LET0XLVII,ŠT.14 PTUJ, 7. APRILA 1994 CENA 60 TOLARJEV Ob 7. APRILU - SVETOVHEM DNEVU ZDRAVJA Zdrava usta za lep nasmeh Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je namenjem zdravju ustne votline in njenih organov in poteka pod geslom Zdrava usta za lep nasmeh. Ob svetovnem dnevu zdravja, ki je letos posvečeno zdravju ust- ne votline, si Svetovna zdravstvena organizacija prizadeva mobili- zirati države članice, zdravstveno stroko in celotno javnost, da bi bolj upoštevale ta pomembni vidik javnega zdravstva. Med najbolj razširjenimi boleznimi ustne votline sta zobna gniloba (zobni ka- men) in parodontalna bolezen (okužbe dlesni in zobnega podpor- nega tkiva), ki v različnih stopnjah prizadevajo vse ljudi. Do konca stoletja naj bi bila družba sposobna nuditi in izpeljati osnovno zo- bozdravstveno varstvo tako, da bi se stalni zobje ohranili vse živl- jenje. Med ta prizadevanja sodi tudi preventivno delo ptujske zoboz- dravstvene službe - oddelka za otroško in mladinsko zobozdravst- vo, ki skuša na čimbolj zanimiv način spodbujati k ohranjanju zdravja zob in ust. V tem okviru že šesto leto organizirajo kviz znan- ja o zobeh pod geslom Moj ponos - zobje za pet. Kviz bo 1 3. aprila ob 10. uri v OŠ Markovci, udeležili pa se ga bodo učenci petnajstih ptujskih osnovnih šol. (MG) Štajerski muzejski vlak je tretji slovenski muzejski vlak. Vozil bo po štajerskih, koroških in prekmur- skih tirih, na velikonočno nedeljo pa je opravil pro- mocijsko vožnjo od Maribora do Ptuja. Parna lepo- tica je v nedeljo vlekla sedem vagonov (dva so si za promocijsko vožnjo sposodili na Jesenicah), polnih ljudi dobre vol je. (MG) FolotKosI itOVA VAS PRI PTUJU Bodo res morali zapreti cesto? 19 hiš v Novi vasi ob republiški cesti Ptuj - Lenart si že od leta 1981 prizadeva, da bi dobili mest- ni vodovod. Prav neverjetno je, da so primakni vodi za vodovod pov- sod okoli njih (na Kicarju, Mest- nem Vrhu in v Rogoznici) ter da mimo njih poteka sekundarni vod, ki so si ga priborili Kmetijski kombinat za hleve s 150 glavami živine in šest gospodinjstev v Janežovcih. Do najbližjega hi- dranta je nekaj več kot 50 metrov, vendar prebivalcem tega dela Nove vasi ne dovolijo priklopa na vodov, saj jim na Komunalnem podjetju indirekciji zagotavljajo, daje v napeljavi premajhen tlak in bi njihov priklop na omrežje poslabšal dovod vodedo sedanjih porabnikov. Krajani napovedu- jejo ostrejši protest. Prav neverjetno se sliši, a vse od 1981. je ta del Nove vasi že bil v različnih programih za povezavo na primarni vod vodovoda in ved- no doslej je iz njih izpadel, v letošnjemgradivu direkcije za go- spodarsko infrastrukturo pa ga načrtujejo šele za leto 2003. Zdaj je prebivalcem teh gospodinjstev pošteno prekipelo: najprej so zahtevali odgovor na zboru kraja- nov Rogoznice, zdaj pa postavlja- jo rok za pogovor še z občinsko vlado in direkcijo za gospodarsko infrastrukturo. Deset dni so jim dali na voljo - do 10. aprila -, naj jim odgovorijo, kaj bodo ukrenili glede vodovoda. Težav, ki jih imajo v vsakod- nevnem življenju zato, ker nimajo vodovoda, ni potrebno posebej opisovati. Živino poleti le za silo lahko napojijo v Rogoznici, nji- hovi studenci poleti presahnejo, pa tudi če je v njih voda, je doka- zano prekomerno biološko in kemično onesnažena, zaradi česar so imeli predvsem otroci že zdravstvene težave. Tudi denar za vodovod ne bi smel biti prob- lem, saj krajani že vrsto let zbirajo denar s samoprispevkom, a ga ne morejo porabiti, ker občina ne ure d i svoj i h obveznost i. Če se občinska oblast tokrat na njihove zahteve ne bo odzvala, razmišljajo tudi o zapori ceste, kajti le tako upajo, da jim bo kdo prisluhnil. O tem bomo obširneje poročali v naslednji številki Tednika. Darja Lukman - Žuncc PTUJSKE STRANKE O DOGODKIH V SLOVENIJI: Pretres na slovenski poli- tični sceni ................................stran 2 OBISKALI SMO ŠOLO V JURŠINCIH: Tu je moj dom, tu sem doma.....stran 5 KOMENTIRAMO: Ljudje si obljube za- pomnijo, oblast jiii pozablja......stran 7 ŠPORTNI PORTRET: Ivo Hrupič - tre- ner uspešnih ptuj- skih rokometašev ..................stran 9 DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 8., 9., 10. in 11. APRIL 1994 NA PTUJU ODPRTJE RAZSTAVE V PETEK, 8. APRILA 1994 OB 10. URI V MINORITSKEM SAMOSTANU DOBOROTE SO NA OGLED V PETEK OD 11. DO 20. URE, V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK OD 8. DO 20. URE 2 - DOMA IN PO SVETU 7. APRIL 1994- TEDNIK ORMOŠKI PRORAČUN ZNAŠA 764 MILIJONOV TOLARJEV Odlok o proračunu prirejen vsem razmeram v teh dneh sprejemajo v ormoških skupščinskih klopeh od- lok o letošnjem občinskem pro- računu, ki znaša 764 milijonov to- larjev. Od tega je za dobrih 70 od- stotkov izvirnih prihodkov, kamor sodijo davki in prispevki, z višino, ki je določena z državnim pro- računom oziroma projekcijo mi- nistrstva za finance, 22 odstotkov je lastnih prihodkov, na zadolževanje pa odpade 7,7 odstotka. Gre za za- dolževanje v obliki obveznic. Nji- hov skupni plasma v lanskem in letošnjem letu bo znašal le 1,5 mili- jona mark, za razliko od 2,5 milijo- na mark plasiranih obveznic. Poleg zadolževanja z obveznicami je še minimalna vsota dolgoročnega kredita ministrstva za urejanje okolja, ki so ga dobili namensko za čistilno napravo. Od navedenih sredstev je 33 odstotkov ali 249 milijonov namenje- nih za investicijske obveznosti, tekoči del proračuna pa znaša 515 milijonov tolarjev. Predsednik izvršnega sveta Vili Trofenikje povedal, da jim je bilo vo- dilo, da v preteklem letu začete in- vesticije končajo, saj občina v sedanji obliki 'umira'. Na novo nameravajo pričeti le enoali dve, ki sta neodložljivi ne glede na spremembe, ki se obetajo na lokalni ravni in sta pomembni za celotnoobmočjesedanje občine. "Nadaljujemo gradnjo športne dvorane v Ormožu, kjer želimo dela končati do letošnje jeseni, kot je bilo planirano oziroma celo nekaj prej. Zaključujemo dela pri rekonstrukciji komunalne čistilne naprave v Ormožu. Kot novi investiciji sta pred- videni prva faza projekta bogatenja podtalnice zaradi pridobivanja za- dostnih količin pitne vode na vodo- vodnem zajetju v Veliki Nedelji in adaptacija poslovnih prostorov v ormoškem gradu za potrebe knjižnice. Temu je potrebno dodati še vodovodno omrežje v krajevni skup- nosti Tomaž. V proračunu niso zajete naložbe na področju komunalne infrastrukture, ki jih bomo v letošnjem letu verjetno še gradili, sofinancirane pa bi naj bile iz sklada za demografsko ogrožena obrriočja. Ker državni proračun še ni sprejet, natečaja za ta sredstva pa tudi ni bilo, tega dela programa ni bilo mogoče vključiti v proračun, vendar odlok o proračunu predvideva, da proračun med letom dopolnimo z na- menskimi sredstvi za investicije, ki bi bile sofinancirane iz sredstev za de- mografskoogrožena območja, pa tudi povečanje predračunske vrednosti pri športni dvorani in knjižnici, če bosta projekta deležna sofinanciranja iz rcr publiškega proračuna. To pomeni, da bi se lahko proračun do konca leta bistveno povečal," je investicijski del letošnjega proračuna pojasnil pred- sednik izvršnega sveta Vili Trofenik. Vida Topolovec PROTIKORUPCIJSKI SHOD V UUBUANI SLS in SDSS iz Ptuja vabita no vseslovenski shod ZA DEMOKRATIČNO SLOVENIJO - BREZ KORUPCIJE, ki bo v soboto, 9. aprila ob, 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Avtobusa bosta odpeljala ob 8. uri izpred Železniške postaje Ptuj. Informacije dobite na tel. številkah: 753 046 (Žampa) in 772 246 (Luci). Zo predsedstvo SLS: Janez Žampa Zo predsedstvo SDSS: Miroslav Luci ™ ORMOŽ Letos servisiranje prvih dveh kuponov obveznic Skupščina občine Ormož je konec 1992. leta sprejela odlok o izdaji občinskih obveznic. V lanskem juliju so bile predstavljene javnosti, na trg pa so prišle v vrednosti 1,5 milijona mark (od predvidenih 2,5 milijonov). Namenjene so izključno za sofinanci- ranje komunalne infrastrukture in z letošnjim proračunom so že predvi- dena sredstva za servisiranje prvih dveh kuponov. Prvi zapade 30. junija, drugi 31. decembra. "Z obveznicami smo premeščali fi- nančne težave pri naložbah na po- dročju komunale. Obveznice v višini 1,5 milijona mark so bile namenjene trem investicijam: sofinanciranju re- konstrukcije komunalne čistilne na- prave v višini od 15,5 do 20 milijonov tolarjev, za bogate nje podtalnice oko- li 62 milijonov tolarjev in za sofinanci- ranje primamegamestnegaplinskega omrežja 21,5 milijonov tolarjev. Zadolževanje z obveznicami se- danje občine Ormož ne bo bremenilo nobene izmed bodočih občin, temveč le tri komunalne projekte in ti bodo s svojimi komunalnimi storitvami mo- rali zagotoviti vračilo dolga. Voda je pomembna za celotno območje se- danje občine Ormož, komunalna čis- tilna naprava, kije sicer v mestu, a je namenjena za znane uporabnike, po- dobno pa je pri plinskem omrežju, kjer bo verjetno že z oddajo koncesije za distribucijo in za nadaljnjo iz- gradnjo možno to zadolževanje po- kriti iz izkupička oziroma odkupa omrežja in naprej plačane najemnine. Servisiranje dolgov v letošnjem letu pomeni samo pet od zakonsko dovoljenih lOodstotkov proračuna in torej ne bremeni letošnjega pro- računa čezmerno," je pojasnil pred- sednik ormoške vlade. VT TEDNIK TEDNIKle naslednik Rujskega tednika ozi- roma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaia Zavod za radijsko m časopisno dejavnost RADIO- TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik). Ludvik Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor). Jože Bračič. Ivo Ciani, Majda Goznik. Darja Lukman Žunec. Martin Ozmec, Marija Slodojak. Vida Topolovec in Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: OliverTežak. •B776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6.62250 Ptuj, p.p. 99,9(062) 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3 120 tolarjev, za tu- jino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31021 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja IZ 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov PTUJSKE POLITIČNE STRANKE V SLOVENIJI Pretres na slovenski politični sceni Dogodki zadnjih nekaj tednov so dobesedno pretresli slovensko politično sceno. Ker smo se v glavnem v minulih dneh že seznanili z mnenji strankarskih vrhov, nas je tokrat zanimalo, kako o teh dogod- kih razmišljajo v odborih in podružnicah posameznih strank v Ptuju ter kakšnoje njihovo videnje bodočnosti slovenske politične scene. Na naše vabilo so se ljubeznivo odzvale skoraj vse stranke. SLS-PODRUŽNICA PTUJ V Sloveniji nastajata dve politični sili Vladajoča politična sila ima popol- noma leve usmeritve. Posamezniki pridobivajo neupravičeno pre- moženje, seveda v trajno last in po- sest. Z vsemi možnostmi prikrivajo korupcijo, goljufijo in druga dejanja in s pomočjo tako pridobljenega kapi- tala ohranjajo oblast. Stvari so jasno razvidne, saj nobena korupcija ali druga nepoštenost ne pride pred sodišče. V podjetjih si posamezniki prilaščajo premoženje in s tem oško- dujejo delavce, zlasti tiste z nižjim osebnim dohodkom. Druge, desno usmerjene politične sile pa se trudijo, dabi čimvečkorupcij in afer odkrili. Kaže, da se veča delež državljanov, ki odločno zahteva raz- kritje vseh teh nepravilnosti. Vendarbo leva oblast storila vse, da do tega ne bi prišlo. To je dokazala tudi s tem, ko je odstranila Janeza Janšo, ki jim je bil s svojo ministrsko močjo velika ovira. Posamezne stranke iz DEMOS-a se združujejo za lokalne volitve. SKD, ZS, SDSS in SLS bodo storile vse, da stopijo na prste korupciji in vsem ne- pravilnostim, ki izhajajo iz sedanje leve vladavine. Janez Žampa ZELENI PTUJA Napihovanje problemov- udarec nastajajoči demokraciji Zeleni Ptuja smo mnenja, da so za- menjave ministrov v demokratični družbi popolnoma normalen pojav. Tudi v preteklosti so bili odstavljeni ljudje, ki so dobivali vojne, pa tudi taki, ki so napredovali. Mnenja smo, da je napihovanje problemov ob zamenjavi ministrov velik udarec novonastajajoči demo- kraciji, saj omenjena početja, kako pridemo do zamenjave, dajejo vtis, da imamo politike, ki so sposobni ob vsa- kem času zavesti in razdeliti slovenski politični prostor in s tem volilce, ker obvsaki interpelaciji ali zamenjavi mi- nistra pridejo na dan nove nepravil- nosti tvorcev slovenske politike. Pozablja se na dejstvo, da imamo vedno več odprtih problemov in afer, na katere ni strokovnih odgovorov. Če bodo akterji slovenske politike na- daljevali v takšnem tempu kot v zadnjih nekaj mesecih, se lahko v zelo kratkem času znajdemo na pragu tipa južnoameriških držav. Zeleni Ptuja vidimo rešitev omen- jenih težav v tem, naj politiki, ki so ka- korkoli vpleteni v aferaštvo na Slo- venskem, odidejo s politične scene. Predsednik Zelenih Ptuja: Ivan Božičke LDS PTUJ Državni zbor s svojo odločitvijo podprl načela pravne države Občinski odbor LDS Ptuj izraža odločno podporo odločitvi Državne- ga zbora Republike Slovenije, da se g. Janeza Janšo razreši doložnosti mini- stra za obrambo. Menimo, daje Državnizborssvojo odločitvijo potrdil načela pravne države in zagotovil, da se bo v pri- hodnje lahko uveljavil nadzor civilne družbe nad vojsko, kar predstavlja enega izmed splošnih standardov v demokratičnih državah. Nihče nas ne more prepričati, daje lahko le vojaški minister porok za de- mokracijo, kot nas o tem prepričujejo nekateri, saj zadnji dogodki (primer Smolnikar...) kažejo, da so nekateri deli vojske že začeli posegati na civil- no področje, kar nedvomno pred- stavlja prekoračitev pooblastil ter kršitev ustavno zagotovljenih človeških pravic. Zavzemamo se, da se primer Smol- nikar razišče do konca ter da se ugoto- vi odgovornost vseh vpletenih. G. Janezu Janši priznavamo vse zasluge pri osamosvajanju Slovenije, priznavamo pa jih tudi vsem tistim neimenovanim posameznikom, ki so bili pripravljeni dati svoja življenja za svobodo. Zaslug za to jim nihče pose- bej ne priznava; dovolimo jim vsaj, da bodo živeli v demokratični, pravni državi, kjer bodo zagotovljene ustav- ne pravice vsakega posameznika. Občinski odbor LDS Ptuj SODELOVANJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V SLOVENSKI VLADI VEDNO BOLJ NEGOTOVO Predlog za izločitev komunistov iz vlade Dogodki v Depali vasi in predlog predsednika vlade g. Drnovška za za- menjavoministra za obrambo g. Janše so zelo razgibali tudi Krščanske de- mokrate v Ptuju. Z zanimanjem smo spremljali vse najnovejše politične dogodke in pričakovali, da bo g. Drnovšek upošteval predloge, ki jih je prejel od vodstva Krščanskih demo- kratov, posebej še predlog za umnik predloga za razrešitev obrambnega ministra. Drnovškovo vztrajanje pri zamen- javi obrambnega ministra tudi po raz- pravi v Državnem zboru je v veliki meri radikaliziralo naše članstvo, ki vednoglasnejezahtevaizstopizvlade. Občinski odbor Krščanskih demo- kratov je na seji podprl zadnji predlog sveta SKD, da se oblikuje koalicija samo dveh strank - LDS in SKD - in da se iz vlade izloči ZLSS. Če predsednik vlade g. Drnovšek ne bo sprejel niti tega predloga, bomo od sveta stranke zahtevali, da razdere koalicijsko po- godbo in dastranka izstopi iz vlade. Zavedamo se usodnosti tako radi- kalnih stališč. To vedno bolj odločno zahteva naše članstvo. Morebitni iz- stop Krščanskih demokratov bo des- tabiliziral politični prostor in za daljši čas zaustavil demokratični razvoj v Sloveniji. Komunistično-liberalistična pri- hodnost Slovenije se bozeventualnim odhodom Krščanskih demokratov močno utrdila. Te nevarnosti se, upaj- mo, zaveda tudi g. Drnovšek in zato pričakujemo, da bo sprejel predlog sveta Krščanskih demokratov za izločitev komunistov iz vlade. Krščanski demokrati Ptuja: Ivan Jurkovič ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV V Gos za profiliranje levice in desnice Slovenska politična scena je napor- na in zapletena kot že lep čas po zadnjih volitvah, polna javnih pisem, obtoževanj, vprašanj, pa tudi ugibanj. Nekateri govorijoo porušenem po- litičnem ravnotežju v Sloveniji zaradi zamenjave obrambnega ministra. Za- kaj - iz vlade je odšel socialni demo- krat, na njegovo mesto je prišel libe- ralni demokrat. Katero politično rav- notežje je s tem porušeno? Zamenja- va ministrov pa je v vsaki demokra- tični državi legitimno in normalno de- janje, zakaj ne bi bilo ravno tako tudi v Sloveniji? Res pa je, da slovenski politični prostor načenjajo in obremenjujejo številne, vedno nove afere, s katerimi se ukvarjajo politične stranke in par- lamentarne komisije, namesto da bi afere obravnavale za to pristojne in- stitucije. Tako pa afere ostajajo nera- ziskane in se kopičijo njihove negativ- ne posledice in zamere med poli- tičnimi strankami. Vse to hromi in upočasnjuje gospodarski in socialni razvoj, navzven pa kaže Slovenijo kot politično nestabilno, politično nezre- lo državo. Taka politična slika Slove- nije povzroča v drugih državah večjo previdnost in nezaupanje pri morebit- nem vlaganju v naše gospodarstvo, kar je seveda najslabše, kar si želimo. Ocenjujemo pa, daje sedaj morda priložnost za bolj jasno oblikovanje in profiliranje izrazite levice in desnice v našem političnem prostoru, kar bi lahko nekoliko umirilo medstrankar- ska prerivanja, kar bi ugodno vplivalo na notranji razvoj in reševanje nako- pičenih socialnih in gospodarskih vprašanj. Anka Ostrman, predsednica ZLSD Ptuj SOCIALDEMOKRATI PTUJA Prihaja naš Čas Slovenska politična scena se zadnje dni vse bolj razčiščuje. Že dolgo načrtovana zamenjava obrambnega ministra je bila opravljena brez večjih parlamentarnih zapletov; pokazala pa je, da nima vseljudske podpore. Bil je to prvi resni preizkus nove koalicije LDS, kije bila tokrat še trdna in enot- na. Premier je nagradil prišleke v stranko z ministrskim mestom, poka- zal pa je prvič veliko nedoslednost - grobo je kršil koalicijski sporazum. Glede na sedanje ravnanje bi social- demokratom lahko ponudil vsaj možnost izbire drugega kandidata za ministrsko mesto ali pa ponudil drugi resor, kot je to počel do sedaj. Občutek je, da ni hotel samo menjati ministra, ampak tudi izločiti socialde- mokrate iz vladajoče koalicije. To mu bo tudi uspelo. Socialdemokrati ne bomo sprejeli ciničnega povabila za nadaljnje sodelovanje v vladi, na kate- re odločitve ne moremo več bistveno vplivati. Ne bojimo se za našega pred- sednika. Janez Janša je osebnost, kije ni mogoče izbrisati s slovenske poli- tične scene, vprašanje časa je, kdaj se bo ponovno pojavil v prvem planu kot dosleden, odločen in načelen politik. Socialdemokrati nismo več odgo- vorni za nadaljnja dogajanja v državi, tudi sedaj je bil naš vpliv majhen, ven- dar učinkovit. Dopolnili bomo svoj program novim razmeram, ga pred- stavili volilcem in počakali na naš čas, ki pride kmalu. Vidimo se na nas- lednjih volitvah, sedaj nas boste veliko lažje prepoznali. Če ste pripravljeni kaj več prispevati za prodor socialde- mokracije v Sloveniji, se nam pri- družite! Naš skupni cilj je živeti in de- lati v bolj pravični in vami Sloveniji. Skupaj bomo zmogli. Predsedstvo OO SDSS Ptuj Pripravila:MG HRVAŠKA: Republika Hrvaška in srbska manjšina na HrVaškem sta minuli teden podpi- sali premirje. V teh dneh so uma- knili pod nadzor mirovnih enot orožje za deset kilometrov, težko topništvo in tanke pa za 20 kilome- trov od prve bojne črte. Do jutri naj bi se od bojne črte umaknile tudi vojaške enote. Tako naj bi končali skoraj triletno vojno in nato kon- flikte reševali s političnimi poga- janji. Za ljudi na hrvaškem območju Srbske krajine je po- membno predvsem to, da bodo znova povezali telefonske linije in odprli ceste ter železniške proge. BRUSELJ: Madžarska je kot prva v skupini nekdanjih evrop- skih socialističnih držav L aprila letos preko predsedujočega Evrop- ske unije uradno prijavila svojo kandidaturo za vključitev v to ev- ropsko integracijo, kmalu za njo pa je podobno storila še Poljska. Madžari in Poljaki zdaj pričakuje- jo, da bodo lahko v Evropsko unijo vstopili kot polnopravni člani že konec tega desetletja. Kmalu za nj i- mi lahko to pričakujeta tudi Češka in Slovaška. SOVJETSKA ZVEZA: Vse od njenega formalnega razpada pote- kajo živahne razprave glede ponov- nega združevanja novih držav, nas- talih na njenem prostoru. Eden glavnih akterjev teh združevalnih načrtov je kazahstanski predsed- nik Nursultan Nazarbajev. Pred kratkim je celo predlagal, da bi na tleh SZ po vzoru Evropske unije nas tala Evražijska uni ja. Zan jo se j e zavzel tudi predsednik parlamen- tarne skupščine Skupnosti neod- visnih držav Vladimir Šumejko. O pobudi za Evrazijsko unijo se bodo na vrhunskem srčanju nekdanjih članic sovjetske zveze pogovarjala že 15. aprila letos v Moskvi. UKRAJINA: Prvi rezultati dru- gega kroga ukrajinskih parlamen-^ tarnih volitev kažejo, da so se naj- bolje odrezali socialisti in komu- nisti, saj so doslej dobili tretjino sedežev. Tako se trenutno naj- močnejša parlamentarna skupina pred tretjim krogom volitev, ki bodo potekale 10. aprila. ABHAZIJA: Abhaški premier Sokrat Džindžolija in predsednik parlamentarnega komiteja Gruzije za mednarodne odnose Aleksander Kavadze sta pod pokroviteljstvom OZN in Butrosa Galija ter ruskega zunanjega ministra Andreja Kozi- reva podpisala sporazum o preki- nitvi ognja in o vrnitvi gruzinskih beguncev v Abhazijo. Pogajanja za politično rešitev spora se bodo pričela 19.aprila v Ženevi. KAIRO: Tam so se v nedeljo začeli pogovori predstavnikov ita- lijanskega, norveškega in danskega ministrstva za zunanje zadeve o sestavi in nalogah skupine 160 mednarodnih opazovalcev, ki jih bodo omenjene države poslale v Hebron na zasedenem desnem bre- gu Jordana za zaščito Palestincev. O tem so se izraelski in palestinski predstavniki sporazumeli že 25. fe- bruarja in zaprosili za posredništvo Norveške. SEVERNA KOREJA: Ta država zavrača zahtevo OZN, naj inšpektorji mednarodne uprave za jedrsko varnost omogočijo pregled njenih jedrskih naprav. Korejci menijo, da OZN zagovarja izkl- jučno interese ZDA in da Was- hington želi pritisniti socialistični sistem na tla ter za to izrablja jedrs- ki spor. Sosednji državi Japonska in Južna Koreje sta se vpletenosti v krizo izognili tako, da sta predlaga- li, naj za umiritev spora s Severno Korejo prevzame najpomemb- nejšo vlogo Kitajska. RUSUA: Na petem kongresu Li- beralnih demokratov so razvpite- mu Vladimirju Žirinovskemu do- delili popolno osebno oblast. Po 80-minutnem nagovoru so ga pos- lanci izvolili za dosmrtnega pred- sednika stranke in za pp/ega moža Gibanja za združitev Slovanov. Pripravila: DLŽ f EDNIK - 7. APRIL 1994 POROČAMO -3 Izvedeli smo GLAVNI DIREKTOR LABODA OBISKAL PTUJ |s|a obisku v Ptuju je bil prejšnji četrtek glavni direktor Laboda - tovorne oblačil iz Novega mesta Andrej Kirm. Predstavnikom ptuj- ske občine je predstavil vizijo razvoja tovarne, ki letos praznuje se- demdesetletnico, status ptujskega dela podjetja in namero, da bi prodajalno Labodovih oblačil odprli tudi v centru Ptuja. Novo- meščani pa Ptujčanom ponujajo tudi konkretno sodelovanje pri razvoju tovarne. DO PETKA V PTUJU OKROG 30 TISOČ NAPOVEDI O DOHODNINI Do petka, prvega aprila, so v ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke sprejeli okrog 30 tisoč napovedi o dohodnini za prejšnje leto. Kazen za zamudo pri oddaji ali neoddojo je najmanj 50 tisoč tolarjev. Kot je povedal vodja izpostave Stanislav Zavec, so jih letos več prejeli po pošti kot v prejšnjih letih. Napovedi že vnašajo, tako da prve odmere lahko pričakujemo že konec mese- ca. V LESKOVCU PO NOVEM 50 KM/H Ptujski izvršni svet je ugodil vlogi krajevne skupnosti Leskovec, da bi se na območju Zgornjega Leskovca hitrost omejila na 50 kilo- metrov na uro. Predlog so utemeljili s povečanim prometom vozil v smeri proti mejnemu prehodu Cvetlin, ki ogroža udeležence pro- meta, zlasti še v bližini šole in šolskega igrišča. FESTIVAL TURISTIČNIH PODMLADKOV V POSTOJNI 21. in 22. aprila bo v Postojni že 8. festival turističnih