre gledalcu najprej neugoden pogled na frančiškanski samostan. Prešernov spomenik, ki je prestavljen pravokotno na stavbno črto hiš med pa sažo in Prešernovo ulico, naj bi obdan s primernimi nasadi ta pogled ublažil, obenem pa nakazal, da se odpirajo na desno novi pogledi na trg. Kmalu za tem se gledalcu odpre pogled na fasado cerkve in na stop nišče pred njo. To stopnišče naj bi se po Ogrinovem uredilo tako, da bi bila prostora med stranskimi in srednjimi stopnicami zasuta v obliki kaskad in pri merno zasajena z zelenjem, kot simbol Marijine cer kve »na gričku«, kakor jo imenujejo stari viri. Tik pred pasažo se gledalcu, ki prihaja iz Wolfove ulice, odpre neugoden pogled na desno, ker je enot nost trga pretrgana po strugi Ljubljanice. Ta pogled bi se lahko ublažil z obeliskom in drevesnim nasa dom pred Maverjevo hišo. Obelisk naj bi stal na kri žišču osi pasaže Maverjeve hiše. Nasad ob obelisku bi ugodno učinkoval tudi za pogled od levega nabrežja proti frančiškanski cerkvi, ker bi nakazal med Maver jevo hišo in cerkveno fasado razsežnost trga. Pešec, ki prihaja iz Prešernove ulice, ima ugoden pogled na obris stolnice, v spodnjem delu pa je ta ugodna slika raztrgana. Zavarovati bi jo bilo treba z nasadom na sedanjem mestu Prešernovega spome nika. Ta nasad bi ugodno učinkoval tudi iz Mikloši čeve ceste. Projektant misli, da bi pri izvedbi njegove ideje šmalčeva in Kleinova hiša lahko zaenkrat še ostali. Ing. arh. Jože Platner smatra, da je s problemom Marijinega trga treba rešiti tudi zadevo Ljubljanice, ki je po njegovem ena najbolj bolečih točk Ljub ljane. Tudi če bo enkrat končno regulirana, Ljublja nica ne bo predstavljala lepotno zadovoljive enote. Arh. J. Platner, študija tlorisne osnove in zazidave reguliranega Marijinega trga 152 KRONIKA Arh. Gustav Ogrin, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga S svojimi pustimi betonskimi obrežnimi zidovi bo ostala v lepotnem pogledu končno le samo odprta cloaca maxima. Z rešitvijo Marijinega trga se kar sam ponuja problem reševanja Ljubljanice ob tro- mostju. Ker se obrežje kakor nabrežje z vaškim licem ne bosta nikdar skrili, ju je treba enostavno prikriti očesu, da ju ne bi opazilo. Platner predlaga za ta na men ob kraju mostov premostitev reke s traktoma, ki bosta vezana s poslopji ob vhodu v Stritarjevo uli co. Tu bi bilo mogoče osredotočiti ves magistrat z njegovimi uradi. Oba trakta bi vezala nazidek nad vhodom v Stritarjevo ulico, ki bi arhitektonsko pred stavljal neka vrata v staro mesto. Z urbanističnega vidika bi tako nastal trg, ki bi izgubil dosedanji dvo smerni prehodni značaj, ker bi promet uredili na križišču ob tem trgu. To križišče bi popolnoma ustre zalo, ker bi dajalo preglednost, kakršne trg doslej nima. Vozni promet bi bil urejen po načinu vozlišča brez karusela, ker bi stražnik sam lahko dirigiral promet. Na trgu si projektant misli prostor za spomenike, ki bi z obdajajočimi jih zelenimi tratami poživljali trg. Arhitektonsko lice nasproti novemu delu trga bi se rešilo s postavitvijo medpločniških arkad v višini napušča starega samostana, tako da bi harmoniralc z arkadami novega dela trga. Pešpot po obrežjih bi bila omogočena s pasažami. Ing. arh. Boris Počkar si predstavlja Marijin trg v obliki elipse, položene med vhodom v Stritarjevo ulico in frančiškansko cerkev. Njeno središče leži na levem bregu Ljubljanice, v središču vstopa na most. Mayer- jevo hišo ima za osnovo idealne zazidave trga. Njeno širino si zamišlja 12'5 m. Zapirala naj bi Marijin trg od Ljubljanice do Prešernove ulice. Vstop v Wolfovo ulico naj bi bil skozi pasažo. Višina nove zgradbe naj bo enaka višini Fritscheve hiše. Počkar, ki, kakor se iz povedanega vidi, radikalno prezira dana dejstva in lastništva, je napravil dva KRONIKA osnutka, ki sla si v bistvu sorodna. Pri prvem osnut ku se je držal pravokotnega sistema nasprotne strani trga. Predlaga pa razširitev nabrežja in nov franči škanski most brez opore v sredi. V drugem načrtu pa vpeljuje v sistem regulacijskih črt smer od spodnje strani nove stavbe do glavnega ogla cerkve in se odloči za okroglo obliko. To ga vodi do ustvaritve 25 m širokega okroglega, od Maverjevc stavbe objetega trga na koncu Wolfove ulice pred prehodom na Marijin trg. Ceste bi šle proti sredini trga. Po Wolfovi ulici, Hribarjevem nabrežju, Sv. Petra cesti in po nabrežju ob »Savi« naj bi bil promet enosmeren. Arh. E. Ravnikar