Poštnina plačana v gotovini Leto X, 5t. 50 Ljubljana, četrtek 28. februsrja 1929 Л Cena 2 Din - 86 Die. ca inuiemstvo 40 Dta-_ Uradaiitras ОаЬЦава, КпаЯота alfa & Tele!» «i 8122. »128. 8124 8125 tu 3126 «aribor: Aleksandrova eeata 18. Telet K. 410 lEotje: Косиютя ulica 1 Tatetoe 4 19Ü Bokoplsl M «a rrataja. _ Ogla«! pa Mrifa. — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ал- UpramiStT«: LJubljana, Preiernora ulice 54 Telefon M. M22. 3128, 8124 8125 ta 812& tnseratui «ddetek; Ljubljana Pretor* nova ulica 4 Telefon St 2492 Padminir» Maribor: Aleksandrova ce-«ta 1Я Telefon M 4V> Padruiaica Cel)«; Kocanova gliea 2 Telefon U 190. Računi pri poŠt ček n vodih: Ljab-(jana «L 11-842. Praha čialo 78.180; Wiea Nr. 105.24t Ljubljana, 27. februarja. Po tolikih težavah se zdi. da je konč-Ю sporazum z Grško vendarle dosežen. Zadnje vesti, ki prihajajo o tem, kažejo, da se je doseglo soglasje v vseh doslej spornih ali vsaj ne razčiščenih točkah. V najkrajšem času se vrne grški poslanik v Beograd in predloži naši vladi besedilo pogodbe, ki sta ga soglasno sestavili obe delegaciji. Do formalnega podpisa pogodbe, ki končno uredi vse doslej nerešene zadeve med Grško in Jugoslavijo, sedaj ni več daleč. Ni treba dokazovati ali posebej utemeljevati, da so vesti iz Aten vzbudile v vsej državi splošno zadovoljstvo. To tembolj, ko so se pogajanja z Grčijo vlekla toliko let, prav za prav vso povojno dobo, se tolikokrat znova pričela, a. se vedno nanovo prekinila; pozitivnih rezultatov ni bilo mogoče doseči. Ko je znova prišel na krmilo Venizelos m ko je stari grški politik, ki se je tolikokrat izkazal kot iskren zagovornik prijateljstva do Srbije, odnosno Jugoslavije. prevzel vodstvo grške notranje in vnanje politike, smo upravičeno pričakovali ugodnejšega preokreta v odnošajih med obema državama. Zakaj od koga naj pričakujemo politične uvidevnosti, ako ne od tega mojstra državniških poslov. Vedno so se nam zdeli grški pomisleki proti našim zahtevam glede solunske luke neutemeljeni. Grčija je dobila strah pred Jugoslavijo. Svoj čas so v Atenah računali samo z mnogo manjšo Srbijo, in se naslanjali na njo; po veliki vojni so se začeli bati. da bo Jugoslavija združila v svoji vnanji politiki težnje Srbov in Bolgarov ter pričela z ekspanzivnimi težnjami proti makedonskemu primorju. posebno pa proti Solunu. Morda se iz grške bojazni zrcali spoznanje, da meja med Grško in Jugoslavijo v Makedoniji res ni prirodno utemeljena, da biva onstran meje slovanski živelj kompaktno, pred vsem pa, da makedonsko zaledje nujno potrebuje gospodarskega kontakta z najbližjim morjem pri Solunu. Toda v Atenah in Solunu, kjer sedaj odločujejo maloazijski begunci, bi mogli spoznati, da povojna doba ni čas za ekspanzivno politiko, marveč čas za notranjo konsolidacijo, za notranjo utrditev stanja, ki so ga ustvarile ogromne spremembe voli k e vojne. Mirovna politika je danes geslo povsod in rnora biti tudi pri nas. Zato bi bili v Atenah napravil mnogo pametneje, da niso gledali strahov, kjer jjh ni bilo, marveč bi stremeli za tem. zadovoljiti nas v Solunu čim bolj in čim prej. Zakaj s tem bi se eventualna težnja po politični oblasti nad Solunom najuspešneje in najučinkoviteje izpodnesla, obema državama pa bi bilo prihranjenega obilo razburjenja in medsebojnega obdolževanja Zato smo tembolj zadovoljni, da se je vsaj sedaj doseglo soglasje. Nikakih poročil še ni dozdaj, da bi bilo mogoče iz njih sklepati, v kaki obliki se je dosegel sporazum in kako se je normiral naš trgovinski dostop do Soluna. Uverjeni pa moramo biti, da je bila uvidevnost Venizelosa v korist zastopnikov naših gospodarskih teženj, zakaj drugače bi pač ne moglo biti pozitivne rešitve. Sporazum z Grčijo pomeni skupaj s pogajanji v Pirotu novo, pozitivno linijo naše balkanske politike. Stopili smo končno iz sterilne iaze čakanja in prešli v inicijativnost. ki jo je moral svet pričakovati od nas kot največje in najmočnejše države na Balkanu. Želimo samo, da bi v tej smeri in taktiki nadaljevali, da bi se uspehom na grški strani čim prej pridružil tudi pozitiven rezultat v pogajanjih z Bolgarijo. Ako se to doseže, bi biM likvidirani dve najbolj komplicirani vprašanji naše balkanske politike. Mogli bi upati, da se na taki osnovi zares doseže in uveljavi tudi v praksi načelo: Balkan — balkanskim narodom. _ Svet DN ne bo zboroval v Madridu Ženeva, 27. febr. s. Jvmtijsko zasedanje aveta Društva narodov, ki naj bi se bilo po prejšnjem vabilu španske vlade vršilo v Madridu, se zaradi sedanjega resnega no» tranjega političnega položaja najbrže ne bo vršilo v Španiji. Kakor menijo v poučenih ženevskih krogih, zastopnik Španije pri Društvu narodov na zasedanju v marcu ne bo ponovil povabila svoje vlade. Domneva, da svet Društva narodov v juniju ne bo zasedal v Madridu, je tem verjetnejša, ker svetovna razstava v Barceloni, zaradi teh» rvčnih težkoč najbrže tudi n« bo otvorje» na v juniju. - л Nezaupnica nemški vladi odklonjena Berlin, 27. febr. s. Na današnji seji dr» iavnega zbora je bil odklonjen komunist«:« ni predlog za nezaupnico celokupni vladi proti glasovom komunistov, nemških nacis jonalcev in narodnih socijalistov Predlog za nezaupnico obrambnemu ministru Grö* nerju pa je bil odklon i en proti glasovom komunistov in narodnih socijalistov, pri čemer so se nemški nacijonalci glasovanja , vzdržali. Zaključek ljubljanske železniške konference Konferenca je končala z zadovoljivim sporazumom, ki bo olajšal promet med Jugoslavijo in Češoslovaško LJubljana. 27. februarja. Dva dni trajajoča železniška tarifna konferenca v Ljubljani je bila danes ob 17. zaključena s podpisom konferenčnega protokola. Konferenci je predsedoval češkoslovaški delegat min. svetnik Vojteh Kocourek. Prva slična konferenca se je lani koncem junija vršila v Pragi. Ker so se pojavile težkoče v vprašanju razdelitve prometa, se je praška konferenca prekinila, tako da je smatrati ljubljansko konferenco za nekako nadaljevanje praške. Konferenca je obravnavala vprašanja, ki se nanašajo na sestavo direktne železniške tarife med Češkoslovaško in Jugoslavijo; na podlagi sporazuma doseženega v Ljubljani bo poznejša tarifna komisija, ki bo zborovala v Pragi, izdelala osnutek direktne tarife. Avstrijski in madžarski delegati so se z nočnim brzovlakom odpeljali na Dunaj, oziroma v Budimpešto. Češkoslovaški delegati odpotujejo jutri v Prago, zastopniki naše generalne direkcije pa v Beograd. Načelnik dr. Markovi« o konferenci Načelnik komercijalnega oddelka pri generalni direkciji državnih železnic gospod dr. Dragomir Markovič je po končani konferenci podal zastopnikom ljubljanskega tiska o pomenu, ljubljanske konference naslednja pojasnila: »Dne 26. in 27. februarja se je vršila v Ljubljani v palači oblastne direkcije državnih železnic konferenca češkoslo-vaško-jugoslovenske tarifne zveze, ki je imela nalogo, da končno določi načela, ею katerih naj bi se izdelala direktna tarifa za prevoz robe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ta tarifa bo velikega pomena za razvoj gospodarskih prilik obeh držav, ki so že dalj časa zahtevale te tarife ter je bila ta zahteva izražena tudi v trgovinski pogodbi, sklenjeni med Češkoslovaško in našo državo. Direktna tarifa bo nudila izvoznikom ln uvoznikom obeh držav dvojno korist: 1.) Naši pridobitniki bodo z lahkoto mogli ugotoviti na podlagi nove tarife najcenejše postavke za posamezne relacije, po katerih nameravajo transpor-tirati svoje blago. 2.) Direktna tarifa bo pomenjala znat- no znižanje napram normalnim tarifam, ker je vsaka sodelujoča železniška uprava za to tarifo odobrila popust od svoje normalne tarife. Kakor obe železniški upravi, tako tudi pridobitniki obeh držav pričakujejo od direktne tarife, da bo ugodno vplivala na nadaljnji razvoj medsebojnih ekonomskih zvez. Tarifa bo s svoje strani prispevala, da postanejo zveze med obema bratskima narodoma in zavezniškima državama še tesnejše.» Na vprašanje zastopnikov tiska, katera vprašanja so se obravnavala na ljubljanski konferenci, je g. dr. Marko-vič omenil: »Predvsem vprašanje popusta, ki so ga posamezne železniške uprave pripravljene dovoliti za to direktno tarifo. Dalje vprašanje kvotizacije. to je razdelitve prometa. To vprašanje je bilo najtežje in je izpolnilo skoro vso konferenco, ker so si bili interesi posameznih železniških uprav nasprotni, saj ima razdelitev prometa največji vplivna dohodke železnic. Bila je torej naloga konference, da je našla solucijo, ki bo. kolikor je to mogoče, zadovoljila upravičene zahteve vsake posamezne železniške uprave. Konferenci se je posrečilo, da je to vprašanje, na katerem se je delalo od junija 1928. dalje, povolj-no rešila. Kot tarifna valuta je bila na konferenci določena češkoslovaška krona in to zato. ker se bo ta direktna tarifa izdelala na podlagi češkoslovaško-avstrij-ske. odnosno češkoslovaško-madžarske direktne tarife, ki tudi določata kot tarifno valuto češkoslovaško krono. Za predmete, ki se bodo izvažali iz naše države na Češkoslovaško in za katere je treba vozarino plačati naprej (fran-kirati). je uvedena dinarska valuta. V tarifo pridejo vse one vrste blaga ln vse one postaje, za katere se bo na podlagi izkušenj ugotovilo, da obstoja ta potreba. Direktna tarifa bo obsegala tudi postavke za naša pristanišča. Naši delegaciji je uspelo doseči privoljenje vseh ostalih prizadetih železniških uprav, da so koncedirale iste olajšave, kakor jih dajejo tako zvane jadranske tarife pristaniščema v Trstu in na Reki. Direktna tarifa, ki se bo končno izdelala po posebni tarifni komisiji v Pragi, bo začasno veljala za eno leto. Nato se bo lahko na temelju dobljenih izkušenj podvrgla temeljiti reviziji.« Podpiranje poljedelstva iz prihrankov v oblastnih proračunih Naredba ministra za poljedelstvo — Pospeševanje umnega kmetijstva in širjenje kmetijske izobrazbe Beograd, 27. februarja, p. Minister za poljedelstvo dr Frangeš je izdal vsem svojim podrejenim organom sledečo naredbo: »Zaradi novega stanja v državi bodo v samoupravnih proračunih doseženi pri poedinih postavkah precejšnji prihranki. ki jih bo treba naknadno razdeliti v razne gospodarske svrhe podrejenega vam področja. V odobrenih samoupravnih proračunih so predvideni za pospeševanje poljedelstva minimalni krediti. Zato naj se vsi doseženi prihranki porabijo v prvi vrsti v sledeče namene: 1.) za ustanavljanje in podpi- ranje poljedelskih zadrug, zlasti zadrug za pospeševanje živinoreje; 2.) za licen-ciranje in premiranje plemenske živine; 3.) za nabavo plemenske živine: 4.) za poljedelske in druge gospodarske tečaje: 5.) za osnovanje in podpiranje poljedelskih knjižnic in čitalnic; 6.) za pobijanje živinskih in bilčnih kug; 7.) za ureditev vzornih gospodarstev po absolventih poljedelskih šol; 8.) za nabavo semena in umetnih gnojil; 9.) za zgradbo vzornih hlevov in gnojišč. Ministrstvo za poljedelstvo bo tudi od svoje strani podprlo vsak tak koristen predlog podrejenih organov.« Vprašanje izenačenja koiedarla Odločitev je prepuščena pravoslavni cerkvi — Mnenje bivšega ministra ver dr. Janjica Beograd, 27. februarja, г. Kakor znano, je izenačenje koledarjev začasno odstavljeno z dnevnega reda, ker se je mimster ver dr. Alaupovič postavil na stališče, da ie to pred vsem notranja zadeva pravoslavne cerkve in da naj zato njeni predstavniki sami določijo primeren trenutek za tako veliko reformo. Današnje »Vreme« objavlja o tej zadevi izjavo bivšega ministra ver dr. Vojislava Janjiča, ki pravi med drugim: »Vprašanje uvedbe novega koledarja je notranja zadeva pravoslavne cerkve same. Naša pravoslavna cerkev je v načelu za uvedbo novega koledarja, ker ie sedanji koledar netočen, ni pa za Oregoriianski koledar, ki je istotako netočen. Na vsepravoslavnem kongresu 1. 1921 v Carigradu, na katerem je našo cerkev zastopa! mntropolit dr. Gavrilo Dožič, je bil za vse pravoslavne cerkve po predlogu naše delegacije sprejet novi koledar, čegar teoretično stran je izdelal univ. prof. dr. Milankovič Edino ta koledar more sprejeti srbsko-pravoslavna cerkev. Toda ona ne more niti noče tega storiti sama Storila bo to v sporazumu z vsemi pravoslavnimi cerkvami. Vprašanje koledarja ni samo formalnost Za praznovanje vel'ke noči obstoje kanonski predpisi in kanoni so zakon za pravoslavno cerkev. Ne «trinjam se niti najmanje z mnenjem tkzv. gospodarskih krogov, kri daiejo v zadnjem času svoje izjave o vseh vprašanjih ne glede na to, ali so afli niso v zvezi z gospodarstvom. Srbi so stoletja živeli skupaj s Hrvati. Ori i so v Avstriji slavili hrvatske, kakor srbske praznike, pa so vendar dobro stali v gmotnem oziru. Se bolj klasičen primer proti mnenju gospodarskih krogov pa so židje. V vseh državah na svetu se drže svojega koledarja in svoje vere. Istočasno pa praznujejo tudi vse praznike dotičnih držav, držeč se državnega koledarja in vendar so najbogatejši narod na svetu. Bogati so zato, ker so pametni in dobri delavci. Onemu, ki noče delati, ne more pomagati noben koledar, pa niti tak, v katerem bi ne bilo nobenega praznika.«. Jugoslovenski depoziti na Madžarskem Beograd, 27. februarja, p. Službena agencija Avala je objavila nocoj sledeči komunike: V skladu s četrtim odstavkom prvega člena konvencije, sklenjene med našo državo in Madžarsko o ukinitvi omejitev glede izvoza depozitov z de 22. februarja 1928, objavljene v »Službenih Novinah< št. 256 dne 3. novembra 1928, je določen glavni inšpektorat finančnega ministrstva kot oblast, ki je v naši državi pristojna za izdajo dovoljenj posestnikom sa svobodno razpolaganje в svojimi depozitu Afera francosko-belgijske pogodbe Angleški zunanji urad odločno zanika avtentičnost nizozemskega tiska — V krogih Društva narodov pravijo, da slična pogodba ni bila registrirana London. 27. febr. (10.) Ker je zunanji minister Chamberlain prehlajen in moral ostati v postelji, je odgovarjal na celo vrsto interpelacij o francosko-belgijski vojaški konvenciji iz 1. 1920. podtajnik za zunanje zadeve. Locker Lampson. Podtajnik je izvajal: »Vsebina not. izmenjanih med belgijsko in francosko vlado o medsebojnem vojaškem sporazumu ie bila podpisana že 7. septembra 1920. Namen tega dogovora je bil ojačiti garanciie za mir in varnost, kar ie popolnoma v skladu z duhom dela Društva narodov. Dogovor .ie bil registriran pri Društvu narodov 4. novembra 1920. Jaz nisem videl vsebine tega dogovora, ki v ostalem ni bil namenjen za objavo, niti mi ni poznana njegova poznejša interpelacija.« Glede navedbe, da je bil sklenjen tudi med Anglijo in Belgiio vojaški do- govor. je Locker Lampson odločno zanikal to trditev in izjavil, da ni angleški vojaški ataše v Bruslju nikoli razpravljal o tem vprašanju. Ženeva, 27. febr. s. V zvezi z včerajšnjim govorom zunanjega ministra Vandervelde» ja v belgijski zbornici ugotavljajo v kro» gih Diuvtva narodov, da francosko^belgij« ska vojaška pogodba ni bila niti po bese» diiu niti po vsebini registrirana v Ženevi. Tajništvo Društva narodov ima samo dva formelni noti, v katerih si belgijska in francoska vlada medsebojno potrjujeta, da sta sklenili vojaško pogodbo. Obe noti .vsebujeta sicer opombo, da pogodba oja. čuje s paktom Društva narodov zasigurano varnost in služi mirovnim namenom, ven« dar pa popolnoma molčita o značaju po« godbe.. Belgijsko^angleška vojaška pogodba iz leta 1927, o kateri je kakor znano pisal »Utrechtsch Dagblatt« pa tajništvu Dru= štva narodov v Ženevi sploh ni znana. Atentator Vučitrna v Beogradu Iz Češkoslovaške izgnani atentator se namerava nastaniti v Beogradu, ako mu bo to dovoljeno žaluje. Odločil se je, da ubije Bebija, takrat, ko je v sodni dvorani tako odvratno govoril o njegovem pokojnem Beograd. 27. febr. p. Sinoči je prispel semkaj iz Prage Sija Vučitrn, ki je lansko leto v sodni dvorani v Pragi ustrelil morilca Cena bega Alcibijada Bebija. Kakor znano, , je bil na podlagi izreka psihijatrov obsojen samo policijsko na 24 ur zapora zaradi nedovoljene nošnje orožja, nato pa izgnan iz češkoslovaške republike. Za enkrat namerava ostati v Beogradu, če mu bodo naše oblasti izdale dovoljenje za bivanj. V razgovoru z novinarji je izjavil, da svojega dejanja niti najmanj ne ob- gospodarju Cena begu, ki mu je bil tolik dobrotnik, da mu je nadomestoval očeta in mater. Ko je slišal gnusne napade na svojega pokojnega gospodarja, je v besu izgubil vsako razsodnost in zgoditi se je moralo, kar ie sledilo. O češkoslovaških oblasteh se izraža zelo pohvalno in pravi, da so postopali z njim ne samo skrajno humano, marveč tudi zelo pravično. Aretacija dunajskega ženitvenega sleparja Oženjenec, ki sklepa zaroke na prevara in zapravi njen P n naj, 27. februarja, g. Dunajski varnostni oblasti je bila pred nekaj dnevi vložena kazenska ovadba proti trgovskemu zastopniku Leopoldu Meislu, bratu kapetana avstrijske nogometne zveze Hugona Meisla. Ovadba očita Meislu ženitvene sleparije, goljufijo in poneverbo. Varnostna oblast je ta-kcj uvedla preiskavo in ugotovila, da Meisel trenutno ne biva na Dunaju. Izkazalo se je, da je dobival pisma v Prago, odkoder so bila poslana delje v Nachod, kjer je bival pri svojih sorodnikih. Dunajska policija je zahtevala njegovo aretacijo in Meisel je bil v Naehodu aretiran in. izročen sodišču v Kraljevem gradcu. V prihodnjih dneh bodo Meisla Uvedli na avstrijsko mejo, kier џа bo prevzelo avstrijsko orožništvo in pripeljalo na Dunaj. Ovaba navaja, da je bil Meieel, levo in desno — Vsako nevesto denar z naslednjo žrtvijo da?! je oz^nien in živi njegova soproga v Subotiei, zelo pretkan ženitveni slepar. Že na Dunaju je spoznal damo. s katero se je zaročil ter jo nato pregovoril, da je prodala svoje stanovanje ter mu izročila denar. S tem denarjem se je nato Meisel odpeljal в neko vdovo, s katero se je tudi zaročil, v Pariz, kjer je zapravil od prve zaročenke izvablijeni denar. V tem času je poneveri! tudi mnogo komisijskega blaga švicarske tvrdke, kjer je bil nameščen. Meieel tudi v Naehodu ni bil brez aročenke. Tamkaj je predstavil svojo tretjo zaročenko sorodnikom z zagotovilom, da je poroka določena ie za prve dni prihodnjega tedna. Tretja Mei-slova zaročenka, ki stalno biva na Dunaju, se je po aretaciji Meisla vrnila domov. Rekonstrukcija Udržalovega kabineta Pra*a. 27 febr. h. Zn naslednika ministra za enačentie zakonov dr. Gažika. ki ie nedavno odstopil, ie bil danes imenovan poslanec dr Liudevit La.ba.vi Slovaška ljudska stranka se 5e zadovoljila s tem port-feljem. Finančni položaj Italije Beograd. 27. februarja p. Tukajšnje italijansko poslaništvo je izdalo o finančnem položaju Italije sledeči komunike: »Poročilo italijanske državne banke z dne 31. januarja dokazuje, da razpolaga italijanska državna blagajna z likvidno vsoto 1097 milijonov lir in da je proračunski presežek istega dne znašal 45 milijonov lir. Notranji dTžavni dolg znaša 87.073 milijonov, obtok novčanic pa 16.589 milijonov lir in se je torej zmanjšal za 4 milijone lir. To poročilo tudi dokazuje, da ie italijanska blagajna v stanju zadostiti tudi vsem svojim denarnim obveznostim, i-zvirajočim iz pogodbe, ki je bila nedavno sklenjena med Vatikanom in Kvirinalom.c Stresemann se odpove politiki Berlin, 27. febr. s. O včerajšnjem posve» tov an ju nemške ljudske stranke se na» k nad no izve, da je dr. StTeeemann izjavil, da se želi v dogledmem času umakniti iz aktivnega političnega življenja, kar mu na» laga njegovo zdravstveno stanje. Dr. Stre* sem arm je dostavil, da ni pričakovati, da bi izstopil iz vlade, dokler ne bodo za« ključema pariška pogajanja glede reparacij. Reparacijske anuitete še niso določene Pariz, 27. febr. s. Pododbor reparacijskih strokovnjakov je dopoldne nadaljeval svo« ja posvetovanja. Strokovnjaki zanikajo v inozemstvu razširjene vesti, da bi bili že načeloma določili število in višino nemških letnih odplačil. Pri tem poudarjajo, da so se omejili samo na splošno proučevanje re» paracijskega vprašanja. Povratek Mironescua v Bukarešto Varšava, 27. februarja. 8. Rumunski zunanji minister Mironeacu je davi odpotoval v Bukarešta. Amanulah ne bo popustil Pari/, 27. februarja (be.) Dopisnik lista »Chicago Tribune« je letel z Jun-kersovrm letalom iz Teherana v Kandahar, kjer je imel daljši razgovor z afganskim kraljem Amanulahom. Amanulah je dopisniku izjavil, da je odstopil. ker je hotel zaprečiti prelivanje krvi. Ker se to ni zgodilo, ne bo miroval preje, dokler ne prežene samozvan-ca in zasede znova prestol. Napad množice na sodnika in drž. pravdnika Pariz. 27. febr. s. Pobesnela ljudska množica ie v Nanitoinu v departementu Isere napadla sodnika in državnega pravdnika ter iu obmetavalo s kamenjem, češ da sta ori preiskovanju neke morilske afere zanemarjala svoie dolžnosti Držav pravdnika so dva kilometra daleč podili s kamenjem .preisvolanemu sodn;ku pa sc raztrgali klobuk, razbili očala ter ga nato vrgli v cestn; iairek. Stanovanjski zakon v Češkoslovaški podaljšan praga. 27. februarja, h. V parlamentarnem odboru koaliranih strank je bilo sklenjeno, da naj se sedaj veljavni stanovanjski zakon podaljša do konca oktobra. Francoska levica želi v vlado Pariz. 27. febr. d. Glasilo levičarjev »L* Oeuvre* napjveduie. da bo ministrski predsednik Poincare v kratkem času prisiljen rekonstruirati svoi kabinet, ker ne uživa več trdnega zaupanja v vladni večini. Ob rekonstrukciji bi prišli v novi kabinet v prvi vrsti socialistični rad'ka'li. Prva izjava Trockega London. 27 febr. (be.) Trockii napoveduje v angleškem 1: stu »Daily Express« skorajšnji padec Stalinovega režima, ker se ie le-ta odrekel principom komunizma. Tudi »Miss Evropa« mora služiti madžarski propagandi Debrecln. 27 febr. d. V debrecinskih ča-sop;sih pozivaio madžarski nacionalisti »•Miss Evropo«. Erzsiko Simonovo, nai na-stooi v Galvestomu pri končni volitvi naj-Iepiše žene na svetu v žalni obleki in z zeenlievidom raztrgane 0®rske v rokah. Namen te demonstracije nai bi bil agitacija ca revizijo trianonske mirovne pogodbe. Izboljšana situacija oa železnicah Včerajšnji komunike prometnega irinkirstva Beograd, 27. februarja p. Prometno rn:ni-strsrvo je izdalo zvečer o stanju prometa sledeči komunike: Beograjska direkcija: Situaciia v glavnem nespremenjena V vsei oblasti vlada južno vreme, deloma dežuje. Nevarnosti ponlav za enkrat že tii. Zagrebška direkcija: Splitska proga je prehodna od Ogulina do Plaškega in od Knina do Splita. Zasneženi potniški vlak. ki je tičal v snegu od 21 februarja, je bi! kot mešani vlak prepeljan v Ogulin. Istočasno je bil izvršen komisijski pregled proge. Proga ie sicer že prehodna, vendar pa za redni promet še ni primerna, ker bo treba odstraniti ogromne množine snega, ki se lahko vsak čas zopet sesujejo na progo. Ponekod je ob progi 6 m visoko snega. Vreme je povolino in se sneg naglo topi. V Ogulinu je bilo danes 12 stopinj nad ničlo. Subotiška direkcija: Situacija nespremenjena temperatura 6 stopinj nad ničlo Dež. Sarajevska direkcija: Situaciia nespre-njena. Temperatura 10 stopinj nad ničlo. Ljubljanska direkcija. Na progi Maribor-Prevalje. kier je bil promet zaradi snežnih lavin od včeraj ukinjen, je bil promet ob- Odhod ministra Kumanudija Beograd. 27. februarja. D- Nocoj ob 1S.15 je zastopnik zunanjega ministra dr. K uma nudi v spremstvu svojega ka-binetntga šefa Adžemoviča in dveh mi-nister^liMh uradnäwv odpotoval preko Dunaja v Davos. k.ier se sestane z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Od tam bo odpotoval v Ženevo, kamor bo prispel istočasno z našo ostalo delegacijo v nedeljo zvečer. Ostala delegacija bo odpotovala iz Beograda šele v soboto. Predvidoma bo ostal dr. Kuma-nudi v Ženevi do 10. marca. Danes je bil podpisan ukaz. s katerim je imenovan za zastopnika dr. Kumanudija za časa njegovega bivanja v inozemstvu trgovinski minister dr. Mažuranič. Proračun trgovskega ministrstva Beograd, 27 februarja p. Po informacijah v finančnem ministrstvu je proračun ministrstva za trgovino, ki je bil te dni v finančnem ministrstvu odobren, nekoliko višji od sedanjega. Povišanje proračuna ie posledica dejstva, da bodo z novim proračunom prešle v kompetenco ministrstva za trgovino številne strokovne šole tako med drugimi vse tri pomorske akademije S posebnim amandmanom .ie zahteva! minister trgovine, da se pod-rede njegovemu resoru vse obrtne šole in zlasti tudi ženske obrtne šole. ker je praksa pokazala, da se te šole v samoupravni upravi ne razvijajo tako. kakor bi bilo potrebno. Celotni proračun bo v finančnem ministrstvu sestavljen do sredi marca nakar bo v obliki zakona predložen kraliu v podpis. Izredna skupščina Slavenske banke Zazreb. 