podmlad- kov, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije z namenom, da bi se s turizmom pričeli ukvarjati že mladi. Na letošnji natečaj je 47 šol poslalo 51 nalog, iz ptujske občine le ena - Olga Meglic, kar je gle- de na turistična prizadevanja občine izredno malo. Zato bi turis- tična društva v ptujski občini morala več pozornosti posvetiti delu z mladimi. OPUSTI KAJENJE, ZMAGAJ! Slovenija letos prvič sodeluje v mednarodni kampanji Opusti ka- jenje, zmaga/'! Gre za mednarodno kampanjo dvanajstih držav, s kateroželijo pomagati kadilcem v starosti od 18. do 64. leta, ki želi- jo opustiti to rizično in zdravju škodljivo razvado. V Sloveniji smo začeli zbirati kandidate, ki želijo sodelovati pri odvajanju od kajen- ja. Prijavijo se s posebno prijavnico, ki jo dobijo v zdravstvenih do- movih, posvetovalnicah CINDI, v bolnišnicah in na zavodih za zdravstveno varstvo. Prijave sprejemajo Zdravstveni dom Ljublja- na, CINDI Slovenija in Nacionalni koordinator Svetovne zdravst- I vene organizacije za tobak do vključno 6. maja. Pogoj je, da kandi- r dati ne smejo kaditi od 7. aprila do 7. maja. Organizatorji so pre- pričani, da se bo v akcijo vključilo veliko Slovencev, ki bodo s tem izkazali skrb za zdravje. Zaradi kajenja letno izgubimo v Sloveniji 3500 prebivalcev. Vsi prijavljeni kandidati bodo sodelovali pri žre- banju, ki bo 8. maja. Čaka jih pet velikih nagrad. PTUJSKI IN ORMOŠKI ZDRAVNIKI O PLJUČNIH BOLEZNIH Jutrišnje strokovno predavanje ptujskih in ormoških zdravnikov, zobozdravnikov ter farmacevtov je posvečeno diagnozi in terapiji akutnega poslabšanja astme pri odraslih. Predavala bo prof. dr. Jana Furlan z Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni in tuber- kolozo Golnik. MOJA DEŽELA • LEPA, UREJENA IN ČISTA Predsednik Mariborske turistične zveze Anton Rous je za danes ob n . uri v hotelu Orel sklical tiskovno konferenco, na kateri bo podrobneje predstavil letošnje tekmovanje o urejenosti okolja Moja dežela - lepa, urejena in čisia v regiji. Pripravila: MG JUTRI V ODPRLI DOBROTE SLOVENISHiNl KMETIJ Iz tradicije za prihodnost v jedilnici minoritskega samos- tana v Ptuju bodo jutri ob 10. uri odprli peto razstavo Dobrote slo- venskih kmetij. Slavnostni govor- nik bo republiški minister za kme- tijstvo in gozdarstvo dr. Jože Os- terc. S krušnimi, mlečnimi in me- snimi izdelki se bo predstavilo 473 slovenskih kmetic in kmetov. Organizatorji razstave Skupščina občine Ptuj, RepubUška uprava za pospeševanje kmetijstva s kmetijsko svetovalno službo in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj - pričakujejo, da bo v dneh razstave - od 8. do 11. aprila - Ptuj Slovenija v malem, kar zadeva dobrote naših kmetij. V šti- rih dneh se bodo zvrstile številne spremljevalne prireditve. Prvi dan bo posvet o dediščini prazničnih kruhov na Slovenskem in njihovi uporabi v sodobnem svetu. Dr, Ja- nez Bogataj bo letos posebej ocenil praznične kruhe. Učenci OŠ Hajdi- na bodo predstavili raziskovalni projekt "Mleko in mlečni izdelki". V soboto dopoldan bodo podelili odličja najboljšim vinarjem v okvi- ru ocenjevanja "Vino Ptuj 1994". Popoldne bodo na dvorišču mino- ritskega samostana nastopili učenci OŠ Gorišnica in Juršinci. V nedeljo ob 10. uri bo slavnostna maša, somaševanje bo vodil gene- ralni vikar koprske škofije gospod Renato Podberšič. Ob enajstih pa se bo pričela sklepna slovesnost podelitve priznanja najboljšim kmeticam in kmetom za mesne, mlečne in krušne dobrote. Kot je povedal predsednik organizacij- skega odbora 5. razstave ptujski kmetijski minister Franc Bezjakso letos zaostrili kriterije ocenjevan- ja, tako da kipca kakovosti ne bodo podelili. V nedeljo popoldne bodo nastopili učenci OŠ Destrnik, ki bodo predstavili raziskovalni pro- jekt "Od zrna do kruha". Četrti in obenem zadnji dan razstave bo v znamenju predstavitve kmetijske in živilske šole Nova Gorica in Srednje kmetijske šole iz Ptuja. Od petka do ponedeljka bo tudi več nastopov učencev glasbene šole Ptuj in drugih glasbenih skupin, folklornih skupin, godb na pihala, osnovnošolci bodo organizirali li- kovne delavnice, skupaj s srednješolci pa bodo prodajali spo- minke in najrazličnejše izdelke. Pod arkadami minoritskega sa- mostana bodo svoje izdelke proda- jali tudi udeleženci letošnje razsta- ve, pridružili pa se jim bodo neka- teri izdelovalci izdelkov domače in umetne obrti. Peta razstava "Dobrote sloven- skih kmetij" bo v petek odprta od 11. do 20. ure, v soboto, nedeljo in v ponedeljek od 8. do 20. ure. V petih letih, odkar razstavo pri- rejajo, je dosegla potrebno širino. Tradicija se ne samo obnavlja, tem- več ohranja in dodaja sodobno noto. Zal pa je bilo doslej premalo nerejenega za neposredno prodajo kmečkih dobrot na kmetiji, nekaj več pa bomo morali narediti tudi za njeno tržnost. Vsaj tri leta že govo- rimo o tem, kako je treba razstavo prodati ne samo doma, temveč tudi v tujino. MG GOVORI SE... VIDI SE... ... DA /e šef občinskega proto- kola vzel zgodovinsko poslanst- vo dne, ko /e v Ptuj pripeljal šta- jerski muzejski vlak, silno zares. Na postajo se je pripeljal s fičkom, ki sicer ni na paro, kljub temu pa že sodi v zgodovino. ... DA je bilo Mariborčanom na vagonih, kijih je vlekla parna lokomotiva, tako vroče, da so do Ptuja spili vso vino. Na srečo jih jev Ptuju čakal haložan. ... DA je v mogočni stavbi nad Ptujem politično vprašljiva raz- stava. Ne zaradi slik, temveč za- radi okvirjev. Znotraj marsika- terega teh okvirjev je bila men- da prej slika YU maršala. Uhra stranke že pripravljajo demon- stracije. ...DA bodo v skladu z zako- nom na svetovni dan zdravja 7. april dobili nekadilci, nealkoho- liki in nemamilaši plačani do- pust. Delodajalci so tak sklep sprejeli tako dobrodušno zato, ker takih, ki ne kadijo, ne pijejo in se tudi ne fiksajo, sploh ni. ... DA je dala Magda Vojtehu jajca. Vojteh jih je sicer vzel, vendar s pripombo, da imamo jajcv Huju $qmosebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti, Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061)213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + px5Štni stroški. Plačate po povzetju. ALFA ROMEO 33 1,5 lE CAT. z dodatno opremo od 22.406 DEM Možnost kredita (35% polog, R+17% do 48 mesecev). Vse cene so do registracije v tolarski protivrednosti. Sen/is in garancija zagotovljena pri pooblaščeneni sen/iserju. NOVO! NOVO! ALFA ROMEO 164 2,0 TS CAT z dodatno opremo 37.900 DEM SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Med včeraj in jutri Odkarje Janez Janšav parla- mentu, tik predensoglasovali o njegovi zamenjavi, izjavil, daje "danes in bo jutri", ta njegova ugotovitev kar naprej buri raz- lične duhove. Različni komen- tatorji in opazovalci ponujajo zanjo različne interpretacije. Seveda pa ni nobenega dvoma, daje Janša s tem jasno sporočii, da ostaja v politiki in da računa na svoj zmagoviti trenutek. Ko- nec koncev ne bi bil politik, če ne bi verjal vase (in upal na svo- je zmage). Trenutno je Janši kot "žrtvi" celo porasel ugled v javnosti, s katerim je imel od časa do časa v javnomnenjskih anketah kar precejšnje težave. Bo znal to zdaj pravilno ovred- nostiti in prav razumeti? Vsekakor Janša (vsaj navzven) ne pada v apatičnost in neproduktivno objokovanje pravkar končane ministrske kariere. Očitno ureja socialde- mokratske vrste, prek oglasov vabi novo članstvo, odrekel se je poslanskemu mandatu. Če je res, kar sam navaja, da se želi predvsem posvetiti delu v stranki in za stranko, to ni nič slabega in nič nenavadnega, če pa je v ozadju te njegove odločitve namera, da bi tudi s tem podcenjeval in delegitimi- ziral parlament, kar mu neka- teri pripisujejo, potem pa je to povsem druga stvar. To bi lahko pomenilo, da bo po- skušal zanj važna vprašanja sprožiti in reševati na drugačen način, predvsem tudi prek mi- tingov. Če pri tem upoštevamo podobne ambicije liderja Slo- venske ljudske stranke Marja- na Podobnika z zunajparla- mentarinmi protikorupcijski- mi in drugimi gibanji, bi se lahko zgodilo, da bo Slovenija dobila ob parlamentu še zelo glasno in radikalno ulico, ki pri posredovanju svoje "resnice" ne prenese ugovora niti dialoga z močjo argumentov. Seveda pa lahko na nastanek ali pre- prečitev te ulice vplivajo vsi se- danji akterji na slovenski poli- tični sceni. DRNOVŠKOVO OPOZORILO PODOBNIKU Konec preteklega tedna je predsednik vlade napisal javno pismo poslancu in predsedniku Slovenske ljud.ske stranke, ker meni, daso vprašanja, ki jih zas- tavlja Podobniku, "vredna jav- ne pozornosti". Dr. Drnovšek meni, da v načelu ni nič narobe, če javno zborovanje v podporo svojim stališčem skliče tudi parlamentarna stranka, vendar pa je šlo v primeru protestne akcije, ki jo je organizirala Slo- venska ljudska stranka v pod- poro Janezu Janši na dan zase- danja parlamenta, ko je le-ta razpravljal in glasoval o zamen- javi ministra Janša, "nekaj čisto drugega", saj so bil i pristaši skli- cani "z očitnim namenom, da bi zbrana množica prestrašila poslance drugih strank in vpli- vala na njihovo odločitev". Drnovšek sprašuje Podobnika, ali se sploh zaveda vseh "dimen- zij in odgovornosti svojega početja". Kaj bi se zgodilo, sprašuje predsednik vlade, če bi tudi druge parlamentarne stranke ob istem času in na is- tem prostoru zbrale svoje pris- taše, da bi s hrupom in grožnja- mi "utemeljevali" svoja stališča. "Kako bi tako zbrane in soočene množice 'ugotovile', katera ima najbolj prav? Čemu pa potem imamo parlamentar- no demokracijo, če ne prav za to, da bi družbene spore po predpisani proceduri reševal demokratično izvoljeni pada- ment, ne pa na ulici?" Dr. Drnovšek sporoča Podobniku da upa, da se bo, "če mu je res kaj do demokracije na Sloven- skem", vzdržal dejanj, ki "v te- raelju nasprotujejo pravilom parlamentarne demokracije". Drnovšek še dodaja, da so nam dobro znana iz bi ižnje pre- teklosti ulična zborovanja v obliki tako imenovanih "mitin- gov resnice "(pri čemer misli na znani pohod Miloševiča proti takratnim srbskim legalnim in- stitucijam - op. p.). "Ulična de- mokracija je zeloblizu anarhiji, ki lahko hitro ogrozi normalno življenje vseh naših državljanov PODOBNIK ODGOVARJA Predsednik Slovenske ljud- ske stranke Marjan Podobnik v odgovoru na Drnovškovo jav- no pismo soglaša s premierom, "da mora družbene spore, ki nastajajo v parlamentarni de- mokraciji, reševati demokra- tično izvoljeni parlament", ob tem pa premierja sprašuje, za- kaj so poslanci njegove LDS glasovali proti razčiščevanju spornih vprašanj javnega dol- ga, proti ugotavljanju odgovor- nosti vzvezi s tem, proti sprejet- ju zakona zoper pranje denarja in proti pospešeni obravnavi protikorupcijskih zakonov. Po- dobnik v pismu nadaljuje, da se premier, namesto da bi si priza- deval za pospešeno sprejetje zakonov, po katerih naj bi bilo dobro delo plačano, kraje pa kaznovane, sklicuje na parla- mentarno demokracijo kot iz- govor, da tega ne stori. Podob- nik premierja poziva, naj stopi med delavce, za katere pravi, da imajo previsoke plače, in jim to pojasni; upokojencem, zlasti tistim z nizkimi pokojninami, pa naj pojasni, zakaj so se po- kojnine zmanjšale tudi njim; odide naj med sloven.ske kme- te, katerih mnogi otrcx:i zaradi nerazumljivega vladnega odlo- ka ne dobivajo več štipendij; približa naj se tudi izobražen- cem, katerih znanje je nera- zumljivo podcenjeno... Podob- nik pravi, da so se ljudje pred Prešernovim spomenikom in slovenskim parlamentom zbra- li zaradi skrbi za prihodnost slovenstva, slovenske države in demokracije oziroma zaradi nestrinjanja z njegovo zamen- javo obrambnega ministra Ja- neza Janše. Predsednik SLS Podobnik v svojem odgovoru na premierje- vo pismo še poudarja, "da se za- veda svoje odgovornosti in od- govornosti SLS za razvoj Slove- nije in demokracije ter izraža upanje, da se svoje odgovor- nosti zaveda tudi premier, saj je zdaj prav od njegovega delo- vanja najbolj odvisno, ali bodo žgoče probleme slovenskih lju- di reševali v vladi in parlamen- tu". Če odmislimo vse druge Po- dobnikove očitke (na katere bo moral predsednik vlade ute- meljeno odgovoriti), je seveda najpomembnejša njegova mi- sel tista, ko pravi, daje zdaj prav od delovanja predsednika vla- de najbolj odvisno, ali bodo žgoče probleme slovenskih lju- di reševali v vladi in parlamen- tu. Topa pomeni, da bo moralo biti delo vlade - ne samo zaradi Podobnika - veliko bolj trans- parentno in usmerjeno tudi na temeljitejše pojasnjevanje in utemeljevanje posameznih po- tez, pa tudi v razkrivanje tistih, ki so morda v svojem zavze- manju za reševanje problemov slovenskih ljudi nenačelni ali demagoški. Šele tako bo lahko ljudstvo zares sodilo, kdo je kdo. KDO VSE IMA TEŽAVE Z JANŠO? Te dni je nekdo zapisal, da bo Janševa politična zvezda vzhajala in zahajala odvisno od tega, kako bo v praksi ravnala vladajoča koalicija, kako se bo odzivala na odprta vprašanja in probleme slovenske družbe- Seveda pa je že zdaj jasno, daje zamenjava Janša že povzročila nekaj pretresov tudi vstrankati. ki so se postavile na njegovo stran. Marjan Podobnik pos- luša vse več vprašanj o teni' kako si bosta z Janšo razdelila liderske ambicije. Za zdaj Po- dobnik pravi, da to ni probleiH' Precej pretresov so imeli zno- traj Peterletovih Slovenskih krščanskih demokratov. Uvod- ničar Slovenca, ki velja za list. I" je zelo blizu tej stranki, pa cel" piše, da se stranka po odstavitvi Janše in burnih reakcijah .spe' ni postavila v kontekst svoje vo- lilne baze in širše demokratični javnosti, pač pa v logiko vno- vičnega trgovanja. Jak Koprivi f EDNIK - 7. APRIL 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE - 5 piše; TjaSa Mrgole-Jukič ■ 79 ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE 5eveda pa ti je jasno, da niso v tem yj^etniškem stilu gradili le cerkva, g^pak tudi čudovite mestne hiše, vodnjake, knjižnice, samostane, dvorane in dvorce. Dva največja in najlepša dvorca gotovo poznaš. V 17. stoletju so bile v Evropi (jiočne države Španija, Avstrija, Francija in Anglija. No. v Franciji je vladal Ludvik XIV., imenovali sega Sončni kralj. Njegova strast je bila graditi gradove in prav on si je dal 2graditi največjo, najlepšo, najbolj znano palačo v Evropi. Leži blizu Pariza. Ah, saj vem. da že veš, kaj jniam v mislih: VERSAILLE.Toje palača, kije tako velika kakor mes- to, z neskončnimi dvoranami, pol- nimi pozlate in damasta, s kristalni- nii lestenci in tisočimi ogledal. V so- banah je bilo vijugasto izdelano pohištvo, tapecirano z žametom in svilo.zmnogimi čudovitimi slikami, na katerih je upodobljen seveda Ludvik XIV. Še bolj kakor palača pa je bil veličasten park. Nobeno drevo ni smelo rasti, kakor se mu je_^ zijubilo, zelenje je bilo natančno pristriženo in oblikovano. Cvet- lične grede in travnike pa so pope- strili številni kipci in vodometi. Si- cer pa sva že rekla, da je najlepša, največja in sploh naj, naj... (Samo čisto po tiho naj ti prišepnem, da na največjem evropskem dvoru niso imeli niti enega stranišča!) Druga palača, ki je nastala pod vplivom prve in je nam mnogobližja - morda si jo že videl - je Schonbrun na Dunaju. Toda kakor so čudovite obleke in kakor so čudoviti dvorci in hiše in kakor so čudovite cerkve postale le zunanjost brez prave vsebine, je morda prav v tem vzrok za ne- 'lačnno smrt baročne umetnosti, saj leta 1780 ta slog zamre. In končno lahko rečeva: barok je umetniški slog. ki gaje razvilo proti- reformacijo gibanje in je trajal v 17. in 18. stoletju. ZAKLJUČEK v reformaciji se je razvilo meščansko gibanje, kije bilo naper- jeno proti staremu fevdalističnemu sistemu in njenemu cerkvenemu iz- razu. Gre zavračanje k antični klasi- ki na področju umetnosti (renesan- sa), književnosti in filoztofiji. Poja- vijo se prvi poizkusi eksperimental- nega preučevanja in pronicanje de- mokratičnih idej, ki so izražale željo družbe po samostojnosti nasproti cerkveni avtoriteti. V tem obdobju se razvije protes- tantizem. ki želi o.svoboditev na kul- turnem in političnem področju, kar pripelje do vojn, toda končno pri- pelje do dezintegracije krščanske družbe srednjega veka. Cilj protestantizma je bil obnova pobožnosti, njegov moto pa je, daje izhajal iz načela individualne (osebne) relig^e. Katoliška cerkev se je odzvala z gibanjem, imenovanim protirefor- macija. To ni gibanje, ki bi bilo usmerjeno le proti protestantizmu, ampak tudi v obnovo katoliške cer- kve. Rezultati tega so se pokazali na tridentinskem koncilu. Vendar pa je potrebno povedati, da je katolici- zem kljub katoliški obnovi obdržal še vedno celo vrsto neapostolskih srednjeveških obredov in verovanj. Kakor v umetnosti, ko se je iz re- nesanse prelevila v rojstvo baroka, njegov višek in pozno dobo (roko- ko) ter konec, tako se je končalo tudi obdobje protireformacije. Z družbenim in tehničnim razvo- jem se je pričela spreminjati tudi mentaliteta izobražencev, ki so zas- topali ideje o svobodi in človekovih pravicah. Nastal je val antiklerika- lizma in opuščanje religiozne prak- se, zlasti pri eliti in v mestih, kjer tudi ni bilo več močne družbene kontrole klera. Država je sicer prev- zela materialno zaščito nad cerkvi- jo, nase pa ni prevzela tudi odgovor- nosti braniti vero. Nastajajo torej novi časi in zopet smo priče novih premikov v rimskokatoliški cerkvi. ZARES NOV ČAS Nekoč leta 1666je padlo zrelo ja- bolko z drevesa. In Isaac Newtonje to opazil. Ha, kakšna finta! Da se ti to ne zdi nič posebnega, saj so jabol- ka, hruške, slive ... padale z dreves že tisočletja? Toda finta je v nečem drugem: Isaac Nevvton je bil prvi mož, znanstvenik, ki se je vprašal. ZAKAJ je padlo jabolko z drevesa. Ti veš? No, tudi Nevvton takrat ni vedel, je pa tisti, kije to pogruntal. Ugoto- vil je, da gre za gravitacijo, torej silo privlačnosti, in da zakon gravitacije velja povsod na Zemlji in v vesolju. Za kaj torej gre? Menda veš. da ljudje stojimo in hodimo po ze- meljski površini in da so tisti na dru- gi strani nas (nekje v Avstraliji) obrnjeni z glavo navzdol, pa vendar ne popadajo v vesolje. Prav tako kot mi so tudi oni "priklenjeni" na ze- meljsko površino. Sila težnosti de- luje na vse stvari na Zemlji enako in sicer v smeri proti središču Zemlje. Navzdol pomeni vedno k središču Zemlje. Kraljevi vrtnar Andre le Notre (1613-1700) je za palačo Ludvika XIV. v Versaille- su ustvaril eno najlepših pokrajin, ki jo tukaj prikazuje slika Jeana Baptista Mar- tina. (Museede Versailles) DRAMSKA SKUPINA Z ZGORNJE LOŽNICE SE JE PREDSTAVILA v Zgornji iMznici je po 1980. letu pričela pri tamkajšnjem kulturnem društvu gledališka dejavnost usihati. Č/ani so se vse bolj posvetili slovenski ljudski in umetni pesmiterfolklori. Lani decembra pa je nekdanja režiserka, se- daj že upokojena učiteljica Rizika Ozi- "tič pri pospravljanju svojih knjig nale- tela na vloge ljudske igre Dve nevesti, ko Jo je spisal Cvetko Golar. Oživeli so spo- "fini in želja, da bi jo še enkrat režirala. Ob novem letu je stopila do nekdanjih Igralcev, ki so to igro igrali 1977. leta, in ^vi so bili za to, da jo znova zaigrajo. Do- govorili so se in takoj pričeli vaje. Pri delu so se upirali na spomine, ko so to kro igrali stari med 18 in 20 let. Po dveh in pol mesecih večernih vaj ^0 se v soboto, 26. nirr^, predstavili domačemu občinstvu, ki je bilo z igro ^^lo zadovoljno. Veselo igra v treh dejanjih"Dve neve- sti" govori o kmečki družini, do ušes za- dolženi. V želji, da se jih reši, hočejo obtožiti starejšo hčer z bogatim in prav 'ako zadolženim hribovcem. Načrte P''epreči bogati vaščan Napaljon, ki sta dolžni kar obe družini Poroči se s starejšo hčerko, mlajšo pa omoži s svoj- im sinom Nacetom. Tako sta sedaj dve nevesti in konec je srečen. Igralci KIJ D Alojza Avžnerja z Zgornje Ložnicesosepotrudiliinpoka- zalidobro amatersko igro. Vživelisosev svoje vloge, ki so v veseloigri posebej zahtevne, ker je potrebno paziti, da jih ne bi zapeljalo v pačenje, čemur so se domači igralci uspešno izognili. Igrali so kot dobro uigran amaterski kolektiv in nudili igralcem veliko lepega in vese- lega sodoživljanja. Posebej so pohvalili režiserko Roziko Ozimič ter ji zažaleli pri nadaljnjem delu veliko uspeha. Igralce je v pogovoru po premieri po- hvalil tudi strokovni delavec pri sloven- jebistriški ZKO Stane Gradišnik in jim priporočil, da se pokažejo še v drugih vaseh bistriške občine, kjer delujejo amaterske dramske skupine. Izmenja- va bi tako lahko pripomogla k obujanju dramske dejavnosti na vasi, ki bi jo ne- kateri modernisti radi enostavno ukini- li Preprosti slovenski človek pa si še vedno želi gledati ljudsko igro, kar do- kazujejo nabito polne dvorane ne samo ob premierah, temveč tudi pri ponovit- vah. Vida Topolovec Priprave na razstavo ob125-letnici gimnazije v Ptuju Ptujska gimnazija praznuje le- tos 125-lefnico. Časlilljiv jubilej pomembne izobraževalne usta- nove bomo počastili z RAZSTA- VO, katalogom in jubilejniih zbornikom. Za pripravo obletnice Vas pro- simo, da nam pomagale zbrati starejše gradivo do leta 1960 (sli- kovni material, spričevala, zvez- ke, učbenike, vaša ročna dela, pi- sma vaših sošolcev lid.)