Priloga 5,Našemu Listu" št. 58. V Kamniku, 20. oktobra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike MNašega Lista" t kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za. en~krat, za večki*atao ob- javljonje po dogovoru. Seja obcinskega odbora. V Kamniku 11. oktobra 1906. Seji predseduje župan g. dr. Kraut, ki imenuje overovateljema zapisnika gg. Jos. Močnika in Ivana Potočnika. Začetkom seje se spominja g. župan v lepih besedah dne 17. septembra t. 1. v Žižkovu pri Pragi umrlega častnega člana kamniškega, Jan Lego, ka-teri je bil leta 1857. uradnik pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, bil Slovencem zelo naklonjen in je pri vsaki priložnosti v besedi in dejanju izkazoval do-brote posebno dijakom, vsled česar je dolžnost vsa-kega Slovenca ohraniti tega moža v hvaležnem spo-minu. V znak velikega spoštovanja do umrlega čast-nega meščana se na poziv g. župana dvignejo vsi odborniki raz sedežev. Ker ima kamniški obeinski svet pravico pred-lagati tri prosilce za podelitev Karol baron Wurz-bachove cesarice Elizabete ustanove za invalide ozi-roma za liiralce, se soglasno sklene za Kamnik od-menjeno ustanovo po 60 K predlagati J. Matičiča iz Kamnika., za Homec odmenjeno ustanovo Lorenca Pibernika in za Jarše pa Marijo Košak iz Jarš. Računski sklep za leto 1905 se soglasno odobri, 728 K 67 vin. kot blagajnični preostanek se pa pre-nese v letni račun za 1. 1906. V zadevi poprave bistriškega mostu poroča g. župan ter prebere izjavo zvedencev, kateri so most natančno preiskali ter se izrekli, da so potrebna na-slednja dela: spremenitev sedanjih nosilnih plošč na odpornikih v premakljiva ležišča; obnovitev poško-dovanih vogalov opornikov v dobri zvezi z ostalim opornim zidorjem; naprava jezu 20 do 30 m pod mostom; kateri naj bi zabranjeval nadaljno uglobljenje bistriške stmje. Vsled soglasnega sklepa se v zadevi premak-ljivih ležišc obrne na tvrdko J. Gride na Dunaju, katera je preskrbela dobavo železne konštrukcije za most; zaradi ostalih del se pa obrne na deželni odbor s prošnjo,, naj ta riasvetuje zanesljivega stavbenika,, ki bi prevzel vsa potrebna dela in poprave pri inostu. Hhkratu se naroči pregledati pogoje o svoječasni od-daji zgradbe mostu, da se na ta način konštatira, koliko časa je trajala garancijska doba. Prošnja občine Paloviče za popravo občinske ceste, katera pelje iz Kamnika v Paloviee, se na predlog g. Benkovica soglasno zavrne z motivacijo, da te ceste kamniški občani ne vporabljajo ter jo je kamniška občina popravljala vedno le do hiše Mihe Pirca v Novem trgu. Vsled prošnje Alojzija Ponikvarja za podelitev koncesije za krčmo v hiši št. 3 v Noverntrgu se na predlog g. Mocnika soglasno sklene, podelitvi te kon-cesije ne ugovarjati; prošnjo za podelitev koncesije za žganjetoč se pa ravnotako soglasno zavrne. Na predlog g. župana se prošnji Janeza Weissa iz No-vega trga št. 2. za podelitev koncesije za žganjetoč ne ugovarja, vendar se pa pripomni, da se omeji koncesija samo na tisto žganje, katero skuha on sam. Ravno s tem pristavkom se tudi podeli koncesijo za žganjetoč Primožu Širnencu v Novem trgu st. 4. V kamniško občinsko zvezo se sprejme France Cvek, kateri je bil dosedaj pristojen v občino Pod-gorje. Prošnji Aparnik in Pogacnik za pregled takse, ki je dolocena za vpeljavo vodovoda, se soglasno ocl-klonita, ker je taksa itak zelo nizka in se za porabo vode ne pobira nobena posebna pristojbina. Pri tej priliki nasvetuje g. Benkovic, da bi se počenši z 1. 