13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Meščanski Spital pri lenartu v slovenskih goricah JOŽE MLINARIC V srednjem veku pomeni špital (hospitale, j Spital) sprva prenočišče ali ibivališčni prostor | za tujce in popotnike. Ta označba se je ka- ] sneje prenesla na hiše, v katerih so našli vso ■ oskrbo ljudje, ki si zaradi starosti, onemoglo- sti in bolehnosti niso mogli zaslužiti svojega vsakdanjega kruha in niso imeli strehe nad j glavo. 2e zelo zgodaj pa so našli v teh usta- \ novah poleg popotnikov in revežev svoje za- vetje in oskrbo tudi bolniki. v poznem sred- njem veku so zlasti v času križarskih vojn , (11. do 13. stol.) nastajali špitali na višinskih \ in nevarnih prehodih ter dajali zavetje trud- nim popotnikom. Tako se omenja npr. okoli j leta 1200 v St. Gallenu špital, ki je bil »■in solacium peregrinorum et transeuntium«. Ta zavetja so bila v prvi vrsti v oskrbi raznih re- dov, ki so špitale ustanavljali sami ali pa so jih ustanavljali posamezni velikaši, jim na- klonili primemo dotacijo in stalne dohodke ter jih zaupali zlasti starim redovom. Takšne ustanove so bile praviloma oproščene dajatev in desetine, njihovo premoženje pa se je ve- čalo z volili in miloščinami.' Samostani so imeli dve vrsti špitalov, špi- tale za laike (hospitium, hospitale pauperum) ter špitale za samostansko družino (infirmari- um). Prve špitale so imeli predvsem tako ime- 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 novani starejši redovd, benediktinci, cisterci- janci in kartuzijanii.^ Na štajerskih tleh se omenja špital (hospitale) iz leta 1185 v kar- turiju 2iče, ponovno pa se omenja v listini iz leta 1485.^ V Studenicah se navaja špital, ki ga je ustanovila Zofija Rogaška, že leta 1237, torej pred dejansko ustanovitvijo samostana. Tedaj je namreč Rihza, žena Otokarja iz Kun- šperka, podelila cerkvi in špitalu (ecclesiam et domum hospitalem), kjer je samostan, dva- najst kmetij.^ Tudi gomjegrajski benediktin- ci so imeli svoj špital že v 13. stoletju, kar nam sporoča listina iz leta 1275, s katero je Oton Thum podelil samostanu inkorporiiirani župniji Skale zemljo, toda s pogojem, da se noben diakon ali subdiakon ne bo ukvarjal z nego bolnikov.' Leta 1308 je opat Wülfing iz- javil, da bo vsakokratnega infirmaiija, ki bi skrbel za nego bolnikov, imenoval vselej le s privoljenjem samostanskega kapitlja.' Gor- njegrajski špital se omenja nadalje tudi v ur- barju iz leta 1426.' Z nastankom mest v poznem srednjem veku so tudi v mestih nastajali špitali, ki so bili namenjeni predvsem ali pa tudi izključno le meščanom. V teh meščanskih špitalih (Bür- gerspital) so bili deležni celotne oskrbe in po potrebi tudi bolniške nege obubožani, bo- lehni, bolni in nepreskrbljeni meščani. Špita- le so ustanavljali petični meščami ali pa zem- ljiški gospodje, lastniki trgov in mest. Usta- nove so imele poleg hiše tudi gospodarska po- slopja ter običajno tudi vrt, večkrat pa še ob- sežne posesti, ki so jih obdelovale v lastni re- žiji ali pa jih dajale v najem. Ustanovna pi- sma, ki so določala pogoje za ustanovitev, hi- šni red, oskrbo ter pravice in dolžnosti tako ustanovitelja in njegovih pravnih nasledni- kov ter upraviteljev kakor tudi oskrbovancev, so bila neke vrste statut ustanove. Na čelu špitala je bil špitalski mojster (Spitalmai- ster), po navadi ugleden meščan oziroma tr- žan, večkrat pa je to funkcijo opravljal kar mestni aH trški sodnik. Špitalski mojster, ki ga je mestni svet imenoval za eno leto, je prebival z družino v špitalu ali pa zunaj nje- ga. Ce je živel v špitalu, je imel v ustanovi brezplačno stanovanje in hasnovanje špital- skega vrta, sicer pa je za svojo funkcijo pre- jemal letno plačilo v denarju in naturalijah. Špitalskem mojstru je v večjih špitalih poma- gala služinčad, običajno družina (Spitalleuth), ki je morala živeti v špitalu, ter je bUa za svoje delo primerno nagrajena. Oskrbovanci so v špitalu prejemali hrano in živila ali pa tudi denar, s katerim so si sami priskrbeli vse potrebno za življenje. Mnoge špitalske usta- nove so od 18. stoletja dalje svoje oskrbovan- ce izplačevale v denarju, ti pa so živeli zunaj ustanove v lastnem stanovanju ali pa pri so- rodnikih in znancih. Oskrbovanci so se mo- rali natančno ravnati po hišnem redu, za de- lo sposobni opravljati tudi predpisana dela, neredneže in kršilce reda pa so kaznovali s postom, z zaporom v posebni sobi v špitalu, v skrajnem primeru pa z odstranitvijo iz ustanove. Ustanove so bile blizu cerkva ali pa so imele svojo kapelo, ki je bila običajno po- svečena sv. Duhu, včasih tudi sv. Ehzabeti, Vsem svetnikom ali pa je lahko imela kak drug patronicij, po katerem je špital nosil svo. je ime. Oskrbovanci so bili dolžni za ustanovi- telja špitala ter za svoje dobrotnike moliti in se v svoji kapeli ali pa v za to določeni cerkvi udeleževati službe božje.