27 febr п. V zvezi z Izročitvijo poravnalne ponudbe upravnega odbora Slavenske banke, ki ie bila nepravilna ter ni bila podpisana od oseb. ki so po zakonu v to pooblaščene, ie sklicana za 14. marca ob 4 popoldne v odvetniški pisarni dr. šmida v Zagrebu izredna glavna skupščina Slavenske banke z dnevnim redom: Volitev oseb za oodnis sodišču že izročene nor a v nalne pogodbe. novljen danes ob 14.50 Na progi Laško-Ce-Ije ie bi! očiščen tudi drugi tir. tako da se vrši promet od 13. ure dalje na obeli tirih. Na ostalih progah ni b'lo ovir. Vreme je iužno in oblačno. Proxet na državnih cestah Beograd. '27 februarja, p. Ministrstvo javnih del je izdalo o stanju cest sledeče (>oro-čilo: Na področju gradbene direkcije v Ljubljani je vzpostavljen promet na vseh državnih cestah. Snežne lavine mestoma povzročajo ovire, vendar pa se vse ceste sproti či-sti jo, tako da promet oi nikjer prekinjen za delj časa. Na področju novosadske gradbene direkcije je vzpostavljen promet na vseh cestah, ki s« bile v zadnjem času zasnežone in neprehodne. Prav tako je vzpostavljen promet tudi na vseh cestah skopske gradbene direkcije. Včerajšnje temperature Beograd, 27. febr. č. Danes je skoro po vsej državi deževalo. V Beogradu je zna» šala temperatura plus 4 (dež), v Petrova* radinu plus 3. v Zagrebu plus 3 (dež), v Ljubljani —2 (dež), v Sarajevu (oblač» no), v Nišu plus I (oblačno), v Kos. M is trovici —3 (oblačno), v Skoplju 0 (vedro), v Splitu plus 8 (dež), v Kotoru plus 1 (dež). Zakon o pospeševanju tuiske^a prometa Beograd, 27 febr p. Ministrstvo t'govi= ne je izdalo zvečer daljši komunike o pri» pravah za sestavo zakonskega načrta o po» speševanju turizma in tujskega prometa. Komunike povdarja, da je tujski promet po smotrenem delu zadnjega časa tako na» predoval. da je treba to vprašanje urediti zakonskim potom Po odredbi ministra za trgovino je bil zbran ves tozadevni mate» rrjal. ki je sedaj izročen posebni komisiji za sestavo primernega zakona Ta zakon naj odstrani vse ovire za uspešni razvoj tujskega prometa in uredi zakonitim po» tom vse ugodnosti, ki so v zvezi s turiz» mom in tujskim prometom. Tragična smrt dveh slovenskih vojakov Valandovo. 27. februarja, r. Pred dvema dnevoma sta našla tukaj tragično smrt dva slovenska vojaka. Rado Povadija in Mirko Belac. doma od Sv. Martina na Muri. Bila sta skupno s pod-narednikom Miletom Momčilovičem na straži v bližini Valandovega. Na straži so si .preganjali dolgočasje z demonta-žo neke stare granate. Ko so hoteli odstraniti vžigalnik, je granata nenadoma eksplodirala. Povadija in gelca je granata dobesedno raztrgala! Momčilovič pa je dobil tako težke poškodbe, da ie med prevozom v bolnico izdihnil. Tragična smrt je izzvala med prebivalstvom splošno sočutje. Pogreb vseh treh žrtev je bil naravnost veličasten. Krsto so pokrili z venci, ki so iih darovali občina, šolska mladina, vojaška komanda in številni premožnejši občani. Pogreba so se udeležili vsi v Valando-vu nastanjeni vojaki, državni uradniki s sreskim poglavarjem na čelu, občinski svet z županom, šolska mladina in velika množica občinstva. Na grobu je govoril učitelj Nanovič. ki je naglašal. da počivata oba Slovenca sicer daleko od svoje ožje domovine, toda krije jih ista jugoslovenska zemlia. Simolicissimus prepovedan Beograd. 27. februarja, p. Notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljnji uvoz in razpečevanje nemškega humorističnega lista »Siplicissimus«, ker je v sliki in besedi žalil naš kraljevski dom. Včerajšnje avdijence Beograd. 27 februarja, p. Dalles sla bila v avdijeuci pri kraiiU naš poslaiiil-i v Itimu .Milan 11 a k i č iu ljubljanski podžupan iijž. Dušan Se r u e c. Pogajanja v Pirotu Beograd, 27- februarja, p. Jugc.slovensko-boltrarska mešana komisija v Pirotu danes ni imela skupnih sej. Obe delegaciji-.sta razpravljali ločeno in to zgolj o ;nternih zadevali. feele, ko se povrne iz Sofije član bolgarske delegacije Karadjov, ki ie odpotoval |ю nove instrukeije, bo komisija nadaljevala svoje delo. Albansko odlikovanje Patrijarha Dimitrija Tirana. 27. februarja, p. Albanski kralj je odlikoval patrijarha Dimitrija za usluge pri osuovaniu albanskega pravoslavnega sinoda z naiviš;im albanskim odlikovanjem, Sken-derbegovim redom I. stopnje. Odlikovanje je izročil patrijarhu beograjski albanski poslanik. Obiski pri dr. Kumanudiju Beograd, 27. februarja, p. Zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija so tekom današnjega dne pred njegovim odhodom v Ženevo posetili madžarski poslanik baron Forster, poljski poslanik Babinsky, češkoslovaški poslanik Šeba in odpravnik poslov francoskega poslaništva. Naše poslaništvo v Tirani Tirana, 27. februarja, p. Včeraj je bilo slovesno otvorjeno novo poslopje jugosloven-skega poslaništva v Tirani. Poslanik Mihaj-lovič je pri tej priliki priredi' pbs, ki so se ga udeležili vsi člani albanske vlade, mnogi parlamentarci in najuglednejši predstavniki tiranske družbe. Novi komisar primorsko-krajiške oblasti Karlovae, 27. februarja, n. Za komisarja oblastne samouprave je imenovan namesto dosedanjega komisarja Zdravkoviča, ki^ je postal veliki župan primorsko - krajiške oblasti, sodni svet. v p. Aleksander M i kač. Koncert „Obilica" v Pragi Praga. 27 febr. h. Včeraj ie priredilo beograjsko akademsko pevsko društvo »Obilič« v Smetanovi dvorani koncert, ki ie uspel nad vse pričakovande. Jutrišnji iu-t rani i listi bodo priobčili o koncertu zelo laskave ocene »Prager Presse« piše: ».Obilic' ie dober in vseskozi discipliniran pevski zbor. ki dela beograjskim dijakom čast in daje dobro spričevalo njihovi kulturni stopnii.« Posebno so ugajale pesmi Gotovca Zbor ie sprejel praški »Hlahol« z iugoslovensko himno, na katero ie »Obilic« odgovoril s češkoslovaško. Tragična smrt ravnatelja Sarka Gradec, 27. febr. s. V Brucku ob Muri si je z revolverjem vzel življenje g. Rudolf Sark, podravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. V obup in smrt ga je gnala bolezen, rak v želod» cu. Obiskal je v Avstriji spccijaliste- ko.jih mnenje je bilo tako. da jc obupa! Truplo nesrečnega moža prepeljejo v Ljubljano. Novi predsednik zagrebške zbornice Zagreb. 27- februarja, n Po ostavki dosedanjega predsednika Zbornice za TOI v Zagrebu Vladimirja Arka .ie izvolilo predsedstvo na svoji današnji seii načelnika finančnega odseka ter generalnega ravnatelja in podpredsednika Prve Hrvatske štedioniee Milivoja Crnadaka soglasno za predsednika zagrebške zbornice za TOI. Premestitev oravoslavne škofije Beograd. 27- februarja, č. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se odobrava začasna premestitev sedeža temišvarske epi*kopiie in eparhijskesra knnzistorija iz Velike Kikin-le v Vel. Bečkerek. kakor je to sklenil pravoslavni arbijerejski sabor. Razstava v Barceloni Beograd. 27. februarja, p. Minister za trgovino je pozval vse jugoslovenske izvoznike. ki se nameravajo udeležiti mednarodne razstave v Barceloni, naj najkasneje do 31. marca o;Ipremijo določeno razstavno blago v Barcelono. Prevoz gre na stroške raz stavljalcev. Pač pa dobe razstavne prostore na razpolago brezplačno. Podrobnejše informacije dajejo trgovske zbornice in španski konzulati. Litovci napadajo poljsko mejo Varšav3. 27. febr. d Včerai so se spopadli na polisko - litovski meji v bližini Orania litovski četnik; s poljskimi grani-čarii Na licu spopada ie ostalo po daljšem ouškarienju dvoie težko ranjenih Litovcev. Poljak; niso imeli izgub Naraščanje zločinov v New-yorku Newvork. 27. febr. (10.) Komisar Grover VVhalen ie iziavil. da se zločini v New.vor-ku naravnost strahovito množe. Treba bo nastopiti z naienergične.išiini odredbami, da se obvaruie Newvork žalostnega slovesa. ki ga uživa mesto Chicago Letalec Le Brix — ponesrečil? Raugoon, 27. februarja, (be.) Francoska letalca Le Brix in paillard, ki letita v Indo-kino, sta se baje ponesrečila. Podrobnih poročil o katastrofi ni. Nesreča na morju Bukarešta. 27. februarja, g. Kakor poročajo iz Carigrada, je zadel erški parnik >Si-sloe*, ki ie bil na poti iz Varne v Konstan-oo, v bližini Tughe na sipino. Parnik se je potopil, posadka pa se je rešila. Rumunski parnik »Daziac javlja brezžično, da je opazil v Črnem morju veliko ledeno goro. Z gladom izsilil prizivno razpravo BukareSta, 27. februaja. g. Vojaško sodišče je pričelo prizivno razpravo v zadevi svoječaeno na 8 let težite ječe obsojenega komunista Dobrodea Gleree. Glerea je bi! obsojen zaradi komunistične propagande. Pred 34 dnevi je začel kazn eneo z gladovno stavko in ga je treba umetno braniti. Pri živ je bil odkloujen. Polj sko-nemški manjšinski problemi Za marčno zasedanje sveta Društva narodov se zanimanje širom Evrope stopnjuje, in sicer v prvi vrsti radi manjšinskega problema, ki je postavljen na dnevni red in predstavlja vsekakor njegovo najzanimivejšo točko. Interes evropske javnosti se izraža pred vsem v obilici člankov, ki jih objavljajo listi o manjšinskih problemih r. v rope. Dalje se vidi, da instmirajo vlade svoje delegacije posebno s perspektive debat o bodočem odnošaju Društva narodov do manjšin in mahove zaščite. Oficijelno in oficijozno časopisje v mnogih državah je zavzelo k vprašanju povsem determinirano na-ziiranje in reči se more, da se glasi odgovor na postavljene pobude glede in-gerence Društva narodov po večini v negativnem smislu. Na dnevni red marčnega zasedanja se je postavilo manjšinsko vprašanje v prvi vrsti radi predloga nemškega vnanjega ministra Stresemanna. Ta pa je storil svoj korak pač pred vsem če ne celo samo radi nemške manjšine na Poljskem, ki se silno pritožuje nad svojo usodo. Vendar ne morda toliko radi stvarnega stanja kot iz medna-rodno-političnih vzrokov. Nemčija danes ne smatra za oportuno. spravljati v ospredje diskusijo o manjšinskih zadevah v drugih državah, n. pr. alpskih in podonavskih, in sicer zato. ker so politični odnošaji do njih v redu ali se v Berlinu vsaj ne želi. da bi se možnost konfliktov povečala. Razmerje med Poljsko in Nemčijo pa je iz drugh vzrokov zelo slabo in v Berlinu ne želijo ravno, da bi se odnošaii uredili. Morda se čuje to na prvi pogled ne-verietno ali celo absurdno, vendar se zdi. da ni pretrano. Zakaj ne sme se pozabiti, da smatra Nemčija svoje današnje vzhodne meie za nainenriietnei-še in da vlada na Nemškem, lahko rečemo. soglasno naziranje. da se morajo prej ali slej popraviti. In sicer vsaj v dveh sektorjih, ki loči Vzhodno Prusiio od ostale Nemčije, in pa v gorn.i' Sle-ziji, k.ier se je bi! koncentriral za Po-ruhrjem največji del nemške industrije. Nemčija se je bila formalno sicer od-rekila tem deželam. Toda dejansko je v njenem programu vse kai dru ее ga nego resignacija. Zato sistematično obrača pozornost sveta na svoje tamkajšnje soroiake. da ga prepriča o dozdevni nevzdržnosti današmega stanja 'n vzdržuje seveda s tamkajšnjo manjšino intimne zveze, ki imajo namen, ohraniti io borbeno in močno do primernega trenutka. Tej osnovni črti nemške politike se podreja vse drugo v cdnošai''h do PoRske. Nemška manjšina na Poljskem je dvojne vrste. Na.inrej so to nemški ko-lonisti, ki so prišli na Poljsko, pred vsem v Kongresovko. že pred stoletij ;n sn se že popolnoma vdomačili s tamkajšnjim miMieiem. tako da so nasprotja med njimi in Poljaki minimalna. Povsem drugače ie v koridorju ir: v Šle-ziiii. kier so bili Nemci ali kolonisti iz novejše dobe. ali pa so. kakor posebno v gornji Slezi.ii. pripadali vladajoči plasti, gospodarsko močnim krogom ter inteligenci. Šlezija je bila že več sto-!et:i v nemšk'h rokah in v n.icj se je vršila intenzivna germanizacija. ki je dosegla tolike rezultate, da je Poljakom ostalo sikoro le gospodarsko in socijalno šibkeiše prebivalstvo, pa še tu se velik de! sploh ni zavedal svoje poljske narodnosti. Nailaž.ie razumemo narodnostno «tanie v Sleziji če ga primerjamo z razmerami na Koroškem: v b:stvu ni druge razfrike. kakor ta. da se je germanizacija snričo ogromnega gosnodarskega razmaha razvila v še večiih dimenzijah. Polisko gospostvo v Šleziji ie pomenilo, kakor je zelo točno karakteriziral neki švicarski list. kakor da so delavci, hlapci in dekle zavladali nad svojimi gospodarji in delodajalci. Nemci hočeio ohraniti sedaj ne samo svoje visoke gospodarske ter socijalne pozicije, marveč tudi držati svoje nemškutarie in še nadalie preprečevati narodno osveščenje doslej zapostavljenih poljskih množic, kar nas zopet ž:vo spornima nemških teženj na nekdanjem spodnjem Štaierskem. Tu pač ne more biti kompromisa in poljska politika v gornji Sleziii gotovo ne more odnehati od svojih teženj naci.ionalizirati svoie malo zavedne rojake, kar mora seveda delati škodo znani nemški tezi o narodnem posestnem stanju. Nn drug' strani državnih meja imamo močno poljsko manjšino v nemški državi, ki tvori povsod gospodarsko in socijalno. pa tudi kulturno in glede narodne zavednosti najšibkejšo plast prebivalstva. Ako se zopet spomnimo po-vsem analognega primera slovenske manjšine v avstrijski Koroški, nam postane takoj jasno, kako upravičene so poljske pritožbe, da uživa poljska manjšina v Nemčiji prav malo svojih zakonitih manjšinskih pravic, mnogo manj nego nemška manjšina na Poljskem. Spričo vsega tega je popolnoma izključeno. da bi se moglo v Ženevi doseči soglasje med poljskim in nemškim stališčem glede narodnih manjšin in tudi ostali, recimo nevtralni člani Sveta bodo postavljeni pred silno komplicirano nalogo, kako najti med nasprotji zlato srednjo pot. Hmeljski trg Zatee. 27. februarja, h. Včerajšnji promet ie znašal 100. današnji pa 80 meterskih sto-tov po 50 kg. Tendenca čvrsta. Cene so 1300 do 1000 Kč. Naši Sokoli na Madžarskem Cenlenemu uredništvu »Jutra«! Pod gornjim naslovom ste priobčili v svojem listu z dne 26. t. m. dopis Sokolskega društva Liubliana I. (Tabor), ki je prišel v iavaiost tisti mah. ko ga ie prejelo starešinstvo ISS oo službeni poti v pre-soio in rešitev. Kdorkoli i-e proviz-ročil. da ie prišla zadeva v iävnost prej nego je bila rešena na pristojnem mestu, je zagrešil, ako ie Sokol, organizačni prestopek, kakršen ie bil doslei v disciplinarnih naših vrstah nepoznan. (M; smo objavili po naši novinarski dolžnosti dotično iniormaci.io v prepričanju, da ie take zadeve na.ibolie iavno obravnavati. Oo. ur.) Morda uspe preiskavi, ki ie uvedena na temelju našlli predpisov, da dožene krivca. S tem je nastalo čisto po nepotrebnem razburjenje v sokolski in drugi javnosti, kar bi lahko izostalo. če bi se bil dopisnik informiral na pristoinem mestu, kar ie v Ljubljani vsak trenutek mogoče, ako že ni mogel počakati na uradno rešitev te zadeve. Ne da bi se sklicevali na predpise zakona o tisku. Vas prosimo, da priobčite nastopno nujno potrebno pojasnilo, ki nai vso zadevo prikaže v luč; resnice. Iziava sokolskega društva Liubliana 1 ie zgraiena na docela napačni podlagi. Naših olimoiicev ni povabila na tekmo v Budimpešto madžarsko telovadna federacija, kakor nepravilno poroča Vaš izvestiteli v »Jutru« z d.ne 22. t. m., ker te tekme v Budimpešti po naši vednosti soloh ne bo. In na tekme, ki iih ni. ni moglo dobiti starešinstvo JSS službenega povabila od ni-koigar. torei tudi ne od omeniene federa-ciie. zato oa tudi ni mogel n:hče dati pristanka za udeležbo, niti ne prepovedati udeležbe. Na teiovadni tekmi v Amsterdamu leta 1928. ie nastopila poleg vrste JSS in COS tudi madžarska vrsta, k; ie dosegla predzadnje (10.) mesto Tamkaj so se madžarski tekmovalci seznanili tudi z našimi brati. kar ie umliivo samo ob sebi Videli so brata Štuklia in brata Primožiča, katerih dovršena izvedba vaj iih ie zadivila do občudovanja. Eden teh madžarskih tekmovalcev ie član girmiastičkega kluba (društva) v Budimiocšti. ki namerava dne 3. marco prirediti svoio telovadno akademijo, kakor iih prireiaio naša društva. (Akade-m;ia ni tekma!) In brat Stukeli ie dobi'1 cd tega kluba ljubeznivo povabilo, nai orid: na to akadcmiio v Budimpešto, kier nai bi nastop?!, di pokaže tudi Madžarom v njih glavnem mestu v krogu svoi h znancev iz Amsterdama, kai zna. Vabilo ie bilo popolnoma zasebnega značaja, a vzlic temu se1" brat Stukeli ni liotel sam odločiti, temveč ie posla! vabilo v odločitev tehničnemu odboru JSS. Pa tudi tehničn odbor JSS ni odločal sam. nego ie predložil zadevo v končno rešitev starešinstvu JSS. ki je o niei razpravljajo na svoi i 42. seii dne 2Я ianuaria 1929. Zaključek na predlog in motivacijo enega izmed c'anov starešinstva JSS: »Ker ie povabilo popolnoma privatnega značaja, nimamo vzroka, da bi ne dovolili bratu Štukliu in bratu Primožiču, ki sp mu bi pridružil, nastop-j na tei akademiji. Nastop ima docela privaten značaj. Nista torei imenovana brata nlkakšna odposlanca Saveza al; društva, ampak se le privatno od.zivliata povabilu, ki sta ea tudi dobila samo privatno.« — O tem sklepu ic brat savezni načelnik obvesti' brata Štuklia v nismu z dne 11 februarja 1929. Vsa zadevna korespondenca ie v rokah brata Štuklia. ki se ie na temelju tega skleoa odloči, da se 7 bratom Primožičem odzove povabilu — nihče od niiiu ne pod tajnim plaščem nekeaa športnega društva, od katerih pa nobeden ne b' delal nečasti nit; sokol-skemu imenu, o čemer smo vsi prepričani. Neikai podobnega se je zgodilo leta 1924. no olimpiiadi v Parizu, ko so našega prvaka isteca brata Štuklia povabili Finci v svoio domovino Takrat se ni nihče raz-btirial .temveč ie vsn naša iavnost odobravala. da se ie brat Štukeli odzval povabiti Fincev. Ako se Angleži živo zanimajo za sokolski telovadni sestav in hočejo svoi šport Dreustroiiti na temeüu Proučevanja tega sestava, ako Francozi uvaia.io v svoio vojsko telesno vzfiojo na osnovi tega sestava, ako so Japonci oovab li brate Čehoslovaške Sokole kot inštruktorje za telesno vzgojo v svoio domovino in ako sedai eno madžarsko gimnastično društvo želi videti dvo'e naših naiboliših telovadcev, d-, se na živi priči uver; o dovršenosti sokolske telesne vzgoie. ie to dovoli jasen dokaz, da si naš sokolski telovadni sestav zmagovito osvaia ves svet. kar nam mora biti samo v ponos in v čast. In narod, ki nam ie sovražen, mor, dobit; spoštovanj? in — če hočete — tud; strah do nas. ko vidi in spozna, kje ie огготпа moč našega zdravja in naše moralnosti. In če govorimo v sokolskem programu 0 naš; noti. ki gre Iz Jugos!ovenstva v Slovanstvo in od tod v človečanstvo, vid-mo iz gorenjih navedb, da si z deiom že utiramo to pot. pridobivajoč svojemu imenu in imenu svoie domovine trdne pozici-ie in priiz.nam.ie po vsem kulturnem svetu. Kdo — razen Sokolstva — more še kazati na taike uspehe? Kar se tiče spreiema madžarske telovadne federaciie v mednarodno telovadno zvezo. moramo ugotoviti deistvo. da je ta fe-deraciia že soreieta v to zvezo. Proti sipreiemu ie glasovala ČOS in niej se ie nridružil v bratsk; vzajemnosti JSS. a večina ie zmagaia- za 14 glasov, proti dva glasova. Ako uvažuiemo to deistvo. se oglaša dvoie vprašani: ali COS in mi ostanemo v mednarodni telovadni zvezi ali p3 izstopimo iiz nie in s tem onemogočimo sodelovanje Sokolstva na bodočih mednarodnih tekmah? Kai ie bolie za nas in pa za narod. v katerega imenu se borimo za zmage: da Postanemo osamljeni in oddvoieni aii oa da vztraiamo v borbah za zmago in "nizu ал i e sokolske ideie po vsem svetu? 7. ozirom na vse to. kar smo povedali zgorai. odločno odibiiamo vsako sumničenie !n nodtikamie. kakor da bi se ne zavedali svoie velike odgovornosti, ki io nosimo v svoü globok; zavesti do naroda. Sokolstva ;n Slovanstva. Obžalujemo, da se pri tei "ri'iki brez potrebe otvari-, vprašanje zad-niih tekem za slovansko prvenstvo 1. 1926. " Pragi, ko bi sokolsko društvo Ljubljana 1 med svo i i пк lastnimi člani I ali.k o dobilo vse potrebne informacije. S tem ie v dnevnem časopisju o tei zadevi naša beseda zaključena. Za! nam ie. da moramo govoriti o notranji zadevi iavno. a tc ni naša krivda. Želimo, da bodi ♦ tem konec iavni Polemiki. V LlubH<*m. 26. februaria 1929. Stareš nstvo JSS. Razpoke, popokanje kote in rdeče lise bi pokazile najočarljivejše obraze, če bi jih CRtME SIMON blagodejno ne obvarovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred solncem, vetrom, hladom in mrazom. PUDER & MILO SIMON - PARIS ^ry/Tv рту r?. fT\ /TV^ /—- pr -o, ^ T 'l&xpy Z l w C ~J К у ~ J Ољ Tudi v Sloveniji situacija znatno boljša Plazovi se sicer še vedno vsipajo na Droge, vendar pa prometa ne ovirajo občutno Ljubljana, 27. februarja. | hajal iz Bohinjske Bistrice, sam predrl. V Iha velika plazova, ki sta zatrpala v torek zvečer koroško progo med postajama Ruše in Fala, so železniški delavci da-vj do 6. odkidali ter je bi! nato promet u postavljen. Dopoldne je bila Proga prosta plazov. Danes ob 13. se je vsul s Pohorja na progo med Fa]o in Sv. Lovrencem nov plaz v dolžini 10 m in v višini do 2 m. Delavci, ki stalno stražijo progo, so plaz odkidali v dveh urah. Vlaki niso imeli posebnih zamud. Situacija na severnih progalh Sovenije se je danes izboljšala. Vzpostavljen je bil med drugim tudi dvotirni promet v odseku Zidani most - Celje. Na progi med Kresnicami in Zalogom danes ni bilo večiih plazov vendar vozijo vlaki na obeh tirih v predpisanem počas-tempu Plazovi so se pojavili danes popoldne na bohinjski progi. Pri čuvajnici št. 36 je zdrknil z Mežaklje plaz na progo Dobrava» Jesenice. Ta plaz je tovorni vlak, ki je pri» znani Soteski sta se pojavila kar po vrsti dva večja plazova: prvi je okoli poldne za» su! progo v dolžini 24 m in v višini treh metrov. Kmalu nt to je pridrvel na progo kakih 100 m od prvega drugi plaz. dolg 20 m in visok 1 m. Delavci so progo očistili v dveh urah. Na železniški progi med Celjem in La» škim se od časa do časa z nevarnega hriba Vipote trgajo manjši plazovi, ki sc vsipa» jo na progo in ovirajo redni železniški pro» met. Na ogroženih odsekih so permanent» no zaposleni številni železniški delavci, ki pod vodstvom inženjerjev čistijo zasute dele proge. Na kritičnih mestih vozijo vla« ki skrajno previdno. Kakor nam javlja nek; naš naročnik, se ie v Šklendrcvcu pod Kumom vsul že v so boto zvečer ve'ikanskj plaz, ki ie bi! visik 20 m. Ni še znano, če je pokopal kako žrtev. To se bo pokazalo šele. ko bo ogromna kopa snega razgreberu. Vodovje večinoma v normalnem stanju Sava je odplavila led, Drava tuiniam grmadi ledene klade, Mura zamrznjena — Nagajivost Savinje — Južno vreme traja dalje Liubliana. 27. februaria Danes ie bilo v SI oveni i i dokai spremenljivo in nestalno vreme Ponoči in davi ie z malimi iziemami skoro povsod deževalo. Dež ie prenehal dopoldne, nakar ie zasiialo na Goreniskem in v ljubljanski okolici solnce. proti večeru se ie nebo znova Dooblačilo. Po planinah ie dopoldne snež lo Stalna ie nevarnost plazov v Tri-gavskem oozoriu in po drugih goroviih Nevarnost poplav. pred katerimi ie vladala velika boiazen. ie zaenkrat minila Reke in Dotoki počasi naraščajo in se ie večna približala normalnemu stanju Stanie sneza se giblie v Sloveniii oo ravninah med 20 do 30 cm visoko, do gorah in gozdovih ie snez seveda še vedno znatno višii Jutranja vremenska poročila navaiajo naslednje stanie temperature (v oklepaiih preišnieza dne), k.i ker tudi dem-ma stanie snega: , Rohimiska Bistrico +4 (-П- dsz. sneg 45: Kranjska zora +2 (-5). dež: Jesenice +3 (—2). oblačno, dež. 25: Trže +3 (4-a). 20; Kamnik +3 (+1). dež: Liubliana +2 (+1) dež: Celie +5 (—11. dež: Brežice 4-2 (+7) dež: Dravograd —1 (—3). dež. 25 cm snega: Maribor +2 (01 dež 25: Št Janž na Dolenjskem +6 (—4) dež. 20: Novo mesto +7 (+2). dež: Kočevje +3 (+4). dež: Rakek +6 (+7). oblačno. 