1908 zbiral poseben fond iz vodovodnih taks, kateri naj bi se porabljal za popravo vodovoda. Vsled vloge c. kr. tovarne za smodnik za od-stranitev kozolca, ki je last Iv. Richter, se soglasno sklene tovarni odgovoriti, da občina ne more ukazati lastnici, naj kozolec odstrani, ker stoji ondi že dolgo vrsto let. Prošnji Ivane Brezec, Šutna st. 66. za spregled zidanja požarnega zidu se na predlog g. Žargija ugodi in sieer z ozirom na to, da ni v bližini nobenega stavbenega objekta, ki bi bil v nevarnosti požara. Soglasno se sklene, poglobiti kanal od Riliter-jeve do Logarjeve Mše na Grabnu; pred vhodom Kecelove pristave se pa napravi kameniten požiralnik za odtok vode. Gospodarskemu odseku se naroči, do-tični kanal ogledati ter oddajo potrebnega delajavno razpisati. Vsled dopisa c. kr. okr. glavarstva kamniškega za pristop ,,Društvu narodov za pomoč v nesrečah požara ali vremenskih nezgodah" se na predlog g. Močnika soglasno sklene pristopiti k omenjenemu društvu kot član z letnim doneskom 10 K. Na pred-log istega gospoda se podeli 50 kron kot podpora deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, katera bo izdala album najlepših kranj-skih krajev in bo v tem albumu tudi kamniško mesto zastopano. Svota se pa izplača še le prihodnje leto, ker se niora postaviti v proračun za 1. 1907. Na občinske stroške se napravita dva plašča mestni straži. Sklene se tudi sestaviti opravilnik za službo straže, ki bode določal okrožje, ki ga ima straža vsak dan prehoditi, ter se mora vsak odhod iz stražnice naznaniti v občinski pisarni, da se tako v slučaju potrebe ve stražo iskati. Za porabo občinskega sveta se določijo najem-nine: Antonu Jerebu, Avgustu Terpincu in Ivanu Terpincu po 1 K; Lovrencu Horvatu in Franciški Weibl 2 K; Ang. Koprinski 60 vin. I. Hudobilniku se za dobo enega leta dovoli shraniti les v shrambo za mostnice. Vsem najenmikom se stavi pogoj, da smejo uporabljati dotične prostore brez da bi se oviral javen promet; ako bi pa občina potrebovala kak prostor za svoje namene, sme se vporaba prostora takoj odpovedati. Konečno se podeli tudi še nekaj podpor iz ubo-žnega zaklada, v ubožno hišo se sprejme ena oseba, ena se pa zavrne, ker je dotična za delo še zmožna. Izlet kamniškega Sokola v Lukovico. Zakljueek društvenih izletov v letošnji sezoni storil je naš Sokol v nedeljo 14. t. m. s svojim dru-štvenim izletom v prijazno Lukovico. Dasi je bilo vreme jako neugodno in je klju-bovalo še posebno v odločilni opoldanski uri, se Sokol ni strašil in zbrala se je v njegovi telovadnlci za naše razmere dokaj močna četa broječa 20 uniformiranih članov in sklenila, da navzlie mokremu elementu vstraja pri svojem prvotnem sklepu. Ker je sedaj dan kratek, moral se je Sokol poslužiti vozov, da prispe v pravem času na cilj 1 Komaj je Sokol zapustil svoj navadni teritorij, posijalo je solnce in tako znova po-krepilo. Dospevši na Prevoje izstopili so Sokoli raz voz. Ondi se je pridružil našemu Sokolu tudi dorn-žalski broječ 7 članov in skupno sta odkorakala proti svojemu cilju v špalirju narodnih zastav. Prihod v Lukovico je bil za nas, ki ne potre-bujemo nikakega proslavljanja, nad vse impozaten. Slavno Gasilno društvo, vsa ondotna inteligenca in nebroj priprostega Ijudstva je z napeto pozomostjo pričakovalo Sokola. Ko je ta končno prikorakal na čelu s kamniško mestno godbo v prijazno s troboj-nicami okrašeno Lukovico, nastalo je nepopisno navdušenje in živio klicev ni hotelo biti konca. V imenu občine je pozdravil društva g. višji revizor v p. Vidie v vznesenih besedah, katerim je sledil krepki sokolski ^Na zdar". Odkrito receno, da nismo pričakovali tako impozantnega in prisrčnega vsprejema, kakor so ga nam pripravili Lukovčani in to v kraju, kjer ima navadno ljudstvo jako staro-veške nazore ne le v obce, temveč tudi kar se tiče nas Sokolov samih. Na preprijazni in odkritosrčni pozdrav vseh Lukovčanov je odgovoril načelnik Sokola br. P-olak in svoj govor končal s sokolskim geslom : ,,V mislih domovina, v srcu pogum, v rokah moč". Točno ob določeni uri se je prieela na trgu te-lovadba, kateri je prisostovala nebrojna množica pri-prostega kmetskega ljudstva in seveda vsa ondotna inteligenca. Bratje telovadci so izvršili brez izjem svojo nalogo z veliko preciznostjo. Vsako točko te-lovadbe je spremljalo burno ploskanje, kar je doka-zovalo veliko zanimanje za telovadbo, ob enem pa tudi odliko telovadcem. Navzoči so se čudili vrato-lomnim vajam, preciznosti izvajanja in sokolski dis-ciplini in neki kmet se je izjavil: ,,Ko bi imel