in M. Sever izhajata od naziranja, da Marijin trg ni trg v urbanističnem smislu, ampak le križišče ulic. Za današnje razmere, ko imamo dve glavni smeri, Wolfova—šentpetrska in Prešernova (Miklošičeva)—Stritarjeva ulica in obratno, je kri žišče s krogom zadovoljivo. V formalnem oziru pa je radi ureditve bodočega lica trga treba podreti šmalčevo hišo s skupino za njo. Višino hiš je treba zravnati z glavnim vencem frančiškanske cerkvene fasade. Zato je treba zvišati »Savo« in frančiškanski samostan, ter tej višini pod rediti bodočo Maverjevo hišo. Proti Marijinemu trgu naj bi imela čim širšo fasado. Z obojestransko kolo- nado na mostu naj bi se zakril nelepi pogled na Ing. arh. Boris Počkar, študija za zazidavo reguliranega Marijinega trga 153 obrežja Ljubljanice. Ohraniti pa je treba z vseh na brežij poglede na cerkev. Priporočata tudi odstranitev nemirnih kupol na Unionu, Urbančevi hiši, Kresiji in Filipovem dvorcu. Pri študiju problema Marijinega trga sta projek tanta zadela na vprašanje novega Mestnega trga in magistrata. Po njuni zamisli naj bi se Stritarjeva ulica razširila na 50 m in se spremenila v novi Mestni trg. Levo in desno bi stala magistratna poslopja; prehod na stari Mestni trg bi zapirala kolonada, ki bi ohra njevala njegovo značilno dosedanjo črto. Za izvedbo tega načrta bi bilo treba podreti vse hiše med Ljub ljanico in starim Mestnim trgom do Souvanove na eni in škofijske palače na drugi strani. V vsej širini trga naj bi se Ljubljanica prekrila, tako da bi nastal iz Marijinega in novega Mestnega trga enoten pro stor. To zvezo bi podčrtavala tudi kolonada na obeh straneh prekrite Ljubljanice. Ta prostorni trg bi bil zbirališče meščanov ob svečanih prilikah; tu naj bi Ljubljana sprejemala svoje goste. Magistrat na tem mestu bi bil nekako organsko zvezan s starim ma gistratom. Izdelala sta dva načrta, enega za pravokotni, dru gega za okrogli trg. Mestni gradbeni odbor je te predloge na več sejah preštudiral, končno stilizacijo rezultata pa je poveril posebnemu odboru in nazadnje g. Mayerju sporočil sledeče navodilo za njegov projekt: 1. Glede višine novega poslopja je v principu merodajna višina glav nega venca frančiškanske cerkve. 2. Odklanjajo se vse rešitve nove hiše, ki predlagajo koničasto obliko na oglu Wolfove ulice. Moment, ki je vodil mnoge projektante k povečanju stavbišča, da se s tem pri bližajo podaljšku ustja pasaže v smeri Knafljeve ulice, ni zadostno opravičilo za to spremembo zazi dalnega načrta. 3. Večina projektov se strinja v pred- Ing. arh. Boris Počkar, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga 154 K R O N I K A logu za nadzidavo Wolfove ulice. Dopušča se ta mož nost, vendar pod pogojem, da bo premostitev izvr šena tako, da ne bodo oškodovane najnujnejše zahte ve sodobnega prometa. 4. Regulacijske črte za Mayer- jevo hišo ostanejo, kakor so bile že sprejete v mest nem svetu v zvezi z regulacijo dela mesta med Zvezdo, Wolfovo ulico, Schellenburgovo ulico in Prešernovo ulico. 5. Osvaja se naziranje večine projektantov, da je treba zunanjščino nove stavbe podrediti celotnemu značaju bodočega trga. V izdatni meri naj bi se po rabil kamen. Z ozirom na ožino prednje fasade bi bila bolj ugodna horicontalna delitev gmot kakor iz razito vertikalna. Z ozirom na večjo monumentalnost zgradbe ne bi priporočali minimalno dimenzioniranih nosilcev pritličnih lop, ampak se priporoča izvršitev v dimenzijah, ki ustrezajo nosilnosti kamna. Načrte, po katerih se sedaj stavba izvršuje, je iz delal ing. arh. Stanislav Rohrman. Končni rezultat tega dolgotrajnega in vsestranskega, kakor ste videli, prav široko zajetega študija problema Maverjeve hiše kot bistvenega dela celote Marijinega trga stremi za izravnavo višine stavbnih gmot, ki obdajajo trg, s pri znanjem prvenstva frančiškanske fasade. Z izjemo naprej štrleče skupine s šmalčevo hišo je za bližnjo bodočnost sankcionirano dano stanje na tem trgu in tudi pri reševanju Maverjeve fasade dopuščeni indi vidualni izraz. Računati je namreč treba z danimi dejstvi; težnja po radikalni korekturi bi bila nedvom na utopija. O uspehu ali neuspehu vseh teh priza devanj pa bo mogoče soditi šele, ko bo Maverjeva hiša dograjena. Arh. E. Ravnikar in arh. M. Sever, študija za zazidavo reguliranega Marijinega trga Arh. E. Ravnikar in arh. M. Sever, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga KRONIKA 155