-vse, kar bo popestrilo razstavo. Spoštovani ptujski gimnazijci in profesorji, obračamo se na Vas, da nam pri zbiranju poma- gate. Zelo bomo veseli, če boste prinesli tudi gradivo svojih starih staršev in praslaršev, ki so obi- skovali ptujsko gimnazyo še vav- slro-ogrskih časih. Vabimo Vas. da prinesete vse, kar najdete v zvezi z gimnazijo, v Zgodovinski arhiv v Ptuju,. Muzej- ski (rg 1.62230 Ptuj, telefon 771- 619 in 776-284. gospe Marijt IIERNJA MASTEN. Pričakujemo Vas vsak dan od 8. do 14. ure in v sredo od 8. do 16. ure. VJURSINCIH Tu je moj dom. Šola v Juršincih z246 učenci v trinajstih oddelkih je pred tremi leti dobila povsem nov prizidek, tako da imajo učenci enoizmenski pouk, ki ga pričenjajo za razliko od večine ^ šol šele ob pol devetih. Učenci iz Juršincev, Rotmana, Dragoviča, Sakušaka, Zagorcev, Senčaka, Bodkovcev, s Kukave, iz Gabrnika, Gradišč, Grlincev, Mostja ter celo s Koko- i lajnščaka in iz Malih Moravcev, ki že sodita v gornjeradgonsko občino, prihajajo nam- reč s šolskim avtobusom ali peš kzunajšolskim dejavnostim že pred poukom. Še vedno i pa čaka na obnovo stari del šole, učenci še vedno telovadijo v večnamenskem prostoru, j kuhinja in jedilnica sta zelo majhni... Vendar ravnateljica Francka Petrovič ne toži nad temi po- manjkljivostmi, saj ve, da bodo tudi Juršinci v investicijah slej ko prej prišli ponovno na vrsto. Pač pa pove, da so sedaj izpeljali na- kup računalnikov sami, ker pač ni denarja za to opremo. "Morda," meni, "bo kaj denarja prišlo Iz re- publiškega šolskega tolarja in bomo lahko kupili še kakšen računalnik, sami smo uspeli kupi- ti štiri." Po 1000 tolarjev je prispevalo 108 staršev, sponzorji, med kate- rimi se je najbolj izkazala KS Juršinci, ki je brez omahovanja nakazala 30.000 tolarjev, pa še 126.500 tolarjev. To je zadostova- lo približno za en računalnik in pol, tako da so dva in pol računal- nika kupili na leasing, ki ga bodo odplačevali iz rednih prihodkov za svoje materialne stroške. Še šest računalnikov pa jim manjka, če bi hoteli delati z njimi pri red- nem pouku, kot predvideva repu- bliški program Petra. Novi računalniki so (poleg dveh starejših commodorov) v veselje in izredno koristni za učence, ki se z njimi spoznavajo pri računalniškem krožku (vodi ga učitelj Branko Horvat). Večina staršev namreč otrokom lastnih računalnikov ne more ku- piti, naščas pa postajazmeraj bolj "računalniški". V Juršincih pa so ponosni še na nekaj. To je letošnji projekt Tuje moj dom, tu sem doma s kate- rim so se prejšnji teden ukvarjali učenci in učitelji ter zunanji men- torji. Po lanskoletnem uspešnem projektu Od trsne cepljenke do vina se bodo tudi z letošnjim predstavili na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v Ptuju ta teden. Letos so preučevali predvsem sedanje domače obrti, vsakdanje delo v kmetijstvu in dediščino nekdanjih obrtnikov. Med drugim so se spoprijeli z iz- delovanjem pletenih košar (men- tor Franček Belec), izdelavo pa- pirnatih šopkov (mentorica An- gela Slodnjak). z osnovami mi- zarstva pri mojstru Bnimnu v Za- gorcih, kuharsko umetnostjo, ve- zeninami, delom frizerjev in še marsičim. Svoja prizadevanja so predstavili staršem in krajanom s programom in na razstavi v četrtek v dvorani krajevne skup- nosti Juršinci. Milena Zupanič Učenci so izredrio lepo poslikali nekatere stene v šoli. Učenec na fotografiji pa riše z ogljem "svoje" Juršince za razstavo. Dekleta so se naučila izdelovati šopke, s katerimi je potrebno okra- siti hišo ob ženitvi. Ptujska knjižna založba Pisal bom o instituciji, kije še zaenkrat ni, koristno za pod- jetnika, ki bi se tega lotil, in za Ptuj pa bi bilo, da bi se knjižna založba rodila. Zaenkrat so ptujski podjetniki investirali predvsem v trgovi- no in gostinstvo, le malo jih je, ki so investirali v kulturo, čeprav je tudi s finančne plati to področje zanimivo, da ne govorim o splošnem pomenu, ki ga ima na človekovo zavest. Če se ne motim, obstaja danes v Sloveniji okoli štirideset knjižnih založb, ki so porazdeljene po vsej Sloveniji, precej pa jih je v Ljubljani. Skoraj vsako mesto velikosti Ptuja ima svojo knjižno založbo, imajo pa jih tudi manjši kraji, kot na primer Lenart in Grosuplje. Prednost, ki jo ima Ptuj pred nekaterimi manjšimi kraji s knjižnimi založbami, je ta, da ima Ptuj že nekajstoletno tiskar- sko tradicijo in lastno tiskarno, ki pa danes tiska predvsem za druge založbe. Tehnična baza za knjižno založbo torej obstaja, v sami založbi pa bi bilo treba združiti predvsem podjetnost in kulturo. Slovenistov, ki bi bili v začetku honorarni lektorji, je v Ptuju do- volj, s širjenjem založbe pa bi si lahko le-ta omislila tudi stalnega lektorja. In s čim bi se založba ukvarjala? Na vsak način tudi z izdajan- jem leposlovne literature, vendar je težko verjetno, da bi uspe- vala samo s tem. saj je na slovenskem tržišču tovrstne ponudbe že precej. Znajti bi se morala na drugih, kjer je majša ponudba, na primer z zalaganjem strokovne literature, različnimi storit- vami za različne naročnike ipd. Zaenkrat je težko govoriti o po- drobnostih. Za tistega, ki se bo na to pot podal, naj citiram bese- de Adreja Grabarja iz njegove knjige Človek: "Ne obotavljaj se, kadar se kam nameriš, saj tako ne veš, kakšna je pot, preden ne stopiš. Ko stopiš, tedaj tudi veš za pot. Kdor ni pri- pravljen stopiti, kdor bi rad odgovorvnaprej, ta ostane vsvoji luknji in problemi ga bodo zasuli" Za konec naj zapišem mnenje, ki ni samo moje: za razvoj Ptu- ja bi bilo pomembno, da bi imel tudi lastno knjižno založbo. Adolf Žižek 6 KULTURA, UMETNOST 7> APRIL 1994- TEDNIK RAZSTAVA OB 20-LETNICI LilCOVNE SEKCIJE SVOBODA Minuli četrtek so v grajskem razstavišču odprli pregledno raz- stavo v počastitev 20-letnice obsto- ja Likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj in razstavili izbor del 32 ljubi- teljskih slikarjev ptujske občine. Na otvoritvi so govorili Boris Miočinovič, ravnatelj Pokrajin- skega muzeja, Rozina Šebetič, predsednica Likovne sekcije, Franc Lačen, predsednik ZKO Ptuj, Stanka Gačnik, umetnostna zgodovinarka in kustodii\ja Po- krajinskega muzeja, in Branko Brumen, predsednik IS SO Ptuj. Likovna sekcija je bila ustanovl- jena na pobudo Franca Tobiasa že leta 1972 z namenom, da združi lju- biteljske slikarje in kiparje. Od ta- krat so jo vodili Franc Tobias, Ja- nez Korošec, Julij Ošlovnik, Vilma Kac, Bojan Lubaj, Andrej Božič in Rozina Šebetič, ki je predsednica tudi danes, sekcija pa je imela od 9 članov ob ustanovitvi do 18 članov, kolikor jih je danes. K letošnji raz- stavi - to je že 35. razstava ptujskih likovnikov - so povabili 46 ustvar- jalcev, je povedala Rozina Šebetič, med njimi tudi tiste, ki niso bili in niso njihovi člani. Likovniki, sicer samotarji med delom, se vsako leto družijo na tra- dicionalnih likovnih kolonijah, ki se jih jev 14 letih udeležilo 112sli- karjev iz Slovenije, nekaj let so or- ganizirali likovne seminarje, posta- vili so vrsto lastnih razstav in se udeleževali vseh republiških in re- gijskih razstav, med največje dosežke pa nedvomno sodi izdaja monografije Ljubiteljski likovniki Ptuja izpod peresa dr. Štefke Cobljeve pred šestimi leti. Mentor likovne sekcije je danes profesor li- kovne pedagogike Jože Foltin, si- cer pa je pri razvoju med drugimi veliko pomagal tudi akademski sli- kar Albin Lugarič. Ob otvoritvi razstave so podelili priznanja usta- novitelju sekcije Francu Toblasu in Juliju Ošlovniku ter Ireni Tušek, ki sta člana že od ustanovit- ve. Izbor del za razstavo ob jubileju so napravili akademska slikarja Dušan Kirbiš in Dušan Fišer ter umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik, ki je skupaj z Alešem Gačnikom razstavo tudi postavila. Ob odprtju razstave je ljubiteljsko snovanje likovnikov Stanka Gačnik takole predstavila: "Ljubiteljska kreativnost likov- nega ustvarjanja v Ptuju in njegovi okolici je zelo plodna, prepoznav- na, ilustrativna in na nevsiljiv način povezana z našim starim mestom Z otvoritve razstave že vrsto let z vrsto imeni. Na nek način je v slovenskem prostoru iz- stopajoča, govorimo lahko celo o enem redkih okolij, kjer je tovrstna likovna umetnost kvantitativno in kvalitetno polno zaživela. Prav je, da tega dela umetniške kreativnos- ti ne zanemarjamo in da se javnost oziroma umetnostnozgodovinska stroka in kritika z njo seznani, jo upošteva in vrednoti. Kje in kako lahko potegnemo ločnico med ljubiteljskim alias amaterskim in profesionalnim ust- varjanjem? Termina amater ne smemo razumeti izključno kot de- finiranje nekoga, ki se s čim ukvarja zgolj ljubiteljsko in "neprofesional- no". Tudi ne označuje kvalitete umetniškega ustvarjanja, temveč le poklicno izobraženost. Pozna- mo primere, ko se lahko umetniška dela amaterjev kosajo z deli aka- demsko izobraženih umetnikov. V Sloveniji poznamo kar nekaj ust- varjalcev, celo mednarodno priz- nanih, ki zelo uspšeno ustvarjajo in razstavljajo doma in v tujini. V "ptujskem" ljubiteljskem sno- vanju prevladuje specifična likov- na govorica, ki se kar naprej kaže v ponavljajoči se in nikoli izživeti motiviki. To je narava v vsej svoji široko zajeti snovni in metafizični podobi ter s ciklično spreminja- jočim se izrazom skozi letne čase. Ustvarjalcem pomeni nenehni navdih in vzrok za likovno izražanje v najrazličnejših slikar- skih tehnikah. Prevladuje olje, ta- koj mu sledi akvarel, potem pa še pastel, mešana tehnika, risba. "Opredmetena" narava kot likovni motiv se preko likovnega opazo- vanja, slikarskega mišljenja in doživetja sprevrže v najrazličnejše likovne kompozicije, ki so povsem razumljive, jasne in vsakomur dos- topne. Motivu narave pa so podrejene tudi barve s svojo izrazno močjo, saj velikokrat jasno in natančno določajo tisto, kar slikar slika ozi- roma upodablja. V ptujski ljubiteljski kreativnos- ti pa moremo govoriti tudi o ab- straktni likovni govorici, o nepred- metnem in povsem osebno zabe- leženem odnosu do narave, življen- ja in dogodkov okrog sebe. Umetniška izpovedna govorica je zmeraj odvisna od umetnikove- ga osebnega razmišljanja, čustvo- vanja in doživljanja sveta in okolice ter njegovega načina likovnega izražanja. Zato poznamo najraz- ličnejše pristope in rešitve nekega slikarskega ali kiparskega proble- ma. Človek - umetnik se odziva na enako doživetje povsem različno oziroma drugače. Zato je razumlji- vo, da se tudi med ptujskimi ljubi- teljskimi ustvarjalci kažejo različni vzgibi, pristopi in končni rezultati pri likovnem ustvarjanju. Ljubiteljsko snovanje nas v svoj- ih številnih delih vabi na potovanje v umetnost, ki je polna vitalnosti, ustvarjalnosti in energije, ki hoče na plan. Hoče se pokazati, razdati, priti med ljudi. Prisluhnimo tovrst- nemu življenju!" Tokratna razstava, ob kateri so izdali razstavni katalog, je že na ot- voritev privabila veliko število lju- biteljev likovne umetnosti, za dru- ge pa bo na ogled do 27. aprila. Milena Zupanič SUZANA ARNUŠ Z DESTRNIKA Moje pesmi, moj svet Izjemno prijeten popoldnevni literarni utrinek je pri- pravila minuli četrtek na Destrniku komaj petnajstletna Suzana Arnuš, ko je prebirala svoje pesmi ob izidu kivjižice Moje pesmi, moj svet. Pri tem staji pomagali prijateljici in prijate^ z glasbeno sprem^avo in predstavitvijo. Osmošolka Suzana Arnuš je napisala prvo pesem v tretjem razredu, sedaj pa jih ima že mnogo več, kotjih je objavila v letos izdani knjižici z naslovom Moje pesmi, moj svet, katero jez ilu- stracijami opremila prav tako osmošolka Simona Murko. Iz- bor za knjižico je napravila Berta Golob, sicer pa je do izdaje prišlo predvsem ob vzpodbujanju domačega župnika in pomoči učiteljice za slovenski jezik Bojane Kolenko. Zbirka je samozaložba, za kar se Suzana najlepše zahvaljuje svojim staršem. Mama Marija in oče Branko vzpodbujata hčerko na njeni poti, sicer pa nič čudnega, "saj je tudi mama nekoč pisala pe- smi, "je povedala Suzana, ki namerava naslednje leto v gimna- zijo, nato pa postati odvetnica. Ze sedaj ve ali vsaj sluti, da si s Suzana Arnuš z mamo Marijo, očetom Brankom In sestrico Petro. pesmimi le težko služiš de- nar in da ji bo pisanje pesmi le konjiček. Kot je zapisala že v sprem- ni besedi h knjižici, se zelo redko zgodi, da bi pesniško zbirko izdala osnovnošolka. Njeno najmočnejše čustvo, ki se kaže skozi pesmi, je lju- bezen. V njenih pesmih se sluti možnost, da se bi Suza- na lahko razvila iz nadarje- ne deklice, ki se ji kaže svet skozi rime, v resnično pe- sniško ustvarjalko. M. Zupanič Moje pesmi, moj svet: u/kapifi/od&eAj^tenie/, l&žalaslastafa/, wtAjpmi^snxieymi^iajw. ZBIRALEC IMEN Sedeli so na pesku ob morju in se prepuščali sončnemu zahodu. Max in Lojze sta kadila z močjo obupancev, ki stabilapoprej zaradi tei?e in vročine za celo uro pri- krajšana za tobak, sedaj pa se je telo umirilo in zahtevalo svoje. Lojze je za povrh na obalo prine- sel steklenico žganja in napravili so počasen obhod. "Fuj, je vroč!" je javknil Max. "Ja. hladiti ga bo treba," se je strinjal Lojze. Odnesel je steklenico do vode in se nekaj časa ukvarjal z njenim pos- tavljanjem, podtikanjem kamnov in praskanjem prave vdolbine, da se vse- bina ne bi razlila. "Tole bo pa neprak- tično." je rekel Samo. "Med žurom ja ne bomo hodili sem v temi. Se pli- ma lahko pride in zalije vse skupaj!" "Ja, prav imaš," se je strinjal Max. "Kaj. če bi odnesli vse skupaj v klet?" je predlagal Lojze. "Ja. saj je res kar mrzlo zapiha- lo, ko si odprl vrata. Lojze, ti uredi. Vse prepuščamo v tvoje roke. Samo. kaj praviš?" "Max. prav imaš. Pivo bi bilo bolje najprej malo pohladiti v mor- ju, dokler se še kaj vidi." Lojze je ubogljivo vstal in se od- pravil proti verandi po zaboj. Raf je gledal za njim in si želel, da bi se sošolec kdaj uprl. "Kaj je. Raf. kaj si tako zamišljen?" je dregnil vanj Max. "Oh, nič." Nenadoma ga je zagrabila divja želja, da bi omenil dekle z ladje. Kar tako, mimogrede, četudi je do- bro vedel, kakšne pogovore o njej lahko od sošolcev pričakuje. A če ni bila prisotna v glasno izgovorjenih besedah, se je zdelo, kot bi se nez- nansko odmaknila, je ne bi bilo. Moral je stisniti zobe. tako močna je bila želja po njeni prisotnosti. Govoriti o njej. moral je govoriti o njej! "Zmatran sem še od ladje." je re- kel. "Ja. dolgčas," je vzdihnil Max. "Predolgo je trajalo." "Nikjer nobenega zanimivega potnika." je pristavil Raf in si česti- tal prefrigano zvitost. "Ja, razen tiste pičkice. ki je bila še kar nekako," se je strinjal Max. "No, ja," je pristavil Samo. "lahko bi šla malo na fitness. boke je imela premalo izrazite." "Pa jošk tudi ni imela velikih." sejeskremžilMax. V ozadju se je zaslišalo ž\cnkc- tanje steklenic, ki jih je na teraso zlagal Lojze. "Res imam rad take z velikimi joški," se je zasanjal Max. "Ampak čvrstimi!" "Ja, ja," je zazdehal Samo in se pretegnil. Rafu je vsaka beseda zarezala v srce. Kako grdo so govorili o njej! Vseeno je bilo to bolje kot molk. ki se je začel, ko so bili opisi ženskih štHin izčrpani. Raf je vstal; "Grem pomagat Lojzetu!" Napotil se je proti vili prek kam- nov, med katerimi so počasi prilez- le na plan pr\ e bilke, se razrasle in združile v travnik. Dobro je. bil je zadosti z\it in ničesar niso posumi- li. "Poglej ti pridnega Rafa, kako se je razgrel ob tisti pičkici," je po- komentiral Max in frcnil ogorek v morje. "Ja, ja," je rekel Samo, "čeprav stavim, da je še nedolžen." "Kaj si pa mislil? Tako štorast jc. da ne bi zadel, četudi bi našel kako slepo revo, ki bi mu dala!" Pridušeno sta se zahihitala. obrnjena proti obzorju, ki ga ni zmotila niti sled vrinka ladje, otoka ali celine. * Ana je obstala v pristanišču, ki je bilo videti hudo zapuščeno. Voda je bil mastna in temna, zaliv je tonil v temo, po hišah so gorele luči, vzpetina je že prekrila sonce. Za trajektom ni ostalaniti sled in vi- deti je bilo. kot da se ne bo nikoli več vrnil. Stopala jc po velikih kamnitih ploščah in vsaki dodelila natanko en korak. Ozrla se je proti trgovini, ki je bila sedaj verjetno gostilna, in se zavedla pogledov upokojencev na klopci. Niso govorili in zaradi dvajsetmetrske oddaljenosti rane noči ne bi mogla priseči, da jo opa- zujejo. Starci, od katerih jc ostala le s I u t n j a n j i hovcga pogleda. "Nočem se postarati," si je re- kla, "hočem ostati taka kot sedaj," je dodala in se sama sebi zazdela neumna. Pa še čisto malo otožna zraven. Stala je sredi obzorja sedečih na klopi, ki gaze verjetno desetletja gledajo vsak večer zapored. Začuti- la se je tujko in občutek ni bil prije- ten. Napotila se je vstran, na levi krak zaliva, stopila s plošč na be- tonsko stezo, ki se je po nekaj me- trih spremenila v podstavek spo- menika. Resnično je na tabli pisalo tisto, o čemer ji je govoril stric: po- svečeno padlim vaščanom. Zas- lišala je njegov glas, ki je tako spo- toma, samoumevno in zagotovo iskreno povedal število žrtev, ki so si ta pomnik prislužile: nič. Begalo jo je. ker je natanko toliko tudi ra- zumela. Mama in oče sta jo poslala k čudaku. Verjela je. da se jc v teh le- tih, kar ga mama ni srečala, nekako spremenil in tako nečakinja sploh ni mogla vedeti za njegovo bolezen, no, te napade. Lpala je. dani nevar- no in predvsem nalezljivo. Strah pred slednjim ni imel prav ničesar opraviti s pametjo. Spomnila se je nove podrobnosti iz otroštva in zazdelo se ji je čudno, kako preboj- ni so danes spomini. Mogoče zato. ker je daleč od stanovanja, kjer so se vsi po vrsti rodili in zgradili. To- rej: mislila je, daje mavec nalezljiv. Ne, toni pravi izraz. Vedela je, dasi moraš poprej roko ali nogo ali kar- koli že zlomiti (vsaj zviti), nakar ga dobiš, hkrati pa jc srečanje s kakim z^igipsancem vedno vzbudilo v njej strah, da bo mu sedaj tudi ona pos- tala podobna. Leta je trajalo, pre- den je čustvo lahko obvladala na okolici neopazno mero. dokončno izginilo pa ni nikoli. Pogledala je ogromno gmoto, katere zadnji del se je že stopil s temnim nebom ozadja. Skupina oblakov je mirovala na vzhodu in ni bilo videti, da bi se premikala. Za enim izmed njih je razločila sled lune, ki ji ni več manjkalo veliko do natrganega roba oblaka. Mogoče bo lahko sprehod še končala ob srebrnem lesketanju gladine. Tank. Neznosno grd stroj, ki ni prav nič sodil sem. Pogledala je proti upokojencem; ni jih mogla več razločiti in pomislilaje. kako so se počutili šele oni. ko so vojaki postavljali to grdoto na samo koni- co zaliva. Drugo najbolj vidno točko otoka so verjetno izbrali za- tegadelj, ker je bil nasprotni rt že zaseden s svetilnikom. Cev je merila v hrib in odprtina jc bila grdo zavarjena. saj jc vrinck še napol štrlel iz nje. Velikapoti-ro- kraka zvezda na sprednji strani jc bila sprva bela. nato jo jc nekdo precej površno in na hitro prebar- val rdeče. Zakaj tega spomenika niso od- stranili? So se ga starci na klopci v vseh teh letih navadili kot del ob- zorja ali pa se jim preprosto ne IjU' bi? Staro želczje. zarjavel kup voj- nih odpadkov, ki... Nadaljevanje prihodnjič f EDNIK -7. APRIL 1994 NAŠI KRA.n IN LJUDJE - 7 S STANISLAVOM ZAVCEM O DELU DAVKARJEV V LETU 1993 V tujini vodijo lenke Tednika pa so gledale kar preplašeno, ker niso vedele.kaj tako"visoki"obisk pomeni. Večini pri radiu je bila zadeva že zna- na. Za kaj je šlo? Prejšnji večerje šla skupina občin- ^ skih funkcionarjev in vodilnih iz jav- nih ustanov - iz političnih organizacij jih ni bilo med njimi - z neke razprave v Narodnem domu. Z njimi je bila tudi novinarka radia. Bolj za šalo kot iz po- trebe so šli družno pogledat v pisamo direktorja radia, ali ima kaj reprezen- tance. Našli so napol prazno steklen- ko in jo do kraja izpraznili. Seveda so prej posedli, zato je bilo treba stole in mizo nekoliko prestaviti. Preden so odšli, so za direktorja pustili še neko sporočilo oziroma opravičilo. Pri tem bi bilo tudi ostalo, če ne bi zgodaj zju- traj prišla v pisarno čistilka. Vse sku- paj se ji je zdelo sumljivo, zlasti še, ker je bilo pred nekaj meseci v tisto pisar- no vlomljeno. Bila je samozaščitno usmerjena, ni poklicala na dom direk- torja, temveč je zadevo prijavila na postaji milice. Ti so kmalu ugotovili dejanskostanje.Bajeje komandir Bo- ris Žnidarič funkcionarje nekoliko oštel, potem pa so vsi skupaj prišli v oba kolektiva, da bi zadevo pojasnili in se opravičili. Bil je torek, običajna napetost v uredništvu Tednika, saj je bilo treba poslati še zadnjo četrtino gradiva v ti- skarno. Na hitro sem napisal uvodnik, namenjen referendumu o združitvi. Med drugim navajam citat iz tega uvodnika: "Misel o združitvi Tednika in Radia je v Ptuju prisotna že 20 let, vendar je bilo premalo odločnosti, premalo kadrovske zrelosti, da bi bili to misel uresničili. Odločna prizade- vanja ustanovitelja - OK SZDL Ptuj, programskega sveta Radia in izdaja- teljskega sveta Tednika - so končno pripeljala do cilja..." Popoldne 10. februarjajebilaskup- na seja izdajateljskega in programske- ga sveta, ki seje združil v enotni pro- gramsko-izdajateljski svet. Za pred- sednika je bil izvoljen Franc Lačen, za podpredsednika pa Franc Klemenčič (oba sta bila predsednika prejšnjih ločenih svetov, Franc Lačen je bil ta- krat še ravnatelj OŠ Kidričevo, danes pa je že 14 let direktor in glavni ured- nik Radio-Tednika, Franc Klemenčič je bil tedaj podpredsednik občinskega sindikalnega sveta, danes upokoje- nec). Zatem je bil še skupni zbor čla- nov novega programsko-izdajatelj- skega sveta in članov novega združenega kolektiva. Tuje bil sprejet sklep, da se bo skupna hiša imenovala Zavod Radio-Tednik Ptuj, ustanovi- telju, OK SZDL Ptuj, pa se predlaga, da za vršilca dolžnosti direktorja in glavnega urednika imenuje Mihaela Gobca, za odgovornega urednika pa Franca Fideiika. Oboje je ustanovi- telj upošteval, potem pa začel tedaj veljaven kadrovski postopek in poses- tih mesecih sta bila oba na omenjena položaja tudi imenovana za dobo šti- rih let. Od tedaj dalje je bilo nekoliko lažje usmerjati in usklajevati delo novinar- jev z ustrezno mero obveznosti za oba medija. S L marcem 1976 pa sem bil končno razrešen delovnega razmerja na komiteju, da sem se potem lahko polno posvetil novinarstvu in urejan- ju- Opisal sem, kako je prišlo do skle- nitve "zakonske zveze" med Radiom in Tednikom Ptuj, kako so tej z-v-ezi prej nekateri nasprotovali, drugi van- jo prisiljevali, koliko ljudi je bilo v igri za vodilna mesta v tem skupnem zavo- du, kako je ta politična akcija ljudi lo- mila, duševno in telesno, koga zlomi- la, kdo vse seje umaknil, ker ni vzdržal v tej osemletni kampanji, in le malo sem omenjal tiste, ki so sodelovanje odklonili takoj, kose jih je skušalopri- tegniti. Vse to je videti kot kakša večemiška zgodba ssrečnim koncem: Radio in Tednik sta se poročila in srečno živita skupaj še danes. Prav to dokazuje, da ideja o enotnem zavodu za obveščanje v Ptuju izpred desetih let ni bila le modna muha tedanjega časa, temveč potreba. Vzor sta poka- zali že prej združitvi Novega Tednika in Radia Celje ter pomurskega Vest- nika in Radia Murska Sobota. Za Ptu- jem je do podobne združitve prišlo še v Velenju. Povsod ti skupni zavodi ob- stajajo še danes. 8 - OD TOD IN TAM 7. APRIL 1994-TEDNI PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ 1953 - 1993 Ob40-letnici VII. nadaljevanje Žc za leto 1971 smo ugotavljali veliko rast aktivnosti, toda leta 1972 se uspešnost PD Ptuj še stopnjuje. Število registriranih planincev seje povečalo z 857 na 917, od tega 145 odraslih, 374 mladincev in kar 398 pionirjev. Mladi so bih navdušeni in ni jih bilo težko animirati za akcije. Lc-tc so se vrstile vse leto. Pozimi so prev- ladovale izobraževalne akcije, zlasti predavanja in planinska šola, poled pa izleti in orientacijska tekmovanja. Program dela za leto 1972jc bil iz- redno bogat. Predvideval jc 68 akcij, od tega 23 klasičnih planinskih tur, 6 spominskih pohodov, 7 orientacij- skih tekmovanj, 27 predavanj (od tega 24 na šolah), planinsko šolo (s 14 predavanji, 2 vajama iz orientacije in 4 izleti), dve petdnevna planinska tabora (eden pozimi in drugim pole- ti) in šc mnogo drugih akcij. Tudi v tem letuje veljala posebna pozor- nost vzgoji kadrov, tako mentorjev kotmladinskihvodnikovin inštruk- torjev. Trije mladinski vodniki so uspešno opravili zimski vodniški tečaj pod Bogatinom, šdrje pa polet- nega v Vratih. Prav tako so trije ptuj- ski planinci opravili v tem letu inštruktorski tečaj za planinsko vzgojo in orientacijo v Vratih in dva vodnika izpopolnjevalni tečaj za le- dcniške razmere naPastcrci. Udeležili so se tudi seminarja mentorjev in insčtruktorjev na Ze- lenici, posveta mentorjev na Gorah nad Hrastnikom, posveta načelni- kov mladinskih odsekov v Domu pod Storžičcm in posveta inštruk- torjev v Ljubljani. Planinsko šolo 1972 jc društvo razpisalo na svoji tretji seji upravne- ga in mladinskega odbora konec ja- nuarja. Vpisje društvo omejilo na 50 tečajnikov, edini pogoji pa so bili, da mora kandidatobiskovati najmanj 6. razred osnovne šole, da mora biti ak- tiven planinec in da ima po mentor- jevi presoji dovolj planinskih izkušenj (vsaj tri skupinske izlete). Šola jc potekala od 25. februarja do 7. maja 1972. Predavanja so bila vsak petek od 17. do 19. ure, skupaj 14. Predavali so domači predavatelji - mladinski vodniki in inštruktorji planinske vzgoje (Simon Petrovič, Tone Purg, Meta Purg, Slavko Ci- mcrman, Janja Vogrincc, Doroteja Dolenc, Lojze Canjko, Mirko Bez- jak) ter zunanja predavatelja Jože Melanšck iz Belih Vod pri Šoštanju (vrcmenoslovje) in Lojze Kraigher iz Maribora (Gorska reševalna služba). V šolo seje vpisalo 41 tečaj- nikov, pretežno pionirjev od 6. do 8. razreda osnovne šole, štirje so bili srednješolci in dva odrasla planinca. Tečajniki so prihajali iz raznih kra- jev in šol v občini: 9 iz Gorišnice, 3 iz Dornave, 8 iz OŠ Ivana Spolenaka, 9 iz OŠ Toneta Znidariča in 6 iz OŠ Franca Osojnika v Ptuju. Večina slušateljev je uspešno tekmovala tudi v akciji "pionir - planinec". Tečajniki so se udeležili izletov na Resevno, Boč in Donačko goro in dveh orientacijskih vaj na terenu. Šolo je uspešno končalo 35 slušatel- jev, zaslužene diplome pajim je društvo podelilo na Donački gori. V letu 1972je PD Ptuj organizira- lo več planinskih predavanj. Najbolj odmevnojc bilo predavanje ing. Pe- tra Ščetinina o planinsko-alpinis- dčni odpravi v Hindukuš, sicer pa so bila predavanja po šolah in sojih iz- vedli Lojze Canjko, Simon Petrovič in Franček Vogelnik. V tem letu so uspešno delovale planinske skupine na osnovnih šolah: Franc Osojnik (mentorica Viktorija Dabič), Tone Žnidarič (mentorica Marjana Pod- goršek), Ivan Spolenak (mentorica Ivanka Mulec), Hajdina (mentorica Helena Primožič), Gorišnica (men- tor Franc Kckcc), Dornava (mentor Janez Horvat), Podlchnik (mentor Ivan Tušek), Zctale (mentor Valter Plibcršck) in Markovci (mentorja Stanka Knapič