sto-tisoče denarja, pa bi rad daroval polovieo, ko bi mogel svoje sinove vzgojiti tako poslušne, kakor so ti So-kolei". Po končani telovadbi se je vršila v gostilni g. Slaparja prosta zabava, pri kateri priliki se je napivalo Sokolom in sokolskiideji, patudi od strani Sokola vrlira Lukovčanom za odkritosrcni in preprijazni vsprejem. Omeniti moramo brhkih Lukovških gospie, med kate-rimi gre gos. Jeničevi v prvi vrsti mesto, saj se je neumorno tmdila in razpečavala razglednice, koje je založil kamniški Sokol. Radi M imenoma navedli tudi druge gospode, ki so se irudili in bili duša ce-lemuj prekrasnemu vsprejemu, toda poznajoč žalostne razmere, ki vladajo še dandanes v naših vladnih krogih, pri katerih seveda zaradi njih nemškega mi-šljenja Sokol kot prvo slovensko dmštvo ne uživa simpatij, to raje pustimo. Ne moremo si pa kaj, da bi ne omenili gosp. višjega revizorja v p. Vidica, ka-teremu je Sokol mnogo dolžan. Oglasivši se tudi v gostilni g. Bevea, koji je na večer okrasil svojo hišo z lepirn transporentom, moral je Sokol misliti na povratek in težka je bila ločitev od zavednih Lukovčanov. Imaino pa prepri-čanje, da je sokolsko seme padlo na rodovitna ftla, in naj prinaša obilo sadov Sokolstvu sploh, posebej po bratskemu Šokolu v Domžalah. Pozabiti pa ne smemo tudi mestne godbe iz Kamnika, ki se je udeležila izleta in je ves čas prav neumorno in brez nagrade svirala, tako da se jej mora v tem slučaju izreči priznanje. Žal pa, da ima ta godba med seboj nekaj posamičnih oseb, ki ne priznavajo splošnosti in delajo prav pri vsaki priliki Mzgago" in mečejo polena pred noge. Priporoča se, da se končno vendar že obracuna s temi elementi, sicer ne bo godba v splošnosti nikdar mogla nasto-pati kakor bi zahtevala njena čast. Kdor se splošnosti ne ukloni — ven z njim, pa bo red in mir! Iz Donižal." Naše Tirolce menda silno pece, da so izgubili lov in da ga jim je prevzel g. Flere. Ne morejo menda pozabiti, da so bili nekdaj oni go-spodje v tem revirju, zato pa se spozabljajo in ho- * Za prejšnjo številko došlo prepozno. dijo še vedno na nekdanja lovišča. Pozabijo" pri tem celo, da zakon kaj tacega ne dopušča, če že ne vedo, kar bi jim morala povedati njih vest. Pretečen teden je šel sedanji najemnik lova pogledat po svojem re-virju, kar zasliši za seboj lajanje lovskih psov, ki so gonili divjačino. Radoveden, kdo lovi po njegovem revirju, hoče to dognati. In res ni dolgo čakal, kar prideta dva Tirolca in sicer je bil eden vsemogočni vzgojitelj nemške mladine, učitelj Witzani, njegov pajdaš pa neki uslužbenec tovarnarja Oberwalderja. Ueitelj Witzani, ta rnodri vzgojitelj nemške mladine menda niti ne ve, da se ne sme hoditi po tujem lovu s puško na rami in z namenom loviti divjačino. Seveda jim navzlic svoje dobrodušnosti g. Flere ni dovolil, da bi v njegov lov tirolska gospoda pohajala in zapodil je neinška usiljenca iz svojega revirja, zadevo pa naznanil žandarnieriji. Radovedni smo, kako se bodeta zagovarjala nemška kulturonosca? IVovi vodja našega okrajnega glavarstva gosp. vladni tajnik Ivan Kresse je prevzel v sredo 17. t. m. vladne posle. Isti dan dopoldan so mu bili predstavljeni vsi uradniki in javni funkeijonarji. Kakor se lahko iz njegovega pogovora pri tej priliki po-sname, se g. vladni tajnik jako zanima za naše mesto in le želeti bi bilo, da bi to svoje zanimanje dejanski uresničeval v prid njemu izročenega mesta in okrožja. Kaša šola in letni semnji. Še ni posebno dolgo tega, kar je bil dan semnja prost šolskega pouka. Deželni šolski svet je pa to prenaredil in zaukazal, da se mora v takih dnevili šolski pouk ravnotako vršiti kakor vsak drug dan. Ta ukaz pa je za raz-mere po deželi prav roalo umesten, kar se je i pri naši šoli tekom casa izkazalo. Prostor, kjer se vrši senienj, je ravno pred šolskim poslopjem, in mislimo si lakko, koliko je vreden šolski pouk, ko ga moti vrišč in hrup od spodaj. Židje, katerih. ne manjka prav na nobenem sernnju, kriee in upijejo ter hvalijo svoje blago, da eloveka bole