20 cm snega. Velike reke Slovenije so zadnje dni valile seboi ogromne množine ledenih ološč. nekatere dolze do 5 in več metrov ter debele do 50 cm: tako Sava. Savinia in Drava. Povsod na važnaiš:h točkah, ležečih ob glavnih rekah, ie biia organizirana stalna opazovalna služba o naraščainiu voda. Srezka Dozlavarstva so dobila od velikih županov obenem primerna navodila, kai ukreniti v primeru bližajočih se katastrof Vojaška pomoč za odstranjevanj p ledenih mas iri Dri obrambnih akeiiah proti pod lavam v Sloveniii ni bila potrebna. H drotehnični oddelek ljubljanskega župana zatriuie. da so odstranjene vse nevarnosti poplav zaradi sneza in ledu. Le traino deževje bi moglo v Sloveniji povzročiti kake katastrofalne povodnji. O stanju glavnih voda smo prejeli danes nasledil,ia poročila: Lfiiblian1': L.iubliauca Počasi narašča in sc ie Dri Vevčah dviznila za kakih 25 cm. dosegla Da še ni svojega normalnega sta-nia. Na Bariu se sedai ni bati povodnji. Jesenice: Sava s pritoki v gornjem dein do malem narašča. Tu ie bilo danes zelo soremeniiNo. pravo aprilsko vreme Do 9. dopoldne ie deževalo, po zorah snežilo. Po 9. ie prenehal dež in ie zasiialo krasno pomladansko solnce. Okoli 13. ie začelo znova neprestano deževati. Hudourniki so tihi Krani: Sava normalna. NTe obstoja nika-ka nevarnost večjih poplav. Kokra ie še močno zamrznjena. Škofia Loka: Selščica in Poljanščica polagoma naraščata in se bližata normalnemu staniu. ker sta znatno upadli v mrazu. Tudi ni;:iu pritoki le počasi naraščajo. Krško: Ogromne ledene mase so danes že Dasirale Krško ter se Dočasi vale proti Hrvatski. Popoldne so ledeni skladi na Savi že izginili. Krški most je dobro prestal svoio preizkušnjo. Največje mase so Dla-vale mirno Krškega okoli 9. dopoldne. Nekatere »lošče so bile debele do 50 cm in doilze več m. Leden: skladi so se nekoliko zajezili pri Brežicah v stari strugi Save. Popoldne je začela Sava zopet padati Vodokaiz na Savi ie davi kazal —10 cm. dočim ie pred pričetkom pojava iugovine kazal celo —80 cm pod normalo. Od včerai ziutrai ie Sava narastla za približno 50 cm. D0D0ldne va ie Dada od —10 na — 20 cm. O stanju Save v dolnicm toku se glasi naša večerna informacija iz Brežic: Led ie izginil, nevarnost poplave ie odstranjena. Pri Krški vasi ie Krka včerai valila s seboi večie množine ledu. ki ie danes tudi izostal Od Dobove dalie Da ie Sava zatrpana z ledenimi ploščami. Glede Drave smo iz Ptuja Prejeli naslednje poročilo: Vodno stanie Drave ie včerai kazalo 60 cm nad normalo. a ie danes padlo Za 30 cm Proti Ptuiu ie včeraj Drava valila velike množine ledu. ki so se nakopičile med otutiskim mostom do borenske-ga mostu, ki ie precej ogrožen. Da ga re-šiio. so začeli razbijati ledeno skladovie. Glede Mure nam poroča io iz Gor. Radgone: Tu še ni opaziti nikakih večjih iz-prememb v vodnem staniu reke Mure. ki ie Dri Radgoni še vedno zamrzni ena Narasla Savinja podira mostove Iz Celja nam poročajo: Že nekai dni sem so se pričeli meroda.ini krogi prav resno baviti z merami, kako bi odstranili veliko nevarnost, ki ie pretila ceijskim mostovom zaradi ledenih plošč, ki jih ie pričela prinašati narastla Savinja. Celih Det dn.i so mestni delavci pod vodstv ;>m sreskega hi-drotehnčnega referenta inž. Piletiča raz-streljevali čez in čez zamrzlo strugo Savi-nie. V torek zvečer, ko ie Savinia že zelo močno narastla in ie prinašala na svojih kalnih valovih ogromne količine ledu. med katerim so se nahaiaile 30 do 80 cm debele te.r do 20 m dolge !,n 4 do 6 m široke ledene plošče, so morali rnesini delavci pod vodstvom šefa mestnega gradbenega urada g. inž. Pristovška do 23. ponoči z vsem mogočim orod;em varovati kapucinski most in višje ležečo brv. vodečo i izpred grofije v mestni park. Danes zjutraj Savi- utn gaa premiera v KI O .DVOR' HARRY LIEDTKE HILDA ROCH - HANS |UNK RMANft v popularni Kalma^-ovi operet aio .še ni prenehala prinašati nevarnih ledenih plošč in so mestni de!avc: neprestano na straži pri obeh mestnih mostovih. V poznih jutranjih urah so ogromne ledene mase razbile in odnesle ori znanem zrena-d rievem mostu drugo mostno kozo ob levem bregu, zaradi česar se ie dobra tretjina mostu z velikim truščem sesedla v na-rastlo. kalno strugo Savinje. Tudi celjski pritoki Savinie kakor Vo-glajna. Koprivnica ;n Sušnica z vsako uro nevarno naraščalo Ustie Sušnice se ie pri izlivu v Savinjo pred malo brvjo zajezilo z debelimi ledenimi ploščami. Zato ie Sušil ca že včeraj proti poldnevu prestopila svoi desn brez in deloma prebavila poleg ležeči travnik. Prebivalci, stanujoči onstran Savinie za Starim gradom v Pečov-niku in okoVci. ki so se doslei posluževali zrenadirieveza mostu, so zdai orisilieni hoditi preko Vozlaine in Zavodne v svoie domove Strokovnjaki izjavljaio. da zaenkrat Celiu še ne Dreti povodeniska katastrofa. sl'čn-1 oni I 1926.. pač pa kriza še ni Drestana O odstranjeni nevarnosti on-olave še ne bn mogoče govorit; gotove besede pred netkom ali soboto. Na obeh brezovih Savinie se ves dan in še kasno v noč zbiraio zoste zruče meščanov ki s strahom in nezotovostio zro v kalne valove narast-!e Sav'nie. prinašajoče iz zgorniezo toka vehko množine ledu Narast'a Savinia nokrita z neštetimi, ve-r'kimi kos! 'edu. ie včerai dono'dne odnesla nri Rimsk'ih Toplicah levo in desno stransko mostno kozo pri zzornem mostu, le-žečem nad žel-zniško oostaio v smeri prot; I.aškemu Od teza mostu sta ostala samo rb-, zidana mostna stebra sredi struge in med ni:ma položeni del lesenega mostu Prebivate se moraio sedai oosluže-vati nekai sto metrov n;'ie 'pž^-ot? danez^ mostu V v«ei dolžini struge Savinie od Celia n^ dn Zidaneza mostu so na-kon^ene n?, obeh bregovih nepregledne ko'xine lerWh riošč in sneza ki iih ie vrz'a Savinja v svojem diviem toku iz valov Marija ^ &wšarjeva - fiO Мшса Danes praznuje v Kranju gospa Mariia Kuš«rjeva. vdova po poko.i odvetniku in znanem smkoiskem delavcu dr Josipu Ku-šarju. šestdesetletnico svojega rojstva. Jubilantinia ki ie ena najuglednejših na-rodnah delavk gorenjske metropole, izvira iz nekdanje meščanske rodbine Malliieve Kdo izmed starejših še živečih ni poznal »Fabrčanove« Mice. ki ie slovela kot lepo. veselo in temperamentno dekle! Sai io ie pokoju; Drofesor in znani ribič Ivan Franke prekrstil v »rorelco« ki ie med mnoguii čestilci izvolila za svojega življenjskega tovariša g dr Kušaria. ljubljanskega odvetnika L. 1893. io ie odpelia' s seboi v Liubljano. kier se ie pojavila takoi kot ena najmarljivejših delavk v krogu narodnega ženstva. Ni bilo nobene narodne ali dobrodelne prireditve braz sestre Kušarieve. Cez 10 let sta se vrnila v Kranj, v njeno rojstno mesto, kier ie prevzela vodstvo narodnega ženstva. reorganizirala način prireditve, ki so odslei donašala društvom lepe vsote in dobro fundirala niihovo gmotno stanie. Od leta 1910 vod; nepretrgoma kot starostka ženski sokolski odsek domačega društva. Mnogo prizadevanja ie posvetila tudi Kolu iugosl. sester. Kot vzorna žena in mati ie znala deliti vse radosti, po sopTogovi smrti pa tudi pretrpeti težke ure. Otroci so se razkropili širom širše domovine, najstarejša hčerka Nadica. uradnica Mestne hran'lnice in pod-načelnica Sokola, io pozabava in krajša čas in lajša ure v bolezni, na kateri trpi že od lanskega leta. Kraniske narodne organizacije, zlasti pa sokoiske ediuce. ves narodni Kranj iubi-lantinii iskreno čestita z želio. da bi še mnozo posegala z veščo in izkušeno roko v društveno življenje in srečna ter zadovoljna preživela iesen svojega življenja! Svarilo Slovenkam, ki potu ie jo na jug Škofije, koncem februarja. V Skioplju živeči Slovenci s težkim srcem opažamo, kako se v zadnjem času množe žrtve ženske labkonvselnosb in neprera-čimljivosti. — žrtve, ki nemalo škodijo našemu dobremu imenu Nam Slovencem se že itak kai rado očita — čeprav ne samo nam oopo'noma upravičeno —. da preveč liubimo vino. V interesu iv/lcda našega naroda ie torei. ako Drepreč mo. da se v«ai naše ženstvo rbvarnie nečastne kvalifikacije in zaščiti orod pridevnikom, ki ie nam vsem v sramoto. Opomin i аттю zatorei k oweiznosti vse one mlade Slovenke ki potu'eio v Skoolie ter v Južno Srb'.io «ш'оЬ. misleč da bmlo predvsem pa Slovenke, ki so za ta posel najboli »elastične« Zvabliaio iih sem na vse mogoče načine, tako tudi potom navidezno nedolžnih oelasov r>:ijej0 jjm obljube. ki iih nikdar ne izpolnijo Seveda, naide se v eta-našnr brezposelnosti vedno dovoli deklet, ki gredo laliko-miselno Па limamice. ZaJibog prepozno spo-znaio svoio zmoto, kosajo se. ko ne morc-io več nazai. Zaposlene so oo večini v nočnih lokalih, kier moraio delat; do 4. in 5. ure ziutrai. Izpostavljene so na milost in nemriost gostom, med katerimi ie vedno dovoli takih tipov, ki hočejo izkoristiti priliko Po razmeroma kratkem času iih navadno zazd i vrže na cesto, ker taki lokal' ootrebuieio vedno sveže blago, ki zvleče«. Ni Dač potrebno omenjati, kai postane iz takih m/adenk. Zatorej. Slovenke, bodite oprezne! V teh krajih ni kruha za vas! — ______Kč. Pes ga je rešil izpod p!azu Litii3. 27. februaria. Z Gračanovegn hr'ba рг; Spodnjem Logu ob Savi ie zdrvel plaz. ki ie zasul nekega moža. namenieneza domov v Pasiek Možaka ic snremi'ia.1 ni<%zov oes. ki ie nlazu z urum; skoki izbeznil Ko ic kitža koi nato razzledal situaciio in ni bilo nikier več njegovega zospndaria ie začel laiati na v«o moč Ker se Da dalie časa m nrikazal nihče na samotni P("t:. ie zdrvel knža v na.ibližio hišo in ie z besnim laiežem ore-veri! domače, da se ie moralo v bližini nekai zgodit' Domači so res odšli za cvi-leč;m in skplkaiočim nsom ki i'h ie pripeljal Ho nan'az.enega mesta na cesti. >'N"kai bo kar bo!« so deial; možaki in prčeb odkopavati lavno Kmalu so nrišli na nekai črneča. Tx nebubeg^ sneženega ok'cna «e ie končno ckrbacal možak iz okolice Pnsieka. ki za ie zasul beli grob in ga domala že onesvestil Ponesrečenca so odvedli v nrvo hišo. kier se ie za nrvo nomoč okreočal in nafo na.ootii dalie. Ko ie iernal mod svni'h res'teliev slovo, oa n; bilo n:kier psa-reši-te"a. Iskali «o za. klicah in žvižzali. a psička od mkoder Drugo iutro Da so naleteli tamkajšnii va-ščani na novo presenečenie. Ob razkopa-nem p'azu na cest; ic ležal klobuk rešenega možaka s Pnsieka in samo t-, borni klobuk ie čuva1 niegov zvesti nes vso dolzo mmzlo noč. Pod m'ezovim ležiščem se ie stopil sneg tako zloboko. da ie ležal zvesti laiež kakor v kotanii оооооооооооооооооооооиооооосооооооисч ЮОООООООСХХУХХХ^ООСХ» Naval krvi. tesnobo srca. zasoplenost tesnobnost dražljivost živcev, migreno otožnost. nesoanie odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« zrenčice. Znanstvene ugotovitve potriuieio. da služi »Franz Josefova« voda ori zazateniu vseh vrst z najboljšim uspehom. Dobi se v vseli lekarnah, drozeriiah in špecerijskih trgovinah. ___ Velika tatvina v skladišču prevozne tvrdke Celie, 27. februarja. Ko je Prišel včerai ziutrai uradnik celjske tvrdke Pelle v tvrdkino skladišče v Levstikovi ulici, je presenečen opazil, da ie ponoči v skladišče vlomil neznan tat n ukradel pet vreč bele moke. vredne 2250 Din. nakar ie odprl tudi več zakilenienih pletenih košar, ki iih ie imela neka stranka shranjene v sklad šču. Kai je tat odnesel iz košar, se še n moglo ugotoviti, ker se oškodovana stranka ne nahaja v Celiu. Takoj ie bil tatvine osumljen 43-letni brezposelni rudar Anton Cveteršnik. rodom iz Pečuha na Madžarskem, pristojen pa v Svetino v celiskern okraju. Cveteršnik je bil namreč do prettiklega tedna uslužben kot pomožni delavec ori tvrdkj Pelle. ki pa ga ie iz raznih vzrokov odpustila. Sum ie padel na Cveteršnika zato. ker ga ie na večer pred izvršenim vlomom ooazil tvrd-kin uradnik Celnar v bližni skladišča v družbi z nekim nepoznanim moškim. Cveteršnik si ie ob priliki tega srečanja potonil klobuk na oči z namenom, da ga uradnik ne bi spoznaä. Ze v torek popoldne je Cveteršnika aretiral v mestnem parku rajonski stražnk jn ga oddal v policijski zapor Policija ie ugotovila, da zasleditie Cveteršnika tudi okrožno sodišče v Mariboru potom beograjskega »Policijskega glasnika« zaradi zloč:na tatvine. Cveteršnik ie bi! že desetkrat kaznovan zaradi tatvine in ie odsedel že več let v ieči. Kliub temu. da ie policiia ugotovila, da se strinia odtis čevlia na neki vreč moke v skladišču popolnoma točno s Cveteršnikovim čevljem. pa mož tatvino šp vedno taji. Policiia se trudi, da naide sled. kam ie tat utegnil spraviti ukraden; plen. Živčne bolečine influenca revmatizem, giavo-in zo-bolje, trganje, v ušesih so hudobni mučitelji in počesto nevarni Z preiskušenimi spirin tabletami preženete bolečine, tako, da se veslje do dela in prijetno razpoloženje kmalu povrne. Zahtevajte vedno originalni omot „<&аф\" z modro-belo-rudečo varstveno znamko. DANES VELIKA SLAVNOSTNA PREMIJERA! Carska - RUSIJA — Boijševiška Rdeči vihar Največji ljubavni velefilm iz J Ље carske in boljše-viške Rusije. Glavna junaka tega edinstvenega veledela sta JOHN BURRYMöRE največji ljubimec ameriškega filma; človek, čiger ljubezen se ni strašila ne trpljenja po ječah, ne ponižanja in degradacije eAMILLH HÖRN lepa, a oliola princesa Tamara, ki ie odklonila ljubezen narednika. pozneje pa spoznala njegovo srce in dobroto. Film, ki mora navdušiti, ker po svoji lepoti zasenči vsa doslej predvajana filmska dala. Predstave ob 4.. pol 6.. pol 8. in 9. uri. ti i Telefon 2124. Elitni kino Matica. Ooocst JEZICA. Pretekle dni je bil prepeljan v ljubljansko bolnico posestnik J Jerneje Ko je stopil i/ hiše na zledvnela tla je možu spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo pod kolenom. — V nedeljo je gostovalo »Marijonetno gledališče« v tukajšnjem »Društvenem domu« in imelo svojo otvoritveno predstavo z naslovom »Spanjoiski princ v ujetništvu«. Žalibog, da ie naše občnstvo za fo prireditev podč. Ka.ti Kopsetova v visoki starositi 91 let. Blas jnma spomin! DOMŽALE. Zelo po godu ie našim Domžal-čanom, ker dobivajo sedaj »Slovensk Narod« tako zgodaj po iz;du Ob 13. uri ga že čitamo doma in tako tudi do nas sedai hiitro prideio dnevne novice. Gotovo se bo radi tega število naročnikov precej pomnožilo. LJUTOMER. Kolo jug. sester v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor danes 28. t. m. ob 20 zvečer v občinski pisarni. Vse sestre članice prisrčno vabljen« ZAPUŽE. Dne 22. t. m. je umrla gospa Marijana Orle. tašča iridustTijca Lojzeta Kristana v Zaipužali Po.kojna je bila mati šestnajstim otrokom ter znana po svoji izredni darez'fiiivosti in plemenitosti. Kako priljubljena je bila med vsemi sloji, je najlepši dokaz ogromna udeležba pri po-grebu. kakor tudi siclze neštetih siromakov, kateri so z njo izgubbli svoio najboljšo zašoitnico in mater. Pokojnici blag spomin, prizadetim naše sožalje. občnih zborov, ki so bili vsi slabo obiska» ni. Iz okolice se je izvedelo, da so večji in manjši plazovi zasuli pota, vendar brez škode in se promet ni oviral, še vedno pri« hajajo zunimive vesti o minulem mrazu. Da. je megla zdržati živina v mrzlih h!e< vili, kjer se je nabralo sreža do dva palca debelo, so prinesli vanje v svinjskih loncih ogenj, ter kurili. Ponekod tudi to ni izda» lo, zato so spravili živino v sobe. Zgodilo se je tudi. da so živini, ki je in 'a slabo nastlano, prirnrznili parki ji v blato. Z ve* Iiko muko so jim jih s nemočjo kolov dvignili iz ledene pasti. To vse je sedaj minilo. Vse prisoln ."ne rebri res že kažejo rebresa — še en teden tako in no njem bo. z—. Občni zbor obrtnih zadrug. V7 ne» deljo se ie vršil občni zbor mizarske za» druge za litijski sodni okoliš v Toplicah, v Litiji pa občni zbor čevljarske zadruge. V ponedeljek je HI v Toplicah občni zb n krojačev in kroiačic. Na vseh teh /boro» vanjih se je razpravljalo o stanov-roh za» devah. poročal na e zastopiiik obrtni-i za« druo iz Ljubljane. Posebno važni so bi a niegova poročila o napovedovan iu dav« ko\, ki se mora izvršiti že tekom tega mt» seea. Iz Trbovelj Iz Zagorja z— Zagorska npdelja. Se v petek, ko se je ponujal oster sever ter smo vsi trepe* tali pred novim valom mraza, ki so ga pre= rokovali, se je rotil Jože: »Prmej, če t;e bo v dveh dneh jug. naj bom precej Jože!« — In ga je »pošinil« kakor pravimo pri nas. Že v soboto popoldne je nastopila odmeka. V nedeljo je pa zamahoval Matija, da je toplo valovalo po vsej dolini. Kakor bi mignil, je zmanjkala dobra polivica snega ter se pretvorila v mrzlo brozgo, ob čije spominu bo še dosti rahodnega kihanja Gostilne so se napolnile, padale so »po< dohice«, razvezalo se je nešteto jezikov, za kar so skrbeli tudi podjetni oštirji z res dobro vinsko kapljo. Vršilo se je nekaj t— Dobrodelna prireditev. Trboveljski odbor R. K. priredi v soboto dne 2. marca ob 8. zvečer v Sokolskem domu veliko d;>« brodelno prireditev. Sodeluje vojaška god= ba Dravske divizijske oblasti pod oseb» nim vodstvom višjega kapelnika g. dr. J. Cerina. Nadalje sodelujeta tudi gojenka drž. kenser. atorija v Ljubljani gdč. Mila Čerin in operni tenorist g Štefko Mirčec. Čisti dohodek te prireditve je namenjen za zgradbo okrevališča za trboveljsko deco na Omišlju. t— Občni zbor obeh podružnic CMD v Trbovljah se je vršil v soboto 23. t. m. pri Forteju. Občna zbora je otvoril in vodil predsednik moške podružnice g. Letnik. Po poročilih društvenih funkcijonarjev sta bila izvoljena nova odbora in sicer za mo» ško podružnico preds. Letnik, podpreds. Feštajn. blag. Kos. tajnik Pavlic: oelborni» ki: Nagla v, L" le. Hlasta«, Novak, pregie« dovalci računov: Češcut in Šuligoj. Dele» gata za glavno skupščino sta Letnik in Kos. — Novi odbor ženske podružnice je sledeči: častna predsednica ga. .Šentjurče« va, predsednica ga. Hamrla, podpres ga. Letnikova. tajnica gdč. Čarga. blagajničar» ka ga. Tori: odbornice: ge. Kuharjeva, Rajnhofnova, Černetova in Gritčeva: pre» gledov. računov ge. Pleskovičeva in. Bučar» jeva. Delegatinje za glavno skupščino so ge. Šentjurčeva, Hamrlova in Letnikova. Ga. Šentjurčeva je bila izvoljena za čast» no predsednico za velike zasluge, ki si jih je pridobila za CMD. S pokojno »Sloven» sko materjo« gospo Dimnikovo sta v tež« kih časih delovale na narodnem polju in tudi ustanovile v Trbovljah žensko po» družnico CMD. Ga. Šentjurčeva se je ude« ležila 36 glavnih skupščin CMD. tudi one v Ptuju, kjer je napadla podivjana nem» škutarska tolpa slovenske cirilmetodarje. Ca. Šentjurčeva je vdova po rudniškem pazniku. S skromno pokojnino živi tudi skromno življenje, vendar pri tem vedno tudi misli na CMD. Ženska podružnica ji je poklonila v znak priznanja lično izdela« no diplomo. Ca. Šentjurčeva bo izpolnila letos 70. leto svoje starosti. Častitljivi na» rodni delavki kličemo tudi mi: Na mnoga leta! Krasni uspehi naših smučarjev v tujini Ponovno smo že poročali o lepili uspehih, ki so jih dosegli slovenski smučarji na mednarodnih tekmah v Rumuniji. Poljski, Nemčiji in Franciji. Joško Janša r Žrebanje III. razreda drž. razredne loterije se bo vršilo dne 5. marca -Obnovite srečke pravočasno Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, St. Petra 19. Domače vesti Nasa akcija za bedno deco * Naročniki, ki jim koncem meseca poteče naročnina, so prejeli te dni položnice, da morejo naročnino že takoj prve dni meseca marca obnoviti. Točno plačevanje naročnine je v interesu naročnikov samih, ker »Jutrovega« zavarovanja zoper nezgode so deležni le redni plačniki. Zato naj tudi ne bo za-ostankarjev; če je kdo z naročnino še na dolgu, naj to nemudoma uredi. Upravništvo »Jutra« * Kraljev dar Akademski čitalnici v Zagrebu. Kralj je pretekli ponedeljek sprejel v avdijenci predsednika Akademske čitalnice v Zagrebu Ivana Zdolška. Predsednik je poročal kralju o svrhi te institucije. Kralj se je zanimal za Akademsko čitalnico ter je novi instituciji poklonil 10.000 dinarjev. * Kredit za pogorelce v Gornjem jezeru. Kakor javljajo iz Beograda, je finančno ministrstvo velikemu županu ljubljanske oblasti otvorilo kredit v znesku 2,000.000 dinaTjev za pogorelce v Gornjem jezeru pri Cerknici. * Izpremembe v vojaški služb!. Kapetan 2. razreda Lavoslav Žagar je imenovan za komandanta prve čete kolesarskega bataljona prve konjiške divizije, kapetan 1. razreda Oskar Umek pa za šefa - pilota pilotske šole 1. zrakoplovnega polka. V vojni mornarici so prideljeni na službovanje: poročnik fregate Boris Vilfan in poročnik korvete Dragotin Ribar na kraljevi brod »Jastreb«, mornariško - tehnični podporoč-nik Rafael Perhavc pa na kr. brod »La- Stanje naše denarne zbirke 33.955 Din Včeraj srno razpošiljali obleko in denar za živila na razne kraje po deželi, obenem smo pa pregledovali stotine prošenj ljubljanskih revežev. Čeprav jih je večina upravičenih, vendar nas boli srce, da ne bomo mogli pomagati vsem prosilcem, ker bi že za pomoč prav revnim morali imeti na razpolago sto-tisočake. Ker je beda tako velika, da si nikdo ne more predstavljati, kako gosto so sejani reveži po mestu in na periferiji. bomo lahko vsaj za silo pomagali le družinam z velikim številom otrok, da rešimo vsaj življenje onih, ki so v največjem pomanjkanju in podpore tudi v resnici potrebni. Prejeli smo dvoje zanimivih pisem. Pisca prvega pisma smo vljudno spomnili ra njegove mnogo obetajoče obljube in ta bogati gospod nam je vrnil prosijo z lapidarnim in značilnim odgovorom: »Se ne spominjam, da bi bil kaj obljubil... Mora biti pomota...» Drugo pis-mo je pa s še okorno ročico pisal drobni 6 letni Ceh Slavko, sinček vojaškega godbenika. Naj ginljivi dokaz dobre vzgoje sledi v celoti: »Dragi stric Tone! Že mnogokrat sta mi mamica in atek čitala, koliko sedaj trpijo ubogi siromašni otročički zaradi mraza in, da jim Vi dajete jesti in oblekce. Imam sukniič. ki ga hočem dati takemu fantki; kakor sem jaz. Prosil sem zato mamico in a teka, ki sta mi dovolila, da g£; smem dati. Tudi moja sestrica Cvetk:' ima nekai stvari za kako malo punčko da io ne bo zeblo. Rad bi dal tem otro-čičkom tudi nekaj kruha, ki ga večkrat dobim, ali ne vem, kam ga nesti. Vse otročičke pozdravlja Slavko Malik, sin godbenika, Ljubljana». Mali dobrotnik z velikim dobrim srčkom je ves srečen prinesel tak zavitek kakor je sam velik... Obema piscema našo odkritosrčno hvalo za sliki njune srčne kulture! Pekovski mojster g. Anton Rakar Џ Dolenjega Logatca se je javil, da sprejme 14 ali 15 let starega dečka. ga. Marica Mikež v Dalmatinovi ulici pa da kosilo revnemu otrokiu. Tvrdka Vaso Petričiča nasl. Samec na Mestnem trgu nam ie darovala trikotaže in pletenin v vrednosti nad 2500 Din, tvrdka I. K. pleteno obleko, gdč. Marija Fron-ner pa ženski plašč. Denarne prispevke so nam včeraj poslali: Ivo Rus. Grosuplje 30 Din Aleksander Gjud, brivski mojster, Ljubljana 100 „ Neimenovana tvrdika, Ljublj. 500 „ Učiteltj. osnovne šole na Ježici 100 „ Dr. Fettichova Vida 50 „ in Janezek 30 „ R. D. Loče pri PoUjčanah 50 „ Ana Erzin, uičteljica, Semič 50 „ Rudi Tišler v Litiji zbral med znanci in prijatelji _320 „ skupaj 1.230 Din z včerai izkazanimi 32.725 „ torej doslej skupaj 33.955 Din DIREKCIJA »JUTRA« bud«. Kapetan 2. razreda Vladimir Jaklič je priddjen poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja, administrativni poročnik sanitetne stroke Ivan Celar pa Dravski stalni vojaški bolnici. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 19. letošnji številki zakon o dopolnilnem sporazumu k sporazumu, podpisanemu v Rimu dne 27. januarja 1924. o ureditvi prometa ter o sporazumih: za izvrševanje sporazuma o Reki; za izvrševanje odredb iz mirovnih pogodb; o dopolnilnem sporazumu k odredbam, ki se nanašajo na obmejni promet; o turistovskem prometu v obmejnih pasovih ter o razdelitvi prejšnjih avstrijskih podmorskih telegrafskih kablov med našo državo in kraljevino Italijo. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine je sprejet Franc Plahota, klobučar v Ptuiu. * Prj društvu narodov je razpisano, kakor nam poroča generalno tajništvo, mesto tajnika osrednjega odbora za konvencijo v opiju. Letna plača znaša 25.000 švicarskih frankov (270.000 dinarjev). Kom» petenti morajo imeti manj kot 45 let. znati morajo perfektno francosko in angleško. Spoznati se morajo na pisarniške, zlasti statistične posle. Vpoštevale se bodo posebne sposobnosti, znanstvene, pravne in trgovske, kakor tudi znanje iztočnih jezikov. Pismene prošnje, angleške ali francoske. naj se pošljejo do 15. aprila na naslov: A Ia seoretaire du Comite des No-minations, Secretariat de la Societe des Nations, Geneve. Samo še danes lahko vid te Si ovite Rooseveltove div e jezdece v ogromnem velefi mu ijubavi dveh neustiašnih lahačev: „Brezsmrini bataljon" Danes ob \.,Y\1„ '/iS. to 9. uri. Jutri g dajremijera Kino „DVOK * V železniški službi so upokojeni: višji uradnik Emanuel Zelinka, strojevodja Andrej Ahčan, poslovodja Josip Lučovnik, ko-mercijalna uradnica Friderika Bračič in pisarniški uradnik Alojzij Palik. * V spomin blagopokojne ge. Marije Grilčeve daruje Josip Türk, okrajni šolski nadzornik v pokoju, Radovljica, za Dom slepih znesek 100 Din. * Poziv vpokojenim rudarjem. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani poziva vse rudarje vpokojence, katerim so bile že priznane pokojnine od sedaj v kraljevini Italiji se nahajajočih bratovskih skladnic, pozneje pa radi bivanja v kraljevini SHS ustavljene, da mu čimpreje javijo Ime, bivališče, kraj in leto rojstva, ime bratovske skladnice, dobo članstva, dekret priznana, znesek in čas ustavitve pokojnine. Rudarsko glavarstvo bo na podlagi čl. 27—29 nettunskih konvencij posredovalo, da se izplačajo zaostanki in nadaljni obroki redno izplačujejo. * Velik vodovod v Dalmaciji. Iz Splita poročajo: Da se priskoči na pomoč strada-jočernu prebivalstvu, je veliki župan izdal naredbo, da se takoj prične z javnimi deli v onih krajih, kjer to dopuščajo vremenske prilike. Na konferenci občinskih zastopov pri velikem županu je bi! storien sklep, da se zgradi velik vodovod za Solin in Tro-gir, ki bo sta! deset milijonov dinarjev. Pri gradbi vodovoda bodo zaposleni delavci iz najsiromašnejših krajev. * Smrtna kosa. V Brucku ob Muri ie pre-minul g. Rudolf Sark, podravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Truplo blagopokojnika bo prepeljano v Ljubljano. Pogreb bo pozneje obiavlien. — V Mengšu je podlegel kratki težki bolezni posestnik g. Josip Tičar. Pokopan bo v pe. tek ob 4. popoldne. — Umrla je gospa Fra-nia Pakiž in bo v petek ob pol 11. položena v Ribnici k večnemu počitku. — V Ljubljani je preminula gospa Fanj Dernovšek. Po. kopali jo bodo danes ob pol 17. na pokopališču pri Sv. Križu. — V Tržiču je pokosila smrt 12 letnega Karola Zazvonil. Pokopan bo danes ob 16. — Umrla je tudi gospa Olga Stare, vdova po generalštabnein zdrav niku. Pogreb bo v Ljubljani v soboto ob 15. iz kapelice Sv. Križa. Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno soüalie! * Ljubljanska porota. Za letošnje pomladno porotno zasedanje, ki se bo otvorilo v ponedeljek 11. marca, vlada že zdaj veliko zanimanje. Doslej je sodišče odločilo za to zasedanje naslednje primere: proti Francetu Lorgerju in Ivanu Bratužu zaradi hudodelstva ropa, proti Katri Len-čkovi zaradi tatvine, proti Janezu Kozjeku zaradi uboja. Dalie se bo moral zagovarjati Rado Krasnik zaradi sleparstva in poneverbe, Rekar France zaradi težke te- I Pošiljajte kože divjih živali ■ ,DIVJI KOŽI«, Ljubljana-veleseiem j Najboljše vnovčenje blaga. Dražoa se vrši 25 marca 1Q29 Ц lesne poškodbe, Žagar Janez zarad! hudodelstva umora, a Jakob Hribar zaradi oskrumbe. Zadnja razprava bo tajna. * Razstreljevanje ledu na Savi in Duna- vu. Železniška inženjerska sekcija v Vin-kovcih je pričela z energičnim razbijanjem in razstreljevanjem ledu pri mostovih na Savi in Dunavu, ki spadajo v njeno področje. Pri Bogojevu so dela že precej napredovala, a bilo je to tudi potrebno, ker je led bil debel že 50 do 70 cm, pri Brčkem pa je dosegel celo debelost 1.50 metra. Led razbijajo s sekirami in dinamitom. Tudi vojaštvo je stopilo v akcijo. * Vlak povozil staro ženo. Predvčeraj-šniim je pri Budinščini v varaždinskem okraju povozil osebni vlak kmetico Jalžo Žagarjevo, ki je hodila po progi. Žena, ki je bila precej gluha, najbrže ni slišala, da se bliža vlak. Bila je močno razmesarjena in ni upanja, da bi ostala pri življenju. * Ubežna defravdanta. Kakor smo svoje-dobno poročali, sta pred meseci v Osijeku poštna uradnika Nikola Jeličič in Stevo Kosanovič poneverila nad 250.000 Din ter potem pobegnila v inozemstvo. Kakor se je dognalo, sta prišla v Turčijo, kjer sta se ločila: Jeličič se je obnil v Rusijo, Kosanovič pa je dospel v Urugvay, kjer je bil na prošnjo naših oblasti aretiran in bo poslan nazaj v Jugoslavijo. 1ТП — zobna «asta naiboHša ! * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in jkrobljeno prrilo v najlepšo izvršitev. * Poroka. V Celju se ie poročil gosp. dr. Franjo K o 11 e r e r, šef - zdravnik zdravilišča Rogaška Slatina, z gospo Olgo P e t r i č k o v o iz Celj'a. Uglednemu paru naše iskrene čestitke. 3003 Iz Lbibljane u— Spored vijolinskega koncerta, ki ga priredi slavni češki virtuoz Jaroslav K o -с i j a n v unionski dvorani v ponedeljek, dne 4. marca ob 20.: Čajkovski: Koncert za vijolino in klavir v D - duru. Bach: Fuga Larghetto. Allegro Assai. Suk: 4 kompozicije za vijolino in klavir. Novak: 4 serenade za klavir. Sarassate: Fantazija iz opere »Carmen«. Vse točke, razen Novakovih 4 klavirskih skladb igra na vijo-Iiroi umetnik Jaroslav Kocijan. na klavirju ga spremlja češki pianist Oldrih Kredba, k: uživa velik sloves koncertnega pianista in samostojno izvaja 4 Novakove klavirske serenade. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Sobota in nedeljo v ljubljanski drami. V soboto popoldne ob 16. igraio v drami otroško igro »Krojaček - Junaček« pri izredno znižanih cenah. Zvečer ob 21. pa zabavno in prešerno Golarjevo veseloigro »Vdova Rošlinka«. V nedeljo popoldne ob 15. prirede Nestroyevo zabavno komedijo »Danes bomo tiči«, zvečer ob 20. pa veseloigro istega avtorja »Utopljenca«. u— Predavanje univ. "prof. dr. B. Zarnika. V petek, 1. marca, bo predaval v mali dvorani Kazine univ. prof. dr. Zarnik o sedanjem stanju Darwinove teorije. Vprašanje, ki je pred desetletji razburjalo ves inteligentni svet, tvori danes ravnotako glavno-vprašanje človeške znanosti, ki hoče dognati, odkod izhaja človek. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. u— Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani bo prodala potom javne ofertalne licitacije 36 zavojev frankiranih dostavnic iz 1. 1923—25. Pogoji in materijal so na vpogled vsak poslovni dan med uradnimi urami v prometni upravi Poštne hranilnice. u— Československa Obec v Lublani. Val-nä hromada konä se v sobotu. dne 2. brezna o 20. hodine večerni v restauraci »Zvezda«. Učast všech členu nutna. u— Gostovanje diletantov iz Kranja na Šentjakobskem odru. Pri nedeljski predstavi burke »Svetnik« so gostovali v vodilnih vlogah štirje člani odra Čitalnice iz Kranja. Ideja gostovanj dobrih diletant-skih odrov je hvale vredna in biti moramo upravi Šentjakobskega odra hvaležni, da je povabila goste iz Krania. Vendar bi želeli videti pri eventuelnih nadaljnjih gostovanjih kompletne družine. Gostje so pokazali precej igralske rutine, manjka pa jim še pravi insiinkt, ki zabraniuie pretiravanja. Naslovno vlogo »Svetnika« ie igral g Hlebš. ki je vsekakor nadarjen, zašel pa je s svojim sodnim svetnikom Zakotni-kom nekoliko preveč v grotesko. Zvest spremljevalec mu je bil g. Reš kot Ovčjak, dekaj prestar ie bil g. Peš! kot grof Skala, dovolj strog pa ie bil g. Fugina kot Morala. Domači igralci so se trudili prilagodil' se gostom. Gdč. E. Wrischerjeva je prejela za svojo izvrstno kreaciio krasen šopek. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je simpatično pozdravilo goste in ni štedilo z aplavzom. — To izredno uspelo in priljubljeno burko »Svetnik« ponovi Šentjakobski gledališki oder v nedeljo 3. marca v domači zasedbi. Predprodaja vstopnic v trgovini Miloš Kamič-nik, preje P. Šterk, Stari trg. ter v nedeljo dopoldne v Šentjakobski kniižnici, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. u— TKD Atena bo priredilo svojemu članstvu ter prijateljem društva kot zaključni sestanek v zimski ser.iri 10. marca v veliki dvorani Uniona »rokoko - popoldne« 394 u— Na prevozu v bolnico izdihnil. K posestniku Francetu Drofoniču v Veliki Stari vasi pri Grosupljem je prišel dne 24. t. m. kot popotni revež 73Ietni delavec Ivan Mlakar, doma iz Krškega, in prosil da ga vzamejo pod krov. Starec se je Drobničevim zasmilil, zato so mu dovolili prenočišče ter mu tudi postregli. Naslednje dni pa je pričel Mlakar tožiti o bolečinah v trebuhu in črevih. Ker se je njegovo stanje poslabšalo, je Drobnič izpo-slova! pri občinskem uradu' v Grosupljem, da ga sme prepeljati v splošno bolnico v Ljubljani. Dobničevi so bolnika naložili na voz, kjer so mu pripravili ležišče, a ko so se s sanmi pripeljali do bolnice, je bil bolnik že mrtev. Na odredbo policijskega zdravnika, ki je ugotovil naravno smrt, so Mlakarjevo truplo odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. u— Spodnji del »Zvezde« začasno zaprt. Mestni magistrat ljubljanski opozarja občinstvo, da bo radi preprečitve eventualnih nezgod spodnji del »Zvezde«, to je od »Slo« venske Matice« do Wolfove ulice v prihodnjih dneh in sicer od pol 8. do pol 12. dopoldne ter od 1. do 5. popoldne za pisante zaprt, ker bode ondi mestno vrtnarstvo cb-sekavalo kostanjeva drevesa. u— SIgert I. Svetovni romar in prerok. Tako se naziva zanimiv gost, ki je prišel iz Skandinavije. Gologlav in pisano oblečen vzbuja že precej časa pozornost po naših ulicah Mož deli listke, na katerih piše, da ie prepotoval vso Sibirijo, Azijo, da proučuje kulturo in naravo in da pri tem oznanja kraljestvo sprave in idealno občestvo vseh ljudi in plemen. V soboto ob 8. zvečer bo predaval v mali unionski dvorani. u— Razne tatvine. Francu Simčiču, sta-rujočemu v Frankopanski ulici 21., je nekdo odnesel 400 Din vreden samokres sistema Steyer. — Pred nekaj dnevi je neznan tat ukradel iz kleti v Kapiteljski ulici 1, prazen vinski sod, vreden 200 Din. Sod ie bil last gostilničarja Antona Volkarja. u— Pes v lisičji pasti. Na Opekarski cesti se je v torek okrog 14. pojavil velik pes velčje pasme, ki je nervozno tekal gor in dol in na ves glas cvilil. Ljudje so kmalu opazili, kaj je temu vzrok. Pes je imel namreč na nogi lisičjo past, v katero se je vzel bržkone kje v Mestnem logu in jo odnesel s seboj. Nekateri, ki se jim je pes zasmilil, so poklicali kon.iača Matka Jerasa, da bi ga osvobodil pasti, oziroma, ga vlovil, kajti pes ie bil brez znamke. Pes pa, ki je zavohal konjača, se je sam osvobodil pasti ter neznanokam pobegnil. u— On in ona. Pred dežurnega uradnika na policiji sta stopila predvčerajšnjim znani ljubljanski potepuh Janko P. in 60 letna Marička J. Janko je pijan kot čep pograbil na ulici nekega pasanta za glavo ter mu izbil iz ust umetne zobe. V njegovi družbi se je pokazala na policiji 60 letna Marička J., ki se je predsnočnjim v pijanosti vlegla na tla v Wolfovi ulici ter kričala na ves glas, dokler je ni aretiral stražnik in jo od-vedel v luknjo. u— Zasledovan goljuf. V Mariboru se je seznanil neki Ladislav Bratkovič, 36 let star, doma z Dunaja, z Antonijo S. *er jo ogoljufal za okroglo svoto 15.000 Din in pobegnil. Drzni goljuf jo je pobrisal baje proti Ljubljani, kjer pa ga policija zastonj išče. u— Policijski drobiž. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina premoga, 1 primer ogrožanja telesne varnosti, 4 primeri izgreda v javnih lokalih. 1 primer nedostojnega vedenja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 godba brez dovoljenja, 3 primeri hoje po železniškem tiru, i prestopek predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. — Aretirani sta bili 2 Ju PI «s v К1ЛО . DVO' ' Popularna opere a E. Kälmana: Cirkuška princezs Harry L'edtke, Hanns lunkermann, Hildo Ro h, trnst Verebes. bampers Picha DRUŽABNI PLESNI VEČER na katerem se vrši »Plesni turnir za prvenstvo Slovenije 1929« bo v soboto 2. marca v »Kazini« VALČKOV VEČER dne 2. marca 1.1. na Taboru za stare in mlade 35, Lak za nohte na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana. Židovska ulica. 15574 RnKnrin za želodec in čiščenje iVODOrin^fcrvi, uspešno sredstvo proti debelosti, slabe prebave in habh tuelne obsiipacije. — Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna III. ARKO, Zagreb, llica št. 12. Najboljše najtrajnešje, zato 13 najcenejše! Samo še danes! Jackie Coogan in njegove pustolovščine v filmu daljnem oceanu' Izven sporeda še prvovrstne šale Ob 4., Vk Vi 8. in 9. urL Kino Ideal иимгтаи—mi—m— ниш i........ Celja osebi iu sicer: Marko P. zaradi telesne poškodbe in Lovrenc O. zaradi tatvine. u— 10.000 plesalcev in plesalk iz vse Slovenije nestrpno pričakuje rezultata plesnega turnirja za prvenstvo Slovenije, ki se bo vršil na družabnem plesnem večeru v soboto, 2. marca, v veliki dvorani Kazine. Prijavljenih je že več znanih najboljših parov iz Ljubljane in Celja, pričakujejo se pa tudi pari iz Maribora in Kranja. Turnir se bo vršil med 10. in 11. zvečer. Pred turnirjem in po njem splošni ples ccnj. občinstva do jutra. Godba: Negodč . jazz. Informacije in vabila pri g. Jenku v Kazini. 397 u— Rdečo noč za stare in mlade bo priredilo Sokolsko društvo v Mostah v soboto 2. marca v Sokolskem domu na Selu s sodelovanjem baleta dramskega gledališča v Ljubljani. Spored: komični prizori, šaljiva pošta, kupleti, balet, pet.ie itd. Preskrbljeno je za najboljšo jedačo in piiačo. Ples. — Zabava. Plesali se bodo vsi moderni in tudi vsi domači plesi. Vstopnina 5 Din za osebo. Kdor se hoče dobro in pošteno zabavati, naj pride na rdečo noč. Zdravo! 395 lz e— Zaključek gospodinjskega tečaja na okoliški šoli. Državna okoliška deška osnona šola v Celju sporoča : Gospodinjski tečaj kmetske nadaljevalne šole v Celju se zaključi v nedeljo 3. marca t. 1. s sledečim sporedom: 1. Ob 3. popoldne gledališka predstava na šolskem odru v telovadnici, veseloigra v 3. dejanjih >Prevaranec«. 2. Šaljiv nastop s spremlje-vanjem godbe. 3. Ra.ialni nastop gojenk Gospodinjskega tečaja. 4. Razstava ročnih del. izvršenih po gojenkah, se nahaja v zdravniški šoli v pritličju in bo odprta ves dan. e— Izgubljeno in najdeno. Posestnik Ivan Tržan iz Sv. Jungerti pri Žalcu je izgubil 25. t. m. v Celju usniato denarnico s 630 Din gotovine. Učenka meščanske šole Vida Dolenc iz Hrastnika ie izgubila v Samostanski ulici denarnico z 200 Din gotovine in listom za očala. Ignac Cater iz Zavodne je našel na cesti pri bivši gostilni Grenadir nožnico vojaške sablje. Stražnik Ivan Gombač je našel na Krekovem trgu zlat uhan z več vdelanimi kamni. e— Pes ga je popadel. V nedelo je po-padel srednje velik črn pes, vprežen v male sani, na katerih se je vozil mal deček, na cesti med Glazijo in Lavo posestnika Antona Bevca iz Velike Pirešice. De. ček in pes sta nato urno pobegnila proti bolni ci. Bevc trpi na raztrganih hlačah 400 Din škode, obenem pa se bo moral dalie časa zdraviti, ker mu je prizadejal pes nad levim komolcem veliko rano. Na srcu ia živčno bolnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo Sveže čajno maslo in pristne kranjske klobase sialno v zalogi. ANTON FAZARINC. CELJE e— Velik plesni turnir za prvenstvo ma-riborske oblasti, ki se je vršil preteklo soboto zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma v Celju, je vsestransko lepo. dostojno in v vzornem redu uspel. Od pol 21. do pol 23. se je vršil ples, nato do pol ene zjutraj turnir, na kar se je ples nadaljeval do rane zore. Tekmovalo je 10 parov, izmed katerih so dosegli prva mesta sledeči trije pari: I par gdč. Goričar - g. Zupan. II. par gdč. Schwab - g. Stössl in III. gdč. Gradt - g. Zangger. Udeležba gostov na tunirju je bila zadovoljiva in so cenili obisk na 400 poset-nikov. Turnir je vodil plesni učitelj g. Gerne, juryjo pa so tvorili plesni učitelji gg. Jenko, Trošt in Košiček. vsi iz Ljubljane. Vsi trije zmagovalni pari, so prejeli lepa darila. Turnir, ki je bil prirejen v prid naj-bedne.išim, po letošnji zimi najbolj prizadetim iz mesta Celja ie priredil poseben komite dam in gospodov pod predsedstvom g. magistratnega svetnika Šubica. Turnir je lepo uspel tudi v materijalnem pogledu in je znašal čisti dobiček okrog 7000 Din. Ta znesek bo razdelil podpore potrebnim prebivalcem poseben odbor, v katerem se bo nahajal tudi en zastopnik mestne občine in zastopniki Rdečega križa. Dvorano je okusno dekoriralo celjsko Olepševalno društvo. e— Tatvina v delavnici. Delavcu Jakobu Ribežlu je ukradel neznan lopov med de-lom v delavnici tukajšnje cinkarne iz žepa njegovega jopiča, ki je visel na steni, 700 dinarjev gotovine. Vse poizvedbe za storilcem so ostale brezuspešne. e— Aretacija zaradi postopaštva. V neki gostilni sredi mesta je bil aretiran 271etni brezposelni rudar Rudolf Alandriera. doma iz Aržiš pri Litiji, ker je v gostilni beračil in gostom po vrsti popil vino iz njihovih kozarcev. Na policiji se je izkazalo, da se Mandriera že dalje časa potika brez vsakih sredstev po okoliških krajih. e— Draga Ijubavna noč. V ponedeljek zvečer se je seznanil slaščičarski pomočnik Albin v mestnem parku z brezposelno natakarico Antonijo, s katero sta kmalu postala prav dobra prijatelja. Liubeznjivo Tončko je povabil Albin kot kavalir na mestu najprej v kavarno, pozneje pa še na dobro večerjo v neko gostilno. Ko sta 3 žličice OVOMALTINE za zajtrk in kosilo povečajo moč se dovoljno okrepčala, sta se podala v Albinov» sobo. Zjutraj je pa Albin presenečen opazil, ko se je še popre; za trenutek odstranil iz sobe, da mu je v času njegove odsotnosti izg:;:il iz listnice, ki io je shranil v omari, ti-sočdinarski bankovec. Na Albinovo prijavo j« Tončko takoi odpeljal stražnik, toda kljub takojšnji tele. ni preiskavi pri njej tisočaka niso našli. Vseeno pa so jo obdržali v zaporu. e— Planinski sej-чп. V soboto 2. marca zvečer bo v Celjskem domu 5. planinski sejem v korist zgradbe nove koče na Ko-rošici. 295 Iz Maribora a— Angleški krožek v Mariboru. »Society of friends of the English lausirage and culture in Maribor« je imel pred kratkim svoj 7. redni letni občni zbor. Društvo vrši svojo važno kulturno nalogo z vztrajno doslednostjo in zasluži v polni meri simpatije in podporo naše javnosti. V težavnih prilikah je društvo našlo potrebna sredstva za nadaljno izpopolnitev svoie knjižnice, na katero je Po pravici ponosno. Knjižnica šteje danes 200 izbranih knjig klasične in moderne angleške literature v okusni vezavi in predstavlja vrednost domalega ДО.ООО Din. Društvena knjižnica in čitalnica se nahaja v Vesni. Članarina znaša 25 Din. Svojo vsakoletno čajanko priredi društvo letos po Veliki noči v dvorani hotela »Pri zamorcu« pri pogrnjenih mizah. Odbor upa v obilen obisk članov in prijateljev društva z rodbinami. Zanimivo predavanje v zvezi s koncertnimi pevskimi in glasbenimi točkami bo posetnikoni nudilo pouk in razvedrilo Da povzdigne družalbniške stike članstva, priredi d -ušivo spomtodi nekai izletov v bližnjo in daljno okolico Maribora. Odbor je z g. dr. Toplakom na čelu ostal isti. Društvo šiv'je med svoje dobrotvore nekatere denarne zavede, predvsem Praštediono in ravnatelja mežiške rudniške družbe s. Bar-gatea. a— Brezposelnost v Mariboru je v zimskem času zelo občutna. Posredovanje med delodajalci im brezposelnim; potom borze de' i ie sicer brezposelnost nekoliko ublažilo, vendar je ostalo še mnogo delovnih moči brez služb Od 1. ianuaria do danes ie bilo na borzi dela registriranih 1754 brezposelnih, borza dela na ie posredovala pri 627 službah. 130 iih je odpotovalo iz mesta na delo. a— Na šoli Glasbene Matice v Mariboru prične redni pouk v petek dne 1. marca. — Ravnateljstvo. a— Občni zbor sreskega odbora saveza dobrovoljcev za mariborsko oblast bo v nedeljo, dne 3. marca ob 10. dopoldne v Narodnem domu. a— Čajne kuhinje v Maribora odpravljene. Kakor drugod je tudi mariborska mestna občina zaradi ugodnejšega vremena usta vila brezplačno izdajanje čaja v čajnih kuhinjah. Siromašnejši sloji in brezposelni pa bodo še v bodoče dobivali brezplačno čaj v mestni oskrbnišnici v omejenem obsegu. a_ Falska elektrarna izven nevarnosti. Zaradi nenadnih motenj električnega toka ki je v noči od srede na četrtek večkrat presenetila Mariborčane in povzročila veliko bojazen, da je ogrožena falska elektrarna, obveščamo javnost, da so motnje povzroči plazovi, kj so se vsuli v mestu s streh. Deloma so se potrgali električni vodi. deloma pa ie motnje povzročil sneg s kratkim stikom v transformatorskih napravah. Falska elektrarna pa ni prav nič v nevarnosti. Prj falskih jezovih so se sicer na-gromadile velike mase ledu, ki pa elektrarno samo ne ogrožajo. Elektrarna sama je ukrenila vse potrebno, da prepreči pravočasno motenje električnih naprav. a— Avtobusni promet zopet omejen. Za-Tadi slabih cest in slabega obiska je mestno avtobusno podjetje začasno ukinilo avtobusni promet na progi št. 3 in na progi št. 6. Promet na progi št. 4 med Glavnim trgom in Teznom pa se bo vršil samo v jutranjih urah. Avtomobili bodo krenili iz Tezna ob 8.2 in prispeli na Glavni trg ob 8.17 Zaradi slabe ceste je bil tudi ukinjen promet na progi Maribor-Duplek. a— Zimske nadloge so tudi v Mariboru od dne do dne večie. Komaj je Matija pregnal mraz in ublažil pomanjkanje kuriva ter preprečil ovire v prometu, že so se pojavile nove neprijetnosti letošnje zime. Občutna nadloga so poplave v mestu, ki jih spričo južnega vremena in dežia, ki pada že od torkove noči. ni mogoče preprečiti. Kanali ne požirajo vode, ki teče v potokih po ulicah. V torek je bi! najtoplejši dan. Toplomer je kazal 14 stopinj maksimalne temperature tako, da se lahko danes govori le še o ostankih snega. Posledica južnega vremena pa so tudi plazovi, ki se vsipajo s streh, kar je za mesto največje gorje. Ogrožena je varnost meščanov in neprestano se pojavlja motenje v telefonskem prometu. Zlasti nadležno je prekinienje električnih vodov. V sredo zvečer ie nenadoma nastala tema v najbolj prometni Aleksandrovi cesti. Stanovanja, trgovine in gostilne so bile v tem delu mesta dalj časa v temi, dokler niso poškodovane električne vode popravili. Motnje so se nadaljevale vso noč v raznih delih mesta. Mnogo ie trpel tudi telefonski promet. Okoli 30 abonen- Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem, ker prašek, prirejen z ribjim oljem, radi svojega osobito usodnega okusa dete nepotrebno dajanje običnega ribjega olja. Dobiva se po vseh lekarnah v malih omotih po Din 25.— in v velikih omotih po Din 42.—. tov je bilo včeraj brez zveze s centralo. Toda poštno tehnično osobje je kmalu popravilo pretrgane zveze. Brzojavni promet ne trpi nobene škode. a— Zagonetni razbojniški napad v Mariboru, ki sta ga izvršila preteklo nedeljo neznana zločinca nad vodjem menjalnice Ptvtnika g. Ločnikom, je še vedno ta-jinstven. Čeprav so mariborski policijski organi neumorno na delu in so podvzeli vse potrebne korake, ki bi morda vodili k pozitivnim rezultatom, je bil do danes njih ti ud zaman. Vse poizvedbe so brezuspešne. Podatki, ki jih je dal g. Ločnik. ki od silnega udarca še ni okreval, niso doprinesli k razčiščenju spretno zasnovanega razboj-ništva. .Mariborska policija se nadeia. da b° prihodnji teden na jasnem glede soudeležbe štirih osumljenih tipov, kä so se mudili v dneh pred zločinom v Mariboru. Iz Kranja r_ V restavraciji Narodni dom se spre* jemajo abooenti na dobro hrano. 39j г— у soboto 2. marca bo v kavarni Narodni dom koncert salonskega orkestra z Jesenic pod vodstvom g. Tancerja. 