^ Med najstarejše meščanske špitale na Šta- jerskem štejemo špital v Ptuju, ki so ga pri cerkvi Vseh svetih leta 1315 ustanovili Ptujski gospodje.« V Mariboru se špital omenja leta 1348, ko bi naj ga ustanovil Mariborčan Mot- her.'" V Slovenjem Gradcu je špital usta- novil leta 1419 Ivan Loški ter je imel svojo kapelo sv. Duha.*' Ormoški špital s€ omenja v listini iz leta 1420, ki govori o po- sestvu v Hermancih, ki je bilo izročeno nem- škemu viteškemu redu pri Veliki Nedelji za volilo maše. Listina iz leta 1443 pa poroča, da je salzburški nadškof podelil obiskovalcem cerkve sv. Elizabete ob določenih praznikih odpustek, tudi tistim, ki bi pomagali pri grad- nji in nabavi opreme za tamkajšnji špital. V Laškem je okoli leta 1440 ustanovil špital Ivan Massenreutt, Janez baron Valvasor pa ga je leta 1560 na novo organiziral in 1581 boga- to dotiral.'ä V Celju so špital, ki je bil sprva pred mestom, ustanovili Celjani. Leta 1459 pa je Friderik Habsburški dal meščanom do- voljenje, da preneso špital, posvečen sv. Du- hu, v mesto samo.'^ V Šoštanju je leta 1700 ustanovil špital beneficiat Matija Podtras- snik.'' Pri Lenartu je bil špital ustanovljen raz- meroma pozno, to je v 17. stoletju. Dasi ga je ustanovil tamkajšnji tržan, je imel patronat nad njim in v oskrbi vsakokratni lastnik bliž- nje hrastovške gospoščine. Vas Lenart, kjer se omenja cerkev okoli leta 1200'", župnija pa leta 1237*', je büa spet last gospodarjev Hra- stovca, katerih enemu, tj. Andreju Holene- škemu (von Hollen egg), je kralj Friderik Hab- sburški podelil za Lenart leta 1447 trške pravice.** Od ustanovitve špitala pa do leta 1802 so bili njegovi patrom Herbersteini, za njimi Pauerji, od leta 1909 pa zopet Herber- steini, ki pa so že naslednje leto izročili upra- vo špitala lenarški občini. Ustanovitelj lenarškega špitala je bil lenar- ški tržan in trški sodnik Marko Bernhardt, ki 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 je v testamentu z dne 9. novembra 1625, ker ni imel ne otrok in nobenih drugih dedičev, zapustil vse svoje premoženje za ureditev špi- tala pri Lenartu (zu aufrichtung eines burger spitals) in določil, naj imajo v njem oskrbo obubožana tržani in drugi revni ljudje (die verarmbte burgerschafft oder sonst andere hausisarme), vendar se mora vse izvršiti le z dovoljenjem hrastovške gospoščine.i' Nekaj dni zatem, tj. 23. novembra, ko je bil usta- novitelj špitala še živ, je bilo vpričo članov lenarškega trškega sveta Ivana Hauka, Jurija Embserja, Tomaža Sporerja in Štefana Kern- peisa popisano vse premično premoženje, ki ga je v testamentu določil za špital ustanovi- telj. Inventar nam izkazuje kar precejšnje premoženje, tako v denarju 920 renskih gol- dinarjev, ki pa jih je Bernhardt zapustil v raznih valutah. Med zlatnino in srebrnino se navajajo trije srebrni prstani, zlat križec s kamnom, pas s srebrnim okovjem, srebrni pladenj, deset čaš in drugih posod, dvanajst srebrnih žlic itd. Inventar beleži tudi 37 ci- nastih skled, 24 krožnikov ter 34 vrčev raznih oblik in velikosti, veliko medeninaste poso- de in sedem svečnikov, od bakrene posode pa predvsem kotliče raznih velikosti, nadalje mo- ško in žensko obleko, več kot deset postelj z opremo, razno perilo, orožje, kuhinjsko op- remo in orodje. Ustanovitelj je zapustil na raznih krajih V petih kleteh okoli 50 štrtinov (okoli 27.500 l)^« vina, nadalje okoli 160 kor- cev (nad 6000 1) žita, tri konje z vso opremo, deset volov, šest krav in šestnajst svinj.ä» Se istega 1625. leta toda že po smrti usta- novitelja špitala, je bilo kupljeno primerno zemljišče za zidavo špitalskega poslopja, v naslednjem letu pa je bil špital z vsem op- ' remi jen in pripravljen za sprejem oskrbovan- cev. Kakor ne vemo natanko za leto spreje- ma prvih oskrbovancev, tako tudi ne vemo, pod kakšnimi pogoji je Bernhardt špital usta- novil, ker nimamo njegovega ustanovnega pi- sma, ki je ali izgubljeno ali pa ga (kar je bolj verjetno) sploh ni dal zapisati. Spital je delo- val po določilih ustanovnega pisma Herber- steinov iz leta 1631 oziroma 1672. Kot je iz dokumentov razvidno, je do leta 1631 poleg špitalskih nnojstrov imel neposredno nad špi- talskim premoženjem roko sam gospod Hra- stovški, ko je napravil