ušesa; v otroeih pa vzbuja kricanje radovednost in provzroča raztresenost. Kaj se naj otroci v takih dnevih nauče? Najbolje bi gotovo bilo, da bi se v očigled razmer ob semnjih dnevih ne poučevalo v šoli, saj je vendar tudi opasno male šolarice pošiljati skozi tako gnjeco, da se komaj odrašen človek z veliko težavo prerine in le čuditi se je, da se do sedaj ni primerila nobena nesreča. Ukaz deželnega šolskega sveta je lahko primeren za Ljubljano, kjer je prostor za semnje na čisto drugem in od šole oddaljenem kraju, nikakor pa ne za raz-znere na deželi, posebno pa v krajih, kakor je ravno Kamnik. IVa pondeljski semenj so prignali 65 konj in kobil, 185 glav domače govedi, 125 buš in 65 ovac. Spominjajte se društvenega doma! LISTEK. ^^h Žganje. ^^^d wNo, no, stara znanka, trdi ste kakor hrast, vi boste živeli najmanj stodeset let. Gotovo, da me boste pokopali." ^^^B Mineval je tako ves dan v besedičenju. Ker pa starka ni odjenjala, konečno privoli, da bode plače-val zahtevano svoto. Naslednji dan sta podpisala pogodbo. Tri leta so potekla. Dobra žena se je di-žala kakor dren. Videlo se je, da se ni za en dan posta-rala, in Griinwalder je obupoval. Dozdevalo se mu je, da plačuje že polstoletja, da je prevaran, ukanjen, uničen. Zdajpazdaj je obiskaval posestvo, kakor kadar hodijo ljudje malega srpana na polje gledat, ce je že žito zrelo za žetev. Sprejela ga je vselej z nekim hudomušnim pogledom. Rekel bi, da si želi sreče na tej povoljni burki, katero mu je doprinesla. In zopet se je godrnjaje vračal na svoj dom. ,,Ne pogineš, stara babura!" Ni vedel, kaj početi. Najraje bi jo zadavil, kadar jo je videl. Sovražil jo je s potuhnjeno divjim sovra-štvom, s sovraštvom okradenega kmeta. ^^^^^g Tedaj si je iskal sredstev. Naposled jo zopet necega dne obišče meneajoč si roke kakor prvi pot, ko ji je ponudil kupčijo. Pokramljavši par minut jo popraša: ,,Povejte mi vendar, mati, zakaj ne pridete k meni na kosilo, kadar vas vabim? Ljudje o tem govore; pravijo, da si nisva prijatelja in to rne žalosti. Le pridite, prav vesel bom tega." | Mati Dolinariea se je dala pregovoriti in dva dni pozneje, ko jo je hlapec peljal na semenj, je de-jala konja pri Grimwalderju v hlev ter opoldan prišla h kosilu. Tovarnar je žarel samega veselja in ji stregel kakor kaki plemeniti dami. Pečenega piščanca, ko-štrunovo bedro, zelje s slanino in vsakovrstne klo-base ji je prinašal na mizo. A jedla ni skoro ničesar, vajena izmlada zmernosti, je vedno živela ob krožniku juhe in koščeku krnha s surovini maslom. . Griinwalder razocaran, jo je silil. Tudi pila ni ničesar; kavo je zavrnila. ,,En kozarček bi ga vendar pili?" ,,No, naj bo." (Konec prihodnjič.) Kupujem za tvrdko Iv. Knez fižol,oves, različna žita v vsaki množini in plačujem po naj- višjih cenah. Jos. Jezernik Stob pri Domžalah. Stanje hran. vlog: nad 1,450.000 K Rezeryni zaklad: nad sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hrauilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg la$trtega rezervneLa zaklada mestna občina kamniška z v$em s^ojim prcmoženjera in v$o davčno močjo. Ha |@ vsa^m&st w!©>fg popc^lBia^ s^edeči zlasti f®9 da ^lagajo ^ fo Hranilnica sprejema tudi hraiiilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da M se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne Floge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilaice račnn št. 856.422. —-----— Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 ]et popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na meiiice in na vrednostne papirje. (fal^-cegla) iz raznih velikih tovarn Postrežba točna. Cene nizke. Trgovina s špecerij-skim blagoni Kamnik, dlauni trg 28 priporoča vsaki rian sveže kuhano šiink^ čajno masio (Teebutter), delikatese sploh in vse vrste mineralne vode. soeičiciii in sf ekienS©ali priporoca Vsa iiaročila se točno izvršujejo. Touarnakisa Marijo ta f Kamniku. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Iedajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.