i
i
“Razpet” — 2017/9/21 — 7:46 — page 119 — #1 i
i
i
i
i
i
Books IV to VII of Diophantus’ Arithmetica in the Arabic Translation Attributed to Qust.ā ibn
Lūqā
Jacques Sesiano, Books IV to VII of Diophantus’ Arithmetica in
the Arabic Translation Attributed to Qust.ā ibn Lūqā, Springer-
Verlag, New York, Heidelberg, Berlin, 1982, 514 strani.
O Diofantu, antičnem matematiku iz Aleksan-
drije, ne vemo prav veliko. Niti tega ne, kdaj
točno je živel in katere narodnosti je bil. Posred-
no, iz omemb njegovega imena v delih drugih ma-
tematikov in imen v njegovih lastnih delih, skle-
pajo, da je živel v 3. stoletju našega štetja. Ohra-
nil se je epitaf, nagrobni napis v grških šestercih,
ki je preprosta matematična naloga, katere rešitev
nam da Diofantovo starost ob smrti, to je 84 let.
Diofant je najbolj znan po svojem delu Aritme-
tika, v kateri se sam sklicuje na svoje Porizme, ki
veljajo za izgubljeno delo. Na koncu Aritmetike
je dodana še razprava O večkotnǐskih številih, ki
ni v celoti ohranjena. Pisal je v grščini, kakršno
so v njegovem času uporabljali aleksandrijski učenjaki.
Zgodovina matematike govori o trinajstih knjigah Diofantove Aritme-
tike. Beseda knjiga pomeni zvitek, saj knjiga v današnji obliki v Diofanto-
vem času še ni obstajala. Če se zanesemo na samega Diofanta, je bilo knjig
zares trinajst, saj je tik pred prvo nalogo v prvi knjigi Aritmetike zapisal:
Tako bo postalo namreč začetniku vse lažje dostopno, postopki se mu
bodo vtisnili v spomin in zato bodo njihove obravnave opisane v trinajstih
knjigah.
Nato lahko preberemo deloma še danes aktualno besedilo:
Ker vem, moj zelo spoštovani Dionizij, da si zelo prizadevaš, da bi se
naučil reševati aritmetične naloge, sem Ti torej poskusil znanstveno pred-
staviti postopek. Pri tem začenjam z opazovanjem narave in lastnosti števil,
kajti na njih temelji vsa stvar.
Morda se bo snov zdela nekoliko težka, ker Ti je še popolnoma tuja in
ker imajo začetniki pač malo upanja na uspeh. Toda s Tvojo pridnostjo in
mojo predstavitvijo bo stvar postala lahko razumljiva, kajti hitro se učimo,
če se združita prizadevnost in poučevanje.
Ne ve se zagotovo, kdo je bil Dionizij, ki ga omenja Diofant, morda
kasneǰsi aleksandrijski škof. Ime Dionizij je v grški slovnični obliki pridevnik,
izpeljan iz imena Dioniz. Dioniz, sin Zevsa, je bil grški bog grozdja, vina,
veselja, plodnosti, blaznosti in ekstaze.
Ime Dionizij (Dionysius) je sicer precej pogosto v zgodovini. V Sirakuzah
sta vladala Dionizij I. (432–367 pne.) in Dionizij II. (397–343 pne.), oče in
sin, s katerima je imel opravka Platon (427–347 pne.). Znan je filozof in
matematik Dionizij iz Kirene (2. stoletje pne.). Iz Aleksandrije je prihajal
Obzornik mat. fiz. 64 (2017) 3 119