dokončni obračun s trgom in s tem izročil premoženje v nepo- sredno upravo špitalskim mojstrom. Grof je denar, ki ga je Bernhardt zapustil v raznih valutah, zamenjal za renske goldinarje, nekaj zlatnine in srebmine odkupil, poplačal dolgo- ve za umrlim ustanoviteljem ter ostanek iz- ročil špitalskemu mojstru. Nekaj premičnin in nepremičnin je bilo tudi odprodanih za na- \ Faksimile naslovne strani ustanovnega pisma za lenar- ški špital iz leta 1661 oz. 1672 (Pokrajinski arhiv v Ma- riboru) kup zemljišča, zidavo stavbe in nabavo op- reme. Dva vinograda, ki ju je zapustil Bern- hardt, je Hrastovški zamenjal za druga dva. Vinograd, ki je bil pod gorsko palico knezov Eggenbergov, pa ga niso hoteli dati špitalu v hasnovanje, je vzel Herberstein, za špital pa kupil vinograd pri Zamarkovi, drugi vino- grad, ki je ležal »am Sonegperg«, je za- menjal za svojega, ki je ležal na Viničkem vrhu in ki je dajal letno do deset štrtinov (nad 5000 1) vina.-ä Prva leta po ustanovitvi špitala je s pre- moženjem upravljal en špitalski mojster, vča- sih tudi trije ali celo štirje,-^ kar je spričo velikih skrbi za nabavo zemljišča, zidave stavbe in gospodarskih poslopij, nabave opre- me in vseh drugih skrbi in dolžnosti razumlji- vo. Veliko dela so imeli s špitalskimi vinogra- di, za katere so zelo skrbeli, saj je z njih špitalu dotekalo največ dohodkov. Naj ome- nim, da prva leta po ustanovitvi špitala z vi- nogradi ni upravljal špitalski mojster, tem- več poseben član trškega sveta.-^ Iz letnega obračuna 1626 je razvidno, da je imel špital največ dohodkov od vinogradov, toda tudi iz- datkov za njihovo obdelavo. Tako je bilo do- hodkov v omenjenem letu 456 renskih gol- dinarjev, izdatkov pa 447 goldinarjev, name-. 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 njenih v prvi vrsti za vinograde.-' V času špi- lalskega mojstra Caharije Nümbergerja (1631—1634) je imel špital poleg svojih stavb (hiša, parma, hlevi) in vr.ta ter vinogradov tudi polja.-' Nedvomno so bili v njegovem času v špitalu že oskrbovancu.^* Po resigna- ciji Nümbergerja je nastopil službo špitalske- ga mojstra že znani član ti-škega sveta Jurij Embser, leta 1651 in 1355 pa je bil špitalski mojster ponovno Caharija Nürnberger, kate- rega obračun za leto 1655 izkazuje pet špital- skih vinogradov na Viničkem vrhu, pri Za- markovi in Zavrhu, na katerih se je tedaj pridelalo okoli 40 štrtinov (nad 20.000 1) vi- na.-" Leta 1661 je bil špitalski mojster Pri- mož Rizner.ä" Potem ko je lenarški špital zaživel, je pri- šla nad kraj nesreča, požar, ki je v kraju po- leg drugih stavb uničil tudi špitalsko ter sko- raj vse premičnine, tako da so od špitalskega premoženja ostali tako rekoč samo še vino- gradi, pa še ti so po zatrdilu špitalskih moj- strov tedaj kaj slabo rodili, tako da iz njiho- vih dohodkov ni bilo mogoče popraviti špi- tala, kaj šele vzdrževati oskrbovance. Zato je bilo špitalsko poslopje prodano, obdelovala se je le špitalska zemlja, ki jo je upravljal še naprej špitalski mojster. Erazem Friderik grof Herberstein se je kot univerzalni dedič po svojem očetu odločil, da bo ponovno vzposta- vil špital ter ga je v ta namen primemo do- tiral. Pozidal je špitalsko poslopje ter ga op- remil, tako da je s 1. majem leta 1661 lahko sprejel prvih šest oskrbovancev, tri može in enako število žena.'' Poprečna starost oskrbo- vancev je tedaj bila 70 let, najstarejši je bil star 90 let, najmlajši pa 45.^^ Ko je lenarški sodnik in nekdanji špitalski mojster Caharija Nürnberger volil špitalu 200 goldinarjev, je Herberstein zvišal število os- krbovancev od šestih na osem ter na novo sestavil ustanovno pismo. Ker je Herberstein uvidel, da terja obdelovanje špitalskih vi- nogradov veliko izdatkov in ker so letine vča- sih sila slabe, se je odločil, da jih bo prodal. Dal je oceniti vseh šest špitalskih vinogra- dov, ki so bili vredni 830 goldinarjev, ter iz- terjal dolgove 500 goldinarjev in jih upora- bil za špital. Sam je razen tega špitalu po- klonil travnik in njivo, tako da je ustanova lahko kar dobro izhajala in je lepo zaživela. V tem času so bili špitalski mojstri Mihael Gašpar (1663—1668), po njegovi resignaciji na to mesto pa Janez Widman (1668—1670). V ustanovnem pismu iz leta 1672 so bili določeni pogoji za sprejem oskrbovancev, nji- hove pravice in dolžnosti, oskrba, uprava in vsa druga določila, ki so bila potrebna za red- no poslovanje ustanove. Po tem ustanovnem pismu je špital skrbel za osem oskrbovancev, ki se zaradi starosti in bolehnosti ter bolezni (posebej se navaja