ZO. štnilfca.
V IjBbljni, i tam, ZS. jamarji 1912.
XLT. leto.
.Slovenski Narod* velja:
. L j ubijam na dom dostavljen:
celo leto .......   K 34*—
pol leta........12 —
četrt leta , 6-—
ga mesec   ......   9 2*—■
▼ upravo is t va prejemali:
celo leto.......K 22*—
pol leta........II —
četrt leta . 5*50
na mesec    .   .      .  .   . 1-90
Dopisi naj se frankiraja  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo! Knallova ulica it S (v pritličju levo), telefon ftt 34.
tekala vsak dan aveoer ImmsssI nedelja Is »rasni*:*.
lnserati veljajo: peterostopoa petH vrsta a enkrat po 14 vin., za dvakrat no 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravnJ&vu naj se pošiljalo naročnine, reklamacije, lnserati itd. to je administrativne stvari.
■ ■   ■ Posamezna številka velja 10 vinarjev.--
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ^Narodna tiskarna" telefon sL 85.
»Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25-—
pol leta.......« 13*—
četrt leta.......6*50
na mesec   ......   , 2*30
za Nemčijo: cek> leto.......K 28-
za Ameriko in vse drage dežele, celo leto......K 30-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravniStvo: Knallova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S S
Parva favilla.
D n n a j, 24. januarja.
Test, da so italijanske križarke Ustavile in pregledale v Rdečem morju avstrijski Lloydov pa mik rBregenz«, ki se vrača iz Bombava v Trst; ob ori ni oficijelno potrjena; soglasni brzojavi iz Rima, Pariza in Londona pa izključujejo vsak dvom, da bi vest ne bila resnična. Pariški brzojavi pa dodajajo, da italijanske bojne ladje niso naš poštni parnik le preiskale, temveč tudi zaplenile natovorjeno biago.Pariško poročilo je z ozirom na dejanske razmere neverjetno, če pa bi se izkazalo kot resnično, nastane med Italijo in Avstrijo nujno konflikt, katerega posledice bi bile skrajno škodljive, če ne nevarne. Pa že samo dejstvo, da je laško bojno brodovje ustavilo in pregledalo avstrijski poštni pamik. mora vzbuditi v najširših avstrijskih krogih začudenje in zavest nekakega ponižanja, ki je nas. doletelo vsled ravnanja italijanskih pomorskih poveljnikov.
Pred par dnevi je notificirala Italija velesilam blokado arabske obali ob Rdečem morju. Pristanišča ob tej obali so torej postala tudi ne--. tralnim ladjam nepristopna in na širokem morju se strogo zasleduje kontrebanda. Po mednarodnem pomorskem pravu je vojskujoča država upravičena ustaviti v vojnem obmor-ju tudi vsako nebojno ladjo nevtralne države ter jo, če sumniči, da vozi kontrebando, preiskati in eventualno kontrebando z ladjo vred zapleniti. Xa nevtralnih parnikih, ki plujejo iz fcega nevtralnega pristanišča v drugo i nevtralno), pa v splošnem sploh ni sumničiti kontrebando in je zlasti splošno priznan pomorski običaj, da vojskujoče države pamike prijateljskih držav smatrajo že v naprej za ne sumljive ter se vzdržijo napram njim vsakega preostrega postopanja.
Avstrija je z Italijo zvezana država: svoji vojskujoči sosedi nismo it opetovano že dokazali absolutno nevtraliteto, temveč je. v kolikor to mednarodno vojno pravo pripušča, tudi podpirali; reči se mora, da večkrat v lastno škodo. S preziranjem važnih balkanskih interesov smo prevzeli z Nemčijo varstvo italijanskih podanikov v Turčiji in v Carigradu je bila v prilog Italije bas od nas izrečena marsikatera resna beseda.   Napredna avstrijska javnost pa
tudi odgovorni oficijelni krogi so se in se še na vso moč trudijo odstraniti iz medsebojnega avstrijsko-itali-janskega razmerja politično netivo, ki ga zlobne roke vedno znova grma-dijo, in potlačiti iskre, ki padajo tja, da bi razplamtele ogenj sovraštva.
Italija tega mirovnega delovanja dostikrat ni vedela primerno eeniti. Napadi v italijanskih listih, radikaliziranje italijanskega javnega mnenja proti Avstriji, vedno snmničenje, da se pripravlja avstrijska zaveznica sistematično ua boj, na drugi strani pa razni dogodki ob severni meji, ki kažejo, da se tudi oficijelno italijanski krogi ne morejo popolnoma odtegniti vtisku razpoloženja, so obžalovanja vredni pojavi, ki sproti uničujejo prizadevanje prijateljev miru in zagovornikov odkritega in trajnega zavezništva med apeninsko in podonavsko monarhijo, ki je i ozirom na ozke spone, katere vežejo našo domovino na Nemčijo, za nas Slovane posebne važnosti.
Afere, kakoršna se je prigod ti a Llovdovemu parniku »Bregenz« (smatramo za enkrat, da je vest o konfiskaciji blaga neresnična!, morajo najneugodnejše vplivati tudi na one, ki se prištevajo prijateljem avstrijsko - italijanske zveze ter obsojajo hujskarije intra et extra muros. Parnik »Bregenz^ je sicer privatna last. toda družba, ki ga je poslala na pot, ima poludržavni značaj, in parnik sam je takorekoč oficijelno avstrijski, ker vihra na njem tudi zastava kr. pošte. Blago, ki ga vozi »Bregenz«, prihaja iz Indije in gre v Trst. Vsa ta dejstva dokumentirajo več kakor dovolj, da je glede stroge nevtraliteto naše ladje in blaga, ki se na njej nahaja, že vnaprej izključen vsak dvom: za našega zaveznika bi moral biti avstrijski parnik na morju, ki vozi svojo predpisano turo, predvsem res integra, italijanski pomorski poveljniki morajo biti absolutno prepričani, da napoloficijelna avstrijska ladja ne bo vozila blaga, namenjenega njihovim bojnim sovražnikom. To je tako smo obsebi umevno, da vidimo že v rlejstvu, da so italijanske križarke ii-tšo »Bre-genz« ustavile in preiskale popolnoma neupravičeno sumnirenje, ki je raz Žal j ivo, ker ostro izraža dvom nad našo korektnostjo.
Tudi človek, ki je dosedaj presojaj vse senzacijonalne vesti o nam sovražnih pripravah v Italiji, se mo-
ra v očigTed temu dejstvu vprašati: je li mogoče, da se je tudi oficijelna Italiju pridejala onim, ki pravijo, da Avstriji, njeni lojalnosti in korektnosti, ni zaupati. In kam vedejo kon-sekvenoe takih nazorov?
Mali darovi ohranjujejo prijateljstva, malenkostne afere pa izzivajo in poostrujejo nasprotstva. Z avstrijske oficijelne strani, katero v tem prizadevanju gotovo podpira tudi uapredna javnost, se skrbno opušča vse, kar bi moglo izgledati kot neprijaznost napram Italiji. Ko je svoj čas italijanska flotila (menda, po pomoti) streljala ob grški obali na tržaško »Marto Washington«, so naši oficijelni uradi ves dogodek kratko-malo dementirali, le da odvrnejo neprijeten vtisk, ki ga je napravila ta afera na avstrijsko javnost. To je moralo služiti Italiji v dokaz naše absolutne, da, celo nekoliko pretirane lojalnosti. Takratni slučaj pa bi bil moral biti tudi resno svarilo za našo zaveznico, da se mora sama vzdržati vsakega dejanja, ki bi vplivalo na avstrijsko javnost neugodno — ali pa celo razžaljivo.
Italiji je sicer priznati oprostilni izgovor. Itaiijansko-turska vojska se zdi brez konca in kraja, in če bi se ne glasilo paradoksno, bi lahko trdili, da je ta vojska bolj v interesu Turčije kakor Italije. Turčija J? pred svetom pokazala nepričakovano odporno siio ter svoje tripolitanske pozicije celo porablja v notranji politiki. Glasovi turških listov so vedno ponosnejŠi in današnja izjava »Tanina«: Turčija se vda le vseevropski križarski vojski! je ne le politično, temveč tudi psihologično velezauimiva. Turčija je svoj prestiž pred svetom povzdignila, Italija svojemu škodovala. Ne morda radi tega, ker Tripolitanije še ni mogla popolnoma osvojiti (boji v nekultuviranih deželah morejo trajati leta in leta), temveč bolj radi tega, ker je s takim prenagljenim pompom proklamirala aneksijo obeh turških vilajetov, po več kakor treh mesecih pa še sama ne more trditi, bo li mogla prisiliti svojega sovražnika k temu, da resignira na suvereniteto v Tripolitaniji in Cvreneiki. In končno evropski javnosti ni ostalo prikrito, da v italijanski javnosti že davno ne vlada več ono navdušenje, ki je j>r-votno spremljalo bojne čete na potu v la nostra Tripolitania. Kakor se je svoj čas zmotil grof Andrassv s svojim izrekom, da nam za okupacijo Bosne in Hercegovine zadostuje »vo-
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bul ver. Prva knjiga.
(Dalje.)
»TV> ae je osmelil?« je vprašal Rienzi zakrivši svoj obraz z roko in n a ustnah mu je zaigral prav čuden 1 >mev, ki na sebi ni bil vesel, a je druge razveseljeval in je premenil od njegove narava resni izraz do strogosti. »Potem je čas zato, sveti oče, kakor za nas, da...«
»Kaj — da?« ga je hitro prekinil ^kof. Ali moremo kaj opraviti? Pusti svoje eutuzijaetične sanje — stopi na zemljo — ozri se trezno. Kaj zaiti oremo proti tako mogočnim možem ?«
•Gospod,«: je resno odgovoril Rienzi, »nesreča je za ljudi vašega stanu, da nikdar ne poznajo ne ljudstva, ne znamenj časa. Podobni ste tistim, ki hodijo po visoki gori in vidijo samo oblake, zakrivajoče njihovim pogledom planjave in doline, med tem ko vidijo oblaki, le malo vzvišeni nad zemljo, prebivališča in življenje ljudi. Tudi vi vidite s svojega vzvišenega stališča samo zamo-
tane in motne sopare; med tem ko vidim jaz s svojega skromnejšega stališča samo pripravljanje pastirjev, da obvarujejo sebe in svoje črede pred viharjem, ki ga napovedujejo oblaki. Ne obupajte, gospod; vse se da prenesti le do neke meje — do te meje je že prišla napetost — Rim samo čaka na priložnost (prišla bo kmalu, a ne naenkrat) da se dvigne proti svojim zatiralcem.
Velika skrivnost zgovornosti tiči baje v resnobi — velika skrivnost Rienzi jeve zgovornosti je tičala v sili njegovega navdušenja. Nikdar ni govoril kakor človek, ki še dvomi o svojem uspehu. Kakor večina storilcev vzvišenih velikih dejanj najbrž nikoli ni popolnoma spoznal čakajočih ga ovir. Svoj cilj je videl svetlo in jasno pred seboj, njegova duša pa je v domišljiji preskočila vse ovinke in daljave pota. Zaradi tega so se globoka prepričanja njegova s tako neodoljivo silo utisnila drugim v duše. Zdelo se je, da manj obljubu-je in več prorokuje.
Orvietskega škofa, moža ne posebnega duha, a mirnega temperamenta in mnogih skušenj, je zavrela notranja sila njegovega družabnika, morda tudi zaradi tega, ker sta ga njegov lastni ponos in njegova strastno*t razvnemala proti prešer-nosti in nesramnosti plemstva. Prodno je Rienzijn odgovoril, je nekaj časa molčal.