393 r_ Novo tekstilno podjetje. Tukajšnji odvetnik dr. Beno Sabothy bo ustanovil tekstilno delniško družbo »Kokra«, katere pravila je veliki župan 2c odobril. Družba, katere ustanovni občni zbor se bo vršil 16. marca, namerava, kakor čujemo. gras diti v Kranju večjo novo in moderno tek» stilno tovarno. r— Nov zdravnik. V Kranju se bo na» selil v kratkem zdravnik dr. Josip Bezic. S tem bomo dobili že petega zdravnika, kar je za Kranj že precej. r_ Koto jugoslovenskih sester v Kranju bo pričelo v prihodnjih dneh s pobiranjem članarine za leto 1928. in prostovoljnih prispevkov, da s- omogoči običajno ve» likonočno obdarovanje siromašne dece in drugih revežev. Apeliramo na vse, da po možnosti podprejo to akcijo Kolašic, ki se že več let uspešno udejstvuje na karitativ« nem polju. r— Tragikomična aretacija. V noči od ponedeljka na torek je morala orožniška patrulja intervenirati v neki hiši ob Ko* kri, ki nosi ime »Zeleni kader«. Orožniki so aretirali najbolj razgrajajočo osebo — neko poznano prostitutko iz Kranjskega mesta. Ta se je aretaciji z vso silo uprla, da ni preostalo orožnikoma nič drugega, kakor najeti voz, na katerega so naložili napol oblečeno Evino hčerko in jo prepe» Ijali v sodne zapore. Iz Litije i— Tragična smrt mlade matere. Pred« včerajšnjim se je zgodil v Št. Juriju pri Litiji tragičen primer nagle smrti. Ko je vstala zarana ga. Ljudmila Damjanova, posestnikova žena, in je hotela, kakor običajno po poslu, ji je postalo nenadoma sla* bo, da se je zgrudila na tla. Vsaka pomoč je bila zaman.' — mlada žena je umrla za kapjo. Pokojnica je bila v vsej okolici na najboljšem glasu in povsod zelo čislana. Njena tragična smrt, ki jo je zadela v 32. letu starosti, je vzbudila v vsej okolici glo« boko sočustvovanje s težko prizadeto dru* žino Damjanovo. Svojemu možu je pokoj» niča zapustila štiri otročičke, od katerih najstarejši obiskuje komaj prvi razred. Iz Novega mesta П— šentjakobski gledališki oder iz Ljub Ijane gostuje v soboto 2. marca v Sokol» skem domu z velezabavno in duhovito ko» medijo »Bunbury«. Opozarjamo na to go« stovanje, saj so nam Šentjakobčani prete« čeni mesec nudili obilo smeha in zabave z izbornim igranjem velezabavne komedi» je »Svetnik«. Upamo, da nam bodo tudi topot. Predprodaja vstopnic v trgovini g. J. Koširja. Posetite predstavo. Iz Laškega 1— Matijev sejem v Laškem dne 25. te» ga meseca je bil zaradi polzskih potov le slabo obiskan, kupčija pa je bila kljub te* mu zelo živahna. Od 225 glav prignane ži* vino je bilo prodanih 15 krav in 62 volov ter se je dosegla najvišja cena 10.50 Din za 1 kg žive teže. Za Itaiijo so naložili 51 volov. Iz Ptuja j— Ptujsko, mestno gledališče. V petek, 1. marca gostujejo Mariborčani z nad vsa ljubko in zabavno opereto »Na cesaričmo povelje«. Opozarjamo zlasti na srčkano otroško sceno, ki vselej gane publiko do solz. osoodarstvo Bilančna seja Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani bil splošen ugled in zaupanje, ki ga uživa ta zavod med vlagatelji kakor tudi med trgovskimi in industrijskimi krogi v vsej naši državi. 358 Dne 25. t. m. se je vršila bilančna seja tega zavoda, kateri je prisostvoval tudi vladni komisar g. dvorni svetnik dr. Rudolf Marn. Računski zaključki tega čisto domačega podjetja nam za leto 1928 nudijo razveseljivo sliko ugodnega napredka na celi črti. Od poedinih postavk naj omenimo naslednje: blagajna Din 18,543.000, valute in devize Din 1,725.000, menice Din 68,518.000 (prirastek napram letu 1927 za Din 17 mil. 400.000). državni vrednostni papirji Din 24,842.000 (napredek napram letu 1927 za Din 18,600.000). industrijski vrednostni papirji Din 3.299.000, dolžniki: denarni zavodi Din 41,646.000, ostali dolžniki Din 233 mil, 845.000 (napram letu 1927 napredovanje za Din 36,200.000), inventar Din 697.000, nepremičnine (bančna palača in 3 druge hiše v Ljubljani, bančna palača v Mariboru in bančna stavba v Šibeniku) Din 5,972.000, skupna bilančna vsota aktiv Din 399 mil. 089.000. Od pasivnih postavk naj omenimo naslednje: delniška glavnica Din 12,000.000. rezervni sklad Din 3,740.000, pokojninski sklad Din 852.000, hranilne vloge na knjižice Din 81.950.000 (prirastek v letu 1928 2 mil. 950.000), vloge na tekočem računu Din 192,709.000 (napredek napram letu 1927 za Din 60.200.000), upniki: denarni zavodi Din 6,349.000, ostali upniki Din 100.025.000, čisti dobiček Din 1,434.000. Račun izgube in dobička izkazuje precejšnje znižanje upravnih stroškov in režijskih izdatkov. Pripominjamo, da ima ta zavod poleg centrale v Ljubljani še podružnice: v Mariboru, Celju, Kranju, Kočevju, na Bledu, v Djakovu, v Somboru, Novem Sadu, Splitu in Šibeniku. Posebno pozornost vzbuja pri bilanci tega zavoda dosledna politika njegovega vodstva da ohrani veliko likvidnost denarnih sredstev, s katerimi razkolaga. Tujih sredstev ima skupno Din 381,000.000, od teh ima likvidno naloženih kot gotovina v blagajni, v valutah, v meničnem portfelju, v državnih vrednostnih papirjih in kot naložbe pri denarnih zavodih celih Din 155,000.000 ali 41 odstotkov vseh tujih sredstev. Do tako velike likvidnosti pridemo, ne da bi upoštevali njegove industrijske vrednostne papirje in njegove debitorje. Bilančna vsota tega zavoda znaša Din 399,089.000, ne da bi pri tem upoštevali medsebojne račune centrale in podružnic od Din 93,388.000. s katerimi bi se zvišala bilančna vsota na Din 492.000.000. Na bilančni seji je sklenil upravni svet, da se vrši občni zbor na dan 22. marca t. 1.. kateremu bo predlagal dotiranje rednega rezervnega sklada z zneskom Din 271.000 in razdelitev 9odstotne dividende. Lep uspeh v preteklem letu bo brezdvomno še poglo- VREMENSK 0 POROČILO Meteorološki zavori v Ljubljani. 27. februarja 1929. Višina barometra 30S.8 m. MM»iim>M>t«HM«»M»t>M»>»« ....................................... Kraj I C aa л ьа ев Smer vetra 0 n o Padavine | 1 Barom. Тит per. > in brzina >0 -H 5 1 v m to »ek. -e 0 0 Vreta v mm do opazovanja 7. ure Liubliana 7556 32 93 mirno 10 dež 5 9 Maribor 7£6-l 2-0 98 mirno 10 dež 70 Zagreb 0 756-4 3-0 98 NNW1 10 dež 30 Beograd 0. 755-8 70 70 S2 10 • Sarajevo Dubrovnik 10 Skoplje 7. 762-0 90 mirno 10 Split 755-8 80 98 ESE2 10 dež 90 Najvišja temperatura danes v Ljubljani6.2, najnižja 2.5. Solnce vzhaja ob 6.43, zahaja ob 17.44, lu»na vzhaja ob 22.4, zahaja ob 8.31. Duaajaka vremenska napoved za četrtek: Oblačno. = Oškodovani kupci vrednostnih papirjev na obroke. G. dr. Ivan Černe, lastnik gospodarske pisarne v Ljubljani, ki se med drugim peča tudi s kontrolo žrebanja drž. vrednostnih papirjev, nas opozarja na konkurz, ki ga je otvorilo beograjsko trgovsko sodišče nad tvrdko L. Ž. Konjovič v Beogradu, Pozorišna ulica 47. Ta tvrdka je imela v Sloveniji zelo razširjeno kupčijo za prodajo drž. papirjev na obroke ter je bila posebno poznana, ko je z velikimi oglasi ob-Ijubovala bogate nagrade onim, ki pri njej kupijo vrednostne papirje. Dasi so bili ti oglasi za vsakega pametnega človeka na prvi pogled razumljivi kot enostavna farbari-ja, jiin je vendar nasedlo dokaj lahkoverne-žev, ti so sedaj oškodovani. Tvrdka Konjovič pa je mnogo ljudi v Sloveniji privabila tudi na ta način, da je razposlala v pret. letu na desettisoče pisem z enako vabo. Potrebno .ie opozoriti Ljudi, da ne plačujejo nikakih obrokov več, saj bo njihov ien.ir itak izgubljen, torej naj si vsaj nove stroške prihranijo. Ker se za male kupce ne bo izplačalo prijavljati svojih majhnih terjatev po par sto dinarjev, je Slovenija, kjer je Beograjska tvrdka oškodovana gotovo za težke tisočake, a kar je najjiurše, bo nosil škodo baš naš mali človek na deželi in v mestu kot žrtev svoje velike lahkovernosti. Da se take manipulacije že enkrat preprečijo, bi bilo treba uveljaviti nov zakon o prodaji takih papirjev na obroke ali pa to prodajo, ki nudi posebno priliko za zlorabo po agentih, popolnoma prepovedati, poseben zakon je bil že sredi leta 1928 pripravljen, pa žal ni bil uveljavljen, kar pomeni za široke kroge našega prebivalstva veliko škodo. V informacijo prizadetim pripominjamo, da je rok za prijavo terjatev proti tej tvrdki do 28. marca, narok pa se bo vršil 28. marca pri beograjskem prvostopnem sodišču, kamor je tudi poslati prijave terjatev. = Pred ustanovitvijo velike tvornice za umetno svilo. Pred meseci smo poročali, da ie Prva hrvatska štedionica prodala neki angleški finančni skupini delnice Destilacije drva v Tesliču (Bosna) in da namerava ta angleška finančna skupina zgraditi pri nas veliko tvornico za umetno svilo. Dotična an gleška skupina je medtem že prevzela in reorganizirala obrate v Tesliču, kjer je prvotno nameravala zgraditi tudi obrate za produkcijo umetne svile. Kakor pa ее sedaj čuje bodo tvornico zgradili v bližini Zagreba, pri ustanovitvi te tvornice naj bi sodelovala tudi naša domača tekstilna podjetja. Kakor se zatrjuje, bo v marcu prispel v Zagreb eden vo-dečih finančnikov skupine »Imperial Chemi cal Ltd.«, ki je pri tej transakciji udeležena, morda celo njen predsednik in voditelj angleške kemične inustrije Sir Alfred Mond — Vprašanje potniško-tovorne linije med našimi lukami in Južno Ameriko. O tem vprašanju se že dolgo razpravlja v naši jav nosti. Že ponovno ее je culo, da namerava angleška Cunard Line v zvezi z našimi kapitalisti ustanoviti veliko paroplovno družbo, ki bi vzdrževala redno paroplovno linijo med našimi lukami in Južno Ameriko. V tem pogledu pa je močno interesiran tudi naš domači Jugoslovenski Lloyd, ki je pred meseci nastal iz fuzije med Atlantsko i-lo-vidbo Ivo Račič in Jugoslovensko-ameriško plovidbo. V zvezi z organizacijo te pa ropi ovne zveze je iz Londona dopotoval Beograd ravnatelj Jugoslovenskega Lloyda g. Božo Banac, ki je bil sprejet v avdijenc' pri Nj. Vel. kralju, nakar je obiskal financ nega, trgovinskega in prometnega ministra. G. Banac je ob priliki poseta v Beogradu med drugim izjavil, da se je Jugoslovenski Lloyd brez vsake državne subvencije, zato pa s finančno pomočjo južnoameriških Jugo-slovenov razvil v veliko paroplovno družbo, ki ima danes 24 prekooceanskih ladij skupno tonažo od 200.000 bruto register ton, Od palme pa. vse do gospo-dinjine mize sploh ne pride v dotik s človeško roko prirodni produkt Ceres mast za jelo v Cista je sirovina, čiste so tovarne, čisto je izdelo® vanje in torej tudi popoln noma čista neprecenljiva Ceres mast za jelo. Ceres mast za jelo je zajamčeno čista kokosova mast, nadvse okusna,lahko prebav= Ijiva, v največji meri izdatna in neomejeno stanovitna. Ceres mast za jelo obalno plovbo v višini letnih 50 milijonov Din. G. Banac upa, da bo naša država za nadaljni razvoj podprla tudi našo preko-oceansko plovbo, ki je s svojim dosedanjim delom pokazala svoio življensko zmožnost in ki je velike važnosti za napredek našega prekomorskega izvoza. = Ustanovitev nove tekstilne tvornice v Kranju. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil dr. Benu Sabothvju, odvetniku v Kranju, ustanoviti delniško družbo z imenom »Kokra«, tekstilna delniška družba v Kranju. Osnovna delniška glavnica znaša 500.000 Din in se sme s sklepom občnega zbora povišati na 2.5 milijona Din. = Zavod za proučevanje rentabilnosti kmetijskih gospodarstev. Te dni se je vršila v Zagrebu seja »Seljačke sloge«, na kateri je bilo sklenjeno, da se ustanovi zavod za proučevanje rentabilnosti in za organizacijo kmetijskih gospodarstev. Namen zavoda bo, da v kmetijskem gospodarstvu uvede primerno knjigovodstvo, da zbira tozadevne podatke ter podatke o uporabi kapitala v kmetijskem gospodarstvu, o tržnih cenah kmetijskih proizvodov, o prometnih, carinskih in tarifnih vprašanjih, o davkih in dajatvah in o kmetijskem zakonodajstvu in sirokovno-gospodarske tečaje, ankete, konference, da po dobljenih rezultatih ugotovi načela uprave kmetijskih gospodarstev, da po teh načelih organizira čim rentabilnejšo upravo teh gospodarstev, da zbira podatke o agrarni reformi in da rezultate svojega dela objavi. Do občnega zbora »Seljačke sloge« bo posle vodil gosp. Josip Predavec. = Poziv delniškim družbam. Veliki župan ljubljanske oblasti poziva vse delniške družbe v ljubljanski oblasti, da predlože velikemu županstvu kot nadzornemu oblastvu v 14 dneh po tem, ko se je po staturnem ooločilu vršil redni občni zbor za minulo po-sovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki ie odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico, večjo od 1,000.000 Din v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih Novinah v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. = Za reformo prodaje soli. Vojvodinski trgovci so uvedli akcijo, da se vprašanje prodaje soli na novo uredi ter bodo v kratkem podvzeli potrebne korake v Beogradu. Sedanja prodajna organizacija, ki je bila lani uvedena, je pokazala velike hibe. Trgovci zahtevajo prevsem, da se ukine mo-nopoliziranje prodaje na drobno. = Načrt rudarskega zakona. Ministrstvo za šume in rudnike je izdelalo načrt novega rudarskega zakona, ki je bil te dni predložen vsem rudarskim oblastvom in prizadetim gospodarskim korporaeijam. S tem zakonom se ima enotno urediti vsa montan-ska služba. _ Konkurz je razglašen o imovini Ivana Javorška, trgovca na Gomilskem (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju IS. marca, oglasitveni rok do 10. aprila, ugotovitveni narok 22. aprila t. 1.). = »Narodno Blagostanje«. Preteklo soboto je izšla tretja številka novega elconomsko-finančnega tednika z naslednjo vsebino: Dr. V. Baijkič: Naša dva največja problema od postanka države. — Dr. V. Djor ijevič: Uložna banka kot orodje za zaščito vlagateljev. — Dr. A. Vegner, hon. prof. univerze: Naše delavstvo in niih razpored po industrijskih panogah. — Dr. V. Bajkič: Ali potrebujemo tujih strokovnjakov za ureditev financijskili vprašanj? — Pravni pregled: Sodnijska praksa. (Odlok Državnega sveta o pomenu dnevnega reda skupščine delničarjev.) — Nevarna praksa. — Analiza bilanc. — Tedenski dogodki in problemi. — pregled tržišč. — Urejuje dr. Velimir Bajkič; uredništvo je: Beograd, Vasin.i ul. 13. Naročnina znaša: do konca marca 1929 40 Din. do konca junija 1920 100 Din. do konca leta 1929. 240 Din. Borze 27. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največji je bil v devizah na Newyork, Prago, Curih in Berlin. Privatna ponudba je bila precejšnja ter je krila vso . potrebo v devizi na Newyork, kakor tudi v devizah na Trst, Dunaj, "dočim je Narodna banka krila potrebo v -devizah na Curih. Berlin in Prago. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Berlin je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna za marc po 431 in za april po 434 (beograjski tečaji so nekoliko nižji). Investicijsko je prvotno popustilo na 89 zaključek, pozneje pa se je zopet okrepilo na 90 — 91. Med bančnimi vrednotami je Jugobamka dalje čvrsta pri 93 (zaklj.). V ostalem so bili zaključki v Srpski po 155, v Poljodelski po 17.5 (stara emisija) in v Unionbanki po 55.25 — 55.50. Med industrijskimi papirji je tečaj Trboveljske valoval; prvotno je bila zaključena po 475 in 480, pozneje pa po 474. Zanimiv je tudi zaključek v Nihagu po 1 Din za delnico. V ostalem je bil promet samo še v Gutmannu po 200. Devize in vali ie. Ljubljana. Amsterdam 22.8225, Berlin 13.506—13.535, Bruselj 7.9144, Budimpešta 9.9.347, Curih 1094.4—1097.4 (1095J), Dunaj 7.996—8.026 (8.011), London 276.52 Newyork 56.76—56.96 (56.86). Pariz 222.53, Praga 168.53—169.33 (168.93). Mi'an 297.20 do 299.20 (298.20). Zagreb. Dunaj 7-996 _ 8.026. Berlin 13.505 — 13.535. London 276.12 — 276.92, Newyork 56.76 — 5G.96, Pariz 221-53 _ 223.53, Praga 168.53 — 169.33, Curih 1094.4 — 1097.4, Budimpešta 9.9197 — 9.9497; dolar 56.25 — 56.45. Curih. Zagreb 9.12875. Pariz 20.315, London 25.23375, Newyork 579.975, Milan 27.225, Prasra 15.415, Dunaj 73.10. Budimpešta 90.655. Berlin 123.38, Bruselj 72.225, Amsterdam 208.25. Varšava 58.35, Bukarešta 3.<в, Dunaj. Beograd 12.46 — 12.50, Berlin 168.55 — 169.05, London 34.4675 — 34.5675, Milan 37.19 — 37.29, Newyork 709.95 do 712.45, Pariz 27.73 — 27-83, Praaa 21.0150 do 21.0950, Curih 136.5i — 137-01. Efekti. Ljubljana. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 930 den.. Genska 158 den.. Kred. zavod 175 den, Vevče 120 den., Stavbna 50 den., Šešir 105 den. Ruše 260 do 280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427.5 _ 428.5, kasa 427 — 428, za marc 430 do 432, za april 433 — 434, za december 459.5 — 461, investicijsko 90 — 91, agrarne 54 — 55; bančne vrednote; praštediona 930 den., Kreditna 93 den, Zemaljska 132.5 do 135, Srpska 154.5 — 156, Jugo 92.5 — 93, Ljubljanska kreditna 125 den., poljo 17.25 do 17.50, Union 55.5 — 55.75; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205, Slaveks 102 do 105, Slavonija 5 — 5.50, Drava 460 blago, Isis 2] — 23, Vevče 118 den., Dubrovačka 500 _ 505, Brod vagon 300 — 320, Trbovlje 472.5 — 475, Union Osijek 200 _ 215, Jadranska plovidba 590 den., Šečerana 480 do 495, Nihag 0-75 — 1. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (27- t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Deželni pridelki: Tendenca trdna. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 3C dni, 80 kg, 2 odst. primesi): baška promptna po 305 _ 307.50, za marc то 310—312.50. za april po 315—320; moka »Og«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 420 — 425; koruza: laplatska, promptna, fco. Domžale po 345, baška. času primerno suha, slov. postaja, navadna tarifa po 310—312.5; ječmen, ba-ranjski, pivovarski. 68-69 kg 345 — 347.5; baški, ozimni. 67—68 kg 330 do 332.5; oves: baški slov. post. ую 290-292.50. Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca mirna. Promet 28 vag. pšenice, 1 vagon ovsa in 40 vagonov koruze, pšenica: baška 245 do 247.5. banaška 240 — 242.5; sremeka 247.5 do 250. Oves: baški in srem-ski 247.5 — 252.5. Koruza: baška in srem-ska 262.5 — 265; za april — maj 280 —285.. Moka: baška . Og - in >0agt 342.5 do 352.5, >2« 322.5 _ 332.5, so« 302.5 — 312.5, »6-r 277.5 — 282.5; >7« 262.5 — 267.5: >8« 207.5 do 217.5. Otrobi: baški 182.5 — 185. Dunajska borza za kmetijske proizvod« (26. t. m.) Glede na nižje ameriške tečaje i čvrsto tendenco na budimnesianski borzi .ie bilo razpoloženje na dunajskem tržišču neenotno. Vendar so tečaji ostali skoro nespremenjeni. Za krušno žito je bilo malo povpraševanja. podunavska koruza se je nudila za april po 1.69 Kč ex slep Dunaj. Povpraševanje po laplalski koruzi je bilo nekoliko . večie kakor zadnje dni. Dunajski svinjski sejem (26. t. m.) Dogon 14.4i5 komadov, od tega 8676 iz Poljske, 1942 iz Jugoslavije in 1285 iz Rumunije Povpraševanje je bilo slabo. Pitane svinje so se pocenile za 10—15 grošev, mesne pa celo za 30 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2—2.15. angleške kriiane ш 1; »JUTRO* št. 50 б Četrtek, 28. II. 1929 ~ Josip Kostanjevec: Križišča (Konec) Kako čudno naključje! Kar je že sama mislila in hotela, o čemer bi se imela v nedeljo razgovarjati z oskrbni-kom, to jc hotel tudi on istočasno. Pritrdila je takoj njegovemu nasvetu in oba sta si bila edina v tem, da bodi pri sestavljanju pistna navzoč tudi oskrbnik. Tako se ie res zgodilo, da je notar napisal dotično pismo že v nedeljo. Potem je bil skupen obed in niti sence nesoglasja ni bilo med njimi. Zlasti zadovoljen in praznično razpoložen, je bil tisti dan zdravnik. Kako bi tudi no bil. ko je bila od tistega dne polovica ženinega posestva njegova last. •i :jc Dnevi so potekali naglo kakor bi se jim mudilo. Zdravnikova otroka sta rastla kar vidno, sta uspevala v vsakem oziru najbolje. Berta je bila vsa srečna, menjala ne bi bila v tistih časih z nikomur. Toda nekega dne je zapazila. da se je mož kar čez noč nekam ^ndno iznrMTienil. Začel ie nenavadno opazoval svoja otroka in čestokrat je zmajal z glavo. »Kar nič mi nista več podobna,« je tožil nekoč oskrbniku. »Njiju obraza sta mi vsak dan bolj tuja. Kako naj si to razlagam. Oskrbnik je osupnil. »Vsa sta Vaša, vse poteze na obrazih sličijo Vašim,« je hitel zatrjevati. »Pa tudi oči so čisto Vaše.« »Meni se pa zdi, da sta podobnejša nekemu drugemu. Kdo naj bi bil to? čudno, čudno... ves sem zmešan. In vendar bo res...« Prekinil je sam sebe in naglo odšel v svojo sobo. Oskrbnik je gledal ves zamišljen za njim. »Iz tega ne bo nič dobrega.« je deial sam pri sebi. »Nekam čudno so znaki, ki se prikazujejo na njem...« Nekega dne je prišel zdravnik nenavadno pozno k svoji ženi. Bil je videti nemiren iti nekai ie moralo glodati v njegovi notranjščini. V zadregi je bi! ves. ko ii ie dejal: »Glej Berta, čemu nama je posestvo tam zunaj? Sama skrb in briga, nikdar niimava mirnega trerotka, vedno nama bova živela. Otroka pojdeta itak kmalu v mesto študirat in to bo stalo mnogo. Pa kaj pravim ... saj sama veš ...« Berta mu je gledala naravnost v oči in dejala odiločno: »Posestva, ki sta mi ga zapustila oče in mati, ne prodam nikdar. Kakršno sta mi izročila, takšno ostane mojima otrokoma. Kar je tvojega, je tvoje in sam lahko storiš z njim. kar hočeš.« Zdravnik ni odgovoril ničesar. Zrl ie nekam skozi okno in bobna! s prsti po mizi. Potem se je nenadoma dvignil in vzraivnal. Odhajaje je de.ial: »Še se boš premislila, premislila predno bo dolgo!...« •a. * Dr. Malec je sedaj za več dni izginil iz trga. Poslovil se ni od nobenega, nobenemu ni povedal, kam gre. Bolniki so zastonj čakali v njegovi čakalnici, gledali na uro, kedaj pride, a nihče jim ni vedel povedati, kdaj se vrne. Dekla je odpirala vsakemu in za ni ra i a za vsakim, ko se je dovolj nasedel in naveličal čakanja. Berta je bila vsa zmešana. prisluškovala je uro za uro, kdaj se oglasijo njegove stopinje na stopnicah. toda njega ni bilo. kjer mu je ponudila prostor, rekoč: -Nekaj mi pravi, gospod notar, da ni današnji Vaš obisk pri meni samo vljudnost Vaša, pač pa da Vas je do-vedla semkaj kaka nenadna službena zadeva.« »Res je, gospa. Prosim Vas, poslušajte me in ne razburjajte se! Kolikor mogoče na kratko Vam povem to žalostno poglavje. Danes sem dobil iz umobolnice na Studencu pri Ljubljani pismo, ki me z njim obvešča tam osni i zdravnik, moj prijatelj, da se nahaja Vaš gospod soprog že nekoliko dni v tamošnji oskrbi. Nič ni posebno hudega, a nihče ne more vedeti, koliko časa bo bolezen trajala, mogoče da se vrne že kmalu domov. Blodil je tam okoli po lesovih, ob vodi. po vaseh, dokler ga ni or satm našel nekega dne že proti večeru v najbednejšem stanju. Spoznal je takoj, kai mu ie in ga izlcpa spravil s seboj. Prosil me je. da Vam povem in. da si ne predstavljate najskrajnejše op a sinos ti«. Berti je nizko klonila glava, takšne nesreče ni pričakovala, to je bilo prehudo. »Kakšen bode konec, gospod notar?« potrebno je, da Vam še nekoliko razložim okoliščine, da spoznate, odkod ta žalost izhaja. Kolikor sem mogel poizvedeti, je Vaš gospod soprog nekoliko svoje prevelike domišljavosti in razburi j i vos ti že podedoval, njegov oče izhaja iz v tem oziru obremenjene rodbine. Zadnjič, ko je bil gospod doktor pri meni, je želel, da napravita pismo o Vašem in njegovem imetju iu ko se je to zgodilo, .ie, kakor veste, zahteval, da se posestvo skupno proda, v kar seveda niste privolili. To ga je tako razburilo, da je hotel brezpogojno vse prodati, kar ste nanj prepisali Toda v pismu ie bila tudi tečka, da ne sme eden brez dovoljenja drugega tega storiti. Začel je iskati izhoda iz te zagate in zatekel se je k meni po svet. Razložil sem mu. da je v tei zadevi vsaka stopnja brezuspešna. To ga je tako razburilo, da se mu ie začelo blesti in da ie prišlo nazadnje tako daleč kakor je prišlo.