slepota) niso mogli sami vzdrževati, vendar pa ti niso smeli imeti na- lezljivih bolezni. Štiri kandidate za špital je določil trg izmed svojih tržanov ali drugih potrebnih ljudi, štiri pa hrastovška gospošči- na. Ce se niso našli primerni kandidati, je go- spoščina imela pravico poslati v špital druge ljudi in jih imeti v njem, dokler se ne bi na- šli primerni kandidati. Oskrbovanci so se mo- rali držati hišnega reda, če so ga pa kršili, jih je špitalski mojster prvič opomnil, nato pri- merno kaznoval, če pa se kljub temu niso po- boljšali, jih je z dovoljenjem gospoščine imel pravico odsloviti. Spital je poleg špitalskega mojstra imel tudi dva človeka, ki sta bivala v špitalu in ki sta morala biti oskrbovancem dan in noč na razpolago ter smela biti le z dovoljenjem špitalskega mojstra ponoči od- sotna. Za svojo službo sta imela brezplačno stanovanje, v hasnovanje špitalski vrt, 30 gol- dinarjev letne plače, v naturalijah pa na leto 50 kg mesa, štrtin (okoli 500 1) vina, nekaj ži- ta in soli. Medtem ko so torej v začetku špi- talski mojstri živeli zunaj špitala in je za os- krbovance skrbela špitalska služinčad (Spital- leuth), pa je kasneje, vsaj od druge polovice 18. stoletja, živel špitalski mojster v špitalu. Oskrbovanci so prejemali svojo oskrbo delo- ma v denarju deloma pa v naturalijah. Usta- novno pismo je točno določalo, kaj daje hra- stovška gospoščina in kaj se daje oskrbovan- cem iz špitalske blagajne. Vsak oskrbovanec je dobil tedensko s Hrastovca šest funtov te- žak hlebec kruha ter še posebej funt kruha ter po dva funta govedine. Vsi skupaj so pre- jemali od Hrastovca letno po 386 funtov go- vedine, 63 in pol funta slanine in 134 funtov masti. Za velike praznike so dobili oskrbo- vanci nekaj mesa, ki ga je moral špitalski mojster kupiti z denarjem iz blagajne usta- nove. Gospoščina je špitalsko žito zmlela v svojem mlinu pri Hrastovcu zastonj ter ni za- htevala plačila mitnine, za tri krave, ki jih je lahko redil špital, pa je dajala letno po dva voza slame ter za pašo na razpolago gospo- ščinske travnike. Tudi je dajala letno za vse oskrbovance skupaj po 2 štrtina (okoli 1000 1) vina, vsako drugo leto vsakemu izmed njih po sivo hodno obleko, vsakih nekaj let pa perilo in drugo opravo. Oskrbovancem je moral bi- ti na voljo padar, kateremu je gospoščina da- jala za puščanje krvi oskrbovancem letno po 3 goldinarje, za večje zdravljenje oskrbovan- cev pa je dobil le-ta posebej plačano. Oskrbo- vanci so bili dolžni za svoje ustanovitelje mo- liti in se ob določenih dnevih udeleževati po- sebne službe božje. Na Markovo, Friderikovo, 17 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 in na god sv. Elizabete se je opravljala po- sebna služba božja za ustanovitelje špitala, za Hrastovške in enega izmed članov Bernhard- tove rodbine, ki je umrl v katoliški veri in ki ni bil luteranec kot Marko. Na omenjene dni kot tudi še na tri največje cerkvene praznike v letu je vsak izmed oskrbovancev dobil po i dvojno porcijo mesa, kruha in vina ter po 30 krajcarjev. Duhoven je prejel letno po 9 : goldinarjev za opravljanje teh obredov, pri j čemer pa je bilo v tej postavki všteto tudi plačilo za pokop oskrbovancev.^^* Gospostvo se je tudi zavezalo, da bo v redu izpolnjeva- lo vse točke iz ustanovnega pisma, če pa jih ne bi, je špitalski mojster to dolžan sporoči- ti trškemu sodniku in svetu. Ob neizpolnjeva- j nju dolžnosti je imela dežela pravico poseči ' po hrastovški posesti in jo imeti tako dolgo, da i lastniki Hrastovca izpolnijo svoje obveznosti. ' Letno vzdrževanje špitala je tedaj znašalo 193 \ goldinarje, 2 krajcarja in 2 pfeniga.^* ' V naslednjih desetletjih se je špital kot tudi \ vsakokratni lastnik Hrastovca ravnal po orne- \ njenem ustanovnem pismu, do večjih spre- i raemb je prišlo v drugi polovici 18. stoletja i tako v pogledu načina oskrbovanja ljudi v | špitalu kot tudi v pogledu upravljanja spita- j la. Določene spremembe v špitalu je nareko- ■. vala tudi zakonodaja, ki je zlasti v terezijan- : skem in jožefinskem času posegla v vse de- i tajle življenja. Tako je npr. glede zapuščine i oskrbovancev bilo leta 1754 določeno takole: kdor je imel premoženje že ob vstopu v špi- tal, temu se od zapuščine odračuna toliko, ko- likor je porabil od dneva sprejetja v ustano- vo. Kdor si je v času svojega bivanja v špitalu ; pridobil premoženje, temu se od zapuščine j odračuna vsota, ki jo je porabil v ustanovi od tistega časia, ko si je takšno premoženje pri- dobil. Ce pa si je kdo premoženje v špitalu prištedil, ga mora špitalski mojster izročiti brez odtegljajev tistemu, ki ima do njega pra- ^ vico.35 Iz omenjenega obdobja poznamo tele špitalske mojstre: leta 1684 Jurija Pichlerja, od 1728 do 1741 Matijo Cucka, od 1784 do 1789 pa Janeza Korošca.'