in Jože Petrovič). Ak- tivne so bile tudi skupine na srednjih šolah: naGimnaziji (mcntorBranko Toncjc), Srednji ekonomski šoli (mentor Jože Čič) in na Šolskem centru za kovinsko stroko (mentor Mirko Bezjak). Ne bom podrobno govoril o po- sameznih akcijah šolskih planinskih skupin, vendar naj povem, da so bile najaktivnejše skupine na OŠ Tone Žnidarič, Ivan Spolenak, Dornava in Gorišnica. Seveda paje treba pou- dariti, da sobile tudi druge planinske skupine na osnovnih in srednjih šolahvletu 1972zeloaktivneindaso uspešno izpeljale veliko število naj- različnejših planinskih akcij. Naj za ilustracijo naštejem samo akcije, ki jih je izvedla planinska skupina na OŠ Tone Žnidarič in za katere ob- stajajo poročila: osem enodnevnih izletov, dva dvodnevna izleta, en šti- ridnevni izlet, petdnevno smučanje na Pohorju (zimski planinski tabor), soudeležba na devetih izletih, kijih jc organiziralo PD Ptuj, pet planin- Zadnji Prisank skih predavanj, udeležba v Planinski šoli s sedmimi udeleženci, udeležba na pohodu po poteh Slovenjego- riškc čete, udeležba na orientacij- skih tekmovanjih, na zboru planin- cev Jugoslavije v Prilepu idr. Osem učencev te šole je prejelo bronasti znak v akciji "Pionir planinec", šdrje pa srebrni znak. Čeprav so šolske skupine bile sre- dišče planinske aktivnosti v tem času, pa naštejmo vsaj še nekaj od- mevncjših akcij, kijihje organiziralo vodstvo PD Ptuj. Zelo velik poudarek so dali pros- lavi dneva mladosti, ki sojo organi- zirali na Donački gori in seje vključevala v državno proslavo 80 vrhov (tudi Donačka gora je bila med njimi) za 80 let v počastitev predsednika Tita. Tudi politiki in proslavljanju kulta osebnosti se ptujski planinci tedaj niso mogli izognid. V Študijski knjižnici jc organizi- ralo PD Ptuj 1972 razstavo o planin- ski literaturi, organizirali pa so tudi tekmovanje učencev osnovnih šol za najboljši planinski spis. Tri naj- boljše spise, ki so bili nagarajcni s knjižnimi nagradami, so napisali: Lidija Korpar, učenka 8. razreda OŠ Franca Osojnika, Igor Čuhalcv, učenec 8. razreda OŠ Franc Osoj, nik, in Ivanka Varžič, učenka 8. reda OŠ Hajdina. Srečanja pionirjev planincev^ Prilepu seje udeležilo 8 niladii, ptujskih planincev. Za konec naj naštejem vsaj ncl^, izletov oz. tur, ki sojih izvedli v Pi) Ptuj v tem izredno uspešnem Ictu; - smučarski izleti: Mežicj Ribiška koča. Golte - drugi izleti in pohodi: Ivanščica Lisca (2-krat), Šmohor, Donačb gora (2-krat), Slivnica nad Cer- kniškim jezerom, Golica, Jalovec Mojstrovka, Prisojnik, Stol, Košuta, Raduha, Triglav, Ojstrica, Peca, Ve- lika Planina, Smrckovec, Uršlij gora, Boč, Pohorje in Zasavska gon JJ. f EDNIK - 7. APRIL 1994 ŠPORT - 9 iJOGOMET 3 SLOVENSKA NOGO- jV^ETNA LIGA-VZHOD gezultati tekem 15. kola: Drava - Po- horje Megras .3:1, Pobrežje - Caissa Alu- minij 2:2. Svoboda - Impoi 0:0, Kače - Žalec 0:'. Kovinar - Slovenj Gradec 3:0, ICOB Ford - Dravograd 1:0, Papirničar - -j-fgotransSrl. , DRAVA..............................15 9 3 3 35:18 21 2 ŽALEC................................15 7 6 2 20:12 20 3 KOVINAR...........................15 7 5 3 24:18 19 4.CAISSAALUMINIJ.............15 7 4 4 33:22 18 5 PAPIRNl6\R.....................15 7 4 4 24:13 18 4K0BFORD.........................15 5 6 4 21:19 15 7 SLOVENJ GRADEC.............15 5 4 5 17:16 16 8 SVOBODA..........................15 5 5 5 18:21 15 9.DRAV0GRAD....................15 5 4 6 24:21 14 lO.RAČE................................15 6 2 7 22.26 14 ll.POHORJEMEGRAS.........15 5 3 7 26:29 13 12.IMP0L.............................15 3 5 7 12:21 11 13.P0BREŽJE.......................15 2 4 9 14:33 8 14.TRG0TRANS....................15 2 3 10 15:36 7 Pari 16.kola:sreda,9.aprila, ob 16.00: Caissa Aluminij - Svoboda, Imnpol - Drava, Pohorje Megras - Papirničar, Trgotrans- KOB Ford. Dravograd - Ko- vinar, Slovenj Gradec - Rače, Žalec-Po- brežje. L MEDOBČINSKA NOGO- METNA LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 13. kola: Pragersko - Hajdina 0:2, Skorba- Dornava 1:0, Žoga Stojnci - Markovci 2:1, Gorišnica - Sre- dišče 2:11, Videm - Slovenja vas 0:1, Gerečjavas- Rogoznica4:0. l.GEREČJAVAS....................13 9 3 1 30:8 21 2.SK0RBA............................13 10 1 2 30:8 21 3.Ž0GAST0JNCI..................13 8 4 1 26:10 20 4.SREDIŠi:E..........................13 7 1 5 37:19 15 5.SL0VENJAVAS........-1 ......13 7 2 4 19:17 15 6.HAJDINA...........................13 4 5 4 21:20 13 7.R0G02NICA......................13 4 4 5 17:23 12 8. PRAGERSKO......................13 4 3 6 19:26 11 9.MARK0VCI........................13 4 2 7 16:22 1 0 10. DORNAVA.......................13 3 2 8 15:27 8 11.VIDEM.............................13 2 2 9 15:27 6 ».CORIŠNICA...........-1......13 1 1 11 12:50 2 Pari ]?. kola: nedelja. 10. aprila, ob 10.30; Slovenja vas-Gorišnica. Dornava - Pragersko. ob 16.00: Hajdina - Gerečja vas, Rogoznica - Videm, Središče - Žoga Stojnci, Markovci - Skorba. 2. MEDOBČINSKA NOGO- METNA LIGA MNZ PTUJ Lestvica pred začetkom pomladan- skega dela: I.BUKOVCI...........................9 5 1 3 21.16 11 2.MLADINEC...........-1 ..........9 4 4 1 16:13 11 3.B0Č......................-1 .........9 4 3 2 21:17 10 4.PAG0LESK0VfC...............9 4 2 3 18:14 10 5.HAJD0ŠE..........................9 4 2 3 18:16 10 6.P0DVINCI........................9 3 3 3 25:21 9 7.GRAJENA..........................9 3 2 4 13:15 8 8.APAČE...............................9 3 2 4 14:19 8 9.SP.P0LSKAVA..................9 2 2 5 17:27 6 lO.TRŽEC..............................9 1 3 5 15:20 5 Pari 10. kola: sobota, 9. aprila, ob 16.00: Boč - Podvinci; nedelja, 10. aprila, ob 1030: Apače - Grajena. Mladinec - Hajdoše, Pago Leskovec - Tržeč; ob 16.00: Bukovci-Sp.Polskava. Branko Lešnik POBREŽJE-CAISSA ALUMINIJ 2:2 (0:2) MARIBOR - Igrišče Pobrežje, gledal- cev 100, sodnikAvdič. ALUMINIJ - Budimir. Knstofič. Iztok Pridi, Grbavcc, Emeršič, Žitnik, Mcrtclj, Prane Fridl, Hojnik, Kavčcvič. Pavlic in Kmctec. Nogometaši iz Kidičevega so izgubili točkov Mariboru. Po pokazanem. pose- bej v prvem polčasu, bi morali dodobra napolniti mrežo domačinov. Ustvariliso si veliko priložnosti. Povedli so nogometaši Caisse Alumi- nija. Pavlic je poslal uporabno žogo za f^arka Kmetca in taje z lobom premagal domačega vratarja. Po podaji Frana Pridla je mrežo domačinov zadel Hoj- nik. Zraven dveh golov pa so gostje tri- l^ratzadeli leseni okvirvrat. Tudi v drugem delu so bili gostje iz Ki- dričevega boljši nasprotnik.ažal ni uspel "■ealizirati priložnosti. To so izliristili domačini in po dveh napakah v obrambi Caisse Aluminija rezultat izenačiti. Naslednje kolo igra Caissa Aluminij v soboto9.4.,obl6.uriv Kidričevem proti ŠPORTNI Ivan Hrupič-trener uspešnih ptujskih rokometašev Rokomet v Ptuj u ima bogato tradicijo, pa naj je ženski ali moški. Da- nes je moški rokomet v igrah z žogo v ospredju. Mirne duše lahko zapišemo, da so se rokometaši ptujske Drave zasluženo uvrstili v na- daljnje tekmovanje, kljub temu da je v nekaj zadnjih kolih bilo veliko čudnih rezultatov ali 'iger' ob robu igrišča. To ni zapisano zaradi lepšega, ampak niz čudnih okoliščin govori, da imamo prav. Pri vzponu ptujskega rokometa ne moremo mimo trenerja Ivana Hrupiča, saj je eden v nizu roko- metnih delavcev, ki so pripomogli k razvoju in kvaliteti moškega roko- meta v Ptuju. Ivan, kdaj si prišel k RK Drava? Ivan Hrupič: "Po nagovoru ne- katerih prijateljev sem leta 1986 prišel v Ptuj in pričel igrati za RK Dravo. V letu 1987 sem prevzel mesto trenerja, zraven pa še igral. V klubu so sočasno tudi ustanovili pionirsko šolo rokometa. Nekateri igralci iz te selekcije danes že nas- topajo za člansko vrsto. 1986 seje pričelaselekcijavčlan- ski vrsti. Fluktuacija igralcev je bila zelo velika. Igralcem sem želel vce- piti občutek, da je možno v roko- metu oziroma športu doseči nekaj samo s trdim delom. Naše delo se nam je obrestovalo, saj smo se v se- zoni 1989/9^ uvrstili v republiško rokometno ligo in nato v sezoni 90/91 v novoustanovljeno super ligo." Kako bi ocenil preteklo sezono, ko ste za nekatere dosegli ne- pričakovano visoko uvrstitev? Ivan Hrupič: "V pretekli sezoni sem pričel kot trener in igralec. V klubu smo se dogovorili, da bom samo igral, za trenerja je bil pos- tavljen Papak. Žal pa rezultati niso bili takšni, kot se je v klubu pričako- valo. Ekipa je po prvem delu prvenstva končala na 9. -10. mestu. Zraven tega sem staknil še poškod- bo. Prevzel sem ekipo. V drugem delu prvenstva smoi igrali dobro ter na koncu prvenstva zasedli .šesto mesto. V play offu smo igrali s kasnejšim finalistom Andorjem Jadranom, v pokalu pa s prvakom. Pivovarno Laško iz Celja. Z dobri- mi igrami se nam je uspelo prebiti v zgornji del prvenstvene razpredel- nice." Kako pa jez letošnjo sezono? Ivan Hrupič: "Glede na to, da smo v prejšnji sezoni končali v zgornjem delu prvenstvene razpre- delnice, ter v želji, da tukaj tudi os- tanemo, smo se odločili, da ekipo okrepimo. Prvi razlog za okrepitve so vsekakor domači mladi igralci, ki še niso dozoreli, da v celoti prev- zamejo breme prvoligaških nasto- pov. Mnenja sem, da bi lahkoekipa z njimi ostala v ligi. Drugi razlog so poškodbe, odhod Gaberca v Veli- ko Nedeljo ter neigranje Marjana Sagadina (sedaj že nastopa). Tako smo v svoje vrste pridobili Uroša Privška in Branka Krauthakerja iz Trbovelj ter Zlatka Belančiča izza- grebškega Borca. Z njimi se je povečala tudi konkureca za igral- ska mesta v ekipi." Že večkrat smo lahko v poročilih po prvenstvenih tekmah zasledili, da ste nekaj tekem izgu- bili v zadnjih trenutkih, predvsem na tujem. Kaj je vzrok? Ivan Hrupič: "Res je: v Kozini smo z domačo ekipo vodili s 25:22, nato izgubili s 25:26; v Ajdovščini od 17:13 za nas do poraza 17:19, zadnji, najbolj očitni primer paje tekma z Andorjem Jadranom v Ptuju, kjer smo po vodstvu 24:20 iz- gubili s24:25. Nekaj smo krivi sami, veliko pa so pripomogli sodniki z nekaterimi zares čudnimi odločit- vami, še posebej ob zaključkih te- kem." Kako komentiraš sojenje? Ivan Hrupič: "Sojenje je razen nekaj izjem dokaj nekvalitetno. Vsekakor bi morali nivo sojenja v SRL spraviti na višji nivo. V ligi je preveč izenačenih ekip in mislim, da ne potrebujejo pomoči sodni- kov. Sojenje je preveč tendencioz- no in subjektivno. S tem vsekakor ne mislim opravičevati naših pora- zov. Predvsem mlajši sodniki bi si lahko jemali vzgled po našem naj- boljšem sodniškem paru Jug-Je- glič, ki je z objektivnim in avtorita- tivni m sojenjem veliko pripomogel k dvigu vrednosti slovenskega ro- kometa." Kako gledaš na uspehe sloven- skega rokometa? Ivan Hrupič: "Vsekakor sem ve- sel uspeha slovenske reprezentan- ce, ki ji je uspela uvrstitev na EP, prav tako pa vseh uspešnih iger naših klubov v evropskih pokalih, še posebej Pivovarne Laško. Vsi ti dobri rezultati veliko prispevajo k popularizaciji rokometa." Kako se ptujsko občinstvo odzi- va na dobre igre? Ivan Hrupič: "Na začetku, ko sem prišel v Ptuj, nas je podpirala samo peščica ljubiteljev rokometa, sedaj je drugače. Mislim, daje ro- komet postal sestavni del Ptuja. Ptujska športna dvorana Center je vedno bolj navijaško obarvana in polna. Moram povedati, da so nas navijači pričeli spremljati tudi na gostovanjih." Kakšne pa so tvoje rokometne želje? Ivan Hrupič: "Sem mlad trener z veliko izkušnjami. Ker sem dolgo igral rokomet ter relativno mlad postal rokometni trener, bom ostal v rokometu kot trener. Rokomet je moj poklic. Želja mi je, da bi z Dra- vo dosegel še boljši rezultat. Vse- kakor pa želim, da bi postal trener v velikem rokometnem klubu. Zakaj ne bi bila to Drava?!" Z Ivanom Hrupičem, trenerjem RK Drava, sva govorila tudi o lju- deh, ki so angažirani v delu kluba. O tem pa kdaj drugič, saj so tudi ti pripomogli k dobrim rezultatom RK Drava in predstavljanju mesta Ptuja. Vsekakor si zaslužijo vso po- zornost. Danilo Klajnšek ROKOMET Drava korak do polfinala! V prvi državni moški rokometni ligi so odigrali prve tekme končnice, v katero se je uvrstilo osem ekip. Drava je tekmo z drugo- uvrščenim Slovanom v Ljubljani odigrala v ponedeljekz\'ečer in pre- senetila z zanesljivo zmago. To je edina zmaga gostov, saj so boljše uvrščene ekipe po ligaškem delu prve tekme dobile. Rezultati: Pivo- varna Laško - Omnikom Rudar 29:18 (14:8), Gorenje - Prevent 22:16 (13:7) in Andor Jadran - Goldstar 24:17 (14:8). Ekipe igrajo na dve zmagi, tako da razlika v za- detkih ni pomembna.SLOVAN - DRAVA21:26 (11:14) Trener Ivan Hrupič in igralci Draveso Ljubljančanom pripravili novo neprijet- no presenečenje. Po izpadu v pokalu je bilo pričakovati juriš Ljubljančanov na vrh ligaške uvrstitve,vendarjimje Drava te možnosti močno zmanjšala že v prvi tekmi. Do rezultata 6:6 in 7:7 je bilo še izenačeno, nadaljevanje pa popolnoma v premoči Ptujčanov, ki so se odlikovali z igrovobrambi,odlično pa je tudi tokrat šlo vratarju Krauthakerju. Po dveh tek- mah je na mestu desnega zunanjega igralca znova odigral Renato Vugrinec, zaradi poškodbe pa jc manjkal Belšak. Tokrat jc bilo tudi boljše izvajanje se- dcmmetrovk, saj sojih od osmih realizi- rali kar sedem. Skratka, čestitke fantom za izvrstno predstavo v Ljubljani in veli- ko sreče v povratni tekmi, ki bo v soboto ob 19. uri všportni dvorani Center. DRAVA: Kraiithakcr, Novak 3, Bc- lančič 8, Hrnjadovič 6, A. Poločnjak ,?, Vugrinec 3, Sagadin 1, Pisar 7, N. Potočnjak, Tcrhttc. Mlakar. VELIKA NEDELJA V FINALU Polfinalni turnir mladincev v Veliki Nedelji so zanesljivo dobili domačini, ki so premagali tako Pomurko iz Bakovcev kot ekipo Drave. Mladi Ptujčani so obe tekmi izgubili, ker je vodstvo Vugrinca, Pisarja in Beišaka čuvalo za tekmo s Slo- vanom. V SOBOTO TROJNI PROGRAM AndlBelančIčjevponedeljekSiovanuvrnllzastreljanosedemmetrovko pol minute pred koncem tekme v Ptuju. Žal pa jev Ljubljani dobil rdeči karton zaradi prekrška in je zato njegov sobotni nastop vprašljiv. Všportni dvorani Centerbodo v sobo- to popoldan tri tekme. Ob ^..^^O bo tek- ma tretje moške lige med drugima ekipa- ma Velike Nedelje in Drave, ob 17. uri tekma kadetov Drava - Fužinar, ob 19. uri pa povratna tekma končnice v prvi ligi Drava-Slovan. IJcotar JADRANJE V soboto in nedeljo bo ptujsko je- zero prvič letos močno oživelo, saj pričakujejo na njem približno 30 jadrnic razreda LASER in EVRO- PA na kriterijski regati. Vobeh dneh bo pet regat. prva se bo pričela v so- boto ob 11. uri. McZ Mirku Vindišu rekord na 30 kilometrov Ena neizpolnjenih želja Mirka Vindišaje bil rekord v teku na 30 kilometrov, ki je sicer malokrat na sporedu atletskih tekmovanj. Dosedanji rekord je star osem let, postavil pa gaje Marjan Krempl. Mirko je tek opravil v petek, 1. aprila, na otvoritvenem mitingu na novem tartanu v Velenju in rekord izboljšal za dve mi- nuti in štiri .sekunde. Novi rekordje tako ena ura. 36 minut in 47 sekund. Tek na tej razdalji je bil hkrati test pred nastopom na maratonu v Torinu, kjer bo Mirko poskusil potrditi normo za nastop na evropskem prvenstvu v Helsin- kih. Norma je dve uri, 15 minut in 30 sekund. Petkov rezultat je po Mirkovih be- sedah zelo spobuden, rezultat v Italiji pa bo precej odvisen tudi od vremenskih razmer. I.k. GIMNASTIKA Ptuičanom trije državni naslovi v akrobatiki v Ljubljani je bilo 20. marca ill. državno prvenstvo v akrobatiki po programu množične gimnastike. Dečki in deklice Gimnastičnega društva Ptuj so lahko z doseženimi rezultati več kot zadovoljni, saj so dosegli naslove ekipnega državne- ga prvaka pri mlajših dečkih in mlajših deklicah,starejše deklice pa so bile ekipno tretje. Najbolj seje uspeha veselil David Rjaveč, ki je postal državni prvak med mlajšimi dečki. Uvrstitve Ptujčanov: mlajši dečki: 1. David Rjaveč, 3. Goran Durdevič, 4. Mitja Zavec, 6. Domen Zavec, 12. Berin Pihler in 16. Rok Solina; mlajše deklice: 2. Julija Šenveter, 3. Sanja Drevenšek, 5. Vanja Janžekovič,6. Marjanca Kujavec.8. Sara Hrženjak in 27. Katja Jurič; starejšedeklice: 13.MajaVoglar, 20. Urška Hansl, 23. Adrijana Kos, 24. Mojca Mayer in 28. Lena Koter. Ločeno od društvenega prvenst- va je potekalo tudi III. državno prvenstvo osnovnih šol. ki so se ga ekipno ali posamezno udeležile osnovne šole Olge Meglic, Mladika in Ljudski vrt. V Gimnastičnem društvu so ponosni nanjihove rezul- tate, saj je to sad dela njihovih vadi- teljev, potem kosojim šole ljubezni- vo omogočile vadbo v njihovi h telo- vadnicah zaradi pomanjkanja ter- minov v gimanstični dvorani SŠC. Če bi bile ekipe popolne, bi bile uverstitve še boljše, sicer pa so bili doseženi tile ekipni rezultati: sta- rejši dečki:4. Olga Meglic, 11. Ljud- ski vrt (posameznik); mlajše dekli- ce: 5. Olga Meglic, 7. Mladika (nas- topilo je 17šol); starejše deklice; 7. Olga Meglic (nastopilo ISšol). ^ Lestan JUDO Naslov Impolu, Drava tretja, Gorišnica peta v Slovenski Bistrici je potekalo pokalno tekmovanje Slovenije v judu. Nastopilo naj bi šest ekip, ven- dar ljubljanske Olimpije ni bilo. Vse- kakor je za favorite veljala domača ekipa Impola, okrepljena s sovjet- skim in slovaškim judoistom. Judoisti ptujskih klubov so dosegi i pričakovane rezultate. Nekoliko je presenetila ekipa Sankaku iz Celja, ki je dokaj prepričljivo opravila z mestnim tekmecem Ivo Reyom. REZULTATI: kvalifikacije: Ivo Reya - Drava 9:5 (33; 17), Sankako - Ivo Reya 9:5 (33;20), Impol - Gorišnica 12;2(60;3);finale; Impol- Sankako 9:5 (37:8); za tretje mesto; Drava - Gorišnica 11:3; vrstni red: 1. Impol. 2. Sankako.3.-4. Drava in Ivo Reya, 5. Gorišnica. __Danilo Ki^jnžck NOGOMET Svobodi iz Brežic. Danilo Klajnšek DRAVA-POHORJE MEGRAS 3:1(1:1) Igrišče Drave, gledalcev 250, sodnik Špiler (Laško) Strelci: Milan Emeršič (v 30. miniiti), 1:1 Polič (v 39. minuti), 2:1 Vrbanec (v 59. minuti), 3:1 Žolek (v 86. minuti) Drava: Klinger, Kralj, Lcben, Robert Krajnc, Mihael Krajnc, Vrbanec, Lončarič, Hotko, Žolek, Emeršič, Vesen- jak, (S. Komik, Pihler, Lesjak, Meznarič, Roman Krajnc). Gostitelji so bili večji del srečanja boljši tekmeci, imeli paso tudi veliko več priložnosti za zadetek kot gostje iz Ruš. V živahni in borbeni tekmi je Drava osvojila dve zelo pomembni točki. Moštvi sta v prvem polčasu veli ko tak- tizirali. Pohorje seje odločiloza protina- pade, Ptujčani pa so jih večkrat ukanili, tako da so se gostujoči igralci znašli v za- ledju obrambne. Končnoje po tretji zreli priložnosti gostiteljev Emeršič v 30. mi- nuti mojstrsko premagal vratarja Motla- na. Ta odlični ptujski napadalec in srednji krilec Mihael Krajnc sta dokaza- la, da sta prerastla tretjeligaške okvire. Toda veselje ni trajalo dolgo, saj so gost- je le devet minut kasneje izenačili z za- detkom Poliča. V drugem polčasu so domači silovito napadali. V 59. minuti je Vrbanec, kije povsem upravičil zaupanje trenerja Hadlerja, povedal svoje moštvo v vodst- vo z 2:1. Ptujčani so se po tem zadetku nerazumljivo umaknili v obrambo, kot da bi bili zadovoljni z doseženim, gostje pa so nekajkrat nevarneje napadali. Toda ko je za igro razpoloženi srednji napadalec Žolek v 86. minuti dosegel tretji zadetek, je bila tekma odločena. Ivo Kornik SLOVENUA-CIPERV KIDRIČEVEM Agilno vodstvo Caisse Aluminija iz Kidričevega bo organizator prijateljske- ga nogometnega srečanja med repre- zentancama Slovenije in Cipra (do 21 let).Tekmabonastadionu v Kidričevem 27. aprila ob 14 uri. Vsekakor bo to en- kratnodoživetjeza ljubitelje nogometav ptujski občini, pa tudi termin je takšen, da si bodo lahko najbolj zvesti privrženci nogometa najprej ogledali tekmo v Ki- dričevem ter nato še v Mariboru. D. Klajnšek MLADINSKA LIGA KOPER-DRAVA 0:0 Nogometaši Drave so pokazali pravo veljavo, čeprav ni bilo lahko igrati proti nasprotniku, katerega cilj je bil dobiti čim manj zadetkov. Tudi tokrat so se Ptujčani srčno borili in zaigrali z veliko željo po zmagi. Občinstvo so navdušili gostujoči vratar Brodnjak ter Bezjak, Ci- glarin Koren. KADETSKA LIGA KOPER-DRAVA 2:1 Napeta nogometna predstava med dvema enakovrednima, dokazovanja in zmage željnima tekmecema. Srečanje navdiha, uspešnih potez ptuj.skega re- prezentanta Gojkoška in boja za vsako žogo. Ivo Kornik STRELSTVO Nove zmage v o.smem kolu prve državne lige s standardno zračno pištolo je naj- boljša ptujska ekipa zanesljivo od- pravila strelce SD Kruno iz Brežic. Rezultat je bil 1704; 1556 (Trstenjak 573, Št uhec 566 i n Pšajd 565 krogov). Ptujčani so še naprej na delitvi prve- ga mesta, v devetem, zadnjem kolu pase bodopomerilisSDMrožiz Ve- lenja, ki je prav tako na delitvi prvega mesta s Ptujčani in SD Olimpija iz Ljubljane. V drugi ligi so članice v go.steh iz- gubilezDomžalčanizasamo 12kro- gov. Raušlovaje nastreljala 536, Pe- teršičeva535in Rožmanova507kro- gov. Druga moška ekipa pa je s 1598:1648 izgubila z vodilno drugo ekipo SD Olimpija (Šeruga 535 kro- gov). REGUSKO PRVENSTVO V Ptuju je bilo regijsko prvenstvos standardnim zračnim orožjem, na katerem so imeli največ uspeha domačini, najboljši rezultat paje v streljanju s pištolo (568 krogov) pos- tavil Alojz Trstenjak. S.I. 10 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE 7. APRIL 1994- TEDNIH S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE Mestni promet, nove cene komuna nih storitev in vrtca Ptujski izvršni svet je na seji prejšnji četrtek ugotovil, da izvajalca poskusnega obratovanja ptujskega mest- nega prometa Certus in Štajertours do roka (30. marca) nista izpolnila pogojev za nadaljevanje poskusnega obratovanja (od 1. aprila do 31. maja). ; Analizo dosedanjega ure- sničevanja projekta je do 30. mar- ca predložil Certus, iz Stajertour- sa pa so sporočili, da želijo v analizo zajeli še 31. marec. Pre- voznika tudi še nista pridobila soglasja za cene, čeprav je mi- nistrstvo za gospodarske odnose in razvoj že prejelo njuni vlogi. Ker pa o cenah javnega prevoza odloča republiška vlada, se lahko postopek za odobritev cen zav- leče tudi za mesec in pol. Za odločitev o novih cenah ptujske- ga mestnega prometa, ki so višje od dosedanjih, pa je potrebno tudi mnenje ptujskega izvršnega sveta. Ker pa na seji ni bilo pred- sednika Branka Brumna, tudi niso sklepali o podaljšanju po- skusnega obratovanja ptujskega mestnega prometa. Odločitev o tem naj bi sprejeli naslednji dan. Glede na to, da prevoznika do roka, do 30. marca, nista izpolni- la zahtevanih pogojev, tudi ne bi mogli sprejeti sklepa o po- daljšanju poskusnega obratovan- ja. Zaradi odsotnosti predsedni- ka izvršnega sveta tudi niso obravnavali odloka o proračunu občine Ptuj za letos, ker bo po- trebno posamezne programe še uskladiti, in ne o morebitnih spremenjenih pogojih za najem bivše vojašnice na Potrčevi za po- trebe različnih dejavnosti, zdajšnji so namreč za najemnike izredno neugodni. Nihče namreč nebo podpisal pogodbe o najemu le za eno leto in vlagal za tako kra- tek čas. Realno bi bilo, da najem- niki dobijo te prostore v najem vsaj za tri leta. Janez Mere iz od- delka za obrambo, ki je tudi vodil razgovore z morebitnimi najem- niki, je v četrtek vztrajal, da na prihodnji seji izvršnega sveta ali sprejmejo sklep o spremenjenih pogojih najema ali pa ponovijo razpis. Na torkovo sejo so preložili tudi odločanje o osnutku odloka o ureditvenem načrtu gradu Bori. Imeli so namreč vrsto po- mislekov glede zdajšnje vsebine ureditve, ki je sicer nastajala daljše obdobje, v katerem pa o bodoči vsebinski rabi tega območja niso pretirano raz- mišljali. Kot je povedal Franc Ivanuša iz Sekretariata za ure- janje prostora in varstvo okolja, pa je vsaka sprememba namemb- nosti vezana na sprejem novega ureditvenega načrta. S študijo o najustreznejši bodoči rabi gradu Bori je bilo ugotovoljeno, da je najboljše, če se grad pretvori v hotel visoke kategorije z zanimi- vo in raznovrstno dodatno po- nudbo, v kateri ima najpomemb- nejše mesto igrišče za golf z 18 tekmovalnimi stezami. Morebit- ne predloge glede na osnutek od- loka o sprejemu ureditvenega načrta za grad Bori naj bi člani izvršnega sveta predložili do tor- ka, ko naj bi tudi odločili, ali bodo o odloku razpravljali na pri- hodnji seji skupščine. V torek bo ptujska vlada razpravljala tudi o predlogu odloka o proračunu za letos. Ptujski izvršni svet je v četrtek sprejel soglasje k povišanju neka- terih cen komunalnih storitev (pogrebnih storitev in pokopa- liške dejavnosti v povprečju za 10,4odstotka,za 1 l,4odsotkacen na tržnici, rezervacij prodajnih prostorov in cen na tehtnici ter za 11,4 odstotka povprečno povišanje cen izdelavnih urnih postavk za redno delo in strojne storitve) in vzgojnovarstvenih storitev. Slednje se bodo v pov- prečju povišale za 27,4 odstotka, delež, ki ga plačujejo starši, pa za 12 odstotkov. Po novem se bo starševski delež plačeval na osno- vi napovedi o dohodnini za leto 1993. Sekretarka Sekretariata za finance Lizika Vidovič je pove- dala, da ocenjujejo, da se bo po novem starševski delež povišal za okrog 50 odstotkov. Da pa ne bi prišlo do tako občutnega povišanja naenkrat, so se odločili za postopnost. MG Zavarovalnica Triglav poslovno leto 1993 končala pozitivno v zavarovalnici Triglav, d. d., so leto 1993 končali poslovno uspešno. Delničarjem bodo iz- plačali 7-odstotne dividende na revalorizirano vrednost delnic. Zavarovalnica Triglav ima po pokritih stroških in vseh škodah ter po revalorizaciji vrednosti delnic in virov poslovnih sredstev pozitivni finančni rezultat v neživljenju v višini 762 milijonov tolarjev, življenjskim zavarovan- cem pa bodo za preteklo leto iz- plačali presežke na hranilni del premije v znesku 258 tisoč tolar- jev. Lani so realizirali za 29 mili- jard tolarjev zavarovalnih premij, kar je, preračunano v DEM, ne- kako na ravni prejšnjega leta. Poslovanje Zavarovalnice Tri- glav v zadnjih dveh letih z revizijo potrjuje tudi mednarodnaoditer- ska hiša KPMG z Dunaja. Ob re- organizaciji pred tremi leti so us- tanovili poslovne enote v Novem mestu, Kopru, Mariboru in na Koroškem, tako da zdaj poslujejo na celotnem območju Slovenije. Povečali so število zastopnikov - mladih kreativnih delavcev. v preteklem letu pa so se srečevali tudi z nekaterimi težavami. Nelikvidnost v gospo- darstvu se je kazala na slabšem plačevanju premij, za obvezna av- tomobilska zavarovanja se le-te niso povišale že od konca leta 1991. Nenehno pa se povečujejo odškodnine, posledica tega pa je slabši škodni rezultat. Prav tako na poslovni rezultat vpliva tudj nelojalna konkurenca na po. dročju zavarovalništva in s tem zniževanje premij. V Zavaroval- niči Triglav posebej pogrešajo strokovni nadzor države, ki bi marsikatero težavo lahko odpra- vil. Letos pričakujejo večjo mone- tarno stabilnost ter oživitev go. spodarskih aktivnosti v Sloveniji, Ocenjujejo, da jim bo trg omo- gočil realen porast portfelja, zlas- ti v tistih zavarovalnih vrstah, na katerih bomo v Zavarovalnici Triglav gradili svojo poslovno usmeritev v letu 1994. V načrtih za letošnje leto velja posebej omeniti ustanovitev pooblaščene družbe za upravljanje z investicij- skimi skladi, s katerimi se bomo vključevali v procese la.stninjenja. Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA GOMILA Zrasel bo turistični dom PredštirimiletijeponovnooživelodeloturističnegadruStvaGomila.Turističninavdušencis tega območja so vzodnjem obdobju naredili veliko, da bi se kraj uveljavil v turističnem in drugih pogledih. Pred dvema letoma so postavili železni razgledni stolp, ki je zamenjal starega lesenega, in ta je postal priljubljena razgledno točka za domače in tuje obiskovalce. Sedaj so trdno odločeni, da bodo zgradili turistični dom, ki bo stal na stičik"u mej štirih občin: Ormoža, Ljutomera, Gornje Radgone in Ptuja. Nekaj gradbenega materiala žo imojo, prepričani pa so, do bodo lahko veliko naredili tudi s prostovoljnim delom. Ko so se člani turističnego društva Gomila 25. marca sestali v kmečkem gostišču Slaček v neposredni bližini stolpa, so razgrnili veliko svojih obetavnih nočrtov. Osrednja nalogo je sicer gradnja turističnega doma, ob tem pa se bo na Gomili dogajalo še marsikaj. V osnovni šoli Juršind so obljubili, da bodo pričeli vzgojo turističnega podmladka. Letos bodo organi- zirali najmanj dve javni prireditvi. Eno bo junija, drugo septembra, posvečena vinski trgotvi in pokušnji vina. Gomila je bila nekočže znano posvoji vinski prireditvi, pozabljeno tradicijo bodo sedaj obudili. Turistično društvo Gomilo bo tudi prihodnja leta vodil MartinŽojdela. Na občnem zboru je povedal, da se bodo turistični delavci pridno vključevali tudi v druge akcije, ki jih bodo vodili no tem območju Slovenskih goric, med drugim v gradnjo vodovodnega omrežja. Na njiho- vem zemljišču bo stol velik vodohram. S sosednjimi krajevnimi skupnostmi načrtujejo izdajo skupnega turističnega prospekta, razglednico po že imojo. Veliko konijo narediti tudi pri urejanju okolja in vzgoji za zdravo življenje. Na večji turistični obisk pa lahko na Gomili računajo tudi zoradi prvih turističnih sob: kmečko gostišče Sločkovih bo že do letošnjega prvega moja odprlo šest dvoposteljnih sob s sanitarijami. MG SLOVENSKA BISTRICA Proslava ob materinskem dnevu Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Slovenski Bistrici je bil tudi letos organizator svečanosti ob materinskem dnevu. Proslava je potekala v nedeljo, 27. marca, v domu kulture - Slomškovem domu, kot ga nekateri Bi- stričani imenujejo. V pozdravnem nagovoru je o pomenu praznika govoril dr. Janko Čar, ki je z izbranimi besedami govoril o materi in očetu. Za njim je zbranim govorila tudi Jožica Mataln, predsednica Ženske zveze pri občinskem odboru SKD v Sloven- ski Bistrici. V pisanem in bogatem kulturnem programu so nastopili bistriški osnov- nošolci, splet slovenskih ljudskih pesmi je v plesu prikazala folklorna skupina iz osnovne šole Zgornja Ložnica, ki je prisotne razveselila še s spletom pastirskih pesmi in igric. Pod vodstvom Marije Martini so zapele še ljudske pevke iz Slo- venske Bistrice, nastopili so šolarji, ki obiskujejo verouk, program pa je sklenil glasbeni umetnik Mirko Straus iz Maribora. VT ORMOŽ Bo sedanja občina raz- deljena na sedem novih? Do 27. marca je bilo v ormoški občini potrebno pono- viti zbore občanov na območju krajevnih skupnosti Ivanjkov- ci, Kog, Miklavž, Ormož in Podgorci. Kako so se v omenje- nih krajevnih skupnostih odločili v zvezi z lokalno sa- moupravo, smo izvedeli od Vi- lija Trofenika, predsednika Odbora za lokalno samoupra- vo v Ormožu. "V naši občini sta bili na podlagi strokovnih mnenj, izdelanih v ustrezni vladni službi, dve vari- anti: po prvi bi bila nova občina na teritoriju sedanje, po drugi pa naj bi se oblikovalo pet novih. Te bibile: Središče ob Dravi, sedanja krajevna skupnost, krajevne skupnosti Ivanjkovci, Miklavž in Kog združene v skupno občino, tretja občina bi bila sedanja ormoška krajevna skupnost z mestom in zaledjem, četrta območje sedanje krajevne skup- nosti Tomaž ter peta Podgorci in Velika Nedelja skupaj. Glede na stališča, izoblikovana na drugem krogu zborov občanov, pa so sedaj izoblikovani predlogi za sedem referendumskih območij. Razen Podgorcev in Velike Nedelje, kjer ostaja predlog skupne občine, so vsi drugi predlogi za samostojne občine na teritorijih sedanjih kra- jevnih skupnosti," je pojasnil predsednik odbora za lokalno sa- moupravo. Takšen je torej predlog zborov občanov. Za druge oblike iz- jasnjevanja,kotjedenimozbiran- je podpisov, se državljani v ormoški občini niso odločili. O vsem drugem pa bodo seveda odločali na referendumu, ki bo maja, pred tem pa odloča Državni zbor, ki lahko v celoti upošteva zbore občanov ali pa ne. Zbori so bili v drugem krogu praviloma v vseh okoljih obiskani kot prvi- krat in v nobenem kraju, kjer je bil izveden drugi krog, ni bilo prisotnih 5 odstotkov občanov, tako daje bilo potrebno čakati eno uro, da je zbor lahko sklepal. Vida Topolovec Preseljevanje ljudi in medčloveški odnosi Nadaljevanje iz prejšnje števil- ke ZGLEDI PRESEUEVANJ Paše primeri iz človeške zgo- dovine. Abrahamovi potomci so se s področja Palestine v tisočletjih razselili povsem sve- tu. Za ča.sa Napoleona so se Francozi razkropili skoraj po vsej Evropi. Podobno je bilo z Nemci za časa druge svetovne vojne in ostali svet je moral vložiti ogromno energije, da jih je vrnil znotraj meja njihove države. Preseljevanje celotnih ljud- stev ali posameznikov je nara- ven proces in je podvržen po- dobnim zakonitostim, kot smo jih opisali v obeh zgledih iz nežive narave, le daje pri ljudeh treba dodatno upoštevati, da imajo poleg telesa tudi duh. kar zakonitosti preseljevanja zaple- te, saj je treba pri tem upoštevati še navezanost človeka na nek kraj in ljudi, možnosti zaposlit- ve, željo po večjem blagostanju in drugo. Slovenci smo se v zgodovini mnogo preseljevali. To je mogoče opaziti tudi po naših priimkih. Tako so se priselili predniki Slovencev, katerih pri- imki se končajo na "ič", verjetno s hrvaškega ali srbskega jezikov- nega področja, tisti s končnico "ek"sČeške, tisti, katerih priim- ki se končujejo na "er", pa so naj- verjetneje nemškega porekla. Po nekaj generacijah bivanja med Slovenci so postali prejšnji priseljenci tu avtohtoni prebi- valci in so popolnoma sprejeli oblike vedenja in razmišljanja tega okolja. Ta prehodni pojav (asimilacija) je torej potekal brez večjih pretresov. Slovenci smo se preseljevali tudi iz ene slovenske pokrajine v drugo, največkrat "s trebuhom za kruhom". Tudi toje razvidno iz priimkov. Tako je na primer priseljenec, kije prišel iz dežele Kranjske, dobil priimek "Krajnc", tisti, ki se je priselil iz Koroške, priimek "Korošec". Takšni priimki, ki kažejo na po- reklo nosilca priimka.so še "Do- lenc", "Primorc", "Gorenc" itd. Priimka "Stajerc" ni med njimi, kar razlagajo nekateri s tem, da je bila nekoč Štajerska tako bo- gata dežela, da Štajerci niso bili primorani hoditi za kruhom drugam. Preseljevanje, ki je bilo zelo množično pri nas zlasti po drugi svetovni vojni, je bilo preselje- vanje s podeželja v mesta. Ta migracijaje imela poleg nekate- rih pozitivnih tudi mnoge nega- tivne posledice, kot je opus- tošenje podeželja. Zlasti se je zaradi tega preseljevanja precej znižala povprečna kulturna ra- ven v mestih in nekaj generacij bo potrebnih, da se bo pov- prečna kulturna raven naših mest znova povmila na nekdan- jo- OMEJITVE PRI PRESELJEVANJU Aktualna so tudi preseljevan- ja iz ene države v drugo. Tu države, v katere se ljudje prise- Ijujejo, skrbe z raznimi ukrepi (vlaganje energije in informaci- je v sistem), da se ne bi to prise- ljevanje preveč razbohotilo. To bi namreč imelo za posledico stanja in vedenja v državi, za kar prvotni prebivalci te države niso zainteresirani, saj bi ljudje v tej državi bili primorani vzpostaviti med seboj drugačne odnose, kar pa je (kot skoraj vsako učenje) boleč proces z nedo- ločenim končnim stanjem. Zato države zahodne Evrope pre- prečujejo večje priseljevanje ljudi iz vzhodne Evrope. Tudi Slovenija z zakonodajo pre- prečuje večjo priseljevanje pre- bivalcev iz drugih držav. Ven- dar tudi v primeru, da se nekdo priseli v katero od navedenih držav, tam ne dobi možnosti vplivanja na vedenje celotne države; strateško raven vodenja države imajo torej v svoji pris- tojnosti sposobni domačini. Se- veda so bile v zgodovini tudi drugačne situacije; spomnimo se samo raznih kvizlinških režimov in Cankarjevih očit- kov, da smo Slovenci (bili) na- rod hlapcev. To, kar je zapisano v prejšnjem odstavku o preselje- vanju med dvema državama, velja delno tudi za preseljevanje med dvema deloma države ali med dvema krajema. Nekdo, ki se v neko področje priseli od drugod, se mora zelo potruditi, da ga domačini sprejmejo med- se, in dolgo časa poteče, da lahko začne vplivati na vedenje ljudi v tem podrctčju, če mu to sploh kdaj uspe. Lažja pot ve- denja priseljencev v neko državo ali na neko področje je ta, da se priseljenci združijo v izoliran podsistem, ki komuni- cira zlasti znotraj sebe. V tem primeru so nekakšen tujek v okolici invsi živi sistemi (vštevši s človeškim telesom) se vedejo tako, da težijo k odstranitvi tuj- ka iz sebe. Toje lahko razlaga za vedenja nekaterih človeških okolij v svetu in pri nas v prete- klosti insedanjosti. Vendarje to zelo poenostavljena razlaga. Iz zgornje poenostavljene razlage izhaja naslednje: Če bi priseljenci na nekem področju postali večina, bi se začeli vesti do domačinov kot do tujka, ki bi ga izločili ali asimilirali. Tu sem se spomnil naznanobasenolisi- ci inježu. Jež zaprosi lisico, da bi ga začasno sprejela v svoj brlog. Lisica to iz gostoljubja stori, vendar jo jež čez čas s svojimi bodicami izžene iz njenega brioga in si ga natoprilasti. Tu se lahko spomnimo na podobno preteklo interakcijo med do- morodci in priseljenimi belci v Ameriki in Avstraliji. NEKATERI CIUI ZNANOSTI že na podlagi povedanega je jasno, da zaenkrat v teoriji o sis- temih še nimamo izdelanih na- tančnih abstraktnih modelov za pojave preseljevanj ljudi. V zvezi s tem preselje- vanjem imamo opraviti le s posebnim primerom interakcije med dvema alivečsistemiinstem po- vezanega vedenja siste- mov. Ko bo to raziskanos stališča teorije osistemih (tudi matematično), bo lažje razumeti na primer vedenje članov v človeški družini, nastanek kon- fliktov, sestavljanje koa- licij, izbruh vojn itd. Toje nalo- ga razvoja teorije o sistemih v prihodnosti. Vendarje prej po- trebno rešiti še nekaj funda- mentalnih znanstvenih zadev. Seveda če govorimo o člove- ku kot sistemu, ne smemo poza- biti, daje človek kombinacija te- lesa in duha. Zato je v vsakem sistemu, ki vsebuje tudi ljudi, potrebno upoštevati tudi duh teh ljudi, če naj bo naše raz- mišljanje usklajenozdejanskim stanjem sistema. Brez pozna- vanja človekovega duha ne mo- remo poznati takšnih sistemov. Vodilni svetovni znanstveniki pričakujejo, da bomo več razu- meli, ko bomopodrobno razčle- nili človekovo zavest. Toje tudi eden od strateških ciljev zna- nosti v prihodnosti. TEDNIK • 7. APRIL 1994 OD TOD IN TAM-U STROKOVNJAKI SVETUJEJO Uporaba kvalitetne zelene krme za prehrano prašičev uporaba voluminozne krme v prehrani prašičev je dobrodošla tako J prehranskega kot gospodarskega stališča. Nekatere kategorge prašičev zahtevajo omejeno krm^en- je, da ne pride do zamastitve, volumi- nozna krma pa ima pri tem vlogo, da bivali nasiti. S skrbno pridelavo in načinom spravila te krme pridelamo tudi veliko hranilnih snovi. Vzaostre- nih gospodarskih razmerah je upora- ba voluminozne krme v prehrani prašičev način, kako zmai\jšati stroške krmljenja. Ne smemo pozabi- ti, daje krma največji strošek pri reji prašičev. IZBOR VOLUMINOZNIH KRMIL Med voluminoznimi krmili naj naštejem samo nekatera, ki bi jih ka- zalo uporabiti v prehrani prašičev: mlada trava, travno-deteljne mešani- ce, rdeča detelja, lucerna in neopo- rečni listi krmne ali sladkorne pese. Iz naštetih krmil lahko pripravimokvali- tetno silažo in tudi seno. Ta krmila imajo v primernem stadiju vegetacije tudi precej beljakovin. Vsebnost beljakovin nekaterih vo- luminoznih krmil zaprašiče, v primer- javi ssojinimi tropinami preprečimo naknadno rast mikroor- ganizmov, ki silažo segrevajo in kvari- jo. Pri krmljenju moramo biti posebej pozorni, da ne krmimo plesnive silaže, ki vsebuje nevarne toksine. Ti toksini vplivajo negativno na plodnost živali. Silimi dodatki za silirai\je zelene krme Silime dodatke uporabljamo pravi- loma v primerih, ko nam vreme ne omogoča zelene mase oveniti. Pri odločitvi za silirni dodatek damo prednost melasi, suhim pesnim rezan- cem, koruznemu šrotu in kuhanemu krompirju. -Melasa Melasa je ostanek pri proizvodnji sladkorja in vsebuje približno 50% sladkorja. Dodajamo jo v količini 5- 15% na maso zelene krme. Melasa je gosto tekoča snov, zato jo moramo ne- koliko razrečiti s toplo vodo, da jo lažje enakomerno razporedimo. Ze- leno maso nekolikoovenimo, da nam dodana melasa ne odteče skupaj s so- kom. Melaso dobimo v sladkorni to- varni Ormož, nakup je potrebno opravitijeseni. - Koruzni šrot Dodajanje šrota pride v upoštev krmilo suha snov vsebnost vi kg krmila (vgramih v% sur.belj. preb.belj. lizin metionin čistin mlodo trava v bilčenju 18,8 36 22 1,8 0,8 0,5 \klQ detelja pred cvetenjem 21,8 42 25 2,3 0,7 0,3 lucerna pred cvetnimi popki 17,6 41 29 19 0,4 0,4 neoporečni pesni listi 12,3 19 12 1,0 0,4 0,2 sojine tropine 87,9 45! 395 29,1 6,6 6,9 Vir: Biirgstallerl991 (Schweinefiite- rung) Primerjava krmil, ki so navedena v tabeli, kaže na ugodno vsebnost belja- kovin in posameznih aminokislin vvo- luminozni krmi, kar upravičuje smotrnost vključevanja teh krmil v dnevne obroke. SVEŽA ZELENA KRMILA V DNEVNIH OBROKIH Sveža trava, detelja in druga zelena krmilasobilaže od nekdaj vključenav prehrano prašičev. Pomemben del krmne baze lahkopokrije ta krma tudi na kmetijah, ki se intenzivno ukvarja- jo z rejo prašičev. Posebej je zaželeno to na kmetijah, ki se ukvarjajo z rejo plemenskih svinj. Zeleno krmo uporabljamo vedno svežo. Krma, ki stoji na kupu in se se- greva, lahko vsebuje preveč nevarnih dušikovih spojin, ki živalim škodujejo. Količino zelene krme damo na voljo, pazimo pa, da nam živali krme ne puščajo v koritih, ker je nevarnost kvarjenja. Uporabljamo samo mlado kvalitetno zeleno krmo, ki ne vsebuje preveč surove vlaknine in je dobro prebavljiva. KONZERVIRANA ZELENA KRMILA Su.šenje ali siliranje zelenih krmil nam daje kvalitetno krmo za obdobja, ko vegetacija miruje. Najbolj se uvel- javlja siliranje zelene krme. Kvalitet- no seno uporabljamo predvsem kot' dopolnilo dnevnim obrokom. Priprava kvalitetne silaže za krmo prašičev zahteva najprej dobro oskrbovan posevek, pravi čas košnje, pravilen postopek siliranja in nepro- dušno zaprt silos. ■Siliranje trav in travno-dete^nih mešanic Travo rahlo ovenemo (vsebnost ^uhe snovi okrog 30%, bolj suho trav- no silažo prašiči radi odklanjajo). S 'trn povečamo koncentracijo slad- korjev, ki so potrebni za tvortx) "ilcčne kisline. Silos hitro napolnimo, dobro ^'ačimo in dobro zapremo. S tem ust- ^3rimo dobre pogoje za razvoj "^Itčnokislinskih bakterij. Pri odvzemu pazimo na ravno Površino in dovolj velik dnevni Odvzem (dnevno okrog 5 cm); s tem predvsem pri mokri zeleni masi z na- menom, da povečamo delež suhe sno- vi in s tem izboljšamo postopek sili- ranja. Dodana količina je odvisna od vlažnosti mase, okvirno pa dodamo 10-20%. Pri oveneli zeleni masi nam dodatek suhega šrota lahko povzroči naknadno fermentacijo in plesnjenje silaže. - Suhih pesni rezanci Pesni rezanci kot dodatek služijo predvsem zvišanju suhe snovi silaže. Z dodatkom melasiranih pesnih rezan- cev vnesemo v silažo tudi nekaj slad- korja, ki služi za tvorbo mlečne kisli- ne. Dodajamo jih v količini 10-20%. Priporočljiva je uporaba nebriketira- nih pesnih rezancev. - Dodatek krompirja Kuhan ali parjen krompirkot doda- tek travnim ali deteljnim silažam je lahko dobra rešitev za konzerviranje odvečnega krompirja. Če pripravlja- mosilažo za plemenske prašiče, najbo dodana količina 20-25%, za pitanje pra.šičev paje ta količina lahko večja. - Sintetični silimi dodatki V neugodnih vremenskih razmerah se lahko poslužimo dodatkov, ki so na bazi organskih, anorganskih kislin ali mlečnokisliaskih bakterij. Pri teh do- datkih se moramo držati točnih navo- dil proizvajalca. Dodatek, ki je na bazi mlečnokislinskih bakterij, proizvaja v Sloveniji Krka Novo mesto, komerci- alno ime preparata paje plantanaze. ZAKLJUČEK Sveža zelena krma in konzervirana voluminozna krma bi morala dobiti pravo mesto tudi na prašičerejskih kmetijah. V Sloveniji ta krma povsod uspeva in daje dobre pridelke. Zave- dati se moramo, daje ta krma primer- na za prašiče samo v primerni kvalite- ti. Za prašiče je primerna višina posev- ka zelene krme okrog 15 centimetrov, kar prikazuje risba. Trenutno so po- sevki trav že v primerni fazi za upor- abo v prehrani prašičev. Rast trav in travno-deteljnih mešanicje v spomla- danskih dneh zelo hitra, kar zahteva zgodnjo košnjo. Rejkam in rejcem prašičev zato svetujem, da v teh dneh začnejo pokladati svežo zeleno krmo ali pripravijokvalitetnosilažo. Večin- formacij o tem lahko dobite pri Kme- tijski svetovalni službi pri OZVŽ Ptuj. Pripravil: Peter Pri božič, dipl. ing. kmet. MEJlI MACLJEM Lahko bi bilo prijetnejše za domačine in policijo Prav tako kot v Zavrču, Drenovcu, na Mejah in še kje je tudi v zaselkih Varvasele in Stopnica državna meja med Hrvaško in Slovenijo povzročila veliko sprememb. Država je obljubila, da bo v skladu z opevano zeleno mejo uredila najprej telefone in potem še obmejno cesto. Skoraj nihče pa ni pričakoval, da se bodo med domačini in cariniki ter obmejno policijo odnosi ponekod pošteno zapletli. Prebivalci zaselkov Varvasele in Stopnica pod Macljem lahko po krajši in boljši cesti pridejo do- mov le čez mejni prehod Gruškovje. Toda tam so veliko- krat kolone, policisti pa so domačine, prav tako kot druge potnike, vsak dan znova na- tančno pregledovali. Domači- nov, ki potujejo v slovenske do- move čez državno mejo, je kakih deset, vendar so vse do pred krat- kim zanje veljala ista pravila kot za druge, ki prestopajo mejo. Saj bi se prebivalci omenjenih zasel- kov vozili po lokalni cesti po slo- venski strani ob potoku Stopnica, toda ta je slaba in njeno vzdrževanje je brez pomoči države skoraj nemogoče. Morda bo kaj bolje, ko bodo pričeli gradi- ti obmejno cesto, ki naj bi tekla po sedanji lokalni in višje v hribu še po krajevni cesti. Domačini upa- jo, da bodo njen prvi del pričeli graditi še letos, saj je potek ceste že določen, denar pa predviden v letošnjem državnem proračunu. Cesta in tudi telefoni ter morda še vodovod bi domačine zelo razve- selili, saj so tod doma tudi mladi ljudje - priženilo se je kar nekaj mladih fantov, ki si trudijo uredi- ti znosne razmere za življenje svojih družin. Nekaj smo jih ob spremstvu tajnika KS Jožeta Krivca tudi obiskali in spoznali. PRI KOLARJEVIHV STOPNICI Pri Kolarjevih, takoj nazačetku vzpenjajoče se ceste, še v zaselku Stopnica, smo doma poleg staršev našli še hči Metko in njenega moža Antona Butolena. Ravno so nalagali piščance in prišli so jim pomagat sosedje. Anton nam je pripovedoval o življenju v Stopnici: "Mejni prehod Gruš- kovje je zgrajen precej od dejan- ske meje s Hrvaško in povzroča ljudem, ki gredo po opravkih v mesto, obilo težav. Če gredo čez Gruškovje, si pot skrajšajo, ven- dar morajo prečkati slovensko ca- rino. Zdaj imajo izkaznice, ki naj bi jim prehod olajšale, vendar se odnosi še niso uredili. Vzporedno potekata obe cesti, stara in nova, in vsakokrat moraš najprej iti prek carine do policaja, da zapor- nico dvigne, nastajajo zastoji in to povzroča pri ljudeh nezadovoljst- vo. Ni pa to edina težava. Vozimo se po slabi cesti ob Stopnici in čakamo, kdaj jo bodo uredili, še bolj pa si želimo telefon, da bomo lahko hitreje urejali vse na kmeti- ji; upamo, da ga bomo kmalu do- bili." TEŽKO DOSTOPNE VARVASELE Po cesti navkreber se potem z Jožetom Krivcem odpraviva pro- ti Varvaselam - zaselku z nekaj manj kot 40 hišami. Lokalna ces- ta je vedno slabša, gramoz je od- neslo ali pa ga narilo na kupe. Na vrhu prvega močnejšega vzpona je doma Izidor Štajnberger. Lahko bi rekli, da gre obmejna cesta tako rekoč skozi njegovo dvorišče. Pregled ima, kaj se na njej dogaja, kdo se po njej vozi in tudi nočne tihotapce prav hitro opazi. Izidor, ki je bil včasih poštar, zdaj pa kmetuje, pripove- duje: "Veliko ljudi je vezanih na to cesto. Upanje, da bo kdaj kaj bolje, je majhno. Imeli smo že več sestankov in to je zaenkrat vse. Gospod Pavlica z občine pravi, da denarja ni, a slišimo, da naj bi v kratkem začeli graditi cesto kot obmejno. Sami nimamo denarja niti za gramoziranje in še pesek za posipavanje in pluženje pozimi sami plačamo. Tudi sekamo za- rast in čistimo jarke, gori naprej, kjer je cesta krajevna, pa zbiramo tolar na tolar in sami navozimo gramoz ter ga razgrnemo." ZABOUSEODNOSEZ OBMEJNO POLICIJO Izidorju tudi ni všeč obnašanje je prišla šele