»Ali se bodo dvignili samo ple-bejci?« je naposled vprašal. »Sam veš kako so malovredni in nezanesljivi.«
»Gospod,« je odgovoril Rienzi, »rodite po enem dejstvu, kako krepko stoje krog mene nenavadni prijatelji: Znano vam je, kako glasno govorim proti plemstvu; imena navajam, Savelliju, Orsiniju, Oolonni klubujem na njih lastna ušesa. Kaj mislite, da mi odpuščajo? Kaj mislite, da bi me ne napadli z očitno silo, če bi bili samo plebejci moji zaščitniki in dobrotniki, da bi mi ne bili že davno v svojih ječah potisnili povez-nika v usta ali da bi me ne bil že davno pogoltnil večni molk grobov? »Uvažujte,« je nadaljeval, videč na duhovnikovem obrazu, kak vtisk je nanj napravil, »da se je po vsem svetu začel velik preobrat. Barbarska tema dolgih stoletij je premagana; znanost, ki je v prejšnjih časih ljudi prem in jala v polbogove, je priklicema iz svoje rakve; na delu je sila, ki je bolj lokava kakor sirovo trinoštvo in močnejša kakor oborožena vojska; začeli smo še enkrat častiti gospodstvo duha. Da, tista sila, ki je pred malo leti Petrarco kronala na Kapitolu, kateri je v tem po dvanajststoletnem molku postal priča triumftt, da so bile na človeku temnega pokoljenja in neizvežbane-ga v orožju združene ravno tiste časti, kakor so jih bili doslej deležni samo cesarji in premagovale i kraljev; tista sila, ki je v aktu eeaeenja
jaška godba«, tako so se prevarili tudi italijanski državniki. Skoraj 120 tisoč mož stoji na t ripolitanski h tleh, vsak dan je treba dva milijona lir — toda velika armada si ni mogla osvojiti več kakor nekatere točke ob obali, od faktično italijanske Tripolitanije je danes le par sto kvadratni, ob morju ...
To so podlage globokosegajoči nervoziteti, ki v odločilnih momentih ne zna obvarovati hladnokrvnosti. S tega psihološkega razpoloženja italijanskih poveljnih oficijelnih krogov izvirajo tudi afere s francoskima parnikoma »Cartbago in »Manou-bo«, ki bodo povzročile občuten poraz italijanske diplomacije. Toda kar je napram Franciji le epizodični in-cidens, to lahko postane napram Avstriji važen člen v zamotani verigi komplikacij.
Item, dogogek z »Bregenz«, je razlagati bolj s psihološkega, kakor pa s pravnega in zavezniškega stališča. Toda treba ga globoko obžalovati. Povsodi je dane« raztreseno ne-tivo,in nevarno je igrati se v taki okolici z ognjem.
Afera s parnikom »Bregenz« je napravila v avstrijski javnosti skrajno neugodni vtisk — to se mora konstatirati. Poostrila je tudi avstrijsko ministrsko krizo ter stališče grofa Aehrenthala še bolj spodkopala. Zunanjega ministra zapuščajo v tre-notku, ko se mu maje stolec, njegovi prijatelji in ni je značilnejše slike, kakor ona. ki jo nudi večerna »N. fr. Presse<:; na prvi strani priobučje članek o aferi s parnikom »Bregenz«, za Člankom pride kratka, debelo nad-pisana notica: zdravstveno stanje Aehrenthalovo, v kateri poudarja, da se 1k» moral zunanji minister v najbližjem času popolnoma posvetiti potrebnemu miru in pokoju, in za to notico stoje zopet telegrami o Lloy-dovem parniku ...
Aerenthal gre. Toda naslednika še nima. V političnih krogih se zatrjuje, da se pojavljajo silna stremljenja predpisati Aerenthalovemu nasledniku nov ostrejši kurz zunanje politike. Značilno je, da se, kakor se poudarja, oba dosedanja kandidata grof Berehtold in grof Szeczen upirata prevzeti zunanji portfelj pod pogoji, ki bi pomenjali spremembo kurza, ki hoče mir in perhorescira vse bojne možnosti.
Italija je ustavila in pregledala naš parnik. po besedah pomorskega vojnega prava je njena pravica mor-
nrr-r-iT s—awnrnw---r mM—»i
zedinila rivalizujoči hiši Colonnov in Orsinnijev. ki je povzročila tekmovanje najponosnejših patricijev, kdo bo nosil ali se le dotaknil škrla-ta stega plašča sina florentinskega plebejca; tista sila, ki obrača še vedno oči Evrope na nizko kočo v Van-cluse, ki daje skromnemu učenjaku povsod pripoznano svobodo, svariti tirane in se s ponosnimi prošnjami približevati celo očetu cerkve; da, tista sila, ki molče delujoč podkopava trdne temelje benečanske oligarhije, ki je vzbudila onkraj Alp, na Španskem, Nemškem in Flander-skem naenkrat vidno novo življenje, in je celo na onih barbarskih otokih, zavojevanih od normanskih mečev, kjer vlada zdaj najhrabrejsi vseh živečih kraljev, vabudila duha, ki ga Norman ne more ukrotiti; tista sila, katere se morajo kralji posluževati, če hočejo vladati, tista sila kaže zdaj vsepovsod svojo moč. Ta sila govori tudi iz glasu tistega, ki stoji pred vami; ta sila izbira okrog sebe vse, ki jih je razsvetlil le najslabši žarek loči, vse, v katerih sploh more vzplamteti veličastno hrepenenje. Vedite, gospod vikarij, da ga v Rimu, izvzemši naše zatiralce, ni ne enega moža; če se je naučil le enega rlogo našega starega jezika, da bi ne bil s srcem in z mečem zame. Mirni gojevalei znanosti, ponosno plemstvo druge vrste, razevitajoei se rod, ki je zrelejši od svojih lenih očetov, pred vsemi pa — gospod! — nižji služab-
da neoporekljiva, toda škodovala je sebi in nam.
V svetovni zgodovini igrajo malenkostni dogodki — parva favilla, male iskre — večjo vlogo, in stvari, ki so na prvi pogled popolnoma po* stranskega pomena, lahko postanejo po svojih posledicah zarodki velikih dogodkov...
Upajmo, da ostane slučaj »Bregenz — le brezpomembna epizoda.
Proslava potrditve župana dr. Ivana Tavčarja.
Prijateljski sestanek  članov političnih društev.
Ob zelo obilni udeležbi se j-s vršil snoči v veliki dvorani Narodnega doma prijateljski sestanek članov političnih društev v proslavo potr-ditve ljubljanskega župana dr. Ivana. Tavčarja, Že dolgo pred napovedanim časom se je zbralo obilo občinstva v dvorani, ki je pričakovale* prihoda ljubljanskega žnpana. Kmalu po polu 9. uri je prispel župan, živahno aklamiran od vseh strani. Ge-spa županja Franja dr. Tavčarjeva, ob njeni strani podžupan dr. Karel Triller, gdč. Pipa Tavčarjeva, oe njeni strani dr. Švigelj in g. župa« dr. Ivan Tavčar, v spremstvu gt. Rusove so ob zvokih fanfare Slovenske Filharmonije zasedli prostor« vrh dvorane, kjer se je bila zbrala večina naprednih poslancev in naj-odličnejše narodno ženstvo.
Vrsto napitnic je otvorila dr. Kokaljeva s sledečimi besedami:
Velečastiti naš župan!
Morda vendar ni drznost, če se je na današnjem slavju prva oglasila k besedi zastopnica narodno-nn-prednega ženstva.
Vsaj je ravno narodno - naprr . no ženstvo pri lanskih občinskih volitvah z volilno glasovnico v rokah pokazalo, da stopa za naša narodne-napredna načela aktivno v boj vsaj je ravno to ženstvo pripomogla, da je občinski zastop naše bele Ljubljane po svoji večini še narodno - napreden in da je naša stranka po vročem boju obdržala to svojo najvažnejšo postojanko.
Narodno - napredna večina ob-činskega zastopa postavila je na čelo mestni upravi vas gospoda dr. Ivana Tavčarja kot moža najvrednejšega te časti in tudi najbolj usposob-
niki cerkve, mašniki in menihi, ki jih razkošnost življenja še ni zash-pila, da bi ne videli sramote, ki se kristjanstvu godi ponoči in podnevi v kristjanski prestolici, vsi ti stoje v nerazdružni zvezi s trgovce« in umetnikom in čakajo samo na znamenje, da padejo ali zmagajo, da bodo svobodno živeli ali s smrtjo pridobili neumrljivost Rienzijn in domovini.«
»Ali govoriš to resno?« je Tpra-šal začudeni škof in na pol vstal s sedeža. »Dokazi te svoje besede in videl boš, da niso služabniki božji nič manj zavzeti za srečo ljudi, k*~ kor njihovi bratje lajiki.«
»Kar rečem,« je dejal Rienzi hladneje, »to lahko tudi dokažem; to pa storim samo tistim, ki bode* z nami.«
»Ne boj se ničesar od mene,« je odgovoril Raimondo. »Dobro pozna m mišljenje NjegaSvetosti, saj sera njega odposlanec in namestnik in če bi se oblasti patri eijev, ki v svoji prr* šernosti niti ugleda cerkve ne spoštujejo, naredile postavne in naravne meje, bi bil sveti oče naklonjen ti sti roki, ki bi ustvarila te meje. Tega sem tako gotov, da hočem jaz, njegov odgovorni, dasi nevredni namestnik, ako omagate, sam vašemu vspehu podeliti postavno moč. Toda varujte se sirovih napadov; cerkev ne sme trpeti s tem, da bi se napako njej očitale.
(Dalja prihodnji*.)
ijenega mi to veleodlično, a tndi ve-teodgovorno mesto.
Ta izvolitev je nas ženstvo srčno i^azveselila, ker nam je vaša oseba -porok, da stoji na čoln naše mestne uprave popoln mož, mož, čegar srce gori za srećo in dobrobit naše Wele Ljubljane.
Zato vam imenom narodno - nerednega ženstva prinašam njegove najsrčnejše pozdrave in najiskrenej-^e ča st i tke ter vam klicem:
Bog živi naaega žnpana in nam s*« ohrani dolga, dolga leta na čeln naše bele Ljnbljane!