^ Kot smo že dejali, je hotel zlasti jožefinski j čas tudi v pogledu špitalov izvesti določene re- j forme. Kot je iz raznih odredb razvidno, je vlada želela manjše špitale ukiniti ter orga- nizirati v glavnih mestih dežel centralne špi- tale ter združiti špitale in jih namestiti po j mestih oziroma na drugih primernih krajih. ; Pri teh spremembah je oblast vodilo v prvi vrsti prepričanje v neekonomičnost manjših i ustanov, hotela pa je tudi iztrebiti vse zlora- | be, ki so se v špitalih dogajale, saj so špitalski : mojstri pogosto iskali le lastne koristi ter si; prilaščali špitalsko premoženje, večkrat sla- j Faksimile prve strani inventarja lenarškega špitala iz leta 1625 (Pokrajinski arhiv v Mariboru) bo skrbeli za oskrbovance, ki so pogosto bili brez zadostne hrane, zdravniške oskrbe in pri- merne snage. Dvorna odredba z dne 31. mar- ca 1787 je odredila, da se vsi špitali razpuste in oskrbovanci, ki niso posebno slabotni in bolni, dobe svojo oskrbo zunaj špitalov ter se jim izplačuje določena renta za življenje. Ti- sti, ki pa so močno bolni, bodo poslani v splo- šno hiralnico, kjer bo zanje pripravljenih tri- sto mest. Razen tega naj bi se v glavnih me- stih posameznih okrožij oziroma tam, kjer so za to dani pogoji, ustanovili špitali, kamor naj bi se iz manjših ustanov preselili oskrbovan- j ci. Stavbe in vse druge realitete ukinjenih j špitalov naj se dajo v najem ali prodajo, ka- pital pa naloži za vzdrževanje takih institu- cij.'' 22. aprila 1787 je mariborski okrožni urad obvestil gospoščino Hrastovec, naj o vseh gornjih določilih obvesti lenarškega špital- skega mojstra, ki naj dobi medicince oziroma kirurge, ki bodo pregledali oskrbovance, na- to pa naj najkasneje v štirinajstih dneh po- šlje na okrožni urad seznam vseh oskrbovan- cev z zaznamkom njihovega zdravstvenega stanja. Tisti, ki bodo lahko živeli brez oskrbe špitala, naj do prvega avgusta zapuste špital, enako tudi špitalski mojster. V enakem ter- minu naj špitalski mojster pošlje uradu se- znam vsega špitalskega premoženja ter ga iz- roči magistratu oziroma dominiju.^ä Iz dopisa 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 istega urada z dne 7. julija 1787 je razvidno, da so bila predvsem gospostva tista, ki so prosila vlado, naj ukine špitale, njihovo pre- moženje proda ter naloži kapital, iz čigar let- nih obresti naj bi se vzdrževali v skladu z do- | ločilom posameznih ustanov ljudje, ki so po- | trebni pomoči."" s Do razpustitve špitala pa ni prišlo, pač pa i je ustanova prejemala obresti od glavnice 10.000 goldinarjev.^" Medtem ko so še leta 1788 dobivali oskrbovanci oskrbo v glavnem j v obliki naturalij, pa špitalski mojster Karel ; Zierengast (1790—1795) v svojem poročilu za- j gotavlja, da daje gospoščina špitalu namesto i nekaterih naturalij denar. Tako npr. namesto tedenskega funta kruha dobe vsi oskrbovan- j ci skupaj letno po 70 goldinarjev in vsak os- i krbovanec namesto tedenskega hlebca kruha ; po 9 kr na teden, s čimer so baje vsi zelo za- j dovolj ni, saj si lahko kupujejo sveže zemlje i in še kaj prištedijo.^' Naj omenim, da je hil\ leta 1796 špitalski mojster Boštjan Zužko.^^; Okoli leta 1800 je imel špital majhen trav- i nik, njivo in pri špitalski hiši vrtič. Poslopja ; so bila v redu, le hlev za dve glavi živine je bU v razsulu, sicer pa je bilo celotno premo-; ženje ocenjeno na 600 goldinarjev. Zemljo je ; špital obdeloval v lastni režiji in na njej pri- ■ delal nekaj žita in sena ali pa jo je dajal v ; zakup. Obresti od naloženega kapitala so zna- šale letno 400 goldinarjev, stroškov pa je bilo : več, pri. čemer so razliko krili z miloščino, z zakupom zemlje in raznimi volili. Za oskrbo oskrbovancev so izdali letno 250 gold., za ad- ministrativne stroške (vključena plača špital- skemu mojstru) 127 gold., za vzdrževanje po- slopij 15 gold., za ostale stroške pa 19 goldi- narjev.