« Ura je enakomerno tiktakala na steni. sleherni njen udarec se je razločno čul po sobi. s ceste gori se je oglašal ropot težkih, domov se vračajočih, do vrha naloženih vozov. Tako čudno ie Obračun z Jbožanstvenim" D' Annunzijem Grof Cavour in papež Pij IX., protagonista I. 1870., ko se je razbila cerkvena država. Grof Cavour je bil predsednik tedanje italijanske vlade, ki je zasedla Rim. Elegantna kreacija pariške mode Oblačilo Iz črnega crčpe de Chine, garnlrano s slonokoščenim; ploščicami. Nova „Noetova barka" Američan William Grccnwood je dobil nebeško poročilo, da sc bliža ve« soljni potop. Bog bo kaznoval Ameri« ko za njene številne grehe. Green* wood, ki je premožen gospod, jc hitro mislil na svojo rešitev in si je dal zgraditi veliko barko, nekako tako, kakor si domišljamo Noetovo barko. Delo je končano, barka je plačana in sedaj čaka Grccnwood na oni strašni dan, ko izbruhne vodovje iz svojih strug in se morje povspne kvišku nad ameriško celino. Greenwood se bo pa lepo vozil v barki, dokler se nc ustavj na kakem ameriškem Araratu. Za družbo ima pripravljenega svojega slugo, enega oslička, enega goloba, šc nekaj drugh živali, pa obilo živeža. Klubi samomorilcev med rusko mladino Moskovska »Pravda« poroča, da sc se je razpasla v mestu Lizovu v Lira* lu prava samomorilna epidemija med dijaško komunistično mladino. Tekom enega tedna se jc obesilo deset mladih ljudi. Pričel jc Ivan Bresguin, ki jc imel ugled med dijaki. Pustil je pismo prijateljem, v katerem pravi, da ie življenje v sovjetskem raju izgubilo zan j vsako ceno in zato mu svetu ie, naj kmalu sledi njegovemu vzgledu. Čez dva dneva so se obesile tri dija« kinjc. Sledili so še nadaljnji samomo« ri. Preiskava je dognala, da obstoje in^d tamošnjo komunistično mladino »klubi samomorilcev«. Mnogi onih, ki gredo iz Rusije v države na z oadi' pa se vrnejo, pri« merjajo razmere doma in drugod, loti se jih obun in konec je mladih živ« 1 jen i! Število samomorv med dijaško mladino povsod neverjetno narašča. Davidova bo giljotinirana Iz Pariza poročajo, da ni državni predsednik Doumergue šc nič odločil tflede eksekucije morilke Davidove, ki je bila obsojena n;. smrt. Nje za« govornik ga je že obiskal, a predsed« nik mu ni dal nobene izjave glede po« milostitve. Običaino jc predsednik sporočil zagovorniku šc teko i dneva, ее je na pomilostitev pristal ali ne. V tem slučaju se to ni zgodilo. Vendar poročaj- , da niso oblasti ukrenile šc nobenih priprav za usmrtitev. Če bo Davidova res usmrčena, bo po 40 le« tih prva ženska, ki bi jo na Franco« skem doletela takšna usoda. Tajna odpornosti lepih Rusinj proti mrazu Milanski »Corriere della Sera« pri« naša iz Moskve pismo, v katerem či« tamo nastopen zanimiv odstavek: To. kar se ne bo nikdar razkrilo, jc tajna, katera omogoča obličju lepih ruskih žen. da ostane neobčutljiva za spremembo temperature. Te dni, ko je mraza nad 40 stopinj in divja snežni metež po ulicah ter so brade izvoščkov oledenele in so obrazi vseh ljudi na cesti ovisujeli. obdržijo ruske žene zložnust obraznih potez in svežost barve, čestokrat tudi nočejo zamenja« ti tenkih svilenih nogavic z gorkejšimi in težjimi. Morda je to posledica do« bre navade da vadijo otroke na mraz že v njihovi nešni dobi. Sredi polne zime vidiš ženske na sprehodu s svo« jimi mal:ki, rojenimi pred par tedni. To vpliva na ko/o in jo utrdi proti mrazu. S krvjo napisana generalija V visokem gorovju za Bolcanom je omagal mlad turist J. Corona iz Vid« ma. Legi imacijc ni imel s seboj nobc« ne. Da bodo vedeli, kdo je. ko najde« jo njegovo truplo, si je odprl žilo na nogi in napisal s krvjo svoja genera« lija. Stisnil se je v neko zatišje in ča« kal smrti... Rešil ga je drugi dan ne« ki domačin. V bolnici so turistu odre« zalj spodnje dele obeh nog, zmrzlc ro« ke pa mu bodo rešili. Norcia v Umbriji zasuta s snegom Neverjetnosti doživlja Italija v le« tošnji izredni zimi. Mraz, sneg, led, ponekod trpi prebivalstvo strašne mu« ke. V Umbriji je kraj Norica docela zasut s snegom, ki je mestoma visok 8 m. metež in veter je divjal cele dne« ve in z gorovja med Norcio se vali« jo snežene mase. tako da je bila vsa« ka pomoč kraju še pred par dnevi po« vsem nemogoča. Polno neverjetnosti, kakor zveni tudi neverjetno dejstvo, da jc reka Pad zamrznila in so med Ostiglio in Revercm prebivalci hodili po ledu enega brega na drugega. Ne« ki predrzni šofer je ce'o vozil z av« tomobilom po ledu čez Pad! Ultravioletni žarki močnejši na deželi kakor v mestu Kvantiteta ultraviolctnih žarkov je na deželi enkrat in šc pel večja kakor v mestu. To je ugotovil sedaj zdrav« stveni urad v Baltimorcju. To jc re« zultat merjenja, kj temelji na kemič« nih oskusih. Izvedlo se ie ondi mer« jenjc prahu, ki onečišča zrak. Ugoto« vilo sc je, da kvantiteta atinosferič« nega prahu zelo vpliva na kvantiteto ultraviolctnih žarkov. Ta kvantiteta je bila največja v mestu, šestkrat večja kakor na deželi. Drobci premoga ab« sorbirajo več ultraviolctnih žarkov kakor vsak drugi prah. Polarna pokrajina? Ne. temveč ogromni Dunav v bližini Beograda, pokrit z debelimi ledenimi pločaml, ki ustvarjajo na njem videz polarne pokrajine. Vsa ta masa iedu tvori velikansko nevarnost za slučaj naglega taljenja v gorenjem delu veletoka. ker bi zadrževala normalno odtekanje voda proti morju in bi povzročila katastroialne povodnji. Zato so Jo v zadnjih dneh razstreljevali s topovi in mina mi. Najbolj človekoljubno dejanje prošlega leta Londonska Kraljeva humanitarna družba, kj prisoja vsako leto posebno zlato kolajno »za najvrednejše dejanje« v dotičnem letu. je odlikovala na svoji zadnji seji južnoafriškega farmarja Andreja Miiller«Hevnsa. 28. decembra prošlega leta je namreč orjaški som pograbil nekega dijaka, ko se 'e kopal v družbi svojih prijateljev. Farmar se je pogumno pognal za zverino i rt ji plen iztrgal. Dijak je siccr na poškod« bah umrl. vendar nič manj zato ?ar« marjevo dejanje nič manj sijajno. Zverino so pozneje ribiči usmrtili. Škandal, nad katerim se zgraža vsa civilizirana Evropa — Danska pisateljica Karin Michaelis razgalja pred svetom duševno prostaščino oboževanega pesnika V najnovejši (4.) številki zagrebške revije »Nova Evropa« čitamo članek, ki ga je spisala znamenita danska pi« sateljica Karin Michaelis in ki pomeni težak, sila resen obračun z osebo »kralja pesnikov« Gabrielom d'An« nunzijem. Iz čLnka posnemamo le najznačilnejše podatke. L. 1910. je kupil nemški umetnostni zgodovinar prof. dr. K. Thode^ ob Gardskem jezeru krasno vilo Carg« nacco. v kateri je namestil svojo zbir» ko starin in umetniških slik (Origi* nai i Rcmbrandta. Hansa Thome i. dr.), več kot 7000 zvezkov broječo knjižni« со z mnogimi silno dragocenimi rari« tetami itd. Pred vojno so cenili vilo s parkom, pohištvom in zbirkami na 1.824.000 lir. Do vstopa Italije v sve« tovno vojno je živel Thode, znameniti oboževalec in raziskovalec italijanske umetnosti, v vili Cargnacco s svojo drugo ženo. dansko violinistko Herto Tegner«Thode. Po izbruhu vojne je moral zapustiti Italijo in je umrl leta 1920. v pomanjkanju. Vila Cargnacco je bila 1. 1918. sekvestrirana, leta 1921. zaplenjena. Thodejeva vdova je čaka« Ia na Danskem, da ji vrnejo zaplenje« no premoženje. L. 1921. se jc vselil v zapečateno vi« lo samopašno. brez dovoljenja oblasti G. d' Annunzio. Thodejeva vdova^ ga jc obiskala in vprašala, koliko časa namerava ostati v njeni hiši. D' Annun« zio je rekel, da le kakih 6 tednov, hkrati pa jc hvalil duhovitost dr. Tho« de ja. ki r?a spoznava po njegovih ro« kopisih. Ti rokopisi so bili v zaklet njeni pisalni mizi in izrccno zaznamo« vani. da i-:h ne sme nihče nepoklican odpreti. D'Annunzio je obliubil vdo« vj da bo sam posredoval v Rimu gle« de vrnitve imteja. Ze bi bila vila Cargnacco vrnjena pravi lastnici, kar izbruhne vladna kri« za in d* Annunzijev prijatlj Belloti odredi kot minister trgovine, da se vi« la Cargnacco pokloni d' Annunziju! Zdaj mogočni pesnik sploh ni več ma« ral sprejeti gospe Thodejeve. Začela se je križeva pot, da dobi vsaj zbirke, knjižnico in rokopise rajnega moža. S studom čitamo. kako se je vedel d' Annunzio nasproti ubogi vdovi, ka« ko jo je izigraval in vodil za nos ter jo slednjič prisilil, da je iz bede pod« pisala izjavo, da prejme po njegovi milosti — neke neznatne predmete, pa še te v silno zanemarjenem in skvarjenem stanju. Medtem je d' An« nunzio poklonil vilo Cargnacco itali« janski državi, ki je po dolgem mole« dovanju izplačala Thodejevi vdovi za skoro dva milijonsko vrednost — 100 tisoč lir odškodnine. Pohištva, zbirk, rokopisov njenega soproga ji d' An« nunzio šc do danes ni vrnil. V tem primeru ne gre za rimsko vlado niti za kaj drugega, gre za oseb« no moralo d' Annunzia. Na Danskem je vzbudila afera burne proteste. Knji« ževniki, ženska društva, vsi /plivni krogi so pošiljali uzurpatorju protest« na pisma, ki ji!, je le«ta velikodušno — ignoriral, pritiskal pa jc na gospo Thode češ, naj prepreči kampanjo proti njemu, če hoče dobiti kakšno miloščino. Pisma G. d' Annunzia. ki jih objav« lja Karin Michaelis v »Novi Evropi«, so strahovit document humaine, straš« na obtožba pesnikove nckulture in uzurpatorske nadutosti. Ob neki priliki je d, Annunzio po« stregel g. Thode z likerjem, ki ga je »sam izgotovil« in po katerem je tež« ko zbolela. Nihče noče trditi, da bi bil te bolezni kriv d' Annunzio. toda li« ker ji »kralja pesnikov« so očividno tako slabi kot njegova morala. »Poet s frančiškansko kuto« v tuji vili. lastnica te vile v bedi — to je sli« težke moralne dekadence »vzviše« nih« umetnikov d' Annunzijevcga kova. Maršal Foch Je že dalj časa bolan in so pravkar poročali, da se Je njegovo stanje poslabšalo. Češkoslovaška armada in telesna vzgoja Po statistiki čsl. vojaške uprave se stalno zmanjšuje število nabornikov, ki se pred nastopom vojaške službe niso telesno vadili. Število izvcžbancev poraste od leta do leta, nad polovico jih je iz špartskih vrst. Iz ostalih telo« vadnil društev je najbolje zastopan Sokol. Lani je bilo med naborniki te« lovadno neizvežbanih 38.47 odstotkov, leta 1925. jih je bilo še 51.54 odst. Najprimernejši jezik za radio Anglež Collard se je bavil z razisko* vanjem, kateri jezik je po svoji ra» ločnosti najprimernejši za radio in je ugotovil, da je ta jezik italijanščina. Sledijo nemščina, angleščina, franco« ščina. Najkonfiznejši in najkrajši je« zik pa je francoščina. Sledijo anglešči« na, nemščina in prav na koncu itali« janščina. Zemlja močnejša od zraka Annie Alorrovv, hči poslanika Zedinjenih držav ? Mehikj in žena »plavolasega Lindyja«, radi katere se je — kakor poročajo ameriški listi — slavni junak ozračja odpovedal nadaljnji letalski karijeri. Premalo sramežljivosti Tekom predstave komedije "'Mv Girl Fri-dav» (M oia hči Petek) v nekem nevvor-škem gledališču ie udrla na oder Doliciia in aretirala vse osobie. Aretiranci so ob-dolženi nedostojnega vedenia. Neki Drizor ie kazal deklice, ko vstoDaio v kopališče, drugi prizor Da deklice ko si sezuvaio čevlje in nogavice Da Dreveč nesramežljivo ... Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSK A DR IMA. (Začetek ob 20, izpremembe označene). Četrtek, 28.: Utopljenca. B. Petek, 1. marca: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20, izpremembe označene). Četrtek, 28.: Zaprto. Petek, 1. marca: Beg iz seraja. B. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 2. marca: ;Bunbury-. Gostovanje v Novem mestu. Nedelja, 3. marca: »Svetnik«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek. 1. marca: Zaprto. Sobota, 2. marca: ob 20. Romeo in Julija. A. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 1. marca: ob 20. Na eesaričino povelje. Gostovanje Mariborčanov. Zvonimir Rogoz odhaja v Prago' Razgovor s priljubljenim članom ljubljanske drame. Naš poročevalec je obiskal g. Zvonimirja Rogoza, da se preveri, ali je resnična vest, da bo izgubilo ljubljansko gledališče tako odličnega igralca. Na vprašanje, ali se je res odločil, da sprejme ponudbo za angažman v Pragi, je g. Rogoz odvrnil: _ Da, sprejmem. Odločil sem se po daljšem premišljevanju. — Kaj vas je pred vsem napotilo, da prestopite v češko gledališko življenje? _ V gledališkem življenju je stremljenje za novim, daljnim in hrepenenje kvišku nekaj splošnega; čuti 2a vsak pravi lgralec-umetnik. Vsak izmed nas mora občutiti potrebo spremembe umetniškega miljeja.. Četudi se v kakem gledališču še tako dobro uživi, vendar prej ali slej zahrepeni v novo življenje. Za novo življentje sem se odločil tudi jaz; to novo življenje pa smatram predvsem za priliko, da se naučim še mno-rro noveira. Saj deluje v Pragi dr. Hilar, slovanski Reinhard. Praga je med prvimi in vodilnimi torišči slovanske gledališke umetnosti. — Kdaj odidete v prago? — Že začetkom maja. Do tedaj se bodo uredile nekatere formalnosti glede službenih let in podobno. — Ali imate namen, da se stalno naselita na Češkem, ali pa je angažma le prehoden? _ Angažma je stalen; po njem se bo ravnala tudi moja naselitev. — Ali se nameravate v pragi specializirati za kakšne posebno igralsko panogo? — Pri modernem igralcu je to težko. Po primeru velikih ruskih umetnikov, ki menijo, da je dober igralec za vse uporaben, bo nekdanjega specializirana sploh konec. Pri tem bo seveda posameznim igralcem dano tudi dovolj prilike, da se po svojem položaju, po svojem zanimanju in po svojem značaju udejstvuiejo v nekaterih smereh bolj nego v drugih. — Boste li včasi gostovali v Ljubljani? _ Seveda. V tei zadevi sem že govoril z upravo. Slovo od Ljubljane mi ie sploh težko. Sedaij bo minilo že 10 let. kar sem tu. V čas slovesa pade tudi 201etnica mojega igralskega delovanja. In če bom za slovo igral »Hamleta\ bo to moj 50. nastop v tej vlogi na ljubljanskem odru. V sedaj pripravljeni >Dantcnovi smrti« igram Robes-piera, v satiri »poslednja izdaja« pa vlogo pisatelja. Glede poslovilne predstave še ni odločeno. Kakor rečeno, težko odhajam, tolaži me pa zavest, da je pot častna zame in za ljubljansko gledališče, s katerim bom vedno oslal v stikih. S tem ie bil razgovor končan. Ker dobro poznamo g. Rogoza, znamo tudi ceniti njegovo zagotovilo, da bo ostal v stainili stikih z našim odrom. tg. Sprememba repertoarja v ljubljanskem gledališču. Abonente in druge gledališke po-setnike opozarjamo na današnjo izpremem-bo repertoarja. 0 delovanju zagrebškega Pučkrga vsenci-lišta čitamo zanimivo statistiko, ki iz nje posnemamo: število predavanj je v zadnjem času zraslo, povprečno število slušateljev pa pada, vsekakor pa ne prekorači 150 in ne pade pod 100 na večer. Pučko vseučilište deluje od 1. 1924; v tem času je imelo 509 predavanj (od 90 do 120 v enem šolskem letu). Iii jih je obiskalo 64.154 oseb. O predavanjih in o smeri pučkega vseučilišta nas poduču-jejo naslednje številke iz 1. 1927—1928: Največ predavanj je bilo iz filozofije in sociologije (23 odst.), nato se vrsti medicina z biologijo (21 odst.), za tein zgodovina in zemljepis (16 odst.), pravne in politične vedo (9.2 odst.), umetnost (9.2 odst.) prirodo-slovje (7 odst.), gospodarstvo (6.8 odst.). književnost in jezikoslovje (4.2 odst.). Največje povprečno število slušateljev izkazuje tehnika, za njo prirodoslovje, nato medicina in biologija, zgodovina in zemljepis, filozofija in sociologija; gospodarstvo, umetnost in književnost zanimajo že manjše število ljudi. Predavali so zagrebški vseučiliški profesorji. pa tudi mnogi gostje, izmed Slovencev dr. I. Cankar in L. pitamic. Smrt GriinoTe »bele rože«. V Brežicah je umrla v visoki starosti 87 let Marija Cer-jakova, ki io je nekoč opeval znani nemški pesnik, Prešernov učenec Anastazij Grün grof Auersperg. Imenoval jo je belo rožo: zbog njene plemenitosti in žlahtne lepote, ki ji niti visoka starost ni mogla vzeti po-slednjh sledov. Nove češke in slovaške revije. V založbi Fr. Borovega v Pragi je začela izhajati odlično urejevana revija za literaturo, umetnost in znanost splanc. Urejuje jo Josef Hora, sodelujejo pa Fr. X Šalda, Jaroslav Seifert, Fr. Haies in drugi. _ Slovaki so dobili v zadnjem času dve novi reviji: »Slovenske Dielo«, ki obeta postati centralni organ mlade slovaške literature, in časopis sDav<, ki zastopa tako zvano proletareko kulturo in se zlasti naslanja na nova gesla iz sovjetske Rusiie. Nova češka izdala L W. Goetheja. Založništvo Borovy v Pragi nadaljuje z izdajanjem zbranih spisov nemškega klasika Goetheja v novih, skrbno izdelanih' prevodih. Nasproti trditvam, da so Goethejevi spisi danes po večini že mrtvo 'literarno blago, dokazuje nova češka izdaja, da presegajo časovni okus in literarno modo. Borovy ie izdal med drugimi Wertherja, Wilhelma Meisterja in oba dela Fausta. Slednji prevod, delo dr. 0. Fi-schera, še vedno zaposluje češko literarno kritiko, ki hvali njegove visoke kvalitete. Rtimunska kraljica kot pisateljica. Ru-munska kraljica Marija je spisala obširno pravljico «Čudežna lulka iz Rumuniji >, ki bo izšla v bližnjih dneh v Angliji in Ameriki. Junakinja pravljice je majhno ameriško dekletce, ki po čudovitih okoliščinah zaide v Rumunijo in izve, kako živi on-dolna deca. Biografija Jacka Londona, enega najbolj či-lanih ameriških pisateljev, ie izšla v berlinski založbi Universitär. Spisala jo je pisateljeva vdova Charmian London, ki opisuje Londona kot silno izrazilo, primerno-bujno osebnost, iz katere so potekla njegova takisto svojevrstna živahna, razgibana dela. Italijanska literarna nagrada za 1. 1923. je bila podeljena Bianchi de Maj za knjigo »Pa-gare e taeere«. (Plačati in molčali.) Junakinja romana je žena, ki žrtvuje vse svoje osebno življenje za dobrobit svoje družine. Nova smer v našem tujskem prometu Vozimo se z jutranjim vlakom. Vozovi so natrpani do skrajnosti, v kupe-jih prvega in drugega razreda samo ženski svet, utrujen in izčrpan, ker prihaja iz južnih krajev. Hodnik zastavljen od moških, le tu pa tam se stiska pasažirka, namenjena v kako bližnjo postajo. Tn ves ta svet ima za cilj Dolino in Г5о-hini. Šmarna gora zdrkne mimo; v sijajnem solnčnem blesku se razlegnejo na desni strani Kamniške planine s svojimi srebrnimi stenami, z divjimi, a vendar čudovitimi vrhovi. Onkraj ravnine je razprostrt planinski svet tako blizu, da bi se ga lahko dotaknil s prstom, a vendar tako daleč, da ga danes ne moremo doseči vsi potniki skupaij, kolikor se nas vozi na pretesnem vlaku. In ljudre se čudijo nenavadni krasoti neznane pokrajine in žele informacij. Pripovedujem jim čuda o onih gorah, ki gore kraj nas v blesku jutranjega solnca; čuda ne-opisana, ki so pogreznjena sama vase in so daleč orl živahnega toka radovednih tujcev. A komunikacije in najbližja proga, ki vodi do teh čudežev? — Človek zardi in ga je sram; saj mora odkrito povedati, da ni potrebnih komunikacij, da ni železnice, ki bi peljala v osrčje tega naravnega bogastva, ki bi sijajno preživljalo na tisoče naših ljudi. Polniki komentirajo prav do Kranja in vsi komentarji so tako rezki, da umolkneš in «e potuhneš vse do tedaj, ko za Kranjem izginejo izpred oči Kamniške planine in te z vsem komfortom in umetno udobnostjo pozdravi triglavska zemlja. Kaj hočemo? Ideje so pri nas drage. Ce drugi nam nočejo delati zaprek, si iih lepo napravljamo tudi sami. Skoro že pol stoletja životari misel, da bi se izpeljala cesta iz Stahovice do Kamniške Bistrice. Ideja je vele-pomembna za kamniško prebivalstvo. Spričo njegovih obširnih gozdnih kompleksov, še bolj pa za avlomobiiski promet, ki bi ga vzdrževale neštete trume turistov. Zveza za tujski promet je že zavzela svoije stališče za ta projekt in ga podpre moralno in gmotno, a tudi planinsko društvo je pri tem močno zainteresirano in obljubuje svojo pomoč, celo oblastna podpora je zagotovljena. Kamniška Meščanska korporaei.ia se je lani septembra sicer načelno izrekla za gradnjo av-tomobilne ceste, a si pridržuje pomislek zaradi rentabilitetnega računa. Od te ceste direktno zavisi projektirana žična vzpenjača na Veliko planino. Kakor znano, je ta projekt zasnovala Zveza za tujski promet, ki se čuti v svojem dosedanjem delovanju preveč na tesnem in bi rada s širokim razmahom ustvarila obširno polje, kjer bi mogla delovati po svojem (realnem) in ogromnem programu. Že zaradi vzpenjate bo prisiljena, da odločno forsira stahovi-ško cesto, kar bi bilo Kamniku samo v pro-speh, ker bi ga z gmotnimi koristmi bogato obsipala. Promet na vzpenjači bi bil skrajno intenziven skozi vse leto in bi ne poznal omejene sezone, ker bi bila Velika planina vse leto najprivlačnejša tpčka, kjer bi se zbirali turisti in neturisti. smučanji in nesmu-čarji. poslala bi sloveča planinska postojanka ne samo v ozkem jugoslovenskem okviru, ampak bi uživala svetovni ugled in bi nam služila brez vsega kot naša največja atrakcija. Kako bi se po takem stanju naš tujski promet dvignil z velikanskim га1е-tom. o tem pač ni treba govoriti, ker razsoden človek zna sam soditi. Še važnejši pa je tretji projekt, ki ne zadeva samo Kamnika in je skrajne važnosti ne samo zn Poljansko dolino, ampak za \se kraje, ležeče desno pod Kamniškimi planinami, ki so zaradi pomanjkanja i>otrebnih komunikacij popolnoma odrezani od tujsko-prometne žile in morarto vegetirati v ne-/a-služenem položaju. Je to zgradba nove železniške proge. ki naj se prične na Trati v Poljanski dolini in ki naj gre nreko Škofje Loke. Domžal in Motnikn do Polzele, ali po drugi vnrij.iciji rroko Škofje Loke. Kranja. Kamnika, skozi Tuhinjsko dolino ni Gorivi grad in dato do Smartna ob Paki. Obe vari-janti sta skrajno iMitrebri. a ker ne morata obstojati druga ob drugi, se mornio mero-daini faktorji odločiti za prvo ali drugo, ker je realizacija projekta že skoro zasigurana v najbližji bodočnosti, a bi bilo skrajno kvarno. če bi se izbrala napačna varijanta. Glede na eksploatrci.jo naših naravnih lepot. ki so v Sloveniji osredotočene prav v planinskem svetu in smo znani v tujini samo kot pristno aln«ki svet; bi se bilo trebn zaradi turistovskih in tirskopromrtnih ozirov odločiti za varijanta Trata - Škofja Loka-Kranj - Kamnik - polzela. S to progo bi se širšemu svetu odprle nove postojanke tik pod Kamniškimi planinami, ki bi postale dostopne tudi najudobnejšemu občudovalcu gora, ker ga zdaj od njih odvrača skrajna iri nerodna oddaljenost orl železnic. Tujski val bi se razlil vse od Kranja pa do Kamni-' ka in Celja. V gospodarskem oziru bi se dvignili vsi kraji ob novi progi, narodni kapital bi se dvignli in se obrestoval z visokimi odstotki. Seveda, druga varijanta je dosti krajša, a za eksploatacijo Kamniških planin povsem brezpredmetna. Zato se .jo bo pač treba žrtvovati na račun in v prospeli sploš-nosti in zaradi nacijonalne ekonomije. Z realizacijo leh treh projektov stopi Slovenija na višek svojega razvoja: lujski promet krene v novo smer in ne bo obtičal samo v Bohinju in Dolini, ki pa kljub novi dobi iu novi struji ne bosta izgubila prav nič, nasprotno, še celo pridobila, ker bo variacija velika in bo zato še privlačnejša. Kamnik bi postal čez noč središče tujskega vrvenja; zaradi svoje idilične in klimatično najugodnejše lege bi se tekom kratkih let morda dvignil do višine, ki je zdaj razen Bleda nima nobena druga naša tujskopro-meliia postojanka. Tega eminentnega položaja se mora Kamnik pač že danes zavedati in zastaviti vse sile. da bo gospodar dneva in časa. Zakaj tujski promet je delikaten in zahteva od človeka mojstra, a ne povprečnosti. Toda zaradi Kamnika se nam pač ni treba bali: saj ima na razpolago može, ki znajo delati in dobro razumejo novo smer v tujskem prometu, ki bo v kratkem preplavil njihove kraje, kjer so se rodili in se še vedno rode možje slave, poezije in dela! Josip Vandot. Sport Športni drobiž Več klubov je našemu savezu dolžno večjo vsoto denarja, tako da savez ne mo« re izpolniti svojih obveznosti. Sedaj je JNS odredil, da mu morajo vsi klubi do 1. julija nakazati dolžni denar. To lahko napravijo tudi v štirih mesečnih obrokih. Ako to ne bo pomagalo, bo JNS primoran, storiti odločnejše korake. Kakor smo že poročali, igra 10. marca italijanska reprezentanca v Budimpešti proti madžarski reprezentanci. Madžari po svojem porazu v Parizu s prccejšnjo bo« jaznijo pričakujejo ta boj. Isti dan nastopi druga garnitura Italije v Atenah proti grški reprezentanci' To je prva meddr» žavna tekma, ki se vrši v Atenah. Scarone, najboljši nogometaš Uruguava in gotovo eden najboljših sveta, je pri tekrm dobil kontuzijo na kolenu. Za ble« suro "še ni mnogo zmenil. Pred dnevi pa so zdravniki ugotovili, da jc blesura taka, da slavni Scarone ne bo več mogel kazati svo» je izredne sposobnosti navdušenim Uru« guavcem. Pbljubovati se ne bodo več smeli! Kdo? Italijanski nogometaši, tako je namreč od« redil tajnik fašja g. Turati. Nekateri nos gometaši imajo namreč navado, da se za« hvalijo svojemu tovarišu, ki je zabil kak odločilen gol, s poljubom. G. Turati pa meni, da bi zadostovalo, ako bi se nogo« metaši kot znak priznanja krepko roko« vali. Pravimo, da ima prav! Zaradi diskvalifikacije Nirrmija po Americain Athlctic Union ni prišlo do na« peto pričakovanega boja na dve angleške milje med Nurmijem in Widejem za pr« venstvo v dvorani. Zmagoval je torej brez boja Wide v 9.077. Na isti prireditvi je Američan Schwarz v metu krogle postavil s 15.31 nov svetovni rekord. Občni zbor SK Železničar v Mariboru Nedavno se i e vršil ob mnogoštevilni udeležbi članstva II. redni občni zbor kiluiba. Predsednik g. inž. Koudelka je tuvodoma omenjal važnejše dogodke v klubu Eden glavnih dogodkov je bila dograditev lastnega nogometnega in tenis igrišča, kjer so si pridobil« izrednih zaslug mariborska tvTdfca Pinter & Lenard, mestna občina in lesni trgovec Marine iz Selnice pri Rušah, katerim je predsednik v imenu vsega članstva izrekel ponovno najlepšo zahvalo. Dalje treba omeniti korporativni pristop I. mariborskega težko-atlet-sikega kluba z bivšim jugo«lovenskim prvakom v rokoborbi Arzenškom na čelu. Iz poročila tajnika g. Marini ča j« bilo razvidno, da se je vršilo 46 odborovih sej. Število članstva pa se je pomnožite za SO na 400. Med letom se je vršil tudi izredni občni zbor kfaba, na katerem se je sklenilo, da pristopi klub k Narodni obrani. ' Nogometna sekcija je beležila viden napredek z zaporednimi zmagami nad Rapidom (1:0), Železničarji iz Zagreba (4:1) in prvakom Slovenije ASK Primorje v Ljubljani (5:4). Labkoatletska sekcija, ki se je šele med letom osnovala, je priredila štafetni tek skozi mesto, katerega se je udeležilo med drugimi tudi Primorje z dvema štafetama. Od vseh lahkoatletov se je najbollj izkazal 174etm Podpečan, ki si je priboril pri teku skozi mesto krasen pokal, podarjen od znanega mariborskega trgovca M. Vabtarja v proslavo Osvobojeni a. Tudi temissekcija beleži že večje število članov, ki pridno trenira,jo ter s; bodo že v tekočem letu javno udejstvovali. Težkoatletska sek- cija. ki je edina te vrste v Mariboru, pripravlja za 6. aprila medmestno tekmo Ljubljana : Maribor. Glasom blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Erinenc, je znašal denarni promet 15У.096.20 Din. inivenitar kluba pa se je pomnožil na vrednost IS.580 Din. Pri volitvah, ki so sledile, ie bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik inž. Koudelka, podpreds. Rajh. tajnik Vokač. blagajnik Fischer, gospodarja Wagner in Lukas, odborniki: Pipuš. Parma. Kosi, Novak, Vavda. Mozetič, Errnenc. Juriavčič, revizorji: Hvalenc. Marceli. Bačnik, Marussig, razsodniki: Karoma,n. Hiibl. Glaser, načelniki: nogometne sekcije Safran, lahkoatlet-ske i,n plavalne Errnenc, tenis Rajh, težkoatlet-ske Arzenšek, zimsko spor t ne Jurinec in rokometne inž. Koudelka. Radi izrednih zaslug za klub je bi'1 izvoljen bivši predsednik kluba g. inž. Edo Senica častnim članom kluba. Predsednik je ob zaključku dobro uspelega občnega zbora pozvaJ celokupno članstvo, kot novoizvoljeni odbor k resnemai in požrtvovalnemu delu za povzdigo športa, posebno med že-lezmičarskimi krogi, javnost pa. da to delo podpira tako smo t no kot moralno. Državno prvenstvo v smuških skokih se bo vršilo v nedeljo v Mojstrani ter obeta biti največja skakalna tekma, kar jlb je bilo pri nas. Že sedaj je prijavljenih 20 tekmovalcev, manjkajo pa še teki. s katerimi se računa, da bodo tekmovali, kar utegne dati skoro 25 tekmovalcev, to bi bilo 75 skokov v konkurenci. Skakalnica je bila vse do zadnjega v dobrem stanju in ji sedanje južno vreme še ni preveč škodovalo. Tekma bo pričela ob 10.30 dopoldne po prihodu vlaka ter bo končala okrog 13. ure. Popoidne ob 16. se bo vršila v hotelu Triglav razdelitev nagrad tekmovalcem ter bo prejel prvak obenem posebno častno darilo »Jutra«, krasen v usnje vezan album. Obenem s temi darili se bodo razdelile tudi plakete in diplome tekmovalcem državnem prvenstvu v vztraj-nostnem smučanju, ki se je vršilo 27. I. na Pohorju. Vse, ki se zanimajo za smuški šport, pa vabimo. da se udeleže skakalne tekme v Mojstrani, ko bo dokazala, da je pri nas tudi ta naj-divnejša janoga smuškega športa prekoračila začetniške težkoče In da smo dobili kader lepo se razvijajočih smučarjev - skakačev. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora dne 21. H. 1929.) Zarad« izredno neugodnih vremenskih razmer se odigodi pričetek prvenstvenih tekem v ljubljanskem in celjskem okrožju LNP od 3. marca na 17. marca. Natančna nova razvrstitev terminov se bo določila na prihodnji seja posl. odbora dne 6. marca. Na znanje se vzame obenem odgodtev prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju v smislu zapisnikov sej M. o. v Mariboru od 13. in 21. t. m. Verificirajo se naslednji igralci: s pravico nastopanja dne 6. marca za SK Trbovlje: lic Jože; za SK Slovan: Lipovčan Ivan, Hariš Herman; za ASK Primorje: Caleani Franc, Baumkirchner Milan, Klopčič Stane, Žerjav Franc; s pravico nastopanja dne 27. avgusta za ASK Primorje: Korče Danijel; za SK Grafika: Kmctič Mihael. V smislu § 10. o. p. se dovoli z današnjim dnem nastopanje v prijateljskih tekmah za SK Rapid igr. Flack Erik in Volz Fric. dejala Berta in vstala. »Hvaležna sem Vam prav res za vse, kar ste mi danes povedali. Zdi se mi, da se je v meni nekaj olajšalo, da sem hipoma dobila perotnice in da se bom v naj-bližnjem trenotku lahko dvignila nad vse, kar je grdega in umazanega ter da priplovem v pristanišče, vse svetlo in okrašeno z zastavami in pretkano z zlatom zahajajočih solnčnih žarkov.« Spremila je notarja do vrat ter se potem vrnila v sobo. Na sredi pod velikim lestencem je obstala. Potegnila je z rokama preko oči in lic ter se zazrla nekarn v daljavo skozi zadnje bleščeče pramene. Potem je pristopila k pisalni mizi in zapisala na listič: »Prihajam Ti nasproti, o solnce!« бе tisti večer jo je našla dekla mrtvo v naslonjaču. Zastrupila se ie bila. Ko so jo pred pogrebom raztelesili, je ogledna komisija izjavila, da se ji je zmešalo. Na zadnji poti jo .ie spremila nepregledna množica. Vsa trška društva so prihitela, zasebniki, bližnji in daljnji okoličani, hribovci. Pri pogrebu sta bila tudi njena dva otroka pod vodstvom oskrbnikovim. £e pozno zvečer so bile trške gostilne polne gostov, tudi okoliških. Dolga leta so minila od tistikrat. Vsa prostrana ravnin,a, ki jo stražijo v polkrogu sivi molčt-či velikani, kipeči visoko proti nebu, je še vedno enaka kakor v onih davnih časih. Tam na sredi ravnine med borovci in smrekami stoji še vedno ono visoko svetlo poslopje in poleg njega nekoliko manjših hiš. Vse kakor nekdaj. Vse se blišči v solnčnih žarkih, vse se zi'blije kakor bi bilo živo, prihaja nasproti in pozdravlja z odprtimi rokami. Vse kakor nekdaj in vendar vse drugače! Izpolnila se ie pa želja Bertina, posestvo ni prešlo v tuje roke, lastnika sta sedati njuna sinova, ki pa živita tamkaj samo po nekoliko tednov v letu. Starejši je v diplomatski sMbi, mlajši čislan vseučiliški profesor. Dr. Malec se ni nikdar več vrnil iz umobolnice, uimrl je po dolgem trpljenju na paralizi v Feklhofnu pri Gradcu, kamor so ga bili poslali i z Ljubljane. Tudi stari oskrbnik je že preminul in oskrbuje zdaj vse to posebno njegov nečak piravtako vestno in vešče kakor nekdaj njegov stric. Kupujte „Zvezdanko"! Ivo Dunin: Sovraštvo Prijatelja ni. Popoldne sem presedel pri knjigah in čakal. Zdaj ne vem, ali sem res čakal tovariša, ali sem ostal »doma« in žrl književnost iz gole navade. V nedograjeno cerkev bije vihar. Moker sneg pada z vseh strani. Vrtinci tulijo in skačejo. Grem ria sprehod v noč, skozi vrtince. Daleč je kraj, kamor sem se bil podzavestno namenil, je prav na nasprotnem obodu mesta. Prebijem? Ne prebijem. Tramvaj... Prijatelja ni. Tramvaj je tu. Točno. ★ Vojak in, pijanec stojita v odprtem predelu voza. Vodka. Veselost vodke. Vsaka beseda voščilo. Vsak človek ima mero alkohola. Voz drvi in tolče. Ne kot vsak poslednji voz, ta bije v senca. Ljudje se prevračajo na sedežih, a ne opazijo. Zunanji se zračimo. Količina zraka na količino alkohola. Alkohola pa je več vrst. Vojak gleda staremu v obraz in, pripoveduje vsem. da spije brez škode dve buteljki. Novi gost ga ne sliši. Oprl se je s hrbtom stranske suknje ob medeni drog. Iz podrtega kožuha mu leze umazano beli ovratnik mehke srajce. Masleno-čajni izraz lica, svetla bradica, brki in odsotna dva gumba ga dvigajo in brnijo. Toda oči . . . Ali je kljub temu blazen? Oči so zle kakor ukraden dragulj. Blazen ni. Le tako je z njim, da ne čuje. Včeraj sva sedela v čitalnici. Zd'aj se peljeva. Listek imam do konca, vrnem se peš. A on me spet gleda. Videl je mojo drago suknjo, usnja te rokavice; vse. Gotovo mu zadošča, kakor bi videl vse. Pijanec in vojak nista nič. Jaz vse. Pičil me je z očmi. Kaiko to, da ima rujave, skoraj črne? Nekaj ni v redu. Ali je svoji nordijski rasi nezvest, ali se le drugače vede nego včeraj? Zbral je dvajset grošev; luknje v žepih so mu ostale, klobuk je trčil v drog in, se poveznil še nižje. Naočniki so čisto prozorni, kadar pogleda, izginejo. Zdaj! Oči v oči. Razumeš kolega, da si se zmotil?! Njegove oči ne poslušajo. Režejo v in oči ponavljajo. Zaškrtale so v moiih. V mehki obraz se je pocedil sarka- ASK Primorje se pozh-a, da predloži podsa-vezu do 5. III. odpustnico za igr. Privšek Josip •in Senica Josip, ki sta se prijavila za drugi klub. SK Ptuj odjavlja igr. Preloga Alojzija. Dvigne se pridržek, s katerim je bila'objavljena dne 1. t. m. verifikacija igr. Volz Frica za SK Rapd na podlagi dopisa JNS št. 238. — Tajnik II. Prvo kolo mariborskega nogo metnega prvenstva V petek popoldne se bo vršil k-omisijonalm ogled igrišča SK Rapida s strani mariborskega MO. Ako bo teren dopuščaj prirejanje tekem, se bo v Mariboru odigralo prvo kolo že v nedeljo 3. marca. Nastopili bodo ISSK Maribor : SK Svoboda in SK Rapid : SK Železničar. V prvem srečanju je s:gurni zmagovalec ISSK Maribor, v drugem pa je izid precej dvomljiv, kajti moštvi sta si bili v jeseni docela enakovredni, čez zimo pa ni prišlo do nikakih bistvenih iz-prememb. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Zarad' bližajočih se tekmovanj poživljam vse atlete, da se redmo udeležujejo treningov, ki se vrše vsako sredo in petek v telovadnici na Ledini. Trening obvezen pred vsem za naslednje atlete: Žorga. P:marič. Penk«, Slamič, Skra-bar. Novak В., Ste-fvič. Sirotič. Pečenko. Cenčič. Jug F.. Močan. Pet-kovšek. Skrbinšek. Trening se vrši od 16.30 dalje. — Načelnik. Pred sodniki Nedovoljena usluga Kaira se je izučila prd neki znanki za šiviljo. Ker se je učila le privatno in ni bila prijavljena, ni dobila nikakega spričevala. Katra je sklenila pričeti samostojno obrt Ker ni imela dokumentov. je prosi'a prijateljico Matildo, naj ji izstavi spričevalo, da se je pri njej učila 3 leta. Matilda je živčno boina. Naročila je neki svoji znanki. da ie v njenem imenu napravila učno potrdita. Na podlagi tega potrdila je dobila Katra obrtno dovoljenje. Pa je zadeva prišla na dan in obe sta bili obsojeni in sicer Katra na 1 teden zapora, Matilda pa na 48 ur. Pritožiti sta se m vzkifcni senat v Ljubljani je Katri znižal kazen na 2 dni, živčno bolni Matildi pa na 50 Din globe. Zaspanec. Pred par tedni je dremal v ljubljanski predmestni gostilui krovec France. Predno je mož pri mizi zadremal, se je prijazno pomenkoval s prijateljico Polono, ki je bila baš tedaj v gostilni. France se je vzdramil s hudim mačkom in hotel takoj izpiti briz-яапес. Segel je v žep. pa je bil prazen. Zmanjkala mu je listnica in 60 Din. Ker ,i,e bil v družbi Polone, je dolžil njo, da mu je vzela denar. Polona je morala pred sodišče. France je priznal, da je bil tedaj res pošteno natrkan. Ker je mogoče, da je denar kje drugje izgubil, je bila Poloua opro-ščena. Zgovorna Micika «Da. da Micika Z. sem doma za Liublia no. Potepala se nisem, čeprav trdi ovadba, da se rada ootecam. in da sem hodila 6 mesecev okoli. Prišla sem res v Ljubljano, morala sem priti, če sem hotela dobiti službo. Par tednov sem hodila tod okoli, službe Pa nisem mocla najti. Prenočevala sem no hlevih, obedovala pa v .gostilnah, kjer so mj usmiljene krčmarice daiale iesti. da nisem poginila. Zato menda nisem zaslužila kazni. Pa če tudi nisem kaziv zaslužila. 14 dni bom že presedela. Z dedci pa nisem imela nobenesra opravka, kai mi dedci mar? Ker pa ne morem dobiti druare slnž-be. pa sprejmem službo pri sodišču za teh 14 dni. sai rada delam, bom že kai de* Iala». Svetilničar Polde Polde ie 12. ianuaria o polnoči poln'1 na železnici vagon s Plinom. Prišel ie nieirov prijatelj premikač France, katerega ie Polde naprosil nai mu posveti, da bo posrledal koliko pKna ie v rezervoarju. Plin. ki ie и li a ia 1 iz cevi. se ie tedai oti svetilki užsral. Ker nista mogla takoi pogasiti, sta pokloala gasilce. Posebne škode ni bilo osmodil se je samo sbodnij del vagona. Oba sta trdila, da sta do zdai vedno tako delala, pa se ni pripetila nobena nesreča. Ce bi slutila nezgodo, bi pač tega ne bila storila. Vsled pomanikania dokazov sta bila oba oproščena. Kože je prodajal. Te dni je zalotil stražnik kmeta Lovrenca, ko je korakal po Miklošičevi cesti z 1 lisičjo in 3 zajčjimi kožami. Stražnik ga je ustavil. Lovrenc je dejal, da je prišel obiskat ženo v Ljubljano, katera je v bolnici. Obenem je prinesel s seboj tudi kože, da jih proda. Stražniku se je dozdeval mož sumljiv in šla sta na policijo. Kmalu so oblasti dognale, da je Lovrenc doma znan kot divji lovec. Možakar- tudi ni mogel dokazati, kje je kože kupil. Trdil je, da je bil zadnjič v Kranju na semnju, bil ie tudi precej vinjen, pa je kupil kože od nekega fanta v neki gostilni. V kateri go-stilni je to bilo in kdo je bil tisti fant, pa Lovrenc ni vedel povedati. Ker so kože sumljivega izvora, ie bil Lovrenc obsojen po § 477. kaz. zakona na 200 Din globe. Laži-bogataš »Vsega ima,m dovolj, doma imam posestvo, konjiče in vodiče in polno prašičev,« je dejal Jakob in izvabil od Janka za 1600 Din nemi a Ko je prišel drmrgeč k Janku, m.u je dejal, da je kupi! v Kranijiu jarem volov in Janko mu je posodil še 2 kovača. Vse to je bilo že leta 1926 Pa je premeteni Jakec dejal sodnikom, da je na-meraivai vse povrniti in je samo rekel Janku, da je bogat, ker bi mu ta sicer ne zaupal, če bi «in Ы1 povedail. da je delavec. »Več kakor 2 leni ste imeli čas. pa n>u niste vrni.'i,« ie doial predsednik in sklenil obdržati Jakoba 6 tednov na leipem sodniijsikem posestvu Vozil bi se rad Zidar Viktor je hotel že lani enkrat se sti v Borovnici v vlak in se odpeljati proti Ljubljani. Fant je in*4 sicer karlo. vendai ga sprevodnik Melhijor ni pustil, da bi se peljal z vlakom. Viktor je bil namreč tako pitan, da jje videl najmanj 2 lokomotivi, saj se je kar malo zibal. Ker se s sprevodnikom ni mogel sporazumeti z besedami, je poskusil z rokami Zgrabil je sprevodnika za vrat in ga potisnil ob steno vagona ter ga tudi zmerjal. Zdaj se je Viktor trezen pripeljal z vlakom v Ljubljjnno. kjer bo premišljeval pet dni v zaporu svoje ob- uaüaiiie napram železniškim uslužbencem NaroČila, «л» ar» dopisa, ticoi^st, пгаШь oglasov, j* po.dato ла, Oglas ru, od, daUk -Jutra,] hubljana, VrtJ*nuroa, Tal st. zqgi V л pr%stojbuva. ji vposla, li ооаллт- z ruxsccdim^, sc, -слггь oglasi Л€ pryobcuo čekov ruпьешь p oš Ud, Ura, nil/исй {juhtyajui.sl rz//2 JLaJU, oglasi, ki, sluiyo и posrvdj&valn+ uv socyaL, j LuuUm,, in, гиьтллв, 'obcUsioa,- vsaka, ЬъгаЛа, >50 pas--Naj ■ nJdasiiMga. ziaJaja,: vs Pul y- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter eksoozitaro v Šiški tele! štev. 3203. Od Zvezde do liceja _ yffffc Učenko n. modistinjo eprejmem. Saslov v ogUsnem oddelku .Jutra«. 6021 KontoristinJI ki dobro igra klavir in je pripravljena sodelovati pri nekem kulturnem društvu, ae preskrbi primerna služba. Ponudbe je poslati na orias. oddelek »Jutra« pod »Št 417«. Slovenka 40—50 let. hirava., poltena in lepa žena (vdova) dobi lepo mesto gospo«-nie v Sremu pri dobrem človeku. Ponudbe e fotografijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siovra-kinja«. в026 Kroj. pomočnika га. veliko in malo delo »prejme takoj Martin Bncl — Trbovlje H. 6СП° Kuharico v»icno gospodinjstva, fta-ro * -50—40 let, z dobrimi spričevali, sprejmem proti mesečni rlači 400 Din. — Fefiektantinje naj pišejo na De'avsko kuhinjo — Lesce-Bled. 600S Pek. vajenca t deželi sprejmem Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6 5973 prodajalko vHščo ga'anterije in rnanu-fakture sprejme Р. К степ, preje Ste.rk, Črnomelj. 5934 Fina šivilja za kravate, (samoveznice), ki je že izurjena, v tem delu, dobi stalno delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kravata«. 6057 ' «t nt, * Л JU zs Doblčkanosno zastopstvo oddam ag-itnim zastopnikom. Ponudbe g priloge znajik za odgovor poslati na oglasni odd »Jutra* — pod »Kemikalije«. 5888 Iščemo zastopnike za prodajo neobhodno potrebnih predmetov Nekaj ur dela dnevno — 100 Din zaslužka garantiranih. — Zumbulovie, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. 6063 Učenko в primt/ino šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom Hrana m stanovanje v hiši. — Ponudbe na tvrdko Sofija Lilek pošta Ribnik. Hrvatsko. 5933 Pisanvško moč dobro izvežbano samostojno. sprej'™p !fi,na industrija Ponudbe na podružnico »Jntra« v Celin pod »Dolgoletna praksa«. S916 Žagarja sposobnega in inteligentnega išče za majhen pnlno-Jaremnik s turbinskim pogonom " p r a va posestva Hausampaber, Носе. 5S48 Za hotel na Bledu prvovrsten, srednjevelik — potrebujem za sezono natakarico in pomožno sobarico, ki bi bila vešča in točna sobarica, vešča pranja perila in prvovrstno kuharico, ki mora biti vešča najbo'jse dunajske kuhinje. Natakarica Ln sobarica morate biti čedne zunanjosti in vešče nemškega jezika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sezonsko letovišče«. 6037 Pek. vajenca sorejmem z oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6041 Krojaški pomočnik želi namestitve v boljšem salonu za spomladansko sezeno Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Krojaški pomočnik«. 5919 Dekle z dovršeno meščansko šolo gre kot učenka v trgovino Ponudbe na oglas, oddelek j-Jutra« pod šifro »Dobra računarica*. 60Ž5 Sobarica praktična, zanesljiva, vešča boljšega šivanja, čedne zunanjosti in m'ada, sploh perfektna, želi premeniti mesto k fini obitelji Najraje bi šla v Beograd, v kako mesto v Dalmaciji ali Maribor. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Vesela pomlad«. 3986 löletni mladenič trezen in zanesljiv, želi službo šofer;a. Ladoslav Jančar, Vojnik. 6009 Šoler-mehanik zanesljiv, preizkusen, vojaščine prost, želi za takoj alj s 15. službo pri osebnem ali tovornem avtomobilu. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6014 Dekle poßteno in izobraženo, z nekaj kavcije, išče mesta prodajalke v mlekarni, slaščičarni, delikatesi. trafiki ali primerno. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 69«. 6029 Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd po p.ofesorjih dotičnih dežel Vsak profesor po učuje edlnole v svoji materinščini. Prijave samo na Kralja Petra trgu št. 8/1 201 šoferska šola oblastveni kuDceeijonirana Camernik Ljubljana Du uajsk» 86 Telefon 2230 — Permanentni tečaji ca ve«. 554 Nemško govoriti Ее hitro m dobro vsak nauči pc moji metodi. — Salendruva ul. 4/11. blizu križevniške cerkve. 6031 Konverzacijo nemško, francosko in angleško poučujem. Stari št. 3/II, desno. Družabnika sotrudnika ali tihega — išče renomirano zagrebško industrijsko podjetje, naj-motteniejj urejeno. Dolgoletni krog odjemalcev — znatna prodaja, dobro naložen kapital. — Oferte z navedbo ra^iložljivih ka-pitalij naj s© pošlje na: Poštni pretinac 191, Zagreb I. 6059 Gozdno posestvo večje, najraje v hribih, če mogoče z lastnim lovom, kupim Ponudbe « natančnim opisom in ceno na oglas oddelek «Jutra» pod «Takojšnje plačilo». 3139 Lesno industrijo zelo dobičkanosno. v jako bogatem gozdnem kraju radi bolezni prodam poceni in r>od ugodnimi plačil nimi nogoji Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Lesna industrija 67» ^ 31-38 ТТёГф Klavir in železno blagajno (Wertheim) s tremi vrati, radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov v cgias. oddelku »Jutra« 5991 Trgovino z zalogo in inventarjem takoj prodam v Ljubljani. Ponudbe na cgiasni odd »Jutra« pod »Vogalna trgovina« 5894 Da Vam ne zamrzne klozet ali kopalnica, ali ako so zamrznile, da se poiagcraa odtajajo. da cevi ne popokajo, kupite prenosljivo Radulovičevo peč na špirit. Cena 250 Dta. Pošilja po povzetju Drag Radulovič Beograd, Kralja Petra ulica 94. Telefon št. 42 06. 5S56 Vinograd v dobrem stanju, z gozdom in košnjo, 5 minut od postaje Rajhenburg, ob . cesti, pripraven za vpoko-6053 jenca ali rokodelca, naprodaj pod najugodnejšimi pogoji. Velika zidana klet se lahko z maiimi stroški preuredi za stanovanje — ker je kamer in pesek na mestu. Kukovičič, posestnik na Rožntffli — pošta Bianca. 6033 Pridelki Ajdovo moko po 5 Din. garantirano prlst-no od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej; umetni mim, Javornik. U^renjsko 251 Drva bukova in gabrova, zimske веспје, dobavlja samo va-gonske pošiljke tvrdka Skrbeč &' Bartl, Miklošičeva cesta 6. Telefon 2595 5919 «i « Solnčno sobo opremlj'eno, parketirano, posebnim vhodom iz stop- včaraj med % 5. in б. ura opazovano damo v črnem b a r i u n. plašču vljudno prosi za cenj. naslov opazovalec. Na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Simpatija 30«. K Slavka! Hvala za družbo, še večkrat. Tvoj zvesti Slavček. 6015 Mlaldenka čedne zunanjosti, posestnica vile, želj poročiti gospoda v starosti 36 let, s primerno službo in ca Din 40.000 premoženja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra-ped »lOletna«. 6022 Državni uradnik t--------------- , blizu 40 let, se želi zaradi njic, oddam s 1. marcem' neznosnosti samstva čim- le stalnemu gospodu na prej poročiti in prosi tem Vrtači 3/1. 6017 — л„„,„ »j nn ■>! Vrtnar oženjen, želi stalne samostojne službe za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.« pod »Vrtnari. 6002 Mlad fant bivši orožnik, star 26 let. želi službo lovskega ali gozdnega čuvaja, skladiščnika ali kaj sličnega Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lovski čuvaj«. 6001 Gospodična poštena, stara 20 let, išče mesta, najraje kje kot ši-vilja, kjer bi opravljala službo sobarice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6027 Otroški voziček dobro ohranjen in otroško košarico s stojalom prodam za 330 Din. Ogleda se lahko v Verovškovi ul. št. 22/11, Ljubljana. 6034 Učenca pridnega in vestnega,^ iz poštene, dobre hiše. ki ima vsaj en razred meščanske šole iD je vešč nemščine, sprejmem v trgovino meš. blaga. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jut-ra« pod šifro »Pošten in vesten 39«. Šivilja sprejme učenko — hčerko železničarja. Naslov pove oglasni oddelek ?Jutrax. 5900 Inteligentno gdč. perfektno v srbohrvatskem in nemškem jeziku, z znanjem klavirja in francoskega jezika — z letnimi spričevali, sprejmem s 15. marcem k devetletni deklici. Obširne ponudbe na hotel »Unioo«, Weiss — do 1. marca. 60-47 Kontoristin ja vestna in marljiva, z večletno pisarniško prakso si želi nameščenja pri večjem podjetju Ponndbe prosi na oglas oddelek «Jutra» pod značko «Vestno opravl:am svojo službo». S423 Natakarica boljča moč, hitra in poštena sprejme službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Privlačna«. 5990 Starejša ženska vajena vseh domačih del, išče zaposlenja v dopoldanskih in jutranjih urah. — Pismene ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vsako delo«. 1799-a Stavbni tehnik s srednješolsko naobrazbo. išče za takoj ali pozneje mesto delovodje ali stavbnega pisarja. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Konstruktor«. 60S6 Miček Tiček piše in riše Ksenija Prunkova, ... presekal zmaju goltanec, in rešil «ako fižoleka. Kajti ta je »lezel cel in zdrav na beli dan. Tako sta Miček in tižolžek premagala zmaja. Avto »Praga« petsedežen, v dobrem stanju, z novo pnevmatiko in elektr. razsvetljavo prodam za 15.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6009-a Motorno kolo do 2 Ц HP, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kolo 250«. 6023 Kdor prodaja aH kupuje AUTO naj ее obrne na naslov: Kajol Camernik Ljubljana, Dunajska eesta 36 (Jugo-Auto telefon 2236) m vpo-šlje popis voza. kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo Interesi prodajalca in kujca. 23 Lepo knjižno omaro iz trdega lesa, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na poštni predal št. 153. 5939 Hrastovo spalmeo masivno, novo, s fsihc in ogledalom prodam za Din 4S00 v Komenskega nlici št. 34. 3750 Opremljeno sobo ali kabinet, snažno, po možnosti z opoldansko hrano iščem Ponudba z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden in zaupen št. 82«. 6018 Prazno sobo lepo in solnčno, e prostim vhodom oddam samo boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6024 Lokal za brivsko obrt iščem v Ljubljani ali na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Brivski lokal«. 5999 Lep, svetel lokal pripraven za obrtnika, pisarno ali skladišče, na prometni cesti oddam Pojasnila daje Š. Kovač — Ljubljana VII. Ceiovška c. št. 85. 5948 Prostore za pisarno ali ordinacijo oddamo s 1. marcem t. L v najem: S velike svetle sob® kurjene (centralna kurjava) v pritličju na cesto, sredi mesta, nasproti palači oblastnega odbora, v novi hiši, Beethovnova 2. Pojasnila daje pisarna ing. Milana šuklje v isti hiši. 5910 Opremljeno sobo s posebnim vbjdom, v sredini mesta oddam g 1. marcem solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59S2 Prazno sobo preprosto, v centru, če mogoč« » kuhinjo iščem. ' 'J "V"-™- koncertni. Krasen, nov —■ Ponudb« na oglas oddelek „rojam TSied odpotovsnja. »Jutra« pod »Šivilja 56«. j jfaslov v oglas, oddelku 5956 »Jutra«. 