Podžupan g. dr. T r i II e r je nazdravil slovenskemu ženetvu, poudarjajoč veliko delo, ki je je izvršilo za časa volitev tudi narodno zavidno in napredno ženstvo. Narodno - napredna stranka in ž njo tudi Ljubljana je srečnejša, kakor mnogi drugi, ker stoji oh njeni strani tudi ženstvo. Minuli so časi, ko so je žena zanimala samo in edino za gospodinjstvo, roko v roki z moškimi stolna v boj slovenska žena in v veliki meri je pomagala tudi ona, boreč se sa socijalne, kulturne in politične »deale, k uspehom napredne stranke. Poleg tega pa je napredna žena nosita še vsa svoja bremena in upravičeno trdim z besedami francoskega pisatelja: »Od plemenite žene se lansko rodi nov Mesija!« Toda kljub te-aau, da smo imeli tako odlične sobojevnice, bi nam bila zmaga zelo težka« da nismo imeli med ženstvom iako odlične voditeljice. Kaj pomaga kurjena in hrabra armada brez pranega voditelja. Ta voditeljica je bi-*» slovenskemu ženstvu ga. županja. ["Viharni klici: »Živio!«) Brez pretiravanja trdim lahko, da imamo v đaŠi sredi v ge. županji najslavnejšo -iovensko ženo in dokler imamo rake žene, lahko mirno gledamo v prihodnjost, dokler imamo kot voditeljico naših žen, županjo Franjo dr. Tavčarjevo, ki je po svoji delavnosti, -svojem navdušenju, svoji plemenitosti lahko vzor vsaki ženi in v svojem enačaju kristalno čista. Če je bil sre-V«n slučaj, da je voditelj naš dr. Tavčar, voditeljica slovenskega ženeva pa dr. Tavčarjeva, je to le zna-«enje, da je sklepanju tega zakona Aumoval sam slovenski genij. Pozabiti pa ne smemo niti v tem sloves-■aem in veselem trenutku, da nas čakajo novi boji in da bomo morda *roalu zopet potrebovali aopomoći naših narodno navdušenih in napredno navdahnjenih žena. Ce vztrajamo v tem boju mi in če vztrajajo nase sobojevnice, potem se nam ni sreba bati nobenega sovražnika. — V tem smislu toastira podžupan ca aospo
županjo Franjo dr. Tavčarjevo.
Nato se oglasi Manica K o m a -a u v a ter se obrača v vzneseni pešali do župana in županje.
Oglasi se nato gospod
župan dr. Ivan Tavčar.
vaharno aklamiran od cele dvorane.
•^Častite gospe, dragi prijatelji!
Dovolite mi, da izpregovorim nekaj kratkih be6ed. Pred v*em se mi $e zahvaliti milostnim besedam svo-& prijateljice Marije dr, Kokaljeve. Vem. da so ji priale besede prav iz *«rca. zato jih znam tudi tembolj ceniti, obenem pa se zahvaljujem tudi «a*titim damam. Uverjen sem, da je sena glavni steber naroda in za stranko, ki ima take sobojevnice v ovojem političnem boja je to največjega pomena. Ker poznam delo naših //ena in ker jc vem tudi ceniti, zato iahko upam na lepo prihodnjost naše
stranke in ž njo našega naroda. Ob strani nam stoje nase žene, to nam js porok za prihodnjost. (Klici: Živk>!f
Dovolite mi pa, da ob tej priliki naglasam še nekaj drugega. Nisem prijatelj takih demonstracij, v katerih se prodaj« koža pribodnjosti. Stojim na stališču, da mora župan najprej dokazati, da je storil svojo dolžnost, potem šele, ko se lahko iskane z zaslugami, ga sme javnost slaviti. Osebe pri tem ne igrajo nobene vloge, osebe stoje in padajo. V tem smislu tedaj današnje al a vnesti ne razumem. (Klici: Dosti zaslug!) Pač pa ima to slavje v mojih očeh drug pomen, ta pomen, da hočejo z njim dokumentirati moji prijatelji, da je i mojo izvolitvijo ostala Ljubljana bela, slovenska in napredna. To je ono, kar danes slavimo.
V svesti sem si, da bem prevzel zelo težaven posel, r svesti sera si tudi, da ne znam delati čudežev in vsi pametui volilci to tudi vedo. Toda očitalo se mi jc od gotove strani, ki gotovo r takih stvareh ni kompetentna, da pri svoji izjavi povodom svoje zaprisege kot župan nisem poudarjal narodnega značaja Ljubljane. Toda tem krogom odgovarjam le eno: Da« nes smo prišli še tako daleč, da nam ni treba posebno poudarjati slovenskega značaja našega mesta. (Vihar no odobravanje.) Će bom moral kot župan braniti narodni značaj Ljubljane, se gotovo ne bom ravnal po nasvetih onih, ki mi sedaj to očitajo. Pravijo tudi, da sem vladni hlapec. To je očitanje za prihodnjost, ua katero že iz tega vzroka ne bom odgovarjal. Prihodnjost sama bo to jasno pokazala, dasi si ne želim nikakršnega boja s vlado. Ljudem pa, ki so pri vsaki priliki poskusili zlezti vladi v črevo, ne pristoja tako očitanje.
Moj končni eilj je, okrepiti Ljubljano tako, da bo tudi v gospodarskem oziru trdna metropola slovenskih dežel; če se mi to posreči, ima ves slovenski narod na Ljubljani najkrepkejšo oporo*
Obračam se tedaj še enkrat do vas volilcev: Ne sodite prehitro. Storil bom vse, kar bo v moji moči. Vedeli me, da ste so obrali v tako velikem številu ter pozdravljam posebno zastopnike političnih društev ter jim izjavljam, da ai štejem v svojo dolžnost, kakor hitro ni i bo to dopustil čas, da oh iščem društvo za društvom, da se podučim o željah posameznih mestnih skupin in jim obljubljam že v naprej, da se bom, kar je v mojih močeh oziral na te želje.
Leta teko, wmo v stranki mladi in stari, toda ena utvar nas druži: Dolžnost vseh nas, da ohranimo Ljubljano narodno in napj-edno. V tem oziru vlada med nami soglasje in mir, in v tej slogi hočemo živeti tudi naprej. Osebe pri tem ne pridejo v poštev. — Toastira na slovenstvo in naprednost Ljubljane. (Viharno ploskanje.)
Poslanec g. dr. Novak v svojem nagovoru poudarja zasluge |e> pens dr. Tavčarja za Slovenstvo in za Ljabljano ter se dotika tudi razlike med mladimi in starimi pristašj narodno - napredne stranke, ki je v bistvu le bolj fizična, edini pa so si v narodnem duhu in v naprednosti. Poudarja, da je župan vzor vztrajenja, pri svojih načelih ter želi. da bi ta vztrajnost in doslednost prevela vse vrste narodno-napredne stranke,
Župan dr. Tavčar se zahvali Ma;;ici Romanovi za njene poetične besede ter se spominja ob tej priliki t odi bivšega župana Ivana Hribarja. (Ploskanje in kliči: »2** viol')
Poslance g. fiibnikar se spominja 98. aprila 1911, ko so an vršile volitve ter se dotika tocR demokrati* saetj* stranke poživljajoč k neostra-
Seuosti in pogumu v boju.
Državni poslanec g. dr. Btv*
ni bar, viharno pozdravljan, orise
v kratkih besedah delo klerikalizma na Slovenskem, kako je kakor volk ▼ ovčji komi ugrabil slovansko t roboj-nico in sa našemil s rdečo srajco, končno je hotel ugrabiti še belo Ljubljano a tem, d* jc varal ljudstvo. Ko je mislil klerikalizam, da je dospel do vrhunca je vrgel krinko z obraza in zagledali smo ga prostega vse slovenskomu in ljudskosti. Odkar mn je izpodletela njegova nakana v Ljubljani, bljuje, obrekujc in denuncira in vse to le iz onemogle jeze. To je kakor boj dneva proti noči, ki ga imajo vse vere več ali manj skritega v svojem verskem prepričanju. Napredna misel pomeni večno življenje, ki ga tudi klerikalizem no more ugasniti. Naša dolžnost pa je. do se oklenemo drug drugega na temelja prave kulture, iz grehov klerikalne stranke p«, se hočemo učiti mi sam?. Toastira na harmonijo v napredni stranki, katere predstavitelj je novi župan. (Odobravanje.)
Deželni poslanec g. uadsvetnik V i 9 n i k « r napije podžupanu.
Obrtnik g. J u van govori v imenn obrtnega stanu, nakar se oglasi k besedi zopet g. župan dr. Ivan Tavčar ter poudarja, d« bo en* njegovih glavnih skrbi, skrb za one ki so šibki in slabotni. Zahvaljuje se nato dr. T r i 11 e r j u . da je prevzel njegov deželnoodbomiški mandat ter konstatira r zadoščenjem, da je državu' poslanec mesta Ljubljane, dr. Ravnikar, že s svojimi prvimi koraki dosegel prav lepe uspehe za Ljubljano. (Poslancu dr. Ravnikarju prirejajo navzoči ovacije v znak s&aupanja.)
Pravdnik g. M. N a g 1 i £ pozdravlja župana v imenu O. e. n. n. d. kot voditelja naraščajoče mladine ter se zahvali političnim društvom in prireditelju sestanka g. 8 a p 1 j L
Odvetniški kandidat g. Rezek govori v imenu okoličanov, zlasti prebivalcev Ši&ke, nakar je bil ofičija 1 ni del sestanka končan in se je začela neprisiljena ja sele animirana zabava.
Omeniti je treba, da je med posameznimi govori izmenoma igral popolni orkester Slovenske Filharmonije koncertne ftočke in pel narodne in umetne pesmi moški zbor. obstoječ h& članov raznih naprednih pevskih društev.
V štajershsm deželnem zboni zopet obsMicija.
Ko je v torek predlagal deželni odbornik dr. Hofmann pl. Wel-1 e n h o f, naj se odkažeta računska sklepa deželnega učiteljskega pokojninskega sklada in pa proračuna istega sklada za leta 1911 in 1912 Bančnemu odseku, se je oglasil dr. K o rose c k btbedi in izjavil, da bi bili slovenski klerikalci pripravljeni v deželnem zboru sodelovati, ako bi se v delovnem programu upoštevalo nekatere kulturne, gospodarske in splošno agrarne težnje Spodnjega Šla jer ja. Navzlic požrtvovalnemu prizadevanja namestoikovemu pa se ni motfla nemško-nacijonalna večina odločiti h kakim koncesijam, da, ena tWastianova> skupina je gTosila celo z obet ru kri jo, ako bi se slovenskim
klerikalcem karkoli dovolilo. Dr. Korošec je izjavil nadalje, da je med drugimi vzroki za upiranje nemških nacijonalcev tudi ta, da se nočejo javno in jasno izjaviti glede regulacija učiteljskih plac. Ako se torej to vprašanje as reši, ne zadene slovenskih klerikalcev nobena krivda. <** Za dr, Korošcem m je oglasil k besedi dr. V • r s t o v š c k in je govoril prilično eno uro, do 3.. nakar je deželni glavar sejo zaključil. Prihodnja seja sc vrši jutri ob 10. dopoldne. K besedi je še priglašenih veš slo* venskih klerikalcev.
»Tageapost« pravi, da grozi neka mala skupina med nemškimi naeijo-iialci s i>oslancem Wastianom na čelu s secesijo iz kluba in postopanjem na lastno pest, ako bi se slovenskim klerikalcem dovolile kake koncesije. Z ozirom na to in na soci jal i stične grožnje z obstrukcijo v deželnem zboru bo došlo do odgoditve.
Izjavo dr. Koroscevo glede stališča nemških nacijonalcev napram učiteljskim plačam je smatrati za omehčan je trmoglave večine. Ako danes aH jutri ne pride do sporazuma, je smatrati bitko obstrukcijoni-stov za izgubljeno in pride gotovo najprej do odgoditve, ob ugodnem času p« do razpusta deželnega /bora.
0 ž!?inozdra?niš!*fi! tečajih in s gmnszdnrcnišinli pomočnikih.