« V letih 1801 do 1809 in od 1814 do \ 1823 je bU. špitalski mojster Janez Korošec, ki j pa ni identičen z že nam znanim predhodn-' kom.'''' j Med arhivalijami lenarškega špitala imamo j ohranjen v pisavi 19. stoletja tudi zapis hiš- nega reda. Medtem ko je za mnoge druge špitale ohranjen njihov hišni red že iz začet- ka novega veka, pa je za naš ta zapis iz zelo ! kasne dobe, kolikor seveda ne gre za prepis i starejšega dokumenta. Naj omenimo npr. hiš- j ni red špitala iz Seckaua, ki datira v 17. sto- ! letje,*' pri čemer pa naj omenimo, da je naš i zapis precej obsežnejši. Ker je hišni red po j svoji vsebini zelo zanimiv in nam daje ■vpo- \ gled v življenje oskrbovancev, naj ga na tem \ mestu navedemo v izvlečku. Oskrbovanci mo- j rajo pošteno in spodobno živeti, ne se med seboj prepirati, ampak živeti v popolni slogi in razumevanju. Ce jim dovoljuje zdravje in dopušča čas, morajo biti vsak dan pri božji službi v lenarški cerkvi ter moliti za svoje us- - tanovitelje in dobrotnike. Kdor ni preslabot- nega zdravja, mora pozimi vstati ob sedmih, poleti ob šestih, se lepo urediti, nato pa oditi k opravilom. Poleti naj gredo oskrbovanci v posteljo ob devetih, pozimi pa ob osmih. V sobah je treba skrbeti za red in snago in jih vsak dan pomesti in prezračiti, v njih je tudi prepovedano kaditi in kuhati. Nihče ne sme brez dovoljenja uprave zapustiti špitala, vr- niti se mora najkasneje do osme ure zvečer, zunaj pa ne sme hoditi po gostilnah in ne be- račiti. Oskrbovanci ne smejo prinašati v špi- tal alkohola, hrano pa morajo izročiti upravi, ki jo po svojem preudarku ali razdeli med vse oskrbovance ali pa jim jo pusti. Bolnemu mora špital takoj oskrbeti zdravniško pomoč. Oskrbovanci so dolžni opravljati določena de- la, pri čemer so izvzeti le tisti, ki so zaradi oslabelosti za to nesposobni, tisti, ki so bolni ali slepi. Razumevanje in sloga med oskrbo- vanci je v špitalu osnovni pogoj za njegov obstoj, zato naj oskrbovanci sleherni spor ja- vijo upravi, ki bo v določenem primeru pos- tavila enega izmed oskrbovancev, da bo skrbel za red in razumevanje. Vse spore v špitalu uredi uprava, razen tistih, ki sodijo v pristoj- nost sodišča. Kršilce reda uprava najprej bla- gohotno opomni, nato kaznuje s prepovedjo izhoda iz špitala, z večjim nalaganjem dela ali s postom, lahko pa tudi z zaporom v špital- skem prostoru. Ker je špital namenjen le slabotnim, revnim in bolnim, mora uprava v primeru, da kateri član špitala ozdravi ali pa pride do premoženja, premisliti, ali tak še sodi v ustanovo ali ga je treba odsloviti. Hiš- ni red, ki obsega štirinajst točk, mora biti na vidnem mestu in ga je treba štirikrat letno prebrati, po potrebi tudi večkrat, vsakemu os- krbovancu pa ob njegovem sprejemu v špi- tal.« V času od 1802, ko so gospoščino kupili Pa- uerji, so oskrbovanci začeli dobivati denarno rento in živeli zunaj špitala. V tej zvezi je prišlo med lenarškim trgom in lastniki Hras- tovca do pogostnih in dolgih sporov, ki so dosegli svoj višek v tridesetih letih. Trg je namreč želel, naj bi se gospoščina do pike dr- žala določil ustanovnega pisma, lastniki Hra- stovca pa so skušali dokazati, da je denarna renta in življenje oskrbovancev zunaj špitala za slednje bolj ugodno. Trg je trdil, da se ljudje, ki prejemajo rento, potikajo po trgu in beračijo in so vsej soseski v nadlego. Do korenite spremembe v načinu oskrbovanja oskrbovancev je prišlo leta 1807. Tedaj je namreč lastnik gospoščine odredil, da bodo odslej oskrbovanci prejemali rento v višini petdesetih goldinarjev, preostali, ki še bivajo v špitalu, pa morajo oditi k svojim sorodni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 19 kom ali pa na hrastovško majerijo. Gospošči- na je tudi odredila, da si mora špitalski moj- ster do 1. junija istega leta poiskati novo stanovanje, zemljo, travnike in vrt pa mora dati v zakup. Lastnik gospoščine je svoj po- stopek utemeljil s trditvijo, da je nova praksa v vseh pogledih boljša, saj so se oskrbovan- ci med seboj prepirali, se pritoževali nad špi- talskim mojstrom in oskrbo, sicer pa da je za reveže sploh bolje, da ne žive med sitnimi in bolnimi ljudmi. Lastnik Hrastovca nadalje ugotavlja, da so oskrbovanci, ki že od leta 1804 žive pri svojih sorodnikih in znancih, z denarno rento zelo zadovoljni.^' Zaradi novega načina oskrbovanja oskrbo- vancev je prišlo, kot smo to že dejali, v tri- desetih letih do silnih sporov med Hrastov- cem in trgom. Magistrat ugotavlja, da so si želeli denarne rente predvsem tisti oskrbo- vanci, ki jim ni bilo do reda v špitalu. Ti ima- jo raje denar, ki ga zapravljajo, nato pa be- račijo. Tudi špitalske stavbe so po zatrdilu sveta čisto v razpadu in se sprašuje, čemu za prazne stene špitalski mojster, ki dobiva plačilo samo za to, da jih gleda. Naj omenim, da je bil špitalski mojster vsekakor že leta 1833 pa do svoje smrti leta 1849 Bruno Damiš (Damisch).