6052 Gostilno prevzamem v najem ali na račun v mestu Ljubljani ali okolici Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna v najem«. 5608 Skladišče ali lokal poleg Mestnega trga v Ljubljani oddam e 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6032 Gostilno z lepimi lokali, na prometni točki v Ljubljani oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6050 'f. Lov Za dobo 6 let »e *>o ©d dalo v zakup lovišče na Dolenjskem, ki meri okrog 2000 ha V lovišču se nahajajo zajci, srne, lisice, jerebice in divji petelini — železniška postaja. Dopise za pojasnila, ozir. ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lov«. 7012 Trgovino ■г mešanim blagom oddam takoj v najem. Predpogoj je prevzem zaloge v vrednosti okoli 100.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstno mesto«. 6038 Razno pohištvo vsled selitve poceni naprodaj na Bleiweisovi с. št. 15/1, desno. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne. 6051 Stanovanje ___o- ali dvosobno i S č e mima stranka, event. tudi samo tobo in kabinet, brez potom dame od 30—35 let, da mu pripomorejo do čimprejšnje izvedbe načrta. — Želim le toliko premoženja, kolikor ga je neobhodno poirebno za ustvaritev solidnega in prijetnega doma Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost-resnemu«. 5989 Uradnik inteligenten, srednjih let, Se želi poročiti z značajno in dobrosrčno gospodično iz dostojne družine, v starosti 30—35 let, z nekaj premoženja. Le resne ponudbe s priloženo sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sreča mi v bodočnost mila«. — Tajnost zajamčena. 6060 Črn p'anino koncertni, krasen, nov — Tiskarne Generalno renovirani stroji. brzotfeni Wörner 63 X 95. Krause nož 82 cm. pogon z motorjem in ra roko, se prodajo po zmerni ceni. Na ogled pri Pospišilu monterju v Zagrebu, Via-ška 137 6016 N. Sadlucki hiirosof, psihografolog in fiziouomiet. Po skupnih podatkih z dlani, pisave in lic čita značaj, prošlost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12 in od 2. do 7. ure v Kranju, hotel »Stara pošta«. 5886 Zastonj Vam posl'jemo na ogled ilustr. reviji «Domači (Prijatelj4 in Naš Obzor' pišite dopisnico na Pošlni predal 291, Ljubljana. 2789—a Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 11. marca t. 1. nabavo: kotnega kovnega železa in železne pločevine. i Iskaz in uslovi se dobe pri podpisani Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1895, II. Drazbeni oklic. S sklepom kr. sodnega stola v Varaždinu št. S823-gr. z dne 17. novembra 192S dovoljena je Ulis igniEsin Irme, Milana in Ludovika Obsiegera iz Varaždina. vpisanih v zemtj. kni. vi. 366 občine Varaždin ter cenjenih na Din 400.000.—. Dražba ie določena samo na dan 4. marca 1929 ob 3. uri popoldne pri kr sodnem stolu v Varaždinu soba št. 9. Nepremičnine, ki se bodo prodaiale na dražbi, sestoje iz hotela »J a nie« skupno z restavracijo s 17 hotelskimi sobami ter 7 stan. sobami ter vsemi stranskimi prostori, ledenice, hleva itd. Popoldne istega dne se bo prodajal na javni dražbi ves' hotelski in gostilniški inventar in sicer na licu mesta v hotelu »J-апзе«: . v Varaždin') (Kukuljevičeva ulica 17). ■ 30-f 5956 Lepo sobo s posebnim vhodom in elektriko O'i d ara s 1. marcem samo boljšemu, stolnemu gospodu Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5902 F Dva gospoda sprejmem na stanovanje v Wolfovi ulici l/I, desno, II. vrata Vhod iz stopnic, elektrika. Vprašati med 1. do 4i 2. uro in % 8. uro, event. naprej. 6035 Prazno sobo 7. elektriko takoj oddam v Novem Vodmatu štev 62. 6030 Sobo z električno razsvetljavo, 10 minut oddaljeno od gorenjskega kolodvora, iščem Javiti na kuriluico Ljubljana II., N. N 6049 Opozarjam cenj. dame da so dospeli modeli spomladanskih klobukov. V 4 tednih je Velika noč. Za moderniziranje je sedaj še čas. Sprejme se v»-ako, v to stroko spadajoče delo. Za obilen obisk se priporoča Stemberger-Reš, Dunajska cesta 9. 5943 Majhno sobico i elektriko in posebnim vhodom takoj oddam za 250 Din blizu Tabora Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 6048 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 6056 Kabinet v vili sredi mesta oddam Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6033 Dve sobi я separatnim vhodom od dam boljšemu gospodu ob Dunajski cesti s 1. marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S055 Žensko starejšo ali mlajšo, najraje vpokojenko sprejmem kot sostanovalko k družini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6061 m ТШШ! oddelek »Jutra« pod šifro »Plača dobro«. 5998 Stanovanje sobe in kuhinje, v Celju ali okolici iščem za takoj. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 6003 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih «enan Čer ne — iuvelir LJubljana Woltov« alles i 88 Sobo in kuhinjo išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pod šifro »Mirna zakonca«. 5966 Stanovanje 2 sob s kuhinjo v bližini justične palače iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vižji uradnik«. 6924 Е2722Ш Kože divjačine kupuje po najvišjih cenah L. Bot, Meetni trg. 8766 Gospo ali gospoda s 50—70.000 Din sprejmem v meščansko hišo a popolno oskrbo (enako družinskemu članu) za vse življenje. Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Garnizija. 1929«. 6015 r^jfjjpfjjfj Več gospodov sprejmem na dobro doma-čo- hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6040 *J i Mlada vdova denarna in lepa, želi znanja z elegantnim in duhovitim gospodom, da, ji ne bo dolgčas. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« ped »Živahua«. 6810 M. v. Stvar v redu, piži kje si? 6019 Učiteljica mlada in simpatična, dobro situirana, čiste preteklosti, vrlo temperamentna, je zaželela vsled namestitve v tujini in pomanjkanja znanja poznanstva tople, Iskrene, idealne korespondence z gospodom do 40 let. Le ressni interesent s pravim imenom in sliko na, 'e obširneje pismeno predstavi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vigred«. V slučaju harmonije vzcvesti more iz korespondence ljubav. — Tajnost, častna stvar. 6006 S tem si u soj a m p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem izstopil iz tvrdke »Elite« konfekcija — dražba z o. z. Ljubljana, in da sem otvoril svojo lastno novo trgovino pod imenom DRUGO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14/15. KONFEKCIJA IZ0ELGVAHJE m PRÖ0AJA Pozor! Jožef Elikan. Dolenjska c. — Orlova ulica štev. 17 izvršuje vsakovrstua krov- i ,ka dela. 6020 V svojem noki koncert lahke nodbe. — 30: Orkestralen koncert: uverture. ples; in koračnice — 21.30: Iz knjige nravliic — Frankfurt 17.45: Koncert iz Laagenberga. — 19.30: Koncert iahke god-be. — 21: Eeonducinna t.pera »La Boheme« — Li'vssnbers 17.45: Večerni koncert lahke godbe. — 20: Pienos akustične slike velemestnega prometa. — 20.30: Orkestralen koncert — 21.20: Npdalievan.ie koncerta. — Stnttaart 16.15: Popoldansk' koncert. — 21: Glasbeni :n recitacHski večer: J,z žvlienia artistov. — Toulouse 21.30: Večerni koncert lahke elasbe. — Budimpešta 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert tria — 17 40: Koncert ciganske godbe — 20.50: Pevski koncert s klaviriem. — 22.10: Koncert vo.iaške godbe. — London 19.45: Klavirski koncert. — 20.15: Lahki godba. — 21: S;mfoničen koncert: Berliozova opera »Poetiblienie Fan- t. m. se je razdelilo 1140 kosil, 1060 večerij-in 3068 lir podpore. Učinek grozne zime se kaže posebno v umrljivosti, ki se je skoro podvojila. V lanskem januarju je umrlo v Trstu 366 oseb, letos 423. V februarju 1928 .ie bilo smrtnih primerov 324, letos je že v prvi polovici fe-bruraija umrlo 420 oseb. največ starcev in otrok. Zadnja burja je prišla prav tatovom. V noči na 21. t. m. so okradli trgovino E. Bizjaka v ulici Settefoutane, poštni urad v ulici Foscolo. neko privatno stanovanje, neko gostilno in stikali so po vežah in dvoriščih ter odnesli precej tisočev denarja in živil. Cena premogu sega od lir 24.50 do 38 za kvintal. — V pristanišču je bilo v januarju precei gibanja. Po uradnih podatkih je bilo prometa 4,464.258 kvintalov, za 905.000 več nego v lanskem januarju. V februarjeveiii mrazu in ledu pa je pristanišče precej počivalo. Brodovi niso mogli ne ven in ne noter. Pvazne tvrdke imajo vsled zastajanja cbrata ogromno škorlo. Burja je metala Hudi ob tla in v zidove, (Ja jih je mnogo težko poškodovanih. 40!et-nega N. Kocjaačiča iz Rooola je vrgla bur ta v zid neke hiše. Prepeljali so ga v bolnico, kier je kmalu nato izdihnil. sta*. Klavirski koncert. R m 17.30: Vok;den m instrumentalen koncert. — 20.45- Operetni večer. — Stockholm 18.40: Godba na harmoniko. — 20.15: Koncert solistov Zimski izprehodi v Trstu A Trst, 25. februarja. Letošnja sibirska zima je udarila tržaške revne sloje z največjo silo. Nimajo primernih stanovanj, nimajo gorke obleke in nima io kuriva Poleg bogastva ie v vsakem velikem pomorskem mestu mogo mizerije. Enako v Trstu. Dobrodelna kongregacija je imela polne roke dela. Treba je bilo pomagati številnim onemoglim revežem, ki so hodili v ubožnico kosit in večerjat, pa srerli groznega mraza ni>o mogli več na ulico. Stradali so cele dneve. Nemogoča je l ila za giadne takojšnja pomoč, dokler se ni moglo z avtomobili na ceste. Takega mettža in ledu ne pomni Trst. Koliko je bilo dru žinskih očetov. ki niso imfdi zaslužka zbog mraza in burje, pa še influenca se je razpasla baš med siromaki. Odposlanci dobrodelne kongregacije so našli cele družine v postelji, slabo pokrite, po stanovanjih vse umazano, nered, ponekod ni bilo oken. r;e luči, ne ognja, ne denarja. Kak dobrosrčen sosed jim je pomolil košček kruha. Kakorhitro se je vreme malo obrnilo г.я bolje, so bila oddnjališča brane takoj natrpana praznih želodcev. Na primer dne 10. je silno zavratna bolezen. Kdor na njej boluje. postane stopnjema vedno ner-vozne.iši vsled pomanjkanja zraka in težkega dihanja, trpi na nespaniu in ne more vršiti svojih poslov. V mnogih slučaiih Vam bo nudil prašek ASTMOL PROTI ASTMI znatno olajšanje, ker ublažuje krče in razkraja sluzo in tako ne ruši nočnega miru. --Dobiva se v vseh lekarnah.-- GALEMUS, KEMIJSKA INDUSTRIJA v FRANKFURTU na M. Skladišče za kraljevine SHS M I Š К О V I C in KOMP. - BEOGRAD Saraievska 70. naravno, ne skubljeno kokošje perje, pisano Din 15,— za kg ;osje perje » 80.— » » račje perje » 50.— » » frank® Maribor, vreče !>o lastni ceni, po povzetju ali v 5 kg poštnih paketih po povzetju, poštnine prosto kokošje perje Din 110.— gosje perie » 440.— račie perje » 290.— Eksportna družba Matlteis. Suppanz ln drug, MARIBOR, Cvetlična ul. 18. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 18. marca t. 1. nabavo: varilnega električnega agregata. * Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1973. II. ZASTOPSTVO večjih podjetij kolomlaleie In prekmorske stroke in tovarn kemijskih proizvodov kakor modri kamen, sveče, milo ;n destilacije sprejmem. Mnogoletne zveze v Slavoniji, Srertru in Vojvod i m. - Ponudbe prosim de petka 1. marca na hotel Union, soba 58. 3C08-a TVRDKA DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA sprejme prvovrstne v trajno službo. — Dokazati morajo, da so bili več let zaposleni za fina dela oziroma, da so delali za najboljše krojne ateljeje. 3009-a POTREBUJEMO ZA TAKOJ marljive za Ljubljano, Maribor in Zagreb. Samo resni, trgovsko naobraženi gospodje s sigurnim nastopom pridejo za prodajo naših prvovrstnih brezkonkurenčnih izdelkov v poštev. — Ponudbe pod šifro »Dobri prodajalec« na inseratni oddelek »Jutra«, Ljubljana. 3'Jll-a Z A H ¥ A L Za mnogoštevilne izraze sočutja in sola H«, ki sem jih sprejela ob smrti svojsga nepozabnega očeta, gospoda Matije Gržiniča višjega stražnika v p. za poklonjene krasne vence, se tem potom riajtopleše zahvaljujem g. svetniku Klopčiou, g. nadzorniku Jedretiču, gg. policijskim stražnikom. 65. duhovščini, pol. agentom ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako Častnem števMu spremili na njegovi zadmiji poti. V CELJU, dne 28. februarja 1929. Žalujoča hčerka BRUNA GRŽINJČ. и DR. FRANJO KOLTERER, Setz d ravnik zdravilišča gospa ANA PETRICEK, poročena Rogaška Slatina — Celje, dne 27. februarja 1929. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša globoko ljubljena, dobra mamica, babica, prababica, gospa Olga Stare vdova po generalštabnem zdravniku dr. Staretu v sredo 27. februarja po kratki bolezni tiho in mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojtiice bo 2. marca v Ljubljanii popoldne ob 3. trn iz kapelice sv. Križa. V MARIBORU, 27. februaria 1929. Marija Domalipova, Jelka Sernečeva, hčerki; Olga Čopova, Vladimir i.n Janko Sernec, vnuka; inž. Vinko Сор, zet; Maši Čopova, pr a vnukinja. Potrtega srca javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Josip Tičar posestnik v sredo 27. februarja ob pol 12. uri v 31. letu po kratki mučni bolezni. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek popoldne ob 4. uri na tukajšnje pokopališče. MENGEŠ, 27. februarja 1929. Franc in Ivana Tičar, starši; Feliks, brat; Ivana poroč. Prešeren, Antonija poroč. Hribar, Alojzija poroč. Nerat, Marija poroč. Majdič, Mihaela poroč. Žandar in Cecilija, sestre — in ostali Sorodniki. AZPIS. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 11. marca 1929 nabavo: 13 kom. čeleznih mreževih jamborov iz proiil. železa. Pogoji in skice se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. broj. 2019, II. oo Klavirji na obroke ßösendorfer, Hölzl. Förster, Stingl. Steinway le pri ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg 3 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Zapustila nas je za vedno naša zlata, dobra mamica, gospä Franja Pakiž roj. Peterim Prepeljemo jo v petek. 1. marca v Ribnico, kjer jo položimo k večnemu počitku ob pol 11. dopoldne. Prosi se tihega sožaJ.ia. 300."a LJUBLJANA - VEL. LAŠČE. 27. februarja 1929. Žalujoči ostali, - « . у; Ь/С'л iti v/?.*' L k S■■■ £ 4 t/.: ■>. v* ' L*''*? ■ii щ г-Ж.-^г-у . t.. Ravnateljstvo in uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani .javljata tužno vest и prerani smrti gospoda podraunatelfa Kreditnega za »s da zs frgsufno in industrijo ki je 26. i m v Brueku oh Muri nenadoma prem nul. Dragemu kolegu in visokočislanemu predstojniku ohranimo časten in trajen sponrn! Zemeljski ostanki se bodo prepeljali v Ljubljano, dan in ras pogreba z glavnega kolodvora se bosta naknaino objavila V Ljubljani, dne 28 februarja 1929 ш Hlebe) Zčvaco: 63 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. »Nočejo me zasledovati«, je zamrmral Pardailian. »Oni hočejo samo, da ne morem nazaj.« Nato je poroieliU in s tesnobo dodal: »Maj položaj postaja bogme od mimte do minute slabši.« In res je bilo tako. Marsikaj bi bil dal, da se je mogel vrniti na vrh in nadaljevati svojo blodnjo po hodnikih. Zgoraj se je lahko gibal in hodil ter držal glavo pokoncu; videl je vsaj toliko, da si je lahko izbiral pot, in dihal je zrak, ki je sicer dišal po plesnobi, ali je bil vendar še vreden svojega imena. Tu pa je bilo vse drugače. Namestu po čistih kamenih ploščah je stopal vitez po blatnih, razmehčanih tleh, po'k ritih z lužami, v katere se je vgrezal do gležnjev. Obdajala ga je črna tema; sMijučen v dve gtlbe si je tipaje izbiral pot. Vsak trenutek je čutil zoprni dotik ostudnih živali, ki so najpreje bežale pred njim in se nato vračale, kakor da hočejo obdnhati predrznega vsiljivca, ki jih moti v njihovem kraljestvu. Smrdelo je kakor po kug'-, zidovi so se potili, od nizkega oboka je kapljala nanj nečista voda. Leden inraz mu je prodira! v mozeg. Povrhu vse nesreče mal je v želodcu krulil glad in utrujenost je naraščala od minute do minute; toda Pardailian se ni hotel ustaviti. Vse se mu je zdelo boljše od čuvstva, ki ga je obhajalo, kakor hitro ie zadržal korak. Tesnoba se je zidaj umikala togo ti. Besen je bil na Espinoso, ki se je bil tako podlo izneveril dani besedi, besen na Favsto, ki je bila glavna povzročiteljica vsega tega; najhuje pa se je togotil na samega sebe. Trpko si je očital svojo neodločnost, da ni zgoraj navalil na vojniike in rajiši tvega! smrt v častnem boju, ampak je čakal, da ga zajame ta neznana nevarnost, ki ie nevidno prežala nanj z vseh strani. »Prvič v svojem življenpu sem hotel biti pameten in oprezen,« je godrnjal sam pri sebi, »toda priznati je treba, da se mi ni obneslo. Hotel sem se ogniti svinčenlk in ta.ko sem zdaj na poti v miučilnico in bom moral slepiti vanjo, naj hočem ali ne.« Sredi te potrtosti in zniede mu je ostala samo ena tolažilna misel: Gospod Espinosa, ki misli na vse in ume tako čudovito pripravljati zasede, mi je na srečo pozabil vzeti orožje. Se vedno imam bodalo in rapir; s tem dvojim se nc bojvm, da bi me inkvizitor živega predal svojim krvnikom!« A tisti mah je zadei ob novo zapreko. Potipal je s koncem stopala in utiipal prvi prag novih stopnic. »Ali nai jo uberem tod gori? je pomislil. »Morda bi bilo bo Se, da sedem kar tu in počakam smrti? Da, toda ne smrti od gladu!...« Trepet ga je izpreletel. »Ne! Dokler je v meni' le še iskrica življenja in dokler sem vobče še zmo? jn držati orožje, se moram braniti. Naprej, da vidimo, kaj nas čaka v nrucMnici!« Mučilnica! Ta beseda ga je preganjala kakor pošast Tudi če je • v mislih ni izgovarjal, je plamenela v njegovi zbegani domišljiji. Pomenila je zanj tisto skrivnostno, neznano nevarnost, katere ga je bilo strah. Toda šiloma se je premagal in krenil po stopnicah navzgor. Vodile so v obokano dvorano, ki jo je razsvetljevala samo majhna linica vrhu oboka. A ta polmrak je bil v primeri s temo, ki ga je pravkar obdajala, svetal in radosten kakor beli dan. Pardailian je slastno zasopel mlačni in po tohlobi dišeči zrak, ki je prihajal skozi odprtino. Zaupanje in pognm sta se znova vrnila v njegovo srce. Otresaje s škornjev blato, ki ga je bil nabral v podzemlju, je vzklikni! na vsa usta, samo da bi slišal človeški glas: »Hvala Bogu! Tu človek vsaj lahko diha in gleda okoli sebe. Eh, vendarle je prijetno živeti na svetu!« Po tem vzkliku je z običajno opreznostjo pogledal okoli sebe. In že je spet prebledel... »Aha,« je zamrmral, »evo me v tisti imenitni mučilnici, kier naj se konča moje življenje! Gospod Espinosa ie po tem takem dosegel svoj namen.« Njegovo lice je dobilo tisti neprodirnj in ledeni izraz, ki ga je zmerom imelo v odločilnih trenutkih; s porogljivim nasmeškom-na ustnicah je pogledal okoli sebe. Dvorana je bila dokaj čista. Stene so bile do višine odraslega moža obložene z belimi marmornatimi ploščami; tudi tla so bila tlakovana z belim marmorjem, po katerem so se vlekli na vse strani žlebovi za odtekanje krvi nesrečmh žrtev. Na kavljih, na tleh in na mizicah je bila tu razpostavljena popolna zbirka mučilnih priprav; med njimi so bile celo take, kakršnih niso imeli nikjer drugod. Ščipalnice, klešče, železni bati, noži, sekire najrazličnejših velikosti jn oblik, ponve za žerjavico, vrvi, čudna, neznana orodja — z eno besedo, vse. kar si je mogla izmisliti pobes-nelost steklih krvolokov v trpinčenje svojega bližnjega, je bilo shranjeno in urejeno. Ko se je ogledal po tej razstavi mučil, vprašujoč se na tihem, s katerimi jzmed njih se mu je seznaniti, je Pardailian pazljivo obšel dvorano. Vlahov ELIXIR . ki krepi in zdravi želodec, ie edino R. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. ČUVAJTE SE PONAREJANJ! VABILO M VII. redni občni zbor ZADRUGE ZA IZVOZ JAJC R. Z. Z O. Z. ki se vrši v četrtek, dne 7. marca 1929, ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob fuž. žel. DNEVNI RED: 1.) Otvoritev ebčnesa zbora. 2.) Ččtaoje in odobrenje zapisniška zadnjega občnega zfeora. 3.) Poročilo nače&strvia in nadlzorativa o poslovanju v letu 1928 ter zastopnika v inozemstvu. 4.) Sfcicpaoje o računskem гаВДибкш za leto 1928. 5.) Spiremoimba pravil. 6.) Volitev načeifetva in nadzorstva. 300 7.) Slučajnosti. Glasom § 31 praviil sfciepa občni zbor veJj-avwo, afco ie zastopan na}-(n&flč deseti de« zadragarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure ra jebem mesto iu z hitim dnevnim redom drug občni zbor, ki je Sklepe ел ob vsakem števiiiu navzočih ali zastopanih zadrusarjev. V Št. Juriju ob inž. že!., dne 26. februarja 1929. Zadruga za izvoz jajc r. z. z o. z. NAČELSTVO. Občina Lfubljaaa ilsito; pegrsboi zavoö V globoki žalosti naznanjam, da je moja ljubljena soproga, • ozir. teta in svakinja, gospa Fani Dernovšek dne 26. t m. po kratkem trpljenju, pre videna s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo т četrtek, dne 28. februarja t. i. ob l»ol б. uri popoldne h mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 27. februarja 1929. 3004a Alojzij Dernovšek, soprog, in ostali sorodniki 3 02 t L V neizmerni žalosti potrta, sporočam vsem sorodnikom, prijateljem im znancem, da nas ie zapustil in se preseffl k Vsemogočnemu naš zlati, dobri sinček KAROL danes v torek, dne 26. t. m., ob pol 13. uri poj», po teižki bolezni, v starosti 12 let. Bo®reb našega lhiMSenca se vrši v četrtek, dne 28. t. m., ob 4. uri pop. na tukajšnje pokopajišče. Tržič, dne 26. februarja 1929. Beti Zazvonil, vd. mati; Oton, bratec, ter ostalo sorodstvo I f.a vsak' poedini komad mm mm Ookaiano najdovršenej«! msmaH Nečista kri 99 se leči s SYGMARGYL" pa stila mi 42-a najnovejšo ш najboljšo iznajdbo francoskega učenjaka dr. Pomaret, Pariz. Po četrti škatljici (180 pastil) po&tane kri čista Odo-breno z reše-njetn ministrstva narod, zdravja br. 43367. Napodila pošilja po pošta po vposlatvi 2 Din znamke: Josip Fantič, Beograd, Kraljice Nataliie o (v dvori ču). Xorespondenta za srbo - hrvatski, slovenski m nemški jezik, po možnosti za takojšnji nastop iščemo. Reflektant! morajo imeti odgovarjajočo prakso ter morajo perfektno obvladati ' tudi stenografijo iz gornjih jezikov m ' strojepisje. Ponudniki, ki so delali pn mlinski stroki, imajo prednost. Oferte s prepisi spričeval io sliko ter z navedbo zahtev gSede plače je nasloviti pod šifro »Velemlin» na A loma Company, anončna družba, Ljubljana. 29943 Revmatizem. Izjava zahvalnosti. Gosp. dru. I. Rahlejevu, Beograd, Sarajevska 70 Ker tu mnogo 'Judi treni na revmatizmu, priporočila sem Vas mnogim Ln jim dala Vaš naslov Istotako. sem tudi zanje naročila Vaša zdravila. Neki kmet iz Mlake je potrošil polno novcev in menil, da mu ni rešitve. Priporočila sem mu Vaš Radiio-Balsamika in — hvala Bogu in Vam — ozdravel je. Istotako tudi kovač Havidič ni mogel hoditi, a pred nekoliko dnevi sem ga videla, da lepo hodi. Kdorkoli se mi potoži, da trpi na revmatizmu, takoj mu napišem Vaš naslov. Zakaj? Ker imam sočutje s siromaki, ki trpe bolečine, a tu imamo tako dobro in koristno zdravilo. Spoštovanjem Vam hvaležna VeMca Gorica, 14. I. 1924. Marija Botnra. Zdravilo Radlo-Balsamlka Izdeluje, prodaja In razpošilja proti naplačllu Laboratorij Radio-Batsamika dr. I. Rahle-jeva, Beograd, Sarajev-ska 70 Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah In dro-serijah. 16$ Kupujte „Zvezdanko"! Zobni atelje kompktno urejen, z dobro prakso, s priključenim privatnim stanovanjem, brez konkurence, v večjem kraju Slovenije, radi družinskih razmer NAPRODA I. Le resni, plačila zmožni reflektanti naj pošljejo svoje naslove pod »Lebcnsversorgung« na ogl. odd. »Jutrac. 2986 CHRYSLERЈЕУ IZDELEK Ali ste že videli ta dovršeno lepi voz v katerem sta združena luksus in moč? Tu se je skrbelo za Vaš komfort Občudovajte krasen 6 cilinderski motor in popolno sigurnost njegovih hidravličnih notranjih čeljust-nih zavori Chrysler je stremel za dovršenostjo in dosegel je cilj. Preiskusite voz sami I Co upe Touring Roadster Sedan (2 vrat) Sedan (4 vrata) Luxus Sedan Luxus Coupe DOLENC & TÖNNIES, DVO&AKOVA UL. 3, LJUBLJANA. LJhlb. . Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Legat. trg. Ljubljana Miklošičeva c. 28 знняынb St oeurer srednji pisalni stroj га potovanje in pisari no, konstrukcija in maierijal prvovrstna Plačilne olajšave. Gud. (Barafa, Upubtjatia, ^e/ettbur|ova ulica «<«e. € Telefon itev 2980 Xdor j<2 nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči z ^ugebanahpatent pa bo takoj nadvse zadovoljeni Urejujt Davoriu Ravljtu Ы<и» «a conzurcij «j^tra» Adi.ll Ribmkai L* Naroüno tiskarne d d kut Uskaruarja t-rant lezeržek Z * tokratni del je odgovoren \iujzij Novak. Vsi » Ljubljani.