«'(3Jovor posl. A. Ribnfkarja   v deželnem zboru 17. U m.) (Konec)
Omenjam naj še en slučaj. Pred 3 leti smo imeli na Kranjskem posebno razširjeno bolezen smrkavost konj. ki je napravila velikansko škodo in morebiti se še ni dovolj poudarjalo, kaj je bilo pravzaprav vzrok, da se je ta bolezen tako razširila in povzročila toliko škode. Vzrok je bil ta. Bivši vojaški »Sap* schmied« v Ljubljani je zdravil pri nekem posestniku smrkavega konja. Zdravil ga je skozi 6 tednov, ne da bi dognal, da je dotični konj res smrkav, ampak ga je zdravil za čisto navadnim prehiajeujem. Dotična zadeva je, če se ne motim, vzela svoj konec celo pred sodiščem, ker je obla&t dotičnega vojaškega f.ivinotdravni-skega podkovača zasledovala. Tako torej izgleda v praksi delovanje teh niasačev. Ce torej tak vojaški podko-vač, ki .se je vendar moral pridobiti v zadevnem tečaju na Dunaju precej Izobrazbe, in navadno se sprejemajo v tisti tečaj samo taki ljudje, ki ima-j jo nekaj predšol, navadno meščan -I sko šolo ali tudi nekaj srednjih šol. Ce je torej tak kovač, ki mora pote »i šie na Dunaju študirati 2 leti, da postane >Kurschmied« in ki ima potem se pri vojakih priliko baviti se s konji, če je torej tak »Knrsehmied« zagrešil tako veliko napako, da je konja skozi 6 tednov zdravil za čisto navadnim prehlajenjenv doeim je imel konj smrkavost, kako bodo šeie ahsolventje takega šestteoenskega tečaja pomagali in zdravili živino. Seveda se boste izgovarjali, da bodo ti pomagali samo pri porodih in nezgodah. Ce bi bilo postavno normirano, doklej sme ta pomoč iti, potem hi se dalo o tem dalje razprav*
1 jati. Mi pa danes nimamo nobenega varstva glede izvrševanja si vin o-zdravniške prakse in vsi tisti različni mazači so danes čisto navadni konkurent je    živinozdravniškega stann.
katerega kot taki tudi obrekujejo m spravljajo v slabo ime. Ce bi bile postavno normirano glede izvrševanja
zivinozdravuiške prakse, za kar je pa treba državnega zakona, potem bi se dala najti meja mod takimi živi nozdrnvuiškimi pomočniki in med delovanjem, ki spada v delokrog ži vinozdravnika. Zato pa pravim, da ste se obrnili na čisto napačno adreso, ko ste Šji po vzglede na Tirolsko. V eeli Avstriji ni nobene dežele, kakor je omenil gospod referent, ki bi imela take tečaje, razun Tirolske. Jaz mislim, da imajo Tirolci v naši deželi tako siab glas . . - (Deželni glavar pozvoni). Prosim, da sa tukaj ne žali prebivalcev druge dežele. To je popolnoma nedopustno in pokličem radi tega gospoda govornika k redu. Poslanec Bibnikar nadaljuje: Sicer pa, kakor rečeno, je sam gospod referent omenil, da se je na Tirolskem tak tečaj slabo izkazal. Naravno tudi! Izkazalo se je pa tudi dalje, kakor piavi referentovo poročilo, da 6 do 7 t eden O? tečaji ne zadostujejo, marveč da jih bo treba razširiti na 1 leto ali morda celo na t leti. Jaz sem popolnoma prepričan, da bodo na Tirolskem prišli do prepričanja, da bodo tudi tečaji z 2 leti premajhni in prišli bodo do spoznanja, da bodo morali pošiljati svoje sinove na Dunaj na visoke Šole, in da bo treba ustanoviti srednje in pa visoke šole, Na Tirolskem se je pa, kakor je gospod referent sam priznal, potom poskusa dognalo, da 6 tedenski tečaji pravzaprav niso na mestu in meni zde tako kakor Ribničan, ki je rekel, da gre iskat konja v dolino, da-siravno jc vedel, da ga v tej dolini ni. Takega živinozdravniškega tečaja ni v nobeni deželi in tudi na Tirolskem se je pokazalo, da nima no-l»erie vrednosti. Jaz bi se v tem oziru raje skliceval n« druge dežele, posebno nu Nižje Avstrijsko, na katero -e zlasti častiti gospodje od večin*' tako radi sklicujejo. Ravno v tej deželi florira danes živinozdravni štvo, kakor v nobeni drugi deželi, razen Češke. Živinozdravniaki stan je triko reguliran in dosledno izpeljan, kakor nikjer drugod. Jaz bi se samo dovolil opozoriti slavni deželni odbor, da naj hi si ogledal živinozdrav-niške zavode na Nižje«vstrijskera in živinezdravniški referat v nižjeav strijskem deželnem dvorcu, da bo spoznal, da se živinozdravniško vprašanje nc da drugače rešiti, kakor da se nastavijo izključno strokovnjaki Pri nas smo že tudi prišli do prepri Eftttjttf da z mazaŠtvom nikamor ne j pridemo. Vsem nesrečam, nezgodam in tožbam, ki se slišijo po eeli deželi so krivi edinole mazači, ki jih ima mo še iz Bleiweissove šole. Torej se mi zdi potrebno in umestno, da na tem mestu s stališča naših iivinorej. cev, s stališča kmeta še enkrai povdarjara veliko nevarnost, v kate-ro bt se spravilo naio živinorejo, na-šega kmeta, če bi se mu dalo take neumestno in tako malovredno institucijo, kakor so ti živinozdravniški tečaji.
Mi smo trdno prepričani, da * laki tečaji v največjo nesrečo naši deželi in pročvftu naše živinoreje in «£to bomo mi danes glasovali proti predlogu deželnega odbora. Zivah* no ploskanje v središču.
i
Po govoru poslanca Jarea je govoril   poslanec Ri ob i kav   se onkraj
češ:
BSflnjftaft iram,   da   se   na moja m varim   izvajanja ni stvarno odgo varjnlo.   Bodi   mi   torej dovoljene omeniti še sledeče:  Ce  se ie hoče v asp
Prava in neprava ijuhezen.
^Povest. — Spisal Blaž Pobi in.) (MM
*Potem sem res napačno sod i In s vašem prijatelju, ker sem bila narobe poučena,« rekla je. ^Odslej ga bom čislala že zato. ker je va* pri-^atelj.cc
Sedmič je na io Mnavščino odgovoril s tem, da je takoj odšel med ^ječo, ki se je rila po sredini vese-Hčnega prostora med mizami. Iskal je Marijan i 00, pri kateri mu je bilo danes, odkar jo je videl in ■ njo govoril, ves čas ijubeče srce in le v lijeni navzočnosti je upal najti ntehe w>jemu bolečem n čuvstvu.
Ko se je Sedmič ustavil nekoliko pri Matižarju in se nasmehnil njegovemu divjemu obnašanju, ki mu je v njegovi spremenjeni obleki tudi pristojalo, sta se srečala z Marija-nico. A nista se vidola. dasi sta se .^skoraj trčila. Ona je šla ponujat srečke okrog miz, kjer tega opravka £e ni storila, namreč v oni vrtni del, odkoder je Sedmič prišel, ta jo je pa £el iskat po drugih delih vrta,
Marijani ca je prišla tudi k Borovi mizi. Borec je kupil srečke, Be-2ek istotako in tudi gospod Popek. 2e je mislila oditi k sosednji mizi, kar pravi Borec, ki mu je dekle zelo ugajalo:
»Čegavi ste pa vile
*JcvšcvCeva z Gorjuše, odvrnila jc Marijani ca, ozrši se no Borca in nato na njegovo ženo, ki jo je gledala kot bi 30 hole In prebosti z očmi.
»Kako ti je p« ime?^ vpraša Borce vk a.
»Mari janica! c
Kdor bi bil natančno opazoval Katinko po tem odgovoru, opazil bi bil no njenem obrazu neko spremembo. Barve ni spremenila — bila je že nekoliko pod vplivom zaužitega vina — pač pa je svoje oči naravnost zabodla v Marijančin obraz ih zlasti njene oči.
»Ali mi niste vi včasih prinesli prav posebno dobrih hrušk maslenk, ki pri vas rastejo?« vprašal je Borec MaHjanieo in se sam pri sebi čudil, da se je deklica, »e menda prod dvema letoma skoraj čisto otrok, razvila v tem kratkem času v vitko, popolnoma doraslo dekle.
»Predlanskim sem vam jih pri-nesla,da,4f odvrnila je Marijanica, »lani pa nič, ker ni nič rodila tista hruška;   letos  jib   imamo pa spet
preccj.c
»Prineei nam Ustih lirusek tudi letos,« reče hitro Borčevka, »kar k meni jih prinesi! Ali jih bos za gotovo?«
-Bonu «e bodo oče zadovoljiti,« odgovori M ari janica ter odide naprej.
»Lepa deklica!« meni Borec nato, »kar škoda je je tu za na kmete, ta bi sodila na mestni parket«
i ^
v Ali ti je všeč?« špikuila ga jc ženar. ki je v neki razburjenosti zvrnila poln kozarec vina v se.
»Kaj boš govorila tako nespametno!« odvrnil je moi »ali tebi ni simpatična?«
»Ta smrklja, prav nič!« rekla je Katinka rezko in sanici ji vo, »to je otrok, ki smrdi še p° plenicah, če jih je sploh kdaj imela!«
Ko je med tem iskal Sedmič Marijan ico vsepovsod, je našel kaplana Znoja vsega iz sebr, kot »o sploh prireditelji veselic »večinoma vsi bre» glave.
Komaj da sta se pozdravile, že je moral kaplan oditi, ker so ga klicali kar na tri strani naenkrat. Pozneje sta 90 spet sešla, a Znoj je obstal komaj par trenutkov, pa so ga že apet želeli kod in hitel je, da ae roti je suknja lovila po zraku.
Videč da ne najde Marijanice in de tndi s kaplanovo družbo danes ni nič. vrnil se je Sedmič k Borcevim. Tn pa je našel svoj stol zaseden. Hrkač ja bil ravnokar prispel ter sedel na prazno mesto, ker 00, kakor je Borec poredno opomnil Sedmiču, že sodili, da tega najbrž ne bo več nazaj. Moral si je Sedmič torej poiskati drag stol, kar se mu je po nekolikem trudi tudi posrečilo.
Mrkae se je komaj usedel jel bahati s svojim imetjem ter pravil, da je spet prikupil mogočen gozd za petnajst tisočakov, ko mn poseže v besedo Gabrijel Popek. Morsi je bil
molčati par minut in tega ni mogel prenesti tenkočutni sogost.
»Oprostite,« dejal je Popek, »omejenost ljudi in to kmetskih in gosposkih, je dandanes tako velikanska, da se nam je, ki trezno mislimo, bati nr»jdalekosežnejših groznih posledic, in ker se ta omejenost in žabi tost širi kot kužna bolezen, se zgodi prav lahko, da doživimo nepričakovane katastrofe morda že v najkrajšem času.«
Mrkač je te besede poslušal srtr-me, ker ni videl nobene zveze med prejšnjim govorjenjem in Popkovim. Gledal je Popka, o katerem je sodil, da se mu blede, ozrl se nato na vse omizje, a vseh obrazi so mu kazali, kako jih mori Popkovo filozofiranje.
»Kje mislite, da bi utegnila ta katastrofa najprej izbruhniti?« vpraša Mrkač gospoda Gabrijela,
»To se ne da natanko določiti,« odvrne resno in modro Popek, »ker se ne ve, kje se bo omenjena nevarnost hujše razvijala.«
7>Ali ste za naše kraje kaj zelo v skrbeh?«
»Nekateri pojavi kafcejo. da moramo biti na vse pripravljeni,« reče zopet modro Gabrijel, »saj veste, da je včasih treba samo, da se odkruši kamenček, pa se odvali eela skala.«
»No, tudi meni se zdi, as stojimo pred važnimi dogodki in da se nam je varovati, oa tada nas   ta aevar-
nost ne potegne seboj,« rekel je Mr kač hudobno.