^** Nato se je trg pritožil na okrož- ni urad v Mariboru s prošnjo, naj pri Hras- tovcu doseže, da se bo držal ustanovnega pi- sma. Lastnik Hrastovca pa se je v dolgem pi- smu opravičeval okrožnemu uradu, zakaj je spremenil svojo prakso v načinu oskrbe. Do- kazuje, da je prehod na denarno rento do- volil leta 1812 sam štajerski deželni guber- nij,*» in to na vsesplošno zadovoljstvo oskrbo- vancev in dasi je to zdaj že praksa nad dvaj- set let, se nanjo še nihče ni pritožil. Hrasto- vec je po zatrdilu lastnika Pauerja imel za svojo prakso številne razloge, ki jih navaja že na gornjem mestu.^" V naslednjem obdobju so živeli oskrbovan- ci deloma v špitalski hiši, deloma pa so imeli lastna stanovanja ali pa so bili pri svojih so- rodnikih in znancih ter dobivali svojo letno rento. Ljudje so bili sprejeti v špital večinoma zaradi starosti in onemoglosti, nekaj tudi za- radi bolezni (zlasti slepote in vodenike). Po- prečna starost oskrbovancev je bila v 19. stol. ob njihovem sprejemu šestdeset let, najmlajši med njimi je bil star šestnajst let in je bil slaboumen, najstarejši pa jih je imel nad osemdeset. Oskrbovanci so bivali v špitalu po- prečno po osem let, najmanj nekaj mesecev, največ pa okoli dvajset let.-'^' V tem času za- sledimo špitalske mojstre Jakoba Pabsta (1849—1858),»2 Mihaela Beleča (1858—1867)" in Janeza Skribo (1867—1868).^^ Pod nasled- njim špitalskim mojstrom, t.j. Ignacijem Pan- kowitschem (1889—1888), je špital zadela ve- lika nesreča. V noči od 27. avgusta na 28. av- gust leta 1883 je med pol dvanajsto in eno uro ponoči pogorelo špitalsko poslopje; vzrok za požar komisija ni mogla ugotoviti. Škode je bilo za 650 goldinarjev, poslopje pa je bi- lo zavarovano za 1200 goldinarjev. Se istega leta je špitalski mojster začel s popravilom špitalskega poslopja, popravljal pa je tudi go- spodarska poslopja-^' Naj omenim, da je bil v času od leta 1888 do 1905 špitalski mojster Janez Polanec.^« Ko so po približno sto letih leta 1909 Her- bersteini ponovno postali lastniki hrastovške graščine, so poskušali takoj urediti pravno sta- nje okoli lenarškega špitala in načina oskrbo- vanja oskrbovancev. Očitno so se hoteli čim- prej znebiti neprijetnosti v zvezi z upravlja- njem špitala. Medtem ko je namreč do začet- ka leta 1910 bila uprava špitala v rokah pa- trona, tj. hrastovške graščine, pa je vlada v dopisu z dne 13. novembra 1909 dovolila, da s 1. januarjem naslednjega leta preide špital v popolno upravo lenarške občine. S tem dnem je prejela vse dolžnosti in bremena, ki jih je do tedaj imela hras1)ovška graščina, ter je bi- la dolžna do 30. marca predložiti oblasti v odobritev letni obračun. Pogoji za sprejem oskrbovancev so ostali isti kot do tedaj, nam- reč sprejem osmih oskrbovancev, katerih štiri je določal trg, štiri pa gospoščina Hrastovec. Oskrbovanci so prebivali v špitalu v dveh so- bah ter dobivali po 48 kron letne rente. Špi- talskega mojstra je imela pravico predlagati občina, višja oblastna instanca pa ga je po- trjevala, imel pa je v špitalu brezplačno sta- novanje in na uporabo špitalski vrt ter plače 84 kron letno. Špitalski izdatki so tedaj zna- šali letno 497 kron, dohodki pa 641 kron, M so jih dali štirje procenti od s 1. marcem 1911 naloženega kapitala 10500 kron ter zakupnina za špitalsko zemljo.^' Ker so bile po ugoto- vitvi uprave stavbe potrebne nujnih popra- vil, je vlada odredila, naj se pri lenarški hra- nilnici naloži določen procent dohodkov za po- pravila stavb.'^ Večja popravila so se nato iz- vajala že v letih 1911—1913.59 Špital je imel v tem času zemljo v občinah Lenart in Zamar- kovi. V prvi je imel dva vrtova in njivo v iz- meri 52 arov, v drugi pa travniške parcele ve- likosti 123 arov in 55 m^, vse v skupni vred- nosti 13.095 kron.«" Leta 1907 je bil lenarški špitalski mojster Štefan Zadravec, 1910. leta pa Janez Muhič.*' Lenarški špital je nato pre- živel še čas do druge vojne. 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 OPOMBE 1. J. Wichner, Beiträge zu einer Geschichte des Heiilwesens, der Volksmedicin, der Bäder und Heilquellen in Steiermark bis incl. 1700, MHVS XXXIII, 1885, Str. 43 sl. — 2. Ludwig J. Lekai, Geschichte der Weissen Mönche, Köln 1958, str. 241. — 3. J. Zahn, Urkundenbuch des Ilerzog- thums Steiermank I, Graz 1875, št. 644, str. 620 in J. Wichner, o. c, str. 49. — 4. J. Zahn, Ur- kundenbuch II, St. 363, Str. 472. — 5. H. Appeh- G. Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark IV, št. 564 in 565... — 6. Ign. Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, Marburg 1876, Str. 83. — 7. J. Wichner, o. c, str. 48. — 8. Prim. P. Klasinc, Ubožni špital v Ormožu, Ormož skozi stoletja, Maribor 1973, str. 152—157. — 9. J. Wichner, o. c, str. 68. — 10. Vizitacija z dne 31. avgusta 1737 (Dokument v škofijskem ar- hivu v Mariboru). Prim. J. Mlinaric, Beneficiji v mestu Mariboru do konca 16. stoletja, CZN XLIV, 1973, str. 78—79. — 11. Fr. Kovačič, Zgo- dovina lavantinske škofije 1228—1928), Marbor 1928, str. 240. Fr. Kovačič, o. c, str. 240. — 12. P. Klasinc, o. c, str. 153. — 13. J. Wichner, o. c, str. 74. — 14. Ign. Orožen, Celska kronika, v Celi 1854, str. 107. — 15. C. Schmutz, Historisch Topografisches Lexicon von Steyermark III, Gratz 1822, str. 510. — 16. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku V, Ljub- ljana 1928, št. 44, str. 35. — 17. Gradivo V, št. 674, str. 320. — iS. H. Pirchegger, Die Unter- steiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962, Str. 33. O Hrastovcu glej J. Koropec, Srednje- veški Hrastovec, CZN XLIV, 1973, str. 47—59. — 19. ^>Spittal brieff vber dass burger spitall des marokhts St. Lienhardt datiert dem ersten may 1661, von der Verbesserung aber dat. 1. nouemb. 1672« (Ustanovno pismo v rumenih pergament- nih platnicah v arhivu PaM-a, fond Lenart v Slov. goricah, fasc. 5). Drug izvod v rdečih perg. platnicah hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju. Ar- hiv sekretariata rodbine Herberstein. Več prepi- sov iz 18. do 20. stol. je v arhivu PaM-a, fond Lenart, fasc. 5 in v Zgod. arhivu v Ptuju, fond gospoščine Hrastovec, fasc. 4- — 20. Strtin (start- tin) = 10 dunajskih veder = 565,91 (R. Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse I, MHVS XXIX, 1935, Str. 78). — 21. Inventar z dne 23. novembra 1625 v PaM, fond Lenart, fasc. 5 (v nadaljnjem besedilu fasc. 5). S fasc. 4 označujem arhivalije iz fonda gospoščine Hrastovec, ki jili hrani Zgod. arhiv v Ptuju. — 22- Inventar z dne 14. dec. 1631 (fasc. 5). — 23. Ibidem. — 24. V du- kumentu z dne 4. okt. 1626, Radgona (fasc. 5) se navajajo kot špitalski mojstri lenarški tržani Le- nart Postet, Matej Likavec, Stefan Kernpeis in Jurij Embser. — 25. Npr. leta 1626 kasnejši špi- talski mojster Jurij Embser, leta 1627 pa Stefan Kernpeis (fasc. 5). — 26. Letni obračun za 1626 (fasc. 5). — 27. Ibidem. — 28. Razvidno iz po- stavke za »ain armbs weib zu der erden bestat- ten lassen« (Letni obračun z dne 12. jan. 1635, fasc. 5). — 29. Letni obračun za 1655 (fasc. 5). — 30. »Spital buech meines marckht S. Leonhardt aufgericht 1661 den ersten may« (fasc. 4). — 31. Ustanovno pismo 1661 oz. 1672 (faisc. 5). — 32. »Spital buech ... 1661« (fasc. 4). — 33. 1785, april 15., Maribor (fasc. 4). — 34. Letni obračun 1672 (fasc. 4). — J. Wichner trdi, da je bila v sporu iz leta 1681 med Herbersteini in admontsMm sa- mostanom zaradi patronata nad lenarško župnijo tudi pritožba, češ da je Erazem grof Herberstein prenesel špitalsko ustanovo k svoji župniji sv. Rupert v Slov. goricah (Spod. Veličina) in da je moral samostan nositi stroške za zdravljenje kužnih bolnikov (J. Wichner, Geschichte des Be- nediktiner-Stiftes Admont vom Jahre 1446 bis auf die neueste Zeit IV, Graz 1880, str. 314). — 35. Normale z dne 8. maja 1754 (fasc. 4). — 36. Po dokumentih v fasc. 4. — 37. Dokument z dne 22. aprila 1787, Maribor (fasc. 4). — 38. Ibidem. — 39. Dokument v fasc. 4. — 40. Prepis doku- menta iz leta 1731 (Arhiv sekretariata rodbine Herberstein v Zgod. arhivu v Ptuju). — 41. Do- kument z dne 29. dec. 1788 (fasc. 4). — 42. Letni obračun 1796 (fasc. 4). — 43. Dokument z dne 15. junija 1795 (fasc. 4). — 44. Letni obračun v fasc. 4. — 45. Prim. J. Wichner, o. c, 70—73. — 46. »Hausordnung« — nedatirano, v pisavi prve pol. 19. stol. — 47. Dokument z dne 22. aprila 1807 (faisc. 4). — 48. Razvidno iz letnih obraču- nov (fasc. 4). — 49. Dokument z dne 26. sept 1812 (fasc. 5). — 50. Dokumenti z dne 8. marca 1830, 17. jan. 1831 in 3. jun. 1833 (fasc. 4). — 51. »Heiligen Geist spital zu St. Leonhard WB. von 1661« (PaM, fond Lenart, knjiga št. 13). — 52. Letni obračuni in drugi dokumenti v fasc. 4. — 53. Ibidem. — 54. Ibidem. — 55. Dokument z dne 29. avgusta 1883 (fasc. 5). — 56. Po dokumentih v fasc. 5. — 57. Dokument z dne 18. nov. 1909 in 1. febr. 1913 (fasc. 5). — 58. Kapital naložen na naslov: »Marktgemeindevorstehung zu St. Leonhard W. B. namens der Erasmus Friedrich Graf Herberstein'schen Heiligen Geist Spital- stiftung mit dem Zinsenbezuge in St. Leonhard W. B.« (fasc. 5). — 59. Dokument z dne 1. febr. 1913 (fasc. 5). — 60. Dokument z dne 1. jan. 1910 (fasc. 5). — 61. Po dokumentih v fasc. 5.