tri ure po dogodku. Mislili so, da jih zavajam, v treh urah pa bi jim seveda lahko vsak pobegnil že zelo daleč. Če bi na primer domačini imeli telefon, bi lahko kaj prej ukrepali." ogledali ta predel, in takrat je nas- tala pobuda za gradnjo obmejne ceste, dolge 33 kilometrov, da bi zagotovili prevoznost območja ob meji. Projekt je za celotno obmej- no območje že narejen, letos čaka- Izidor Štajnberger s sinovoma In tajnik krajevne skupnosti Jože Krivec. Domačini se tod ukvarjajo s kmetijstvom, prodajajo mleko in les. Največje težave so pozimi, saj odkupovalci težko pridejo do njih. Poleti so težave z vodo, saj je najbližji hidrant nekaj kilome- trov vstran, v Kozmincih. Domači studenci so v zadnjih Pri Kolarjevih, najmočnejši kmetiji v zaselku Stopnica, so ravno na- lagali piščance, zato časa za pogovorni bilo veliko. Pogovarjali smo se z mladim gospodarjem Antonom Butolenom In njegovo soprogo Marjetko. obmejne policije iz Majšperka, s katero domačini ne morejo najti dobrega stika in so se zato tudi že pritožili na krajevni skupnosti in v občinski skupščini: "Če naj bi krajani varovali mejo,bi se morali z obmejno policijo bolje razume- ti. Poskušali smo se pogovoriti z majšperškim policijskim koman- dirjem, vendar še ni nič boljše, po- licaji se vozijo mimo nas, niti ne pozdravijo, ne zanimamo jih. Zgodilo se mi je, da sem enkrat srečal tule pri nas begunce, usta- vili so me in vprašali, kje so Zeta- dveh letih vedno presahnili in vode jim ne vozijo niti komunal- no podjetje niti gasilci - kar vsak sam se pelje s traktorjem pon jo, da lahko napolni cisterno. ZELENA MEJA NAJ BO UREJENA Ob vseh nakopičenih težavah tukajšnjih domačinov, ki jih pos- luša že leta in leta, je tajnik KS Žetale Jože Krivec dodal: "Meja Tako strmo navzgor vodi dotrajana lokalna cesta od Stopnice do Van/asel. le. Veter je tako zapihal, da sem vi- del pištolo za pasom enega izmed njih. Pogrelo me je in sem se od- peljal na mejni prehod do telefo- na, da sem to sporočil policiji. Ta naj bi bila zelena - ne po zunanji podobi, temveč po urejenosti in- frastrukture. Takoj po osamo- svojitvi Slovenije smo povabili vodstvo ptujske občine, da so si mo na začetek njene gradnje, ki naj bi jo izvedla republiška upra- va za ceste. V letošnjem pro- računu je iz rednega programa predvideno le asfaltiranje kilo- metra te ceste. Krajani, ki so ob tej cesti, pa menijo, da bi bilo treba cesto posodobiti vsaj v dolžini se- danje lokalne ceste, to je 3.200 metrov. Tudi glede telefonov se premika: projekt za celotno KS je že, dogovor za to fazo lokacijske dokumentacije je sklenjen in na terenu lastniki že dajejo izjave za potek vodov in ureditev gradbene dokumentacije za izvedbo omrežja. Tu je obmejni pas, zato bi država k telefonom morala ne- kaj primaknili. Natančno še ni znano, koliko, vendar je jasno, da I krajani stroška okoli 3 tisoč mark sami ne bodo zmogli. Glede težav z mejo je naš posla- nec Anton Butolen v ptujski skupščini že povedal, kako se ob- mejna policija vede do domačinov in kaj se dogaja na mejnem prehodu Gruškovje. Do- bil je precej ogorčen odgovor ko- mandirja ptujske policijske pos- taje, ki ne verjame, kaj se dogaja. Naš poslanec se je v zboru KS na tak odgovor že odzval, krajani pa zdaj zahtevajo, da bi se razmere in odnosi izboljšali. Morali bi od- praviti vzroke za slabo voljo domačinov in še enkrat poskusiti s pogovorom z mejno policijo. Za prehod so zdaj domačini, ki se vo- zijo tam čez, res dobili posebna potrdila, da jih na meji ne bi zadrževali in nadlegovali, s poli- caji iz Majšperka pa bi radi sode- lovali. Ob prvih pogovorih smo jih zaprosili, da s svoje strani po- skušajo preko ministrstva v Ljubljani sporočiti našo prošnjo po urejeni infrastrukturi. Živl- jenje ob meji bi bilo prijetnejše in mejo bi najbolje varovali prav domačini. Zdi se mi namreč res prav čudno, da se to dogaja. Tu so ljudje korektni, tak uraden poli- cijski odnos do njih ni potreben in verjetno gre tudi za merjenje moči. Da bi se razmere izboljšale, bi moralo biti to tudi v interesu policije same." Veliko težav in zamer se je na- kopičilo ob meji pod Macljem. L Judje bi radi tod živeli, razvijali svoje kmetije in imeli občutek, da jih država spoštuje. Dajo jim ga lahko le njeni uslužbenci, ki jih vsakodnevno srečujejo - po- licija in cariniki na južni sloven- ski meji. Besedilo in posnetki: Darja Lukman - Zunec 12- NASVETI 7. APRIL 1994- TEDNIH Cepljenje psov proti steklini Na osnovi republiške in občinske odredbe o izvajan- ju preventivnih ukrepov, zaradi odkrivanja in pre- prečevanja živalskih kužnih bolezni na obnnočju občine Ruj v letu 1994 (Ur. list RS 72/93 in Uradni vest- nik občin Ormož in Ruj 4/94) razpisujemo obvezno cepljenje proti steklini in zdravljenje proti trakuljavosti vseh psov, starejših od štirih mesecev. Veterinarska služba bo cepljenje in zdravljenje opravila na nas- lednjih zbirnih mestih: PONEDEUEK, dne 11.4.1994 ob 8.00 uri - pri TOK Perutnina na Sp. Hajdini - pri gasilskem domu v Spuhlji ob 10.00 uri - pri osemenjevalnici v Skorbi - pri Koroščevem mlinu vZabovcih ob 10.00 uri - pri gostilni Rožmarin v Markovcih ob 12.00 uri - pri gasilskem domu v Hajdošah ob 13.00 uri - pri gasilskem domu v Novi vasi pri Mar- kovcih TOREK, dne 12.4.1994 ob 8.00 uri - pri strojni lopi v Slovenji vasi - pri gasilskem domu v Borovcih ob 9.00 uri - pri domu krajanov v Prvencih ob 10.00 uri - pri gasilskem domu v Gerečji vasi - pri Prelogu v Sobetincih ob 12.00 uri - pri gostilni v Kungoti - pri gasilskem domu v Moškanjcih ob 13.00 uri - pri Škafarju v Strnišču SREDA, dne 13.4.1994 ob 8.00 uri - pri Sitarju na Zg. Hajdini - pri gasilskem domu v Gorišnici ob 9.00 uri - pri osemenjevalnici v Gajevcih ob 10.00 uri - pri Maleku v Dražencih ob 11.00 uri - pri osemenjevalnici v Forminu ob 12.00 uri - pri Podgoršku v Njivercah ob 12.00 uri - pri gasilskem domu v Zamušanih ob 13.00 uri - pri Brezovih v Tibolcih ČETRTEK, 14.4.1994 ob 7.30 uri - pri avtobusni postaji v Hlaponcih ob 8.00 uri - pri gostilni Kopušar v Apačah - pri osemenjevalnici na Polenšaku ob 10.00 uri - pri Kmetijski zadrugi v Lovrencu - pri zbiralnici v Lasigovcih ob 11.00 uri - pri gostilni Pri Janezu v Dornavi ob 12.00 uri - pri Žunkoviču v Župečji vasi ob 13.00 uri - pri gasilskem domu v Mezgovcih PETEK, dne 15.4.1994 ob 8.00 uri - pri Žmavcu v Zagorcih ob 9.00 uri - pri osemenjavalnici v Cirkovcah ob 10.00 uri - pri Medvedu v Mihovcah - pri uradu KS v Juršincih ob 12.00 uri - prt osemenjevalnici v Pleterjah - pri Križanu v Gaberniku PONEDEUEK, dne 18.4.1994 ob 8.00 uri - pri osemenjevalnici v Starošincah - pri gostilni Vurcer v Trnovski vasi ob 10.00 uri - pri gostilni Kurež v Šikolah ob 11.00 uri - pri Šilcu v Drbetincih ob 12.00 uri - pri gasilskem domu v Sp. Jablanah TOREK, dne 19.4.1994 ob 8.00 uri - pri Konradu Mercu, Pobrežje 55 - pri osemenjevalnici v Janežovcih ob 10.00 uri - pri gasilskem domu vTržcu - pri Krušiču v Jiršovcih 56 ob 11.00 uri - pri Zajcu v Jurovcih Ob 12.00 uri - pri Purgovem vZg. Pristavi - pri Mariniču na Destrniku SREDA, dne 20.4.1994 ob 8.00 uri - pri uradu KS v Vidmu - pri zadružnem domu v Rogoznici ob 10.00 uri - pri osemenjevalnici v Sovičah ob 11.00 uri - pri osemenjevalnici v Podvincih ob 12.00 uri - pri Kastnerjevem v Majskem Vrhu ČETRTEK, dne 21.4.1994 ob 8.00 uri - pri osemenjevalnici v Lancovi vasi - pri Kovačcu v Novincih ob 10.00 uri - pri gostilni Svenšek v Selih - pri kapeli v Hvaletincih ob 12.00 uri - pri Kmetijski zadrugi v Doleni - pri Matjašiču v Grlincih PETEK, dne 22.4.1994 ob 8.00 uri - pri Topolovcu na Rujski Gori 26 - pri osemenjevalnici v Krčevini pri Ruju ob 10.00 uri - pri Amaliji Sagadin v Medvedcah 17 - pri bifeju Sluga v Grajeni ob 12.00 uri - pri Žunkoviču v Sestržah 16 - pri osemenjevalnici v Krčevini - Vurberku ob 13.00 uri - pri Berlingerju na Vurberku SOBOTA, dne 23.4.1994 - v ambulanti OZVŽ Ruj, Ormoška c. 28 ob 7.30 uri - vse ulice KS T. Žnidariča in Budina ob 9.00 uri - vse ulice KS F. Osojnika in B. Ziherla ob 11.00 uri - vse ulice KS J. Potrča in D. Kvadra ob 12.00 uri - vse ulice KS Bratov Reš in Olge Meglic PONEDELJEK, dne 25.4.1994 ob 8.00 uri - pri osemenjevalnici v Lešju - pri gostilni Tobias v Pacinju ob 9.00 uri - pri gasilskem domu v Sp. Velovleku ob 10.00 uri - pri Romanu Pisku na Bregu - pri Žampovih v Levanjcih ob 11.00 uri - pri Krajnčičevih v Kicarju ob 12.00 uri - pri Žunkoviču v Grdini ob 13.00 uri - pri Kopšetu v Stopercah TOREK, dne 26.4.1994 ob 8.00 uri - pri Pletarni v Dobrini -pri trgovini v Bukovcih ob 9.00 uri - pri Stanku Kolarju v Žetalah ob 10.00 uri - pri Kmetijski zadrugi v Žetalah - pri tehtnici v Stojncih ob 12.00 uri - pri Bedeniku v Čermožišah - pri trgovini KZ v Muretincih ČETRTEK, dne 28.4.1994 ob 8.00 uri - pri Štefanu Pislaku v Doklecah 3 - pri uradu KS Zavrč ob 10.00 uri - pri Leopoldu Lorberju v Narapljah 9 - pri Veseliču v Turškem Vrhu ob 12.00 uri - pri Potočniku v Nadolah 50 - pri trgovini v Drenovcu PETEK, dne 29.4.1994 ob 7.00 uri - pri žagi v Cirkulanah ob 7.00 uri - pri pošti v Podlehniku ob 9.00 uri - pri Debeljaku v Medribniku ob 9.00 uri - pri gostilni v Novi Cerkvi ob 11.00 uri - pri obratu KK v Slatini -prižagivKozmincih ob 12.00 uri - pri bivši šoli v Gruškovju ob 13.00 uri - pri Žeraku v Rodnem Vrhu - pri Vidmarju v Gradiščah 146 SOBOTA, dne 30.4.1994 ob 8.00 uri - v ambulanti OZVŽ Ruj, Ormoška c. 28 - za pse članov Kinološkega društva Ruj TOREK, dne 3.5.1994 ob 8.00 uri - pri gostilni na Zadružnem trgu v Ruju - pri Vindiš Katarini v Sp. Leskovcu ob 10.00 uri - pri uradu KS v Leskovcu ob 11.00 uri - na dvorišču Kmetijske šole v Turniščah ob 12.00 uri - pri avtobusni postaji v Veliki Varnici Pri cepljenju morajo biti psi privezani na vrvici in no- siti nagobčnike. Vsak pes mora po cepljenju nositi do- deljeno znamkico. Posestnik psa mora vsako spremembo o nabavi v 8 dneh, o poginu, odtujitvi ali poginu pa v 3 dneh prijaviti upravi zavoda. Ko pes med letom dopolni 4 mesece starosti, ga pri- peljite na cepljenje v ambulanto Ruj vsak delovni dan od 7. dolO. ure. Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, hi- giensko službo in stroške zdravljenja trakuljavosti v znesku 2.300,00 SIT po psu plača lastnik živali ob cepl- jenju. Lastniki psovvodičevter lastniki psov čuvajev, ki do- bivajo družbeno pomoč občinske skupščine za social- no skrbstvo ali varstveni dodatek Skupnosti za pokoj- ninsko in invalidsko zavarovanje, so ob predložitvi potrdila o nakazilu ali fotokopije nakazila pomoči ali varstvenega dodatka oproščeni plačila pristojbine za higiensko službo 400,00 SIT. Neprijavljeni in necepljeni psi bodo pokončani. Proti kršilcem zakona bo uveden upravni postopek o prekršku. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj VSADNEMVRTUse najpri- mernejši čas za predpomladan- sko škropljenje sadnega drevja že izteka. Večina koščičarjev in jagodičevanja, kot so slive, češplje, breskve, nektarine, češnje, višnje, ribez in kosmul- ja, je v fazi polnega cvetenja. Škropljenje sadnega drevja v cvet je škodljivo za pestič in prašnike cveta ter čebele, ki v času cvetenja opravljajo z opraševanjem cvetov najpo- membnejšo naravno nalogo. Ko se cvetenje konča in ne opa- zimo več čebel, ki bi obiskovale cvetočo drevesno krošnjo, opravimo pri koščičarjih drugo škropljenje, ki bo tokrat predvsem pred okužbo z najpo- gostejšimi glivičnimi rastlinski- mi boleznimi listno luknjičavostjo, listno pegavost- jo, monilijo in češpljevo rjo z 0.1 - odstotnim delanom, 0,2-od- stotnim antracolom ali 0,25- odstotnim dithanom M45. Če na kateri od sadnih vrst že opa- zimo pojav listnih uši. ki se lahko včasih razvijejo že zelo zgodaj spomladi iz preštevilne zimske zalega, škropivu doda- mo 0.06-odstotni pirimor ali enega izmed sistemičnih insek- ticidov: metasystox, folimat ali antio v 0,1-odstotni koncentra- ciji. Proti češnjevi muhi, ki povzroča črvivost češnjevih plodov, zlasti poznih sort češenj, škropimo šele sredi maja, saj prične samica polagati jajčeca v povsem razvite in do- rastle plodove, ko se že prično barvati. Takrat bomo seveda uporabili ustrezen insekticid z najkrajšo karenčno dobo. Jablane in hruške škropimo proti pomembnejšim škodljiv- cem ameriškemu kaparju, jajčecem listnih uši, hniševi bolšici, jablanovemu cvetožetju, pedicem, gosenicam in mnogim drugim vrstam škodljivcev. Če drevesa niso izrazito ogrožena ženim ali več vrstami prej nave- denih škodljivcev, uporabimo manj strupena belo olje ali fru- tapon v 2 - 3-odstotni koncen- traciji, sicer pa z 0,5-odstotnim folidol oljem ali drugimi oljni- mi pripravki. Škropljenje pri peškarjih (ja- blanah in hruškah) opravimo, preden se prično odpirati cvet- ni popki. Če bomo predpomladansko škropljenje zamudili, s skrbnim in pravočasnim škropljenjem spomladi in poleti to nadomes- timo, vendarle pa je v tem pri- meru računati, da lahko pride do močnejše okužbe ali večjega napada rastlinskih bolezni in škodljivcev, ker nismo pra- vočasno zatrli njihove zalege. V OKRASNI VRT lahko v prvi polovici aprila sadimo na prosto mnoge cvetice. Marjetice, mačehe in spo- minčice milejše spomladanske slane kar dobro prenesejo in ne pomrznejo. Sadimo jih na son- cu izpostavljene cvetlične gre- dice. V senci se namreč v potre- bi za svetlobo v rasti preveč po- tegnejo vvišino, kar je kasneje v škodo bujnosti in trajanju cve- tenja. Sadike fajgeljnov ali lev- koje, ki prav tako niso občutlji- ve za mraz, naj bodo vzgojene kot pikiranci, ker se sajeni piki- ranci na prosto raje in lažje pri- mejo kot sadike iz setvene gre- de, ki imajo še premalo razvite korenine. Tudi šabo nageljni bodo naše okolje dalje krasili, če jih bomo sadili dovolj zgodaj, saj jim pomladanske slane ne ško- dujejo. Ker pa sadike šabo na- geljnov enako kot drugevzgaja- mo v toplih gredah, morajo pred sajenjem na prostobiti do- volj utrjene. Posevki zgodnjih vrtnin, ki smo jih sejali v ZELENJAV- NEM VRTU marca, so že skali- li, ob izdatnejšem spomladan- skem dežju in toploti pa.se bodo pričeli dobro razraščati. Če pa- davin ni dovolj, mladim rastlir nam pomagamo z zalivanjem. Za zalivanje ne uporabljamo vode neposredno iz vodovoda, ker je ta hladna in rastlinam škoduje. Zalivajmo v večernih urah s postanovodo, kije ogre- ta oziroma izenačena s toploto zraka. Vsem ranim vrtninam po- svečamo pri negi precej pozor- nosti. Še mlade takoj, ko se že primerno vkoreninijo, opleve- mo. razredčimo in okopljemo. Plitvo rahljanje tal pospešuje začetno rast in utrditev rastline, z okopavanjem pa hkrati pre- prečujemo zaskorjenost zemlje in izhlapevanje vlage. V začetku aprila posejemo v lončke kumare, da jih bomo sredi maja lahko posadili na prosto. Če pa jih nameravamo sejati že na prosto, pa moramo imeti zagotovljenoustrezno va- rovanje pred pozebo s prekri- vali, tuneli ali kar s cvetličnimi lončki. Po biokoledaiju je priporočlji- vo sejali in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 7. do 11. aprila, korenikeS. in 6. ter od 13. do 16. aprila, plodov od 11. do 13. aprila ; rastline pa, kijih pridelujemo zaradi cveta, in zdravilna zelišča 6. in 7. ter 12. aprila. V četrtek, 14. aprila, bo položaj takšen, da ni priporočlji- vo nobeno opravilo v zemlji in z rastlinami. Miran Glušič, ing. agr. AGROOSKRBA MARIBOR po Obvešča cenjene stranke, da posluje trgovina Sikole z novim delavnim časom: delavnik od 7.00 do 19.00, sobota od 7.00 do 13.00 in nedelja od 8.00 do 12.00 ure Nudimo vam veliko izbiro: semenskega krompirja iz uvoza, semenske koruze, semen in drobnega orodja za vrtičkarje, gnojil ter drugega repromaterinla (zemlja za rože, neotex itd.), sredstva za varstvo rastlin, rezervne dele in kmetijsko mehanizacijo. Zbiramo tudi prednaročila za purane! AGROOSKRBA, VAŠ ZANESLJIVI SPREMLJEVALEC INFORMACIJE: AGROOSKRBA MARIBOR Ibslavalnica Šikole Vodovodna ul. 7 Šikole 5 WQniQmQW^:_Tekfnn: 062/792-406 Krvodajalci 22. MAREC - Branko Krošl. Lovrenc na Dr. polju 2; Boris Blažek, Keleminova 16, Mari- bor; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju; Oto Fabjan, Mlin- ska C. 2/a, Ruj; Tone Jus. Lan- cova vas 61, Videm; Anton Čelan, Rujska 67, Pragersko; Ivan Kujavec, Višnjička Jazbi- na 18; Darko Horvat, Tržeč 11/b, Videm; Leopold Krošl, Draženci 88/a, Hajdina; Igor Petelinšek, Lancova vas 15, Vi- dem; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ruj; Milan Prapotnik, CMD 17, Ruj; Jože KampI, Zg. Hajdina 104/č; Jože Plajnšek, Prešer- nova 2, Ruj; Zvonko Brglez, Kungota 42; Martin Turk, Vego- va ul. 3, Kidričevo; Janez Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1; Stane Trstenjak, Ul. B. Kraig- herja 18, Kidričevo; Jože Slodnjak, Moškanjci 37, Gorišnica; Avguštin Ros, Planjsko 7, Majšperk; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Ki- dričevo; Franc Majcen, Zagor- je 16, Tomaž; Marjan Kovačec, Apače 64; Jože Rajh, Apače 294, Lovrenc; Zvonko Žabota, Mestni trg 4, Ruj; Janko Zamu- da, Tibolci 55, Gorišnica; Bran- ko Spolenak, Mejna c. 2, Ruj; Dušan Janžekovič, Kicar 61, Ruj; Andelo Maračič, Ul. 5. pre- komorske2, Ruj. 24. MAREC - Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ruj; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Jožef Karneža, Doklece 267a, Rujska Gora; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ruj; Franc Pein- kiher, Zg. Pristava 1, Rujska Gora; Davorin Lubej, B. Kraig- herja 11, Kidričevo; Vinko Sirec, Kočice 55, Žcta{e; Stan> ko Munda, Lačeves 60, Kog; Branko Mohorko, Apače 284, Lovrenc na Dr. polju; Bogdan Kelenc, Cunkovci 12, Markov- ci; Janko Levanič, Kajuhova 11, Kidričevo; Danica Leben, Zavčeva 4, Ruj; Dušan Kovačič, Ul. Nikole Tesle 15; Janez Bedrač, Zagrebška 96, Ruj; Magda Babšek,Pečke31, Makole; Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a; Robert Kunštnik, Iva Andriča 24, Lovrenc; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ruj; Janez Serdinšek, Lovrenc na Dr. polju 6; Franjo Vrbanec, Ka- juhova 3, Ruj; Albin Petrovič, Vareja 6, Videm pri Ruju; Mi- roslav Barukčič, Pretetinec 150, Nedelišče; Marjan Sa- kelšek, Potrčeva 42, Ruj; Jože Gaiser, Lovrenc 8/d; Stanko Jus, Ptujska Gora 2; Marjan Va- lenko, Moškanjci 19, Gorišnica; Stanislav Vidovič, Lancova vas 68/b, Videm; Tomaž Habjanič, Ul. 5. preko- morske 4, Ruj; Jožica Peršoh, Sp. Jablane 42/b, Cirkovce; Štefan Belina, Keleminova 17, Maribor; Darko Frajnger, Bev- kova 4, Maribor; Jože Topolo- vec, Jablovec 39, Podlehnik; Marjan Lesjak, Vrablova 78, Maribor; Dušan Grimšič, Krčevina 131, Ruj; Dušan Frangež, Strošince 46/a, Cir- kovce; Štefan Šmintič, Cvetlin i 127; Milan Frank, Bukovci 30, Markovci; Dragica Lampret, Hajdoše 1/1; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/a, Maribor; Jože Cimerlajt, Ul. Frana Kovačiča 1, Maribor; Karel Korošec, Gre- gorčičev dr. 13, Ruj; Bojan Roj- ko, Obradovičeva 3, Maribor; Darko Kmetec, Prazna ul. 9, Maribor; Jožef Vrtič, Zabovci 74; Branko Rakuša, Sarajev- ska 8, Maribor; Branko Lorbek, Ul. 5. prekomorske 13; Dušan Tetičkovič, Slovenjegoriška 1, Ruj; Roman Kociper, Mihovce 57/b, Cirkovce. TEDNIK -7. APRIL 1994 ZA KRATEK ČAS - 1^ INFO-glasbene novice! Pot me je vodila v mesto, odpravil pa sem se po trguvinah l glasbenimi izdelki (kasete, CD-ji, LP- ji)! Pregledal sem večino trgovin in se prepričal, daje ponudba v glavnem slaba in da je v teh trgo- vinah malo glasbe, ki jo predstavljam. odlična plošča - dobra plošča solidna plošča Švedski kvartet ACE OF BASE se preizkuša s priredbo komada DONT TURNAROUND(***),kisogav originalu prepevali člani skupine Asvvad. D.J. Alex, bolj poznan pod imenom U 96, se vrača v disco clube s koma- dom INSIDE YOURS DREAMS (***). Ameriško skupino K7 sem omenjal v preteklem članku s ploščo Zunga Zeng, tokrat pa so k sodelovanju po- vabili zasebno THE SWING KI DS in skupaj repajo HI DE HO (***). )j( )j( )^( Novovalovci NINE INCH NAII^ ponovno "tu rajo" s ploščo M ARCH ON THE PIGS (*). Iz Nemčije je skupina THE BA- TES, kije velik hit dueta Sheakespea- re Sisters z naslovom HELLO (Tu m you Radio on) {%'^) priredila v bolj udamo ročk verzijo. Skupina PULP se v novi skladbi sprašuje DO YOU REMEMBER THEFIRSTTIME(**). Kanadski ročke r BRYAN ADAMS je skladbo RUN TO YOU (^|H(^9^) ponovno izdal kot live verzijo s svojega odličnega zadnjega albuma SoFarSoGood! Majhni angelčki ali LITTLE AN- GELS so britanska skupina, ki deluje približno tri leta. Njihov peti single se imenuje TEN MILES HIGH (^ ^ Boljši poznavalci glasbe vsekakor poznajo skupino DEACON BLUE, ki ima novo uspešnico z naslovom I WAS RIGHT AND YOU WERE WRONG Skupina JAMES seje potrudila, saj je iz zadnjega albuma Laid pripravila kar dve mali plošči. Prva je JAY J (**), druga pa SAY SOMETHING (***). Švedska pevka STINA NORDES- TAM je posnela odlično balado LITTLE STAR (***). Najboljša reggae skupina pretekle- ga desetletja UB40še zmeraj nadalju- je ssingli zalbuma Promises and Lies; novi je CEST LA VIE (¥**). Bivša miss Arizone pevka CE. CE. PENISTON se poizkuša s komadom KEEP GIVIN' ME YOUR LOVE (***). Daleč največji uspeh preteklega tednaje najnovejša pesem pevke MA- DONNE z naslovom ILL REMEM- BER (^^Mt), ki malo spominja na Madonnine stare balade! David BREZNIK POPULARNIH 10 7. Withoutyou - M aha h Carey 2. Streets ofPhiladelphia - Bru- ce Springsteen 3. The Sign - Ace o f Base 4. Look who s talking - Dr. Alban 5. Wliatta Man - Saltn 'Pepa & En Vogue 6. Everything Changes - Take That 7. Ročk my Heart - Haddaway 8. Since I don 7 Have you - Guns n'Roses 9. Doop - Doop 10. Move on Baby - Capella Lestvico POPUIjVRNIII 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki! p RAZMISUANJE o KNJIGI S knjigo sem se prvič srečal pri štirih letih. Takrat sem gledal samo slikani- ce. Ob slikah sem zelo rad pripovedo- val zgodbe. Zahtevnejše knjige pa sta mi brala mamica in ati. Kadar sem bil pri sestričnah, pa so mi one brale. Rad berem predvsem romane; zelo rad berem o pustolovščinah. Nekate- re knjige imamoshranjenenapolicah, sam pa jih imam tudi v predalih. Knji- ge, ki jih več ne berem, pospravim v omaro na podstrešju. Doma imam pravljice in pustolov- ske knjige, večkrat pa sežem po leksi- konih. Kadar delam angleškodomačo nalogo in česa ne razumem, pa imam tudi slovar. Ati zelo rad bere romane, mamica pa enciklopedije. Knjige be- remosestra,jazinoče,zeloradapajih bere mama. Iz knjig se zelo dosti naučiš in spoznaš marsikaj novega. Knjiga mi krajša čas. Igor Kokol, 4. r. OS Kidričevo PUNINSKI IZLET PO LEVSTIKOVI POTI Nekega meglenega jutra smo se s planinci odpravili na izlet. Z avtobu- sne postaje smo se odpeljali ob šestih zjutraj. Vsak je s sabo imel malico in vse, kar spada v nahrbtnik: vrečka za smeti, piščalka, prva pomoč, skica poti, plannnski dnevnik, robčki, re- zervne nogavice, kapa in šal. Vodila nas je tovarišica Silva Lačen. Že na avtobusni postaji smo izvede- li, da bomo hodili od Litije do Čateža. Ustanovili smose na štirih kontrolnih točkah: v Litiji, Libergi, Moravčah in Čatežu. Na vsaki kontrolni točki smo malicali. Med potjo smo videli tablo, na kateri je pisalo: "Levstikbi bil vesel, čebinasvojipotiasfvaltimel." Vsi smo vedeli, da to ne drži. Planinci raje ho- dimo po mehki zemlji. Če hodiš po trdem, te potem bolijo noge. Utmjeni smo prišli domov, kljub temu pa smo obljubili, da gremo tudi na naslednji izlet. O njem pa kdaj dru- gič. Eva Vičar, 6. d OŠ Olge Meglic MOJ OČE Moj oče Ivan je prišel na svet štiri- najstega januarja leta 1955 v Ptuju. Je manjše postave. Lase ima temno kostanjeve, oči pa svetlo zelene. Svoje otroštvo je preživel v Veliki Vamici. S petnajstimi leti je odšel po svetu s tre- buhom za kruhom. Izučil seje za mon- terja centralne kurhjave. Delal je po vsej bivši Jugoslaviji, tako da se je na teren večkrat peljal tudi z letalom. Ko sem bil star tri leta, sva z mamo po- spremila očeta na mariborsko leta- lišče. Skozi okno sem mu mahal, dok- ler se ni povzpel po stopnicah v letalo. Ko je letalo poletelo proti Beogradu, ZLOfiOVNA IZmLNJEVANKA, 2 3 L 5 6 Iz zlogov AN-BER-BI-BO-CHA-DO-EL-GRAV-GRU-KA-LE-LEM-MI- NE-PA-RI-RO-SKO-VAR-XAN sestavi šest pojmov z glasbenega po- dročja: 1. angleški pevec, član skupine Wham (George, roj. 1963). 2. zagrebška pevka zabavne glasbe (Mia), 3. starejša zagrebška skupina, 4. murskoso- boška skupina, 5. slovenski pevec zabavne glasbe (I^do), 6. kalifornijska težkomctalna skupina iz Riversidea. Na označenih poljih, brano navpično, dobiš ime mariborske skupine ter ljubljanskega plesnega studia.z zlogov .AN-BER-BI-BO-CHA-DO-EL- GRAV-(,Rl-KA-LE-LEM-MI-NE-PA-RI-RO-SKO-VAR-XAN sestavi šest pojmov z glasbenega področja: soboto smo bi I na rozsiovi močL ^ - Dnpejaliiz rozlicnb 6rzQv:Avm uce 5 0 M 0 so Di ad iorske, rvo bske m 5 ovenij e. /i uce e zoprie v IcIbil^akVicIeli smo mačk z dolgo m s krotko (JIqto: črne, .sive m pisane. Jaz bi sl llbrol Siamsk muco.Pn babici imam dve sivi muci. __ucll. Ianl_,.s.enn bi nq razsiavi sem začel jokati. To mi je mama večkrat pripovedovala. Zelo sem bil vesel, ko je prišel domov. Sedaj hodi na delo v Ptuj, tako da je vsak dan doma. Vsakojutro, kogre na delo, me pelje v šolo. Domov se vrača proti večeru. Svoj domači kraj ima zelo rad. Ima pridne in delavne roke, s kateri- mi nam je sezidal skromen dom. Zelo rad se pošali z mano. Včasih paje tudi slabe volje. Takrat ga raje pustim na miru. Zelo rad imam svojega očeta, zato si želim, da bi bil vedno zraven nas in da nebi več šel na delo v tuji no. Črtomir Vidovič, 6. r. OŠ Leskovec RAZSTAVA IGRAČ GANE IN BURKINEFASOSREČNA AFRIKA sšolosmošli na razstavo igračznas- lovom SREČNA AFRIKA. Razstavl- jene so igrače, ki sijih otroci izdelajo sami. Tam smo videli: avtomobilčke, televizor, radio, kartonske zamorčke in tovornjake. Avfriški otroci si iz vseh rabljenih predmetov znajo sestaviti zanimive igrače. Otroci, ki nekaterih stvari ne znajo predelati v avtomobilčke in druge igrače, si iz pisanega polovinila sesta- vijo žogo. Igrače, si delajo iz mehkega lesa, pločevink, starih obuval in po- dobnih predmetov. Nek deček zna iz- delovati igrače zelo dobro. Izdelal sije lep avto, ki ga sme peljati do šole. V GLASBILO /k f ^ ^ ZA NAJMLAJŠE Na risbi jc ljudsko glasbilo iz Srbije in Slovenije. Kako se imenuje: L ŠKOTSKE DUDE 2. GAJDE 3.DIPLE MICHAEL BRANDON c/oJean Deamond London Management 1235, Regent Street London W1,GB Počrni polja, označena s piko. JIH POZNATE MARK OWEN, rojen 27. januarja 1974 J ASON O RANGE, rojen 10. januarja 1970 HOVVARD DONALD, rojen 28. aprila 1970 ROBBIE Wl LLIAMS, rojen 13. februarja 1974 GARY BARLOVV, rojen 20. januarja 1971 Za katero angleško ročk skupino iz Manchestra gre? šoli je zelo vroče, zato se otroci prese- lijo pod palmo. Tam se otroci učijo tudi angleščino. Tam nimajo elektri- ke in vodovodnih pip. Radabi šlav Af- riko. Polona Lamut, 2. a oŠ Olge Meglic, Ptuj BILO ME JE STRAH Nekega dne sem odšel k prijatelju. Pri njem sva gledala knjigo o ve- soljskih žabah in volkodlakih. Žabe so imele zašiljena ušesa in oglato glavo. Bile so zares strašne. Ko sem prišel domov, je bila trda tema. Odpravilsem se spat. Takrat me je bilo tako strah, da sem postal zelen. Srce mi je hitro bilo, zdelo se mi je, da je tema vedno bolj črna. Naenkrat mi je prišla pred oči tista slika, ki je bila v knjigi. Nato mi je srce biloše hitreje in postal sem bled. Zaječal sem in prišla sta ati in mamica. Vprašalasta me, za- kaj kričim. Odgovoril sem, da se mi prikazujejo strašne prikazni, ki me želijo zagrabiti. Tisto noč nisem več sanjal. Zjutraj je Dejan prišel k meni in po- vedal sem mu celo zgodbo o nočni mori. Zdelo se mu je smešno in se je začel smejati. O tem se mi je še nekajkrat sanjalo, a ni me bilo več strah. Matjaž Mlakar, 4. r. OS Lovrenc na Dravskem polju ^ANAGRAMA V katerem evropskem mes- tu Je bila DUNJA na počitni- cah? Tudi MARKO CERNIK obožuje tega ameriškega filmskega igralca. Katerega? PALINDROM Za GOD ti DAM ploščo ljubljanske ročk skupine. Če ne veš katere, preberi velike črke nazaj! Ml '■jHimunj yfjiyj[ Htm -o}fS^'j -g "mlruStgog > '<(djq iwtiO(j ■£ U^qiu.->i ■NVA3fNl(MZI VN •AODOlZ^SAJJSmM 14 - ZA RAZVEDRILO 7. APRIL 1994- TEDNIK HOROSKOP > HOROSKOP > HOROSKOP 4^ HOROSKOP OVEN 21.3.-20.4. ONA #\/ neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskuša) vztraiati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar pa bo v tem mnen- ju ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev, kar lahko izkoristiš zato, da si ponovno utrdiš svoje pozicije. ON #Pred teboj je zelo lep teden, ki ti bo v pritiodnosti veliko pomenil tako v poslovnem kot v ljubezenskem življenju. Izkoristi staro poznanstvo, od katerega boš imel v poslu ve- liko koristi. BIK 21.4.-20.5. ONA # Sprememba de- lovnega okolja ti ne bo prinesla nikakršnega za- dovoljstva. Počasi se moraš začeti prilaga- jati, drugače se boš znašla v težavati, iz ka- terih se boš težko izvlekla. Dobro premisli pred končno odločitvijo. ON # Odločal se boš med skrajnostima, ki sta enako mikavni. Najbolje bo, da se za ne- kaj časa oddaljiš od družbe, ki ti vsiljuje svoje mnenje. Prvo razčisti sam s seboj, kaj si res želiš, šele nato se vrni k njim. DVOJČKA si 21.5.-21.6. ONA #Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta poiskali izhod iz krize, v kateri si trenutno. Vse skupaj se bo zdelo pozabljeno, vendar bo re- snična pozaba prišla šele, ko boš v prijetni družbi spoznala romantičnega neznanca, ki te bo prijetno zabaval. ON #Raje dvakrat premisli, preden boš ob- sodil nekoga, ki mogoče sploh ni kriv. Tvoje težave so predvsem posledicatvojih in prija- teljevih napak. Še vedno se ne moraš odločiti med koristjo in zabavo. Kdaj boš končno do- jel, da je tudi koristno delo lahko še kako za- bavno. RAK 22.6.-22.7. ONA # Ne verjemi vse- ga, kar slišiš na cesti, raje se sama prepričaj, da ne boš storila krivice osebi, ki sito ne zasluži. Opri se na lastno presojo, saj je tako veliko manjša verjetnost, da boš ravnala napak. ON #\/se predolgo si bil prepričan, da si imun na osvajanje neke osebe, sedaj ko pa se je ta oseba ohladila in ne kaže več zani- manja, ti je žal. Prej bi mislil na to in se ne delal tako trdega. Najbolje bo, da ji namigneš in počakaš, morda pa si bo le še premislila. LEV 23.7.-23.8. ONA #Tvoji namigi so vse preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnajša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in prvi kon- kretni rezultati se bodo kaj kmalu pokazali. Videla boš, da ti bo še bolj všeč, kot sedaj misliš. ON #Zaradi tvoje upornosti se mnogo go- vori o tebi predvsem v pozitivnem smislu. Za- radi prepira s prijateljico boš rahlo nervozen. Ne dovoli, da bi te takšna stvar spravila iz tira. Pomisli samo. koliko jih je. DEVICA 24.8.-23.9. ONA #Z neprestanim tarnanjem ne boš ničesar dosegla. Vse, kar lahko dosežeš, je to, da te ljudje še toliko ne bodo spoštovali, kotte spoštujejo sedaj. Ne ukvar- jaj se s tako banalnimi stvarmi, raje se oprimi nečesa resnejšega. ON #Ne zanašaj se na srečo, ampak stori vse tako, kot je v tvojih močeh. Potem si lahko za nekaj časa oddahneš, saj bo tako, kot si boš želel. Prijateljica te bo dvakrat pre- senetila, karte bo zelo razveselilo. TEHTNICA 24.9.-23.10. 1^^^^ ONA • Če se bo teden 1^ začel slabo, se bo tem bolje končal. Srečala boš človeka, po katerem že dolgo hrepeniš. Za- grešila boš manjšo napako, tvoj nasprotnik pa veliko neumnost. Sprejmi ponudbo, čeprav se ti bo zdela tvegana. Nek korak, o katerem partner ne ve ničesar, se bo obres- toval. ON # Ne zaletavaj se z glavo v zid, temveč skušaj ravnati čim bolj previdno. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar pa bo po- trebno vložiti kar precej truda, preden bodo vidni prvi rezultati. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očaralo, tako da boš izgubil tla pod nogami. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. ONA # Življenje bo po- ^ novno postavilo pred tebe prepreke. Zaprosi prijatelja, naj ti poma- ga, gotovo ti tega ne bo odrekel. Pred kon- cem tedna lahko pričakuješ kratek besedni dvoboj s partnerjem, vendar nič resnega. ON # Zaradi ugodnega spleta dogodkov in vrste srečnih naključij boš v središču doga- janj. Spoznal boš, kaj se pravi imeti privilegi- je. Nekaj časa boš še spal na lovorikah, s tem pa zamudil nekaj zelo pomembnega. STRELEC 23.11.-21.12. ONA # Po začetnih za- pletih bo šlo vse tako, ka- kor si si zamislila. To bo dvignilo tvoj poslovni ugled v družbi. Uspel ti bo velik podvig, nato pa se posveti tudi partnerju, ki te zvesto čaka. ON #Zavihaj si rokave in se postavi na lastne noge. Le tako lahko računaš, da se ti bodo načrti uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za nekaj časa zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel in pravilno ukrepal. Le pogumo na- prej, saj zadeve niso tako težke, kot so videti. KOZOROG 22.12.- 20.1. ONA # Zamisli se malo nad seboj. Ali ti je bilo to resnično potrebno"? Malo modrosti ti gotovo ne bi škodovalo. Vse predolgo namreč že krmanš z dvema čolnoma in lahko se zgodi, da se znajdeš v vodi. Vedi, da bosta že v krat- kem zaplula vsak v svojo smer ON #Ko boš videl, kam si zabredel, se boš najprej razjezil, nato pa od srca nasmejal. Mogoče si pričakoval vse kaj drugega, ven- dar si lahko sedaj vseeno zadovoljen. Tve- ganje je bilo veliko, izteklo pa se je tako, da so sedaj vsi na boljšem VODNAR 21.1.-19.2. ONA #Nenadejano se bo pojavila možnost za precej neobičajno alternativo, ki bi lahko ko- renito spremenila tok tvojega poslovnega življenja. Potrudi se in izkoristi trenutne ugodne okoliščine, ki se ti bodo ponudile. ON #Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel čisto po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Še vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo nekdo prav veselo nagajal. V poslovnem življenju se ti obeta nekaj ne- pričakovanega, karti bo vzelo precej časa. RIBI 20.2.-20.3. ONA #Z obrekovanjem te bodo skušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo v tvoji sreči. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in svojemu partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem po- dročju, ki te do spravilo v dobro voljo. ON #Zabaval se boš na tuj račun, nakar te bo pekla vest. Preveč si žrWoval, da bi se bil pripravljen sprijazniti s porazom, vendar ti ne kaže nič drugega, če želiš živeti tako, kot se ti zdi najbolj primerno in lagodno. Bližajo se prijetni časi, razmisli o tem. Dober den vsoki den! Vejkonočni prazniki so za nami, korpeci z me- som, jajcami in hrenom prozni, kresovi so vgasnoli in drgoč se je začela vsokodnevna muka za preživetje. Tak vam je to. Vse, kaj je lepo in luštno, hitro mine in svet se suče dale naprej in nazaj. Dudek, ki ga gledate v Gruntovčanih na zogrebški televiziji, bi vam rekel: "Ludi, najte se sekirati, pa če glih vas s skirami secirajo.'" To glih neje un rekel, pač pa sen vam jes to spesnil. Tak, ke bote vedli, da sma mija vejka pajdaša. Dudeki smo pač dudeki in fkuper pašemo. Glih tak kak je bilo to ovokrat tam v Lublani, gdo so Janša odstovlali. Cirkus je bija v skupščini in cirkus je bija pred njo. Meni se ali škoda zdi tistih jajc, ki so jih ta najbolj vroči v stene metali. Če bi se z vsa- kega tistega jajčeca en pišek zvalil, bi neki hasek bija, zajpa eni pravi- jo, da je to bila jajčna revolucija. Samo malo bremzajte, saj se skoro iz vsokega oplojenega jajca novo iivleje zvali, če je ta pravi kokot pri ta provi kuri bija. V politiki pa je nasploh tak, da kokot ič i prek kres plote skočejo in putke iz drugih strank nategovljejo ... Aha, vas je kdo nategna za 1. april? Mene je moja Mica vjutro zarana zbudila in mi rekla: Lujzek, hitro vstani, meni se zdi, ke neše hodi okoli voglov." Jaz sen ves omo- tičen skoča gor, vzeja v roke sekiro in se kak detektiv splaza na dvoriše. Nikoga nigi neje bilo, samo sosedov pes je loja. Pridem v spalnico in se sprovim nazaj v štampet, Mica pa v smeh: "Te pa je vena 1. april okoli vogla ša," se je začela smejati. Pje- bi, te pa sen jo resen nategna, pač pa ne tak kak sije ona želela. Obrna se se vkraj od nje in zahrka kak stori traktor... Vidite, tak se mi godi na štora leta. Dobro se mejte in pište mi, kak se kaj jemlete. Vse pozrovla vaš zahrgoljeni LJUZEK. REŠITEV KRIŽANKE ŠTEVILKA 842 VODORAVNO, letvarica, anar- hizem, miniatura, Egan, amen, Mija, IRA, nasek, tat, grot, Nena, KH, krotiot, skril, aorist, Ratečanka, MJ, všitek, smod, Rlo, Abl, BIbana, Tomi. Itrij, Ctier, Un, Aran, Akira, AH, skok, rana, takin, Pj, pare. UGANKARSKI SLOVARČEK ARTJOM = Ime mskega letal- skega konstmktorja Mlkojana ERPF = starejši nemški skla- datelj In muzikolog, avtor treh godalnih kvartetov (Hermann) LEAR = pred leti phljubljena ameriška pevka (Amanda) LIPOM = ovalni tumor, pre- težno Iz tolšče, mastnjak, tolščak NIA = ime ameriške filmske igralke Peeples OLANTA = mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji ORURO = rudarsko mesto v Boliviji PASTI NAK = začimbna rastli- na, imenovana tudi rebnnec TELSTAR = ameriški teleko- munikacijski satelit Resnična ljubezen je otrok večne pu- bertetnice, ki noče pred izpitno komisijo lažno ljubečih odraslih. Koliko lovcev na filmske talente odkrije lepotice za večerje in kako malo za kosila! Kako kratka je srebrna sled za torpe- dom, ki bo le enkrat do dna duše pretre- sel križarko! ^» Ni križarke brez torpeda, ni jahte brez tempiranih morskih deklic. Lovska ironija je, če ti v operi Labodje jezero pričarajo belo nedolžnost pitane gosi, godne za odstrel. ||| višek lepote - vrelišče, višek grdote ■ zmrzovališče. Zlitje obeh - mlačnost. Izseljenec težko greši brez ljubljene dežele, ki so jo drugi zapeljali v ideološki greh. v moških rokah je ženska kot harfa. V ženskih rokah je druga ženska razglašena harfa. Ivan Cimerman J2 2. ' T- o ■> a> ^ o ° O. _; m • t 1 c: o a E csi o o o ▼~ C ^ •o i C M C cc ™ a: C o m ■o rti 2. a> •O o o < o evi in g rti o a co 1= •< m C o cz ■o o CD h— 5^ » => ^ ^ rt) tsi T- ■ . a> __a> : - P ^ C 5 iS ^ 5-1. |5 ° eE,s ■ « g a ^ rt! <= , Q H « C3 • 1:5 s ^ s 2 lili r- ' o s ^ n C3 o £ 2 T3 * t- Q > "35 ^ ^ uj j5 00 *^ o> 4j .C T- . _ C o « ■« .o r-i °' p « f 2 5 5 Q- 03 ^ « E > ■— CO ^ Eo . -o co co ^ .i i§ i <= s "2 ' o o co j£ oo : ^ o.' i« • ° = ,e ■ i o > >n E ■£ :S s o. o co S".^ O T 2ž 3 .52. o o > X s o> o o. - o fO 3 2. I >, 1:1 : -i " E TO O. ^ ^ - ^ S« « q5 X3 3> C co J3 o 03 ta CM .o - o o C _<2 TO <3 S O o o i> " c>i o -a' ^ CM Ol & -5,- O. ^' - iS »i _ 9 «-j kj TO IS 15 H "'^ * TO CM to . - ^ p .5 oo eo T- Q Q- co T- — -to CM lili .___ Č 0> o CM ^ j3 C T- Q ^ ^ CM ^CM O C ^ ' , O >,.£ • o. T3 o Ci. TO o «? TO T- -» , o. ^ o> o . TO «= — «1 i 00 , 2 5 ) CM co «i E £ , ^ tf ^5 = 5° .o C= I .t 1 •C — = p ' -o TO => TO , J3 t TO co o CM 3o CI>>- • <2 o ^ TO o. ea „ 55 — ^ (TJ si ^ «M oi . TO „ ^ . <3 S-E 5 5 ^ S E ^. a> ^ _i e 2 T3 ' I o u5 -C n o z c: S > = O £ ■ I 3 , C3 -S .2 E o o-^ co .s?' Ill R co §. o CM>CO , o fc TO co TO O) O CM o : ■O eo C .o m TO ^ 1 ■o 1 o o O .O c= . C TO O. X3 b en. TO O TO CO co co TO T3 TO TO TO o 0) o Ig O C . > co > CO ed rt oi TO C2. CO o co O ■o C > CO m . ><£> co oo ' a> rt C 'c TO > TO C > TO O ;2 CO TO C O. 13 Z 1 C O ' E 2 co o 3^ CM S a> CM o 2 rs 00 I • fO o C o OJ lil o:? 1^ Q3 C CTJ E S ^ ^ ^ •5 5 ^ E ' E m o co o- Oi O >" to > u5 E __o C to o> CM evj co co It?- rt C £ p .t! »M TO CM =-t^E 03 rvl 03 TO ■i ■ M g- ■ *=! ^ i = is<3 : Rf i sil i I o o C £ 1 co Q- Q o. > CM o o —■ (M 6 rt .1.E S ^ E i to' p p v- .Oi , co rt" m c: E co o co a3 E •o o O. C < TO E tO" >co 03 C O TO X C/i CO m o TO^? •O CO E •o O Q_ o cc —3 cn TO m ' o E T3 "o-<= o TO > •O > m Q TD TD O "> CO — 'c: in qI E O t Ki T- O I CO O O i ^ 1^ oo o T- _ CM . m co o — o S ' ca. I S .92..^ oi co <Ž5 S CO^ CO o w i2 ^ . (S e I • 2f ~ E * E o E " ^ .Q . —: O rt rt O °E g| i2 č TO co C^ 03 ^ . r>- CO co ^5 o T- <: cr> D. 5 ^ i " TO S: oo ^ TO ^ S i.S 1^ f § > ca. T- Cl- _l TO .= 2 ČO — P :=■ ^ > !^ >Č3 ~ £"5 1^" 00 oo C s E C3> C= 03 O 03 Z 00 O .9i CO 1 o OI o E □I ■S. 13 it 1 o o "O o cd o ' co 1 03 c: O) 03 oo~ 'oS KO co CNJ O 3 o co rt TO TO C p 03^ O ' CM e TO m ^ , in o Q.CO o ■ o o .o o sz 03 c= CM C CO o CO 03^ "q3 CO TO 03 C LU TO I , CO o 2 ■i" s ^ co "O eri 03 E m m c3 " r«: oi «^ « « > V- ;^ ;m5 ■gp CD Q- o CZ d a3 CM C o is CSJ 03 t:? CM -TO I CM ;5 ■£ . CO rt iS • 5 Q H CD in , rt , o O C^ 5 .s rt 1- °- E co ..E E rt E ^ §1 — _ ^ TO =-irSi#ilf|lt!i" co ■- _- 5 = ^ E ~ 3 o « ji.E qJ CTJ ■ ^ 00 o s ■ TO Q- 03 TO , a _ •o o Ie 03 ._- o LLJ 03 m 'Ig 3-55' ■ ^ 3^■ ' ^ ^ m I TO 2 E E (d oo ■M ~ T- in U. .r, P ^ E 1- ~ , o ■ 5 .2 ; m o. o kj m o 03 o i: = o I O 1- T- o 00 O. : CM ti C^ : CM o .r^ ■ ."So E co iS - 5 in iS T- Q 5 ci 1^2 m m ^ _- ° TO , 5 ISiiiiilSlriiš 11" ! CT3 CM ' > P"- m I « ?» Ta TO >- O ;o r' CO 03 p CM >>co co TO ! >CO ' O ^ ^ u- « ^ 1-tst^-ISSg lisi »o E co S CM TO O ~ E = g o g B • o. O <0 P I CM T3 ' O .b= >, >_ CD iS O , £3. > _ ' .5 iS I . = V; o o ' ^1° O) co ' 5 og co ,- rt CSI .52 ,- oo o K- C o 03 co Ta —■ 03 —3 p .C C3 C= m o "03 3 ii ai 03 T3 m 12 .2, "S "(O "č 03 > TO ca. ■O d rt co 5 E. CO rt a> o ■ rt g 03 -o J5 E oo « ._ S g P ° « .= iS -š •f^ S 52 rt ti« <=3 ea m ~ CM o co OJ C5 J- * rt 'S •t: co ~ čM CM ^-^ O I S c: n -sir m E _ 1 «o 03 ~ -EI co Q3 E =E šli 03__:i o O C C= > £ C > > o J - 03 OJ» ■1.= S ro^ iS CC ca 5 t: p co 3 ii č 9? P >CJ C E rt ^ .ca S o o -rt tsi pO ^ co u S P a;^ g-E p -a « E > ž E 1^ <= E m = c= C rt rt o ™ t; -S ca. ^ o s , o . ja C ■ I o- E C« i ■ o p Ta ca.-s; co - - P o TO rt 03 0_ 3? E I co 2 oo i= d TO >" 2 = 3 t= M o >C3 o 2 č co § E t: O! TO o o ja o c= . S Q- Q o. rt' .2. ■ ' 2 S rt c/i"^!. ■ 03 ' i3 m — — CO ^ _ TO lo ^ . 03 E o Ta ' o oo o o = _j Ta c3 o3 ^ . _ b E S o» ^ .= ^ i T- in T- o S ^ I ' 5 in co ' E 15 rt nj 'CJ • — C p TO Q3i:;>OT3C13>J±: > o.ri>coPe>a3-^c:TOQ^C3>Q3 CLCOOOOOOO.rvlCC>COQ.^jZ "^l— : "Ž S Q — rt ^ < O T > T- CM O i c: r.; m Q inSl'^ t7^t-;IOOOOCOC o o o o ' . E o,: co : O 'O :.g.lSl .03, rt -p > g I ja .E m .« in m cd > 03 co o 03 CM cvi CM o> a 03 CO co co Q3 P co TO 12 > J3 ai o Vi "Č rt 3 m E E 3 d ><3 .C .C c" 03^ co o 12 03 3 CO E o >^ •S rt O 03 o 03 12 co E b C 03 TO 03 XI 1— m «t CO 03 P o č p >1 o CD O) c= TO —D OC h- C3 .o 03 p o sz > in O. rt Q m ''čS 03 > TO t— P > H- rt CM o 03 CO 1 CM 1 CM _1 m .E it; ti lili •E ._- 1^ .. iS E -o .E g 03 03 53 rs 03 .M X X g,'~ ■ Q ' C ™ ^ ■ o o o rt _ .acD 2: , * ' ' ' a|g^;2: co ^ _: t::: >1.^ 03 cškj g CO =. rt m TO 1 .E "2 ■g-SI rt ■.— ^ O i,. 3-.E > a 03 iS : rt i <^ .2. i >-.'C: ■ "g S? i i TO O P .2 i^gS o U_ OJ ^ OO . pž a-;^ . 2 «i g J§ CM ..e1§ ' o uj rt ~ C . 3 rt ... "fa m • CM rt __; O rt ill • rt • O O < 0 tl3 cr TD CO co (=3 CM rt in ai "O p O O) tO O O LT) TO i rt co < O tl3' t:> "03 3 TO C 03 en O CL to CO O 00 'O 03 o co ^ o O P '3 E m O oi 0 E "O CM O tl3 i«: in tu > 03 ■2 E o rt rt xz cvi co CO o m C3 O tl3 ja P cz 03 o o D- CM 0 ja tl3 Q cd ■2 Ta rt E 03 1- cd C3 tli >o 03 co h-«t CO _j co .C t:3 'č tl3 X3 to rt c: o od cr cc co 0 0 CD i ai =- CD 1 =5 ^ s 2- X' P i i.s >. _i — C 5 ™ ™ 103 ^ 03 o CO " 00 ' Si. .mE in - g ^ .5 ,S " = S i 1 =• __: 0 • 1 ; ■■ c: xa in c: tl3 Q3 CO 0 .C r~ cz E od od E O) 03^ g p 0 "cz Q3_ 0 "S p 3 E tl3 UJ TO m CM CM CM E :o Ta rt .o rt 0 CM d <=> x: >o p s. .- E "oŠ C3 03 ■0 CD cd O- t— 0 C2. 03 C3 X en co CO UJ tl3 CVJ od , to" .C 0 •0 .C 1 c_> 'q3 "T 0 •CO > O) ja 0 "g CD p ^ 03 to Q Ta c: "c CO in 0 Ta :^ .E *3 ■>č3 0 0 0 ■>» 03 < 0 co T— 1 Q D. CC 00 ^ CO E g m s a in ,0 CM o rt CM = # O "p. 2 "> 2 m ■= od = ~ :5 ~ s g 00 5 m d . > , ^ csi o E o _ Cl C to p s . 2-92 = C 00 o ".5 E = S - E rt .d 00 o t: ca ž-g E E >| .03 • g" in o CM 03 o s2 CM ^ ' " O ^ C31 P ^ cvi E 03 , rt csj O m to to - 'rx Š ^ P p o ■> C P p ^ u. t Ta _ 03 31 a. I od o d °"~ ?^ p o. S a. . ^ P .2. P o -- . co g in co S E k; rt C C3 ;č3 ;o i= _ o 00 p ^ .2, o jS £ £ ž in rt E ^ 5 :i" _• o s: .d-i P m m g. f co cg g- j ■= co r~: D. .93, & o p rt s to E rt 03 . t. 5 DC = E •o = cz 3 p ^ o ^ «> ts, <^ u. -m rtinT— oo^r^rti^ = 1-: .SE? a'. o O) 00 E ^ E co >- p p ™ Q S .Š = ca 03 ■o ca. =■ .0 o^^g . Q_ <0 CO 0 ca cd •00 P co 'cz oi <=> CM 1— ,-d- 0 tO C3 CD cd > d rt ca >, rt 0. 0 E CM CO 01 g rt i S a cz p t= « a o _ ca rt 2>co S o o ^ ca o i ,00 • CM CM S 530 CM ^ 10 .E I '5 ■= o 2 i I i S.c^S °g I "-^ s ^ a C Z < I CO co cd od rt is ^ o ._- °- 'cr rt P !^ " co TO 03 "» in CO a; 2 g-iž E ^ ,8 - ag a« E t ' ^ T- E5 p T-: o , . 01 to — - i i§ ■— to "CZ rt ti3 Q 2 03 ja , ž C o _ to 03 p o ^ . a ?! 3 % B E •II co ^ ~ a ^12 Si; m = o .E cd S 3 a s m co p .p ■5 S3 r; 5 a S = <^ p CM E cz C3 -B -= ca ca. T- T- f- -co CM .E . £i a ™ E "C > 5_ i3 :0 cc" cd 0 0. 0 :> .0 rt3 cz > 0 co 0 o. C3 cvi E O) o O) co .O "O) .Cl O) S ^ .2 2. ^ CZ ^ " ■ J o C "5- O .5i 5 o t; o ^ cz j=3 CD Q- O g Q CC co rf CT3 E •O ~ S 12 9i ^ .5t CJ o in m o ■r- co T- co CM co m (O CC3 JlC 0 0 cz r-^ ca .M "cz co CZ co co E 0 0 co m »t co co in C- co 0 CL 0 e' 0 CM a. Q3 na > a3 "S -0 Z CZ Q 0 CO T3 0 5* 0 0 CO m m CO ■> csi cvi 1— CM CM 5 in :=-CM 03 CM 00 CM rt. 03 O Ta o :=. ■E 2 I g 2. CM E ^ s o cz rt o> -s s -g „ „ g s ^ > " '__■— co ■C« Mi o E > ^ E S • p 2 E iS I CM E 12 i g =2 :=- iS T3 O CO ^ tl3 ° rt " , 'CO -2, ^ _ .2 p - .0. CI — rt o o in « cd T J3 > CM -M DC 1-2 ^ to ^ rt — •-Oprt o p Q- o. O. , 1^1 " «"i to" o ~ CM CM i P "g i -E . 'O "to r s rt : <=. "g ^ cz. o o ■ CM CM D. .p CM -2 ^ > o I - 2 - E .cf "=1 o c3 , m a-53 o 2 C cc 2 ° co ■= o> g-S .2, 5 . !5 •co g ■ 2 . "rt ^ = .£ .2 ■= I ^ ^' , iSi X .C m a 2 CM 2 CM "53 E E II iz C ca TO m Tr. ^ . E T— C .2, ■ffi .S ■= E E P S 2 5 g o S£ ^ a S3 "to g :^ Č .E .i:; iS E E-o ^ a ' „ , -J co I E cd r~ co ^ "55 ! in 5 > 2 'č m P ^ . co T-^ o .•g LU £ ■O > > -E. c: CM i .i g in '"a ' •* -P m T- ? co ^ a^ :^RčSi812coiE I 03 ^ u, .p : "E .000 I CM -3 -o : E 5 ° C3 00 ^ jd "m 1- o> 3 . T- ca "rt 2.2 ^11 p o CD 'O I m in o CM 03 "V ~ E « 0 rt 5 _- m ^E" CD 03 03 u. ~rt m 1 ° to 03 <-3 .2. 3 • E 03 03 2 00 -O i- 03 03 C S C3> > = O. rt 03 3 12 p co ' -L ■9 C= 3 g => ^ o o> 1 ?4 ca u-. , a o g i a o ^ TO °- ^ a r~- C" Q T- 0> ' > = co E ._ 2 ed 'cS .0 ;§ 5 CM , ^ .« •d CM .-.J ag f ^"ŽS .p :=- 7 "Sklj 5 O CO ^ .s C-: S ^ ?! m rt co ■= xz •r- cz T- E co m 4-' rt" cd to d |tLj) :g o rt g CM T .« 5 CM O I— CO CO r- od ii 3t 3 m- =1 M It i i o 0 = 85.2' 1 o (O 0 s 0. CD < Ž: 0 < o- < cu 0 01 3 3' 3 t' ro ro čo !U 30 cu 0 ro 0, cu CD ro 3! cn< 3 Ul 0 Crt ŽT cn 3 •< Vi 5 "Ž* 3_ ro S: rst« 3' ro «> tn o. a> ^ cu 0 CD < -Q 0 0 u "8 cn cu ' cu ^ s ; o ^ = CD si - s 3 i 3^ 'S' w — ^ 5 ^ cu ~j : g?« cn to O 1= - cu 3 , <2. ^ z: < . ■ Š-: 3 _ ^ 5i • ■ 00 čo !^ S 09-0 o; cu r , o. C33 a. co CD < cu cr Č3 0 si eo —1 cd" C- cu o< 3 _^ cu tn čo Ul cn <: ro ■a u Ul cn_ ST 3 Č3 >• -D 0 3 _j. "D O) 3 o. ■O co 3 cu CD 0. CU 3 O. 0 r^' 0 cn CD 3 0' f; w čo 0 < cn Š: "Z. Ul Ul u ro i. «0 is č>> ro 0 Ul 0 Ul 0 3 cu Ul gr £2 S &CD C ^ £2.-3 3 e ro TI UI o JU 1 CD 'Is I- o« - - S E ^. cn O CD ■ g- ro 3 Ul tn o' ^ 2. CD cu ' čj ro s. o cn CD "P 3" 0 =. < cn < < ^ 0 " cu ro 3 0 X ro co - ■ 1^ Ul 33 CD čo Ul < > C«' es <3 ■i^ > -0 tD ro 3 ro u 0 ro m tn< < ' 3 ?E 3 Ul cu 0 t S-. R 3 tu t" S- 3, C/5 tu (U ro cu" CU 3 ro " 3 Ll P" 0 CU Ul _k 3 i? o> Š e? ro 55" Ul (U 3 a> c/> c: o ocioci^oo -H o o S" 2^3 o C/> CD cu 2r =; 3 _ 3 .b o —i en S ° g g f o o o ? ■ . F g- ?" o ^ _i nT -* ? *" -D P 30 O o < 3 <= > o. I C»>< bi: f" u. ' _l Ul 5 <= • (U cn ° 3 — o w -o o fšj" t3 ' g 1^3 f ro 1 0 0 GO 0" CO co C ta. 3 o" CD _3 0 cu" <: cu ro 0 (O ro 4^ EU" Ul ro 7^ CD 0 3 cu 0 co (O 3. CD □d 10" CD CD 0. cu 3 3 0. CU 3 CD W < C/3 2. 3 o z ■i" S a - ^ Ul ^ o o Si o Ol s: "I ^1 ^ ss. f" co. ^ g" g _^ 3 P ^ ^ ? ~ 3 CD "C3 ^ Ul ^ «^ 5C ^ ° o ZJ ^ o < CD 3. CT < i ° CD ™ co o cr 33 C/o CD 13 -3" CD =:■ tu ^ - 3 M cn =^ -d BL CO J? > 2. CD • lil ^ 01 0 O < 3> co _k aj_ pEF= 3 = cd" s o s 3 r; ■° ■§ 3 3 T3 to c/> Š P !^ s: ta. ro fo —J CD ro ro <- JE 00 i= i; 5 u. o g ^ o- 3 ro o tu tn ro t3-CD O. 10 čo < Ul 3 tn " 31 % cz ro ro 3 čo ■0 0 CD cn 3 ro TO ro ro F^" <3 o c: cn 0 P ^ Č3 0 cu tn o. ■ tn tu C 3 r— 0 7r 31^ 3 0. Cu ~' 3-" 3 ro ro ro i 0 čo 0 CD ■»4 ro 0 CD 0 cu 33 CD cn IC E ■ ČO CD cn a. K, CD a 0 O" cu R" < tu 0 cu S" -O ■o 0 3" CD Ž: -D • S- o 00 o. JU o S" co _!. O cn 0 3 cu cn 0 cu (O g" cn 3, 3 CD rvi 0! 10 tU 0 ro C_ tu 3 CD Č3 0 CU 33 c: čn cn cn-cy CZ 3 cu cz 3 t: 0 0 ro cn ^ CU co 3 0 cn 0 0 1 t 0 cn X3 <3 CD —1 C O-« 3 0 0 "SJ" 3 es ro ro tu co tu 0 c/>< E CU ro 3 cu 0 ^ čo ■0 0 ro co 0 o- C3 3> S. 0 2: 3 0 tO 0 C3- 0 3 3 ' 3 s: ro K 3 z ro g:-2. o 00 o cu ■o a "t^ o S o • 3 ? 3 C5 O)" po o o o 3. -o ' • O O C/V 1 11 g 'i" -o > 33 o oT s- I 3 ■o" o tu ^ ^ q s Si. 3 ^3 ~ LP ■ p p C _i ■i: »37, ° SE S- g- S 3 0 ro 0 ro p. < cn ro 0 CL c/> cn< 0 CD ■D 0 3 g.. ■0 0 ro 0 o< ro es 0 sr cu i § ^ -o c/> 3" p 2 "O «=E g; I 2. tu ' cu s "S. s -o co co 3. CDg.gO<=o<=^ ^ i" Ii ^ 3 E 3 3^ Si 0 0 ro -A CU C3 ca 3. 3 čn cn' CD cn — ro ro T3 a 3 o cn i' 0 to 0 CD cu 3 CD CD CD CD 0 ro 0 OO cn (O cn 0 cn tu 3 0 ro 3^ 0 0 0 i' CU 3 CD □D 3- CD r- 0 0 OO cp tu jS CD CD ca. 1 O) 3' 3 o< ČO co 3 0 tU S. -D cz ^ 0 0 ■0 0 Čn 0 cn ^ tu < 0 -t3 cu CU S" cn ^ c^ čn cn 3 CD i. ^' -D 0 CO ■0 0 —i. 3' 3 OO ■0 tU ro cn 0 0 0' cu 3: 3 ■0 CD 3 čp "Č5' cn e-> CD T3 0 3 S ■0 3 30 po 0 co 0 cn ■~J es cn ro g -J 3: 0 CD 0 0 tn cn -0 cr cu >-< CU "O cn CD 3 -D cn o< tu 0 ■0 0 0 < CD 3 tU 0 3 0 O". CZ tn ro ro ro ro 0 3 ^ 3 cu 3 cn cn 3 w =S co ZT cu 3 -D 0 ■0 ČO cn ro co 0 0 0 cn CD tn cu 3 čo cn O". 0 "53' 3' 0 cu 0 0 < tO cn c» t) 0 0 ro ro 50' tn tu 0 OO 00 čn cn 3' o- 0 •XI 5> ST cu 0 E 3- ro —1 0 ro 0 3 CZ co 3 ro ro 0 W es (3 tU 3 co es co -D -0 co 0 0 3 3 tU < 0 3 >< cn 3' 0 o- 0 ? ^- s o cu ■ ^ I ?° i. s.- 3 ■ = _L 3' m' P O. g _l' ro čn ■< ca => cn tu in "O en CD 33 CO < 0 ro "Si' -H r— 0 >co D*, čo ■ 0 0 Ur Ul 00 7^ 3 ro cn 0 0 ro ro cn O 0 cn 1^ 3 !U 0 f 0 0 < 0 cn 0. o< ■S-ZT 5_ -D 0 cn B). 3' 3 0 tu 0 O) cn ČO 3, rsK 3 ro 00 0 3^ 0 <3 T3 3' 3' ČO 0 S 3 -i cu cu 0 ZT 3 4k cn cr OJ_ _1 -a 10 0 tu *^ CD 0 C> 3 ' 0 C3 0 cr to ro 3. 0 cu 0 cn .—■ -D en cu ■o 0 S CD - 3' cu ro -D CU 3- ro tu 3 0 cn < CU to' a =i ^ i ro' 00 ro -1 -1 cn -1 CD _l -o IC čo -k C9 C _3 _i O o 00 3 < o g s; 3 " ■S Ž -=:,g 33 ^ .= : ' tu 3: a- „ cu 3 ~ ? I o. co = O E ' S" ^ O CO aj ro ■ .'.2. S O S2. ro C 5g - " ro ro o cn cn P^ co o ro"^' ST p o .= ca. co ■55' -i-i cu co S. 00 33 cu cr -■ 3 .e: 3 3' cu cu eo č5 o, -p o; is > _,' cu cn « g"" ^ en ' CD S. ^ ro 2. Ul ro o , i. i cn cr o !^ S. e, E = ; cu S cn ro ■ 8 ^ m CD sls 'cu g ° - ? o-i g S ž' S" =1 w p = g. §^|3 e o i' 00 ^ I' ^ JU rs; 3 ^. § ro-^ -= ro ro 3 cn oj o o. JU ro ro ro po ro io ' 0 cn 0 £75 ^ . 0 CD rvc M-. co cu cu cu . co zr co ro. c: 0 3' 3 0 <: en ro en CD es "oS" —J "oj' ro -0 (O čn 0 čo 0 *^ 3> 0. er> 3 en cn cr 0 co 3 Ž: • 3 00 ii> O 3 CD CU OO CU ro S _ . ^ to —■ . oT ro 3 *. 2. > § 2. O cn C/3 eZL cn 3 cz 3 3 0 O) cn in o 3 cn "D 0 cn ro 0 čo T3 Čd C^ §. > eo cn zr 3 "0' 0 0. tu 3 cn o> S' čo cn 0 _^ cn .2. ^ co' cn CU ro O Jr. 3 ft;- CD cu 52. _ < ^■' 3 TZJ CU o cz "O cu EI3 ^ g CD čo .s. ro cu o - Z 2 ro -1 5 co ^ i; cn ° =: c/>; čol o. cn z: ro ^ g S 3 3 <= 3 3 cu ■a 1 0 i ro 0 00 CD ZJ 3 tu 3_ "S' <: 3 < ■0 cu 3, cu X 0 0 0 0 30 ro S" 0 cr 0 ;^ 0 po co cn 3 tu cn J» ro ro 0 cn t£> ČO čo cn < 0 0 3 CD cn 0 Al 0 0 C3 < cr 0 3 s: 3. 0 co 3 tu cu 3 33 00 a> 3 CD < cS 2. 33 CD 0' 3 ro 0 0 0 Si zr 3 O. zr 0 3. 3 ro cn ^ tu tn co' 3: 2 tu' čo 3> čn s> cn cn in ' 0 0 cn O) >< 00 ■C3 0 ___ e» 0 C3 □D 0 O ČO E 3 ca. 0 3 ^ CD < 3 3 CD 5? ro 0 cn ro rsi cn tu ca. ^ 0 ■0 0 cu 3. — cn S 3 tu TO ro 0 ro 0 čo T3 0 3 tu' < 0 -J s: 0 es <3 0 cx 3 cd" 3: 0 _^ < tu tn' 0 po cu ca. tu 3 co 0 čo cn 0. 00 cu 0. 3 po cu' CU Č3 —1 ro o> tu CJ o- -D 0 CD 3 0 cu QJ 10 0. io po Z3 CU 1 cn o __O", o TJ 33 0 s. 0 co' oT 3 0 _i ro Z7 3 cn 0 0 cn <' cu' fu a. 3 00 S' cn en 0 CD 0 ^' < CD ro 0 S--^- C3 E Ki . cr ' T3 § 00 O 3 p S" S" o 00 < W tu ^ => s gg.^ ■ 3 ^ = 5 JU ■ § g ro ro ' => _i O ^ to §= i-- g- 3 m ai o cS 5ji (O po 00 čo (3 o cn o cu [15 C/3 o C/3 =3 =) o 13 S; KH" iC-." < CD 5- S ro O M. o ir 30 cu co 9^ Z3 3 CD 3 S; 5 to "S ČD = -J -J cn co co ro-^o ooocjio cncnSi r-o^co-oS-:-H4^co o. 3 = =3_ -g g o ^ 3. ^. ž P ^ =■ .U. cu si. S • 3 O) CD rr o cu —. tu i a. 2 ro -—' 3 3 C3 O co i 5 E § 3 a co _ ^ --A ro § ^J cu SS 2: ro -d ro <; '•3 31 f 3 ?2J ril „ ' c> E čo 3. S i ro ro 3 ^ 2: =: o ^ ' ■ • 55 . ^ =■ e g S) 5" 9 o P 00 0 tu tn 3 3' >r <: t/> _4 3 0 cn tu Si _^ 4k o> 0 Fšj _i io 3' 0 0 0 Š 70 % 3 _4 0 0 0' S" 00 u "čo" cn <: cr 0 3 Ž: Cl. 0 0 3 I— zr :xr Oi <: 0 co a> CD yr a> CL CD E -J <3 cn CD a 0 ca. 3 CD cn ca. 3 tn« 1 3, cu' z: o, t s ^ " i j .-^ in w. o ;.r cS O". « & • g < = a ■ 52. ^ ° K !*» a .u ' cn _i 1^ "O ' flil Is s I, ro "C3 3 _A 0 .te io 0 ČO cs 0 0. C3 s. 0 ro 0 3: 1— a 3 0 0 0 00 ar Čo CD 0 čo 3 . co 0 0 3 cn < 0 •0 0 3 tU X 0 .i; -i i cr m °^ S ' co 33 Z . —I -i ° It ' 0 C, 00 3 o oj ** ' =^ S ro S. ro to 1 00 i coč š g 3 3 s a ?E to. " ČD C> ' _i »' i ST - CO ^-g -"^ i g ""S E " E 33 3 2 < C p s » t= '2 3= ■ o n iti 3 o o 3. 2 ro S 3 S -*"S cn< g-" j w„ ro •=* J> oa is 2 o ■ :;i="=cE ■ o -o ^ 3 5 K 2. o ' - cr o ^ rn|. &> CD S 33 - 5 -C <= S? i . s ci o m o ■< 3J E ^ o z p s ^ « O to P 33 zr t (D .cu — 2 3 -T o- £ 52 o o. ro 3 ro .=i. ro ^ 3 00 3: 01 cn po in 3 io Č3 en E 0 0 es cn 0 3 ca. §. 33 C" 3 JZ 0 0^ ca. 0 co 3 C? 0' 3 O' 3 CD "oj' ■0 0 co "čn' cu cu ■o 0 CD ^ S" co 0 to CU 3 in cn 0. co g 0 te ro cn 3- 33 Ul es o ro 0 ro e_ 0 tu 5-CD t— c/> 3' ■C3 čn cn 33 0 3 tu 0 3 CD 0 •a cn cr 3 cu S. cn' 3 0 0 3 ^ Crt 7^ S. tu CD en zr 3 po ^ _c co i cn ro cn 5 0' tu 11 J: čo ^ ^ 3 :! cn i. 3' -D eo 0 en X 0 00 0 3 0 0 io 0 S. ' 0 33 ~4 cn 0 čo te cn T3 0 0 0 3 tU 33 33 0 0 C 3 0 cu 3 CD =". to 3 0 ^ tu g. (3 0 ^ < cu S" g; g 00 ca. co S" 3' 00 <3 3. cu' c^ 3 "S' 33 ~J p tu eo in cs cn -1 • O- ^ S" 3 ro 3 33 tu O - 2 to O-. OT sr -C' ro > ro 3 in cu i. rs.-s iro I 33 0 TD ro ro 0 to 50" 0 0 in c> O* cn a §■ 2. w" ST 0 S. < ro 0 a 10 ° 3 . cn co Č3 "O cn cn C3 00 P t ro —4 0 in s> 3 CO a 01 in cn en ro z E tu co 3 tu «c CD ?v cu 3" 3 0 tu' 0 •0 zr cu ■0 33 0 5 3 "O co o; ro 3 3' cn co _3 0 3 cn cn Z ftj' es 00 _l &> en cx 0 čn ;-4 3 0 cn en 0 CD 3- 0 cn X 0 -H 0 f— ro cu 01 Č3 cn <3 C3 S_ 3' CU 0. 33 0 33 0 cr 3' 2 rs*. 3' 3 0 0 3 en 0 fsi« 3 cz *j 0 3 SL cn 0 0 Čo 0 ^ CU w «= 3- tn 5f _i tu g Ul S ~ tu ' m 3 S- po ž o i- 3 S? i i P tn, cr 3 te o. o ^ cn < to 3) K ^ te § D 33 3: cr s' "ro' ro —k ro ~ 3. cu 3 0 eo co cz K' Z3 CU 3 0 E < cu 0 0 tu co a 3' X —) —J "ro te p s g. o. ro. CD 3 s' co 0 ri čo" •p p co zr ~^ ^ g ro 0 ■< 3" cu zr 0 0; ca cr cu čo o čo <3 cn a CL cn ° a S"^ 0 0 3 00 0 CJ 5 ro cn ro 0 0' C3 0 ca 0 00 o. 3-ro 0 , čn 00 0 0 3 < 0 E 1 "S. 3' OD CD "ro' GO- tu 0 3-m' 5? ro tu i" cr _o. ro 3 cu 03 3: 3. ^ co eo SE. i. ro ro 3 3 čo 0 <9 03' jU -cr _, ■< ro eo «4 a> te cn "o es 0 "°.E 00 0 ČO 0 <3 0 0 3' tca 0 ro 3 čo 0 3 1 CU CD ' co ^ -o 3 I a ro 2. =; I—' ° o ro* a 3- g' ■Z3^° 1 Š^-^ 11 cn -A 1 10 cn tu io 0 co -J 0 čo 3" —( ro 0 "c" 3 0. Ol 33 cu 3 E |. tu Č3 0 X cu 3, ro 3 "č' _j E P te ro 3 cn 0 "tL 33 0 CQ CO ;^ 0 ro cn o! —^ cn ro 0 tn ro 3 cu < cn p- o. CD ro .S" 0 3 tu 3 C ro es te E tU ^ ČO 0 3 _^ cr. P 0 cn co ro cr 0 0 0 1 cu 0 r 0 95 Kulturni križem kražem • PTUJ - Danes ob 13. uri bo na ptujskem gradu srečanje avtorjev razstave Evropski moj- stri iz slovenskih zbirk, ki ga bo obogatila z baročno glasbo har- fistka Mojca Zorko. • VITOMARCI - V nedel- jo, 10. aprila, bo ob 15. uri PD Lovrenc igralo v tamkajšnji dvorani komedijo Toneta Čufarja Ameriška tatvina. • PTUJ - Dvodnevno srečanje območnih gledaliških skupin bo v gledališču od 14. do 16. aprila. Nastopili bodo tudi Ljutomerčani s predstavo An- tona Leskovca Dva bregova, mladinska skupina iz Ljuto- merja s predstavo Princeskin totem, mariborski gimnazijci z Gluvičevim tekstom Video- klub, Mislinjčani z Desetim bratom, Slovenjgrajčani s Hadžičevo Orhidejo, Bi- stričani s Fojevo Sedmo zapo- vedjo - kradi malo manj... • PTUJ - V okviru območnega srečanja bo tudi občinsko srečanje gledaliških skupin, na katerem se bodo med drugim predstavili Lov- renčani s Čufarjevo Ameriško tatvino, Cirkulančani s Tremi vaškimi svetniki, Vitomarčani z Vido Grantovo... ZKO pripo- roča, da si vstopnice rezervira- te. • PTUJ - V Mestni hiši so na ogled balonarske fotografija. • PTUJ - V Miheličevi gale- riji je še postavljena razstava igrač Srečna Afrika. • HAJDINA - V galeriji Forum Art Caffe so na ogled sli- ke Lojzeta Logarja. • VELIKA NEDELJA - Prosvetno društvo Anton Mar- tin Slomšek iz Ponikve gostuje v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v Veliki Nedelji s komedijo To- neta Partljiča NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI. • REMŠNIK, SELE - Dramska sekcija KUD Ivana Cankarja od Svetega Tomaža gostuje z dramo Frana Ksavra Meška PRI HRASTOVIH v nedeljo na Remšniku in Selah, kjer je pisatelj in duhovnik F. K. Meško dolgaletaživel in kjer je tudi pokopan. • IVANJKOVCI, SVETI TOMAŽ - Dramska sekcija Prosvetnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje gostuje v nedeljo, 10. aprila, s komedijo v domačem narečju in petjem ZADREGA NAD ZADREGO ob 15. uri v dvora- ni pri Svetem Tomažu ter ob 19. vlvanjkovcih. Zbiralnica mleka v Malem Brebrovniku živinorejcem Malega Brebrovnika in deloma Veličan v krajevni skupnosti Ivanjkovci se je uresničila dolgoletna želja: dobili so svojo zbiralnico mleka. Pred tem so ga morali več kot 260 li- trov dnevno spraviti v skoraj več kot 4 kilometre oddaljeno zbiralnico v Mi- haiovcih, sedaj jo imajo na domačiji Rudolfa Miška v Malem Brebrovniku 3. Slovesnosti ob odprtju se je ude- ležilo poleg Danice Perger, ki ima pri Kmetijski zadrugi Ormož no skrbi mlečno proizvodnjo, veliko število krajanov, posebej pa živinorejcev. Trenutno zbira mleko v tej zbiralnici 6 živinorejcev, v kratkem po pričakuje- jo, da se jim bodo pridružili še trije. Tako so prvi dan zbrali okoli 260 litrov mleka, računajo pa, da bo bazen s prostornino 400 litrov poleti poln. Pri tej naložbi so opravili veliko dela sami. Kmetijska zadruga Ormož jim je prispevala elektromaterial in ploščice, Mlekopromet Ljutomer, ki tu zbira mleko, pa bazen in hladilnik. Računa- jo, da je celotna naložba veljala več kot 500 tisoč tolarjev. Vida Topolovec ŠTAJERSKI MUZEJSKI VLAK ŽE TRETJI V SLOVENIJI Promocijska in prva vožnja do Ptuja štajerski muzejski vlak je že tretji slovenski muzejski vlak. Vo- zil bo po štajerskih, prekmurskih in koroških tirih ter povezoval kraje in turistično ponudbo v njih. Za obuditev Štajerskega mu- zejskega vlaka je zaslužna Mariborska razvojna akcija, kije s pri- dom uporabila izsledke raziskovalne naloge učenk Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, levji delež pa pripada Sloven- skim železnicam. Koncesijozavlakjedobilajeklotehna Maribor, ki ponuja 40 različnih programov. Pokrovitelj vlaka bodo po vsej verjetnosti Slovenske železnice. Direktor Mariborske razvojne agencije in vodja delovne skupi- ne Štajerskega muzejskega vlaka dr. Franci Čuš je povedal, da po- meni vlak izziv vsem ptujskim podjetjem, da ponudijo progra- me. Če so se včasih izgovarjali na to, da vlaka ni, sedaj je, zato se morajo vključiti. Za Ptuj je tretji muzejski vlak pomemben tudi zato, kerje promocijska vožja vo- dila do Ptuja in ker bo tudi prva redna vožnja v nedeljo, 10. apri- la, v Ptuj. Mariborčani in drugi zainteresirani se bodo z vlakom pripeljali na ogled 5. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Ptujčani so Štajerski muzejski vlak pozdravili v nedeljo, 3. apri- la, ob 12.15 uri. Za deset minut je podaljšal napovedani prihod, kar za parno lepotico številka 25- 005 niti ni velika zamuda. Za prvo promocijsko vožnjo si je iz- posodil dva vagona - bife in poštnega - od slovenskega mu- zejskega vlaka, ki je stacioniran na Jesenicah. Mariborska županja Magda Tovornikse je ob prihodu v Ptuju pohvalila, daje pripeljalaveč kot tristo veselih in prijateljsko razpoloženih gostov. Ptujskemu županu Vojtehu Raj- herju je izročila velikonočno košarico z vsemi darovi. Ptujska ministrica za kulturo Kristina ŠamperI - Purg je poskrbela za oživitev velikonočne tradicije, po kateri si je potrebno pisanke priboriti, turistični minister Pe- ter Vesenjak pa za to, da so gostje dobili kozarec haložana in kos potice ter da so lahko kupili ptuj- ske spominke, kdor je želel, pa se je lahko po Ptuju popeljal s cest- nim vlakcem Ptujčanom, ki se prav tako vključuje v turistično ponudbo Ptuja in Slovenskih železnic. Generalnemu direktorju Slo- venskih železnic Marjanu Re- karju, ki seje na promocijski vožnji Štajerskega muzejskega vlaka od Maribora do Ptuja nese- bično trudil, saj je zmetal blizu dve toni premoga, so Ptujčani izročili velikega koranta, manjše pa je direktor Podjetja za vzdrževanje železniških voz Ptuj Janez Čuček izročil dr. Franciju Čušu iz Mariborske razvojne agencije, Branku Finguštu iz Je- klotehne Maribor in Antonu Medvedu iz Železniškega gospo- darstva Maribor. Ptujčani so se kot že večkrat doslej izkazali kot izredno pozorni gostitelji. Za svečano vzdušje na sprejemu na ptujski železniški postaji so poskrbeli člani ptujske godbe na pihala in foklorne skupine Vinko Korže izCirkovc. Prihodi muzejskih vlakov v Ptuj in luksuznega vlaka ltaly ex- press zahtevajo skrbne priprave tudi od ptujskih železničarjev, konkretneje od železniške posta- je Ptuj. Šef Jože Majcen pravi, da se tega dobro zavedajo. Skupaj z občino so že uredili parkirišče pri postaji, vzorno pa tudi skrbijo za okolje. Obnoviti želijo 130 let staro postajno poslopje in tovor- no skladišče. Izboljšave v sami zgradbi pa so namenjene potni- kom. Na vlak naj bi čakali ob glas- bi in gledanju televizijskega spo- reda. Čeprav se trudijo, pa jim ne uspeva disciplinirati predvsem mladih potnikov, ki dnevno uničujejo opremo sanitarij. Načrtujejo tudi električno signa- lizacijo. S svojimi programi se kar najbolj približujejo potre- bam in zahtevam svojih potni- kov. Ponujajo najrazličnejše po- puste ob različnih prireditvah, v letu družine pa uvajajo še poseb- ne popuste. 33 zaposlenih na ptujski železniški postaji se poleg tega izjemno trudi, da bi bili pot- nikom kar se da dobri turistični informatorji. Pri tem se povezu- jejo s Turističnoinformativnim centrom. Njihova prva naloga pa je varnost potnikov, da jih varno pripeljejo do cilja in da bi bili za- dovoljni z njihovimi storitvami. MG ČRNA KRONIKA Čeprav je bilo med veliko- nočnimi prazniki na območju naše države precej prometnih nesreč, med njimi več hudih, v ka- terih je izgubilo življenje pet ljudi, je usoda našemu območju priza- nesla. Tudi tradicionalnega veli- konočnega pokanja s karbidom, možnarji, petardami in drugimi pokalnimi sredstvi je bilo precej, vendar do zaključka redakcije ni- smo dobili sporočila, da bi se bil kdo pri tem huje poškodoval. Zato poročamo le o nesrečah, ki so se zgodile pred velikonočnimi prazniki. S KOLESOM PRED AVTOMOBlI V ponedeljek, 28. marca, okoli 13. ure se je Marija Krajnc iz Kidričeve- ga peljala s kolesom po Tovarniški cesti v Kidričevem in zavila v Kopa- liško ulico v trenutku, ko je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Dušan Kolmanič s Hajdine. Trčil je v kolesarko. Po trčenju je Krajnčevo vrglo v vetrobransko steklo in padla je na cestišče, kjer je obležala hudo ranjena. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. TOVORNJAK TRČILV BETONSKI PROPUST Po regionalni cesti iz Oplotnice proti Slovenski Bistrici je v sredo, 30 marca, ob 21,10 vozil tovornjak Ljubo Babic iz Zgornjih Poljčan. V ostrem levem ovinku pri naselju Ugovec je tovornjak zaneslo v de- sno s cestišča, kjer je trčil v betonski prepust. Tovornjak se je prevrnil na streho, nato nazaj na kolesa in ob- stal je v obcestnem jarku. V nezgodi se je voznik tovornjaka hudo ranil, njegov sopotnik Branko Kohne iz Lušečke vasi pa je bil le lažje poško- dovan. MOPEDIST UMRL NA KRAJU _NEZGODE_ v četrtek, 31. marca, okoli 18,20 seje po magistralni cesti od Podleh- nika proti Hajdini peljal s kolesom z motorjem 46-letni Milan Breg iz Krčevine pri Vurberku. Med vožnjo skozi naselje Draženci je nenado- ma zapeljal levo čez sredino ces- tišča. Prav tedaj je nasproti pripeljal tovornjak Branko Martinovič iz Hrvaške. Trčil je v mopedista in ga zbil po cestišču. Pri tem se je Milan Breg tako hudo ranil, da je umri na kraju nesreče. POŽAR V KUHINJI- ~ Vsredo,30. marca, popoldne jev kuhinji D. E. iz Juršincev nastal požar. Ugotovili so. daje njegova žena okoli poldneva pripravljala ko- silo, potem pa je pozabila izklopiti grelno ploščo električnega štedilni- ka. Zaradi vročine je začelatleti iver- na plošča kuhinjske omare nad šte- dilnikom, potem se je ogenj razširil še na druge kuhinjske elemente. Gasilcem je uspelo ogenj omejiti in pogasiti. Po oceni je škode za okoli 600.000 tolarjev. FF Rodile so • čestitamo: Marjjj Lešnik, Starošinci 21, Cirkovce, I Katjo;Silva Muršič,Pobrežje 117 ' Videm - dečka; Marija Božičko Soviče 15, Videm - deklico; Mar. jcla Krumpak, Zg. Hajdina 103^ Hajdina - deklico; Suzana Čeh, Drsteija .13, Destrnik - Timija. Anica Kramar, Cv. Jazbina Frakščan - Rajka; Suzana Boru- bok, Pavlovski Vrh .5H/a, l\anjkovci - deklico; Marta Žni- d;irič, Hum 49/a, Ormtv - Aljaža; ialjana /.a\cc, Moškanici lll')/2- ls.cvina; .'\loj/i|a Kakuša, Zcro- vinci .1, Ivanjkovci - dečka; Ana Černivec, Brez()vcc28,Cirkulane - dečka; Jožica Golob, Krčevina pri Vurberku - dečka; Mira Mati- qi. Zagrebška c. .5, l'tuj - deklico. Umrli so: Neža Kokol, Dorna- va91, 1912-1 29. marca 1994; Ana Veselic, rojena Štratcia. Bo- rovci 40, :i: 1943 - t 29. marca 1*^94; iranc Meznarič, Spuhlja 136/a, 1926 -129. marca 1994; Marija l^us, Potrčevac.31, Ptuj,:!; 1907 - t 31. marca 1994; Franc Bratušek,Cirkulane44,1933-f I 1. aprila 1994; Elizabeta Cimer- ■ man, rojena Tobijas, -i-1899 -11. aprila 1994. ORMOŽ Letos pričakujejo 10.000 napovedi Na izpostavi republiške uprave za javne prihodke v Ormožu naj bi po oceni letos prejeli okoli 10.000 napo- vedi za odmero dohodnine (za leto 1991 jih je bilo 11.077, za 1992. pa 11.121). Do 28.marca so jih prejeli le 5.038, kar je nekaj več kot polovica, drugo pa so občani na naslov ormoške izposta- ve prinašali še zadnje tri dni. Vseh vloženih napovedi v občini Ormož vključno s tistimi, ki so jih občani pos- lali priporočeno ter so jih s pošto pre- jeli v petek 1. aprila, je bilo 9729. Brez dvoma pa to še ni dokončno število,s!(' so nekatere napovedi, ki so jih zave- zanci odposlali po pošti iz oddaljenih krajev, prejeli šele v lorek. Računajo pa tudi, daje, kot vedno, nekaj takit ki so napoved za odmero dohodni pozabili oddati in jih bodo k vložift napovedi morali poklicati z osebnim: pozivi. Stanka Premuž, vodja izpos- tave, meni, da se bodo tako približali številu 10.000. Enako kot v lanskem letu tudi letos občani v januarju niso vlagali napove- di, v februarju so jih prejeli 23 (lani 7). v času od 1. do 10. marca 189 (lani 316), od 10. do 20. marca 1461 (lam 1742). Predvsem upokojencem in drugim krajanom iz zunanjih krajevnih skup- nosti so omogočili vložitev napoved: za odmero dohodnine tudi \ domačem kraju. Veliko manj napovedi so dobili po pošti, 576. Ljudje želijo davčne napo- vedi oddati osebno, ker mnogim na iz- postavi republiške uprave za javne prihodke ob tej priložnosti še dodatno kaj svetujejo. "Občani so si z oddanimi napovcd- • mi oddahnili, pri nas na republiški iz- postavi za družbene prihodke pa seje pravo delo šele pričelo," je sklenila Stanka Premuž, vodja ormoške izpos- tave. Vida Topolovec PO SLEDEH UMOROV Za umor in sežig trupla v Novincih 10 let zapora Pred samo dvema mesecema je Destrnik in okolico vznemirilo od- kritje, da je bil skoraj leto dni po- grešani Marjan Kumer umorjen in nato sežgan v krušni peči v stari hiši v Novincih 3. Ptujska enota Temeljne- ga sodišča v Mariboru je za krivo spoznala Zinko Blažič, lastnico hiše v Novincih 3 in sedmih hektarov zemlje okoli nje, in jo obsodilo na 10 let zapo- ra, pomoči pri tem kaznivem dejanju 37-letnega Jožeta Cafuto, ki gaje ob- sodilo na 8 mesecev zapora, in 62-let- nega Franca Kumra, očeta umorjene- ga, na 1 leto zapora. Sodba še ni prav- nomočna. Na sodbo so vplivali odgovori na vprašanja, zakaj je moral umreti .33- letni Marjan Kumer, o katerem so se dolgo širile govorice, daje odšel na Hrva.ško, v kakšnem odnosu so bili med seboj lastnica hiše in zemlje Zin- ka Blažič, umorjeni Marjan Kumer ter njegov oče Franc Kumer z Destr- nika inv isti hiši stanujoči 37-letni Jože Cafuta. Zinka Blažič je ncugotovljivega dne v mesecu januarju leta 1993skla- divom udarila po glavi Marjana Kum- ra; k ot j e u go t ov i 1 o sod i.šče, j e b i 1 a nj e - na sposobnost razumeti pomen svoje- ga dejanja in ga nadzirati bistveno zmanjšana zaradi pretiranega čustve- nega reagiranja. Marjan Kumer, s ka- terim sta se odlcKila pred tremi leti živeti skupaj, jo je večkrat pretepel. dvakrat je bila zaradi tega celo v bol- nišnici, in tudi na dan umora je bila pretepena, vsemu skupaj je bila vzrok tudi pijača. V želji, da se za pokojni- kom zabriše vsaka sled, je prosila za pomoč Jožeta Cafuto, kije tudi stano- val na njenem naslovu. Umorjenega sta skupaj porinila v peč, nato pa gaje Blažičeva sežgala. Franca Kumra je sodišče obsodilo zaradi prikrivanja umora lastnega sina, saj je za umor in sežig vedel, celo policistom pa je razlagal, da je sin odšel na Hrvaško in da ga pogrešajo. Blažičeva je zato, da bi popolnoma zabrisala sledove, ostanke s kurišča zakopala na vrtu. Sežig trupla je poTrobčevem edini tovrstni primer v Sloveniji. Sodišče je sicer pri odmeri kazni upoštevalo kot olajševalne okoliščine priznanje de- janja in zmanjšano prištcvnost v času dejanja pri Jožetu Čafuti, dosedanjo nekaznovanost in priznanje dejanja pri Francu Kumru ter dosedanjo ne- kaznovanost in zmanjšano prištcv- nost v času dejanja pri Zi nki Blažič. Še vedno pa ostaja vprašanje, kako je mogoče takobrez čustev pomagati pri zabrisovanju sledov za umorjenim, ki je bil enemu sicer le znanec in sovaščan, drugemu pa sin. Prihodnjič: Zaradi umora Franca Amuša v Zasadih 8 let in pol zapora. McZ »iHiSTER DR. RADO BOHINC IN DR. MAKS TAJNIKAR VČERAJ V PimU Tehnološki center Bistra v republiškem programu Včerajšnji obisk republiškega ministra zo znanost in tehnolo- gijo dr. Roda Bohinca in ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja je bil namenjen predvsem potrditvi ptujskih prizadevanj za ustanovitev regijskega centra uvajanja mladih v znanost s sedežem v Rtu j u i n da Biro zo strateško-tehnološki raz- voj Bistra, v okviru katerega bo center mladih raziskovalcev de- loval, postane novtehnološki centervokviru programa za spod- bujanje tehnološkega razvoja. V ta namen je bilo pripravljeno tudi pismo o nameri, ki noj bi ga podpisala imenu ministrstva zo znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, v imenu ptujskega izvršnega sveta po Branko Brumen. Ministrstvo za znanost in tehnologijo noj bi tudi v bodoče pod- piralo raziskovalni projekt vode ptujskih Term, ministrstvo za gospodarski razvoj po noj bi se vključilo v nadaljevanje ure- sničevanje projekta Term. Ptujčane-je tudi zanimalo, kako bo s podjetji v lasti Sklada za razvoj; po letu in pol bi se že moralo vedeti, Vakšno bo njihova bodočnost. Drugo vprašanja, ki so jih postavili republiškima gostoma, so bila vezana no problemati- ko preobrazbe obrtništva v podjetništvo, organiziranost no po- dročju turizma v Sloveniji in gospodarjenje vtem letu. Združena listo socialnih demokratov Ptuj pa je ministra povabilo na javno tribuno, na kateri so govorili o znanstveno-roziskovolnem delu v Sloveniji, gospodarskih vprašanjih in socialnem varstvu. MG