Gabrijelu Popku s? jo pa razjns nilo lice.
7>Ah, sobojevnik na   polju pru svete!« zaklical je Mrkaču, »srce mi kipi veselja, da sem našel človeka, ki me razume! Dajte prijatelj, da si p*1« dava roke!«
Vstal jc slovesno in molil desnico Mrkaču. ta se je pa »akrohotal in dejal strupeno:
»Veste vj, jrospod Gabrijel Pop. ali kako se že pišete, ko bi bila midva zdajle sama. bi vam rekel pri-smoda. Ker pa nisva, vas pa prosim, da molčite, ker tista katastrofa sc menda kaj kmalu i z kuha v raei glavi!«
Gospod Gabrijel Popek strašno razžaljen zaradi teh in upal, da se celo omizje proti 'sirovemu Mrkačevemu pu. saj je to omizje preje s tako potrpežljivostjo poslušalo njegova (Fopkova) nčenjaška razmotriva« nja. A kako ae Je zmotil! Nihče ni reke! besede v obrambo, Sedmič j« bil pa še tako nesramen, da je Mrkaču zaploskal in zaklical: »Živio!« Zato je Popek vzel kozarec in četr-tinko, se nemo in pomilovalno naklu «il družbi, ki bi jo bij kmalu vso umoril tekom dobre poldruge ure. ter odšel tja na nasprotno stran vrta, kjer je iskal kakega znanca kot svojo nove žrtev.
(Dalje prihodnjič.)
je bij besedi
dvigne nasto»
deželi izobraziti nekake kmetske ve-ščake, ki bi sodelovali v živinorejskih zadrugah, živinskih zavarovalnicah itd., vprašam, zakaj se potem ti ljudje ne vzgojujejo tam, kjer bi se morali, to so namreč kmetijski tečaji. Noben človek ne bo imel nič proti [emu, če se na kmetijskih šolah in na kmetijskih tečajih poučuje tudi ži-vinozdravništvo. Jas sem sel sam na deželo in sem predaval o prvi pomori pri nezgodah. To je čisto umestno in potrebno. Ne zdi se mi pa umestno in potrebno, kar kratkomalo osnovati neke vrste živinozdravniške šole, ki bi ne glede na to, da je gospod predgovornik poudarjal, da nimajo namena vzgajati mazaštva, vendar vzgojevale take mazače. Dalje bi omenil, da je gospod predgovornik čisto po nepotrebnem spravil v debato rajnkega Bleiweisa, proti kateremu nisem rabil nobenih omenkov in ga kot takega nisem spravljal v debato. (Medklici na levi. Deželni glavar pozvoni.) Gospodje, jaz sem govoril le o mazačih. ki so izšli iz njegove šole. jaz mislim, da o stvareh in institucijah, ki eo bile pri nas v navadi pred 50 ali 60 leti danes ne moremo razpravljati, če so bile takrat umestne ali ne. Dejstvo je, da riste šole niso nič pomagale, in da so vsi tisti ljudje, ki so prišli iz teh šol, danes mazači. (Poslanec dr. Zajec: :>So izvrstni doktorji!«) Nadalje moram omenjati še nekaj: Navajalo se je tukaj različne slučaje, ki so se baje pripetili pri uradnih živinozdrav-nikih. Jaz nimam danes nobenega namena in nobene potrebe, da bi zagovarjal uradne živinozdravnike. Jaz samo konstatiram, da se je plet-la debata okoli deželnih živinozdrav-nikov, to je tistih živinozdravnikov, ki naj bi ne bili le uradni živioo-ffriravniki. ampak bi se kot taki bavili s prakso in gospodarstvom dežele. Jaz sicer ne vem natančno, vendar pa imam prepričanje, da je dotični birokratizem, ki vlada pri uradnih živinozdravnikih. utemeljen v zakonu. Kajti faktura je, da imajo uradni živinozdravniki velik-o dela in recimo, če tudi samo statistiko delajo, da imajo toliko dela v pi-.->ami, da se ne morejo baviti s prakse. S temi živinozdravniki torej tudi ne računamo, temveč sem poudarjal pctrebe, da naj se nastavijo v vsakem okraju deželni živinozdravniki. ki naj bi ne bili samo živinozdravniki, ampak tndi drugi kmetijski strokovnjaki. (Poslanec dr. Zajec: »Kje so pat«) Sem tudi že povedal kako bi se dobili.
Kar se tiče rokavic, so to le besede, ki se pač lahko vržejo v zbornico. Jaz mislim, da je pri porodih dostikrat potrebno, natakniti si rokavice, da se obvarujejo roke pred vsako infekcijo. Meni se ne zdi potrebno, da bi v podrobnostih debatiral z gospodom tovarišem Jarcem, •'T se je v vsakem stavku videlo, da mu manjka strokovnjaškega znanja. (Smeh na levi.) Kar se pa tiče očitka, da ne poznam živinorejskih zadrug, moram samo konstatirati, da jih dobro poznam, in da se bo morebiti v tej zbornici še našla prilika -pregovoriti kaj več o tistih živinorejskih zadrugah. Da se torej popolnoma sporazumemo. moram še enkrat poudarjati, da smo mi za take i/udi, ki bi bili kmetijski strokovnjaki, ne pa živinozdravniški mazači. /Odobravanje in ploskanje v središču.)
StajBPsho.
Usoda štajerskega deželnega zbora. »Graser Tagbl.« pravi k dr. KorošČevi izjavi glede učiteljstva, da nemško učiteljstvo nikoli ne bode Šlo pod dr. Koroščevim vodstvom proti nemškonaeijonalni večini na vojsko. »Kar se pa tiče želje Slovencev po premenitvi sestave sedanjega dež. šolskega sveta,« pravi list, »pa ta želja ne more biti noben predmet za odkup obstrukcije, ker je to stvar glasovanja o tozadevni predlogi v deželnem zboru.« »Gr. Tgbl.« grozi z obstrukcijo radikalne Wastianove skupine v dež. zboru, ako bi se dovolile dr. Korošcu kake koncesije. Članek potrjuje splošno pričakovanje, da bo deželni zbor odgođen.
Klerikalno obrekovanje prejšnjih deželnih poslancev. Klerikalni ljudski sleparji pravijo sedaj po shodih: »Dragi kmetje, glejte, kaki junaki so poslanci slovenske ljudske stranke in koliko za vas store! Kaj so pa napravili za vas prejšnji liberalni deželni poslanci? To je seveda predrzno grešenje na ljudsko nevednost in kratek spomin volilcev. Vrhu tega vedo tudi klerikalni »govornikih, da dajo duhovniki takoj vsakogar s surovo silo vreči iz zboroval -nega lokala, če bi poskušal ugovarjati. Prvič »liberalnih^ poslancev v prejšnj; m deželnem zboru soloh niti bilo ni; bili so tam 4 izrecni klerikalci, ostali pa slogasi ali vsaj slogašem prav blizu stoječi zmerni naprednjaki. »Liberalne« stranke pred 1. 1906.. torej ob času predzadnjih deželno-zborskih volitev sploh ni bilo. Pri-
znati pa se mora prejšnjim deželno -zborskim poslancem, da so se sicer veliko manj bahali, ko dr. Koroščevi koritarji in analfabeti, a zato veliko več delali in dosegli. Vse, kar je še sedaj deželni odbor ukrenil ali sklenil pozitivnega za Spodnji Štajer, se še naslanja na predloge starega deželnega zbora. Da imenujemo le nekaj primerov: cestni načrt, železnica Ljutomer - Ormož, regulacija Drave, vinogradniške zadeve, podpore itd. Kamor pogledamo, se še pozna delo »liberalne dobe«, dr. Korošec še ni storil s svojimi ljudmi ničesar drugega kakor da je glasoval za zvišanje deželne doklade na pivo in da je sedaj dve leti »obstruiral« in se ponujal nemškim nacijonaleem za vsak denar in vsako koncesijo, najsi bi bila ista še tako malenkostna. To je fa-cit klerikalne politike in ni čuda, da pravijo kmetje povsod: »Siti smo farovških obljub in večnega zabavljanja na »liberalce«, od katerega nimamo počenega groša! Volili smo vas, dr. Korošec, in vaših 11 tovarišev v deželni zbor in ne »liberalcev«. Kaj ste storili za nas? Kje so sadovi vaše politike? Odgovorimo jim: Sadovi klerikalne politike so blatne in zanemarjene ceste ter zvišanje oskrbnin v bolnišnicah.
Iz Celja nam poročajo: Pred volitvami občinskega odbora v Celjski okolici je sklenil mestni občinski odbor, desetim posestnikom iz okolice odpustiti plačevanje mitnine za izvoz fekalij iz mesta. Konstatirali smo že takrat, da to ni bilo ničesar drugega kakor lovljenje kmečkih glasov s — fekalijami. Sedaj, ko so volitve minile, je mesto svoje dovoljenje tudi točno umaknilo. Stvar, kakor je sama na sebi malenkostna, je vendar za naše nemške Celjane preznačilna: ti smatrajo slovenske kmete v okolici še vedno za tako zabite, da se jih da ob volitvah s prili-zovanj>em in — fekalijami kupiti, po volitvah pa se lahko vse obljube in koncesije mirno prekliče, češ, do prihodnjih volitev je daleč in zaoiti slovenski okoličan bo na ta dogodek pozabil- Pa gospodje se silno motijo!
Iz Celja. V »Slovencu« smo čitali te dni, da delajo socijalisti sedaj v graškom občinskem svetu nemškim nacijonaleem zategadelj toliko težav, ker hočejo imeti za mesto Gradec bolj demokratično in sploh modernejšo volilno postavo. Klerikalci so vsilili s pomočjo vlade in Nemcev tudi nov volilni red za mesto Ljubljano. Pozivali smo jih že neštetokrat, naj se potegnejo za reformo zastarelih občinskih volilnih redov^ v Mariboru. Ptuju in Celju na Sp. Štajerskem. To bi bil za obstrukeijo v deželnem zboru cilj, katerega bi ves Spodnji Štajer z veseljem pozdravil. Klerikalci bi mahoma našli vse polno zaveznikov in prijateljev, ki bi jim pomagali v boju zopet ohole nemške klike v imenovanih treh spodnještajerskih nemških trdnjavah. A na vse naše pozive vlada v klerikalnem časopisju globok molk. Nemstvo v vseh teh in še drugih spodnještajerskih krajih je našim klerikalcem iz — cerkvenih ozirov sakrosanktno. Saj jih vid:mo, da n. pr. pri drzavnozborskih volitvah v mestih in trgih ničesar ne store za slovenske kandidate, da, vzdrže se celo volitev, kakor v Mariboru in agitirajo celo za protest a nske podpredsednike »Sudmarke<, kakor v Ptuju in drugod. Mariborski škof je prepovedal takozvani »slovenski ljudski stranki« po mestih vsako akcijo proti Nemcem iz — cerkvenih ozirov. Jeli to potem ljudska stranka, če se mora uklanjati avtoriteti ene same osebe, ki je od temena do pet vladin o vska in nemškutarska, in ali je to slovenska stranka? Taka je »nacijonalua toga« dr. Koroščeva, ako je pogledamo nekoliko od — obratne strani.
Iz Celja. Imenovanje dr. Prem-schakovo za železničnega zdravnika se je izvršilo popolnoma tajno; ni bilo nobenega razpisa. Doslej je imel to mesto, ki nudi precej čedno plačo, malo dela in prosto vožnjo po celi Avstriji, žalski zdravnik dr. Berg-mann st. Po njegovi smrti je železniško ravnateljstvo v Beljaku imenovalo kar furtim na isto mesto nem-škutarja dr. Premschaka, ne da bi se niti najmanj oziralo na slovenske zdravnike, ki bi morali to mesto dobiti. Kakor čujemo, se bo z zadevo ukvarjala zdravniška organizacija, slovenski državni poslanci pa bodo tudi storili svoje, zaradi takega nezaslišanega protežiranja nemšku-tarjev.
Iz Celja. Kako je to, da naše magistrat no glasilce tako trdovratno molči o poneverjenju občinskega denarja, ki je je izvršil, kakor smo poročali, nedavno tega magistratni sluga Planinz? Ali se boji, da bi prišla enkrat nadzorovalna oblast revidirat tudi celjsko občinsko blagajno? S čim se bo neki pone ver jena vsota pokrila? Ali s preliminiranim »čistim dobičkom v občinskem proračunu za leto 1912, ki znaša celih 192 kron? Ali bode prikrajšana nazadnje celo »vahtarica<:, ki se redi iz »pisarniških
potrebščin« v znesku 13 tisoč kron t Na odgovor smo zelo radovedni,saj se nam vedno zatrjuje, da ni na celjskem magistratu — nobene gnilobe.
V Nazarju nad Mozirjem se je vršil v nedeljo nek zakoten shod, na katerem se je repenčil nosljajoči Kari, da so »gomjegrajski liberalci neosnovano napadli klerikalne poslance v liberalnih listih.« ljubega Karla je namreč strašno zbodla resolucija gornjegrajskega okr. zastopa, v kateri se izreka želja po rednem delovanju deželnega zbora. To željo je okrajni zastop tudi dobro utemeljil, tako dobro, da nosljajoči Kari ni vedel na to nič stvarnega odgovoriti. Okraj bi moral popravljati stare ceste in graditi nove, ki bi bile v interesu razvijajočega se tujskega prometa v zgornji Savinski dolini nujno potrebne (n. pr. cesta iz Solčave v Logarjevo dolino) — a ker mu dežela nič ne da, ne more tudi okraj izvršiti svojih načrtov. Kari pa v Gradcu obetruira, mesto da bi mislil na potrebe okraja. Ali je bil izvoljen za deželnega poslanca — sicer ne ravno v našem okraju, pa to je prilično vse-euo — zato, da v Gradcu lenari? Tudi mlajši Tnrnšek se je proti resoluciji repenčil in govoril, kakor pravijo klerikalni časopisi, o »zahrbtnem postopanju desetorice«. Lep prijatelj okraja, ki nam ne privošči dobrih cest! Kar se »zahrbtnega postopanja« tiče, je pa ravno on mojster v njem. Svojega lastnega somišljenika, klerikalnega rečiškega župana Jeraja, je že napadal in blatil po istih »liberalnih« listih, katere tako zelo obsoja! Ali je to »odkrito« postopanje iu ne »zahrbtno«, g. poštenjak Turnsek ml.? Vidi se, da spadata z dr. Vrstovškom, kar se značajnosti in doslednosti tiče, prilično v eno vrsto — odtod tudi simpatije, kaj ne? Iu taki poštenjaki bi radi strahovali in komandirali cel okraj! Sicer pa še imamo za ml. Turnska marsikatero bridko v zalogi. Proti ljudem njegove sorte ne smemo biti z ozirom na javno moralo in dobrobit obzirni.
Od Sv. Barbare v Halozah. Zadnjo nedeljo nas je počastil naš dični poslanec Miha Brenčič. Imel je shod pri Reieherju in pravil take debele, da je bilo našim ljudem, ki so ga šli kot nekak kurijozum gledat, silno težko ostati resnim. Govoril je med drugim, da je preprečil uvoz argentinskega mesa; Haložani ga že ne bodo jedli! »Kanala« za elektrarno ne bodo delali, okužene živine tihotapci, (ki so vsi Brenčieevi volil-ci!) s Hrvaškega ne bodo več gonili; davka pa tudi na vino ne bo nobenega, dokler bo on poslanec! Svoj predlog o bankovcih, edina zakonodajska ideja, ki je zrastla na Brenčičevem zeljniku, je pa strahopetno zamolčal! Fajmošter Vogjin je predlagal, naj se Brenčiča voli še v deželni zbor, ker je tako imeniten govornik. Ampak to je težava, g. Vogrin, katerega bi sedaj otlvrgli? Ozmeea ali Meška? Oba sta za okraj tako dragoceni pridobitvi, da bi se prav neradi ločili od njiju. Verjetneje je, da bo š,el Me-ško, ki so ga že ob zadnjih drzavnozborskih volitvah postavili v kot. Res je že, da si je pridobil Miha Brenčič s svojim predlogom o tiskanju novih bankovcev velike simpati je deželnega finančnega referenta dr. Linka; dežela je v velikih finančnih stiskah in bi rabila za nekaj milijonov tistih papirjev. In na tako priprosto srodstvo, kako se urede deželne finance, ni prišel niti Meško! Brenčič je pri Barbari silno zabavna! tudi na učitelje. Ima na nje še staro jezo od tistih Časov, kar so ga spodili iz šole brez odpustnice! Ne-odpustljivo je, da niso znali po zaslugi in vrednosti ceniti takega talenta kot je državni poslanec in veliki zakonodajec Mihael Brenčič! In zato je rekel Brenčič, da se jim ne bodo nič regulirale plače!
Iz poštne službe. Prestavljeni so poštna oficijanta Franc Klasinc iz Poljčan v Ptuj in Vinko Ločičnik iz Šmihela na Zg. Št. v Šmohor na Kor., dalje poštar Anton Krolnik iz Kirchberga na R. v Šmarje pri Jelšah.
Iz Maribora. Plesni venček »Slovenskega trgovskega - obrtnega društva v Mariboru« bode v Četrtek, dne 1. svečana v veliki dvorani Narodnega doma.
Murski »Sokol« v Ljutomeru ima v nedeljo, dne 28. prosinca ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. Fran Seršena svoj občni zbor.
Iz Slovenjgradca. Tukajšnja Narodna čitalnica priredi prihodnjo nedeljo, dne 28. prosinca 1912 v zgornjih prostorih Narodnega domu svoj letošnji predpustni plesni venček, pri katerem bode sodelovala vojaška godba iz Celovca.
Šaleška čitalnica priredi 28. t. m. ob 3. popoldne v hotelu »Avstrija« predstavo burke »Martin Smola«.
Ptujski »Sokol« ima   v petek, dne 2. svečana t. 1. ob 3. nri popoldne svoj redni občni zbor v Narod nem domu.
Drobne novica Iz Celja. Go-stilničarska zadruga za celjsko *>ke-
Ueo je imela v torek pri Bobnarju na Hudinji zborovanje. V odbor je voljen mesto nemškutarja Pacholleta Slovenec Confidenti. Dva nemškutarja, ki sta se v odboru, prideta prihodnjič na vrsto. Načelnik še ni izvoljen. — Iz Celja. Umrl je ključ, mojstru g. Iv. Rebeku I41etni sin Janko. Pogreb se je vTŠil danes popoldne. Narodni rodbini naše sožalje! — Iz Ga I i a* Prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča se prične dne 12. februarja. Obravnavalo se bo 6 slučajev. — Umrl je v Mariboru polkovni zdravnik pri drag. polku št. 5 dr. Klemens Barcal. — K u g a, si i n a v k a in g r i n t a v k a je še uradno izkazana v občinah Nova Štifta, Gornji^ grad, Bočna, Rečica, Grajska vas, Št. Jur ob Tab., Št. Pavel pri Preboldu. — Lahek potres so čutili v ponedeljek ob 9. uri dopoldne po različnih krajih na Sp. Štajerskem.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je bilo vloženih 9 peticij in več predlogov in sicer glede izpreinembe lovskega zakona, glede dimnikarstva, zavarovanja in glede preuredbe več dobrodelnih zavodov. V imenu pravnega odseka je poročal poslanec Aichelburg Labia o prošnji občine Velk, da naj se anulira svoječasni sklep deželnega zbora glede delitve te občine, in naj se delitev občine ne dovoli. Proti temu predlogu je bil posebno mestni župnik Walcher, ki pa je propadel in je bil pre-dlog pravnega odreka sprejet. Xa predlog istega poslanca se je naročilo deželnemu odboru, da predloži vladi in zbornicama obeh državnih polovic prošnjo glede stanovanjskih stroškov žendar-merijskih postaj, ki naj bi jih prevzela v oskrbo država, ker spada vzdr-žavanje javne varnosti v prvi vrsti v njeno področje. Prihodnja seja se vrši danes.
Nesreči na železnici. V Šentvidu ob Glini je padel pod stroj, ki je na postaji premikal, delavec Josip Ober-dorfer. Kolo mu je popolnoma odtrgalo glavo od telesa. — V Spodnjem Dravogradu so našli na progi razmesarjeno truplo neznanega moškega, ki se je bržkotne po noči vrgel sam pod vlak.
Dva roparja. V Volšperku shi napadla lSietneera uslužbenca tiskarne Ploetzove Riharda Majerja, dva neznana roparja. Vzela sta mu ročni kovček, ki ga je nesel Majer na pošto. Fant je klical na pomoč in đo-šlemu stražniku se je posrečilo roparja aretirati. Oba sta že znana zločinca dninarja Ignac Mihelc in M. Kresir, oba iz Koroškega.
Loterijski dobitek iztUnalec. Soproga uradila Kraserja v Šeutmar-tinu je 7gnbila denarnico, v kateri je imela nekaj drobiža in en loterijski listek. Prihodnjo nedeljo je zvedela, da je zadel njen izgubljeni listek am-bo. Ovadila je to policiji, ki je še drugi dan aretirala delavca Tomšiča, ki je prišel v loterijski urad po denar.
To je nemščina. Kako znajo pri nekem okrajnem sodišču na Gornjem Koroškem nemški! »Vegen verdoehtes der Maul und Klauensei-che wird die Falbietung auf 15. Marž 1912 9 Uchr erstreekt.« Dotični sklep je pisan na tankem pauspa-pirju in naliniran, kakor zvezek Šo-larcka I. ljudske šole. Koroški Nemci res trpe na paralizi.
Staršem in zakonskim možem v posnemanje! V Celovcu se je nedavno v neki zelo ugledni rodbini vršila soareja, pri kateri so bili povabljeni pred vsem častniki. Med soarejo se zasliši na enkrat iz sosedne sobe zamolklo klicanje, vsled katerega so prisotni gostje in starši šli prestra šeni in radovedni v dotično sobo. V svojo neprijetno (in prijetno) iznenađenje vidijo starši in gostje, da je pogostila domača hčerka povabljenega častnika, da pa ne moreta narazen. Treba je bilo poklicati zdravnika, ki je ordiniral rešilni voz, kateri je potem odpeljal srečni, nesrečni parček. Pripomnimo, da je dotična hčerka prišla v spremstvu svojih staršev že naslednji dan v gledališče, kar kaže veliko neženiranost. — Nedavno je v nekem celovškem hotelu žena v naročju nekega oficirja morala v istem položaju, kakor zgoraj omenjena hčerka z rešilnim vozom v bolnico.
Primorsko.
Slovensko izobraževalno in podporno društvo za volosko - opatijski okraj s sedežem v Opatiji se je ustanovilo dne 20. t. m. Takoj na ustanovnem zboru je pristopilo 74 članov, ki so vsi plačali vstopnino. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Ante Vah'tar, za podpredsednika g. prof. dr. Majžer, za odbornike pa gg. Janez RogliČ, Miha Luznar, Rudolf Kuhar. Ždravko Simonič, Ivan Tnrk, Franc Medved in Ivan Vrečko.
Za računske preglednike gg. Josip Počkaj, Anton Šega in Josip Vrh. Vstopnina znaša eno krono, članarina pa mesečno eno krono, član ima po preteku Štirih tednov članstva pravico na eno krono dnevne podpore v slučaju bolezni. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 50 K.
Predpust v Cičariji. V vasici Golac v Cičariji so v petek 19. t. m. zvečer imeli prav predpustno zabavo v farovžu. Prvo darilo je dobila oskrbnica, ki nosi še sedaj glavo obloženo s krompirjem; drugo darilo je dobila kuharica »mlada« — ima povezano glavo in oteklo oko; tretje darilo pa je dobil župnik in sicer s polenom po grbi. Hudi časi, hudi Časi.
Državna podpora za slovenske občine v Istri. Finančno ministrstvo je nakazalo sporazumno s poljedelskim ministrstvom namestniŠtvu v* Trstu 260.000 kron podpore za istrske občine, oškodovane po suši, toči itd. Od te podpore dobe občine političnega okraja Koper 230.000 kron in občine okraja voloskega 30.000 K. Podpora se sme porabiti izključno le za izvršitev javnih del.
Iz sodne službe. Prestavljena sta sodna kanclista Anton K r u 1 č i č vc Pulja v Volosko-Opatijo in Ivan F i -1 i p i č obratno.
Volitev predsednika trgovske in obrtne zbornice v Trstu se. je vršila včeraj. Za predsednika je bil izvoljen bivši predsednik di Demetrio. Deme-trio pa je zopetno volitev odklonil zaradi starosti in bolezni .Nova volitev se vrši v prihodnjih dneh.
Vojaški begun. V Trstu je pobegnil od mornariškega oddelka 231etui mornar G. Schwarz iz Brna. Cez teden dni ga je policija v Trstu izsledila in aretirala. Na poti v vojašnic*> pa je Sehwarz zopet pobegnil in skočil pred svojimi preganjalci v kana L Posrečilo se je, da so ga potegnili re vode in odpeljali v vojašnico.
Kitajsko naročilo v Trstu. Kitajska vlada je naročila pri »Stahili-rnento tecnieo« v Trsta velik vojni parnik.
Avstrijsko vojno brodovje v 1r-žaški luki. Včeraj je priplul v tržaško luko oddelek avstrijske vojne mornarice, obstoječe iz treh bojni;: ladij, ene križarke iu dveh torpi • dovk. Danes pričakujejo še eno kri-žarko in eno torpedovko. Koliko časa ostane eskadra v Trstu, še ni dolo-ceno.
Stavka mestnih delavcev v Polju. Včeraj so pričeli stavkati v Pu-lju mestni delavci vseh mestnih podjetij kakor plinarne, elektrarne, \ o dovoda in drugih mestnih naprav. Vseh stav kujoči h je okoli 300. Stavkati so pričeli, ker niso dobili še nobenega odgovora na svoje svojecasiie prošnje glede zboljšanja njihovi!: razmer. Mornariški vojaški arzena 1 je dal mestu na razpolago svoje kurjače za elektrarno in vodovod za Čfl •. da se doseže sporazum s stavku joči-mi. Stavkujoči se vzdrže vsakih n< -mirov.
Deželni zbor kranjski.
(Seja, dne 25. januarja 1912, oh pol 10. dopoldne.)
Deželni glavar ne vidi rad, kakor se zdi, v deželni zbornici naprednih časnikarjev. Zato bi imel najraje, da bi ne bilo v zbornici noht ni U naprednih žurnalistov, ki bi mogli poročati o dogodkih v deželnem zboru. Izdal je vsled tega ukaz, da se smejo v zbornico pustiti samo oni časnikarji, ki se izkažejo z legitimacijami ali najmanje z vstopnicami.
Seveda deželni glavar ni smatral za potrebno, da bi o tem ukazu obvestil časnikarje — razen tistih, ki sa mu po mišljenju blizu, marveč je kar odredil, da se ne sme v časnikarsko ložo spustiti nihče, ki nima v rokah legitimacije, izdane po samem deželnem glavarju. Bog vedi, zakaj se gospod deželni glavar tako zelo boji naprednih žurnalistov? AU mu m prav, da poročajo čisto resnico t Je pač stara stvar, da resnica v oči kolje* Sicer pa, ali res misli g. dr. Šu-steršič, da bo s takšnimi — le imenujmo otroka po imenu — naravnost otroškimi šikanami zamašil usta neki eri kal ne mu časopisju? Od moža, kakršen je dr. ŠusteršiČ, bi pričakovali pač malo več preudarnosti, resnosti in — pameti! —
Zbornica je kazala danes čisto posebno fiziognomijo.
Zdelo se je, da je bilo vse pod utiskom dogodkov, ki so se imeli do-igrati. Klerikalci so kakor vliti sedeli na svojih prostorih ter zamišljeno zdeli v se, kakor da bi se zavedali, da se^ pripravljajo na dejanje, ki ga v duši ne morejo spraviti v sklad s svojo vestjo.
In napredni poslanci* Z njih obrazov je sijala resnost, a tudi tista jeklena odločnost, ki se pojavlja v človeku, ki čuti, da se mu godi krivica, a se obenem tndi zaveda, da je krivico še vselej končno nadvladala pravica. Klerikalci so hoteli igrati vlogo sodnikov, toda takoj spočetka so prišli iz ravnotežja in sami so se
tmsfli iku obtožno klop in o zakrknjenih klerikalnih grešnikih so sodili — napredni poslanci. V zbornici je bilo ine spokojno, a vendar se je čutila nenavadna napetost, kakor da bi se vsakdo zavedal, da imajo biti dogodki, ki se naj to pot doigrajo v zbornici, mejnik v nadaljni borbi napredne in klerikalne misli na Kranjskem. Nekaj težkega je bilo v ozračju in čutilo se je, kakor da bi se že napovedoval dnu sodbe, toda ne za naprednjake, marveč za tiste, ki v svoji brezmejni zaslepljenosti in v svojem napuhu mislijo, da obstoje zakoni zalo, da jih oni lahko svobodno kršijo ~m lomijo.
Seja se je pričela šablonsko, kakor vsaka. Deželni grl a var dr. Šusteršič je sedel globoko v svojem naslanjaču, da je bilo jedva videti izza mize njegovo glavo. Njegov, že sicer ne posebno zvonki glas, je bil to pot še bolj votel in zamolkel. Šele, ko je prišlo na dnevni red poročilo verifi-kacijskega odseka o Reisnerjevi in fiibnikarjevi izvolitvi, se je glavar nekoliko razvnel in jel govoriti glasneje. Komoduo se zibajoč v svojem naslanjaču, je naznanil, da sta se oglasila k predmetu za besedo dr. Tavčar in dr. Triller.
Ob splošni napetosti se je dvignil dr. Tavčar. Govoril je stvarno in resno, vsak njegovih argumentov je zadel v živo — klerikalna večina pa je zdela pred njim nemo in med njo ni bilo nikogar, ki bi si upal izpodbijati moči njegovih argumentov <\n)o z eno besedico. Klerikalci so zapravljali vtisk. kakor da bi sedeli zločinci na obtožni klopi.
Ko je s po vzd i crn j enim glasom :>oudarjal, da spravlja večina svojega deželnega glavarja v mučen po-*ožsj, da bo prelomil slovesno dano l»esedo, ki jo je dal takrat, ko je ob pogajanjih za deželnozborsko volilno reformo slovesno obljubil, da ne bo nikdar dovolil, spreminjati niti kinet->*kih, niti mestnih volilnih okrajev, je deželni glavar še bolj zlezel v 6voj naslanjač, klerikalci pa so molčali kakor grob ter nemo vtaknili v žep *?žko očitanje.
Napredni poslanci so spremljali Tavčarjeve besede z demonstrativnim -»lookanjem. Takisto so molčali, ko je >hr. Tavčar konstatirah da je ob razpravi o neverificiranju Reisnerjeve-in Ribnikarjevega mandata v deželnem odboru sam bivši deželni glavar pl.  Šuklje obsodil nameravano nasilstvo, rekoč: »Ko gre za ustavne pravice, je treba spoštovati zakone.« Med tem se je prigodil mal interrne-wo. Poslanec V i š n i k a r je zaklical: Takšno   postopanje je lumparija!«: Na te besede je nekdo izmed klerikalcev hitel k dr. Šusteršiču in mu nekaj šepnil na uho. Ves ogorčen se je dvignil dr. Šusteršič   ter zagrmel: Poslanec   Višnikar je po pričanju stenografa rabil   psovko »absolutni lurnpje«. Ako je to rekel,  ga poklicem k redu in ga bom v 6mislu poslovnika izključil, ako se bo še kaj pregrešil.«;
Posl. Ribnikar: ?>Kolikokrat »te vi rabili to psovko!«
Deželni glavar: »Poslanec Ribnikar, pokličem vas k redu in vas bom r*o poslovniku izključil, ako ne boste mirovali.«
Končno pa se je dognalo, da je posl. Višnikar rekel: »To je lumparija!*
Ob koncu svojega govora je dr. Tavčar omenjal kolo, ki se neprestano vrti, da je sedaj eden spodaj, sedaj drugi, ter opozarjal klerikalce, da bo morda prišel čas, ko bodo oni r>od kolesom.
Klerikalci so pač čutili upravičenost teh besed, zato so topo, kakor bi bili vdani v svojo usodo, zrli v tla, *.er jedva dihali, kakor da bi že čutili, da se kolo usode vrti — proti njim.
Dr. Trillerjev govor je bil senzacija prve vrste.
Z zakonom v roki je zaklical pro-*i poročevalcu dr. Peganu: »Površnost poročevalčeva sega celo tako da-teČ. da je v svojem poročil n celo napačno citiraj zakonske določbe in s tem zagrešil očito potvoro.« In dr. Triller je iz zakonika čital odstavek, iz katerega je dr. Pegan izpustil najvažnejši in najmerodajnejši pasus. —
Ali mislite, da je dr. Pegan na to očitanje reagiral? Kaj še! Nervozno ji lietal spise in folijante na svoji mi-a\, usta pa so mu ostala nema. In tako se je zgodilo, da proti težkemu očitanju dr. Trillerja ni bilo protesta t*e s strani poročevalca, ne s strani klerikalne večine.
Tudi deželni glavar si ni upal govornika poklicati k redu. Qui ta-eet, consentire videtur — kdor molči, pritrjuje. Šele, ko je dr. Triller končuje svoj govor, zaklical, naj klerikalni poslanci preudarijo ob 12. uri, .-»ko hočejo zapustiti zbornico kot možje, ki so lomili zakone in postave, se je dr. Šusteršič ojunačil ter poklical govornika k redu. *
Nato je govoril dr. Pegan. Skušal je oprati zamorca, zvijal se je in skliceval na »pravno naziranje«, na namen in voljo zakonodajalca itd., teda stvarnih argumentov, ki sta jih navajala dr. Tavčar in dr. Triller,
pa le ni mogel izpodbiii. Zato je čvekal tja v en dan ter klical na pomoč vse mogoče državnike in politike, kakor Herbsta in druge, ki hi mu naj pomagali is zagate. Pa si šlo m ni Šla. Čisto upravičeno mu je torej dr. Triller zaklical: »Doktorsko diplomo dajte nazaj!« Potem je skušal dokazati, da ni napačno citiral v poročilu dotične zakonite določbe.
Dr. Triller mu je vis-a-vis % zakonikom v roki dokazal krivo citiranje, na kar se je Pegan vdal v svojo usodo in vzkliknil; »Ne morem z« to, ako je napak tiskano!« —
Posl. Ribnikar je takrat pripomnil: »Kar vislice vzemite, kaj boste s paragrr.fi!«
Potem se je vršilo glasovanje: S 23 proti 19 glasovom sta bila razveljavljena Reisnerjev in Ribnikarjev mandat.
Med glasovanjem je vzkliknil dr. Triller: »Ali vas ni sram!« Ribnikar pa je pripomnil: »Kdaj je bilo Še cigana sram!« In oglasil se je bas: »Cigani smo, enjte, gospod, — gospod glavar, cigani smo, Ribnikar je rekel.«
Takrat je dvignil debelo svojo roko nadnčitelj Ravnikar ter pokazal na odhajajočega Ribnikarja . . .
V naslednjem priobčujemo poročilo o seji.
* . •
Deželni glavar otvori ob 9« uri 45 minut sejo ter imenuje za zapisnikarja dr. Novaka in Jarca ter od-kaae razne interpelacije odsekom.
Naznani, da je župan dr Tavčar odložil svoj mandat ter odredi volitve deželnega odbornika iz volilskega razreda mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice.
Oddanih je bilo 10 glasov, cd katerih se glasi 9 na g. dr. Trillerja, ki izjavi, da sprejme izvolitev. Vrše se nato volitve namestnika ter ie bi! izvoljen z 10 glasovi poslanec K e i * n e r.
Poslanec Jare poda poročilo ustavnega odseka o poročilu deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca v kmetskih občinah volilnega okraja Trebnje - Višnja gora - Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče {priloga L).
Ustavni odsek predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
Izvolitev Ivana Vehovca za deželnega poslanca kmetskih občin volilnega okraja Trebnje - Višnja gora-Zužetnberk - Mokronog - Litija - Radeče se potrdi.
Sprejeto.
Dr. Pegan poda kot poročevalce poročilo verifikacijskega odseka o odkazanem mu poročilu deželnega odbora o dopolnilnih volitvah dveh poslancev is volilnega razreda mest in trgov — volilnega okraja mesta Ljubljane.
Visoki deželni zbor!
Verifikacijski odsek se j*i prt posvetovanju o gori navedenem poročilu deželnega odbora pridružil popolnoma pravnemu mnenju tistega, vsled če3ar predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
Izvolitev gospodov Jožefa Reis-nerja in Adolfa Ribnikarja zn poslanca mestnega volilnega okraja Ljubljane se ne odobri.
Kot k on t ra govornik se ogla*-; župan posl. dr. Tavčar.
Moja dolžnost je oglasiti se kon-tra. Ta predlog je nenaraven in nasilen, zato moram kot zastopnik ljubljanskega mesta protestirati proti temu. Pri tej priliki se hočem spominjati nazaj. 1908. ste sklepali tu težak kompromis, takrat smo mi bil: zrlo lojalni. Vedeli smo, da se pod vržemo večini, vedeli smo, da je ob-strukcija huda bolezen. Vsled tega. da smo privolili reformi, ste dobili večino v roke. Vaša moč izvira iz nase kulantnosti. Vzlic temu ima vsaka večina dolžnost pravično rabiti to moč in pravic ne teptati z nogami. Nisem ugovarjal, ko je bivši glavar vzkliknil, da se moramo ravnati po izreku vae vietis! Bolj obsodbe vreden je izrek dr. Kreka, Če je res, da je pravično vse, kar večina stori s svojo močjo. Danes omenjam še nekaj. G. deželnega glavarja spominjam na kompromisna pogajanja. Z naše strani smo zahtevali za vsakega poslanca poseben okraj. Dr. Šusteršič je slovesno izjavil, da odklanja vsako izpremembo. slovesno pa tudi izjavil, da se tudi v mestnem okraju ne izpremeni nič. Prepuščam vam, da storite, da zapusti deželni glavar to zbornico l očitanjem, da je prelomil slovesno obljubo.
Govoriti hočem o predlogi sami. Ko je bivši deželni glavar zapustil svoje mesto, je izjavil, da se mora zakon upoštevati. Eno gorostasnost moram pribiti.
Navedeni § 7. občinskega reda je prišel v reformirani mestni statnt neizpremenjen, dasiravno bi bil moral z ozirom na namen posta voda jal-ca, dalje z ozirom na živo vsebino bistveno reformiranega statuta — kakor občinskega reda tako tudi volil nega reda — dobiti drugo besedilo. Deželni odbor stoji na staliSču, da je treba pri presoji tega vprašanja bolj gledati na efekt, ki ga je nameraval
postavodajalec doseči, in na dejansko vsebino postave kakor pa na besedilo.
Po taki vsebini se dam lahko takoj aa smrt obsoditi. Potem ni pravice v deželi.
Deželni glavar pravi, da je stenograf sporočil, da je rabil posl. Višnikar besedo «aheolutni hirapi«.
Poslanec Ribnikar: »Kolikokrat ste vi rabili take beseda!« Glavar: Pokličem vas k redu.
Pozi. Višnikar: Rekel sem »lumparija«.
Glavar: Pokličem fis k redu, v drugem slučaju vas izključim.
Morda pridete po nekaj letih ravno v isti položaj. Izvedel sem, do sta glasovala dr. Vilfan in dr. Eger proti predlogu v odseku in poleg dr. Pega na ni nobenega jnriata več.
Govornik razlaga pojem »občanov«. Obeani so le oni, ki prebivajo v Ljubljani in drnga interpelacija i° ne od pustna. Upoštevati pa je tudi, da se volilni okraji ne smejo spremeniti, če ni spremenjen deželni red in sa tako izpremembo mora biti sprejet s kvalificirano večino. Prepričan sem, da stoji pravica na naši strani, vsak sodnik bo zavrnil to poročilo. Ta princip morate uveljaviti tudi v kmečkih občinah. Nastane vam strašna konfuzija. Vtisk imate, da predlagate nekaj krivičnega, ugonobiti hočete našo stranko. Taki eksperimenti so pa dokaz, da se naše stranke bojite. Ce vam je kaj veljavna vljudna beseda, odnehajte, saj veste — kolo se vrti, lahko pridete sami v podoben položaj.
Dr. Triller konstatira, da § 3. dež. vol. reda določa natanko volilne okraje. Ne eden onih volilcev, ki jih hočete uveljaviti, ne stanuje v tem okrožju. Vaš predlog krši zakon. Površnost izdelka vašega poročila se vidi iz odstavka:
Iz vsega tega sledi da bi se bili morali sprejeti v volilne imenike tudi jni davkoplačevalci ljubljanskega mesta, ki v okolici stanujejo. Ti imajo namreč volilno pravico za deželni zbor v dveh razredih, in sicer v skupini mest in trgov *er v skupini kmečkih občin. Po j 14., odstavek 5., deželnozborskega volilnega reda pa jih je sprejeti v višji razred, oziroma višjo vrsto.
Konstatiram, da je to v nasprotju s 5 14. Tudi se ni nihče pritožil na upravno aH državno sodišče. V tem trenotku pričakujem še is vaših vrst, da se ne razpravlja o tem predlogu. Deželnega predsednika pa poživljam, da to vzame na znanje.
Vsaka večina postavi parlament na svoj nivo. Ponosni smo, če nas ubijate z zakonolomstvom. Kot možje ki ste kršili postavo, ki ste z zakono-lomstvom potisnili našo stranko iz zbornice,   boste ostali v tej dvorani.
Glavar zvoni: G. posl. pokličem vas k redu!
Dr. Triller: Toda kličem vam v tem slučajn: »Na veeelo svidenje na tem mestu!«
Posl. dr. Eger govori v smislu dr. Trillerja ter svari, ker bi deželna vlada ne mogla odnehati. Prišlo bi tudi do tega. da bi Izubijana končno ne imela nobenega zastopnika več. (Odobra vanje.)
Končno besedo ima dr. Pegan, ki polemizira proti dr. Trillerja ter pravi,   da je njegovo stališče pravo.
Dr. Triller: Diplomo daj nazaj!
Dr. Pegan: Najprej vi, potem jaz.   To je moje pravno prepričanje.
Dr. Triller: To ni vaše prepričanje.
Dr. Pegan pravi med drugim: Naši kmečki poslanci smejo imeti ravno tako pravno prepričanje, kakor odvetnik pri vas.
Dr. Pegan pravi: da | 14. odgovarja njegovim izvajanjem ter hoče to dokazati na podlagi zakonika.
Dr. Triller kontrolira, dr. Pegan priznavo> da je moffoče napačno tiskano.
Dr. Pecran pride do odst. 5. g 14. Naenkrat ne odgovarjate obe izdaji.
Dr. Triller pride pogledat in konstatira, da je dr. Pegan en de! odstavka izpustil.
Klici: »Goljuf!« Dr. Triller odhaja
Posl. GangI prosi, da deželni glavar odredi poimensko glasovanje.
Glavar razglasi, da tega ne stori.
Posl. Gangl zahteva protiglaso-vanje in štetje, čemur se mora glavar ndati.
Glavar konstatira, da je glasovalo 23 poslancev za predlog dr. Pe-gang in dež. odbora, 19 poslancev pa proti predlogu. Ribnikar in Reisner odideta.
Predsednik ekse. Schvrarz ne poda nikakršne izjave.
Somišljeniki kličejo odhajajočima »živela! Na svidenje!«
Mnogo se je opažalo in s šaljivimi besedami komentiralo tudi, da je ves čas, ko je imel posl. dr. Pegan sklepno besedo, stal ob njegovi strani poslanec Drobnič kot njegov telesni stražnik.
Posl. .Tare poda poročilo ustavnega in občinskega odseka o poročila deželnega   odbora   o ustanovitvi
samostojne krajne občine Sela pri Šumperku (priloga 32) ter predlaga: Deželni zbor skleni: 1. Davčna občina Sela pri Šumperku z vasjo Babina gora, spadajočo sedaj k davčni občini Knežja vas, se izloči iz krajne občine Dobrni če in ustanovi kot samostojna občina Sela pri Šumperku. 2. Deželnemu odboru se naroča, da i zp osi u je temn sklepu v smisla § 3. obe. reda Najvišje odobrenje. (Sprejeto.) Nato poda isti poročevalec poročilo ustavnega in občinskega odseka o poročilu deželnega odbora o razdružitvi krajne občine Mošnje (priloga 31).
Deželni »bor skleni:
L Krajna občina Mošnje m rae-druži v tri samostojne krajne občine z imeni Leše, Ljubno in Mošnje, od katerih bode občina Leše, oziroma Ljubno obsegala davčno občino istega imena, občina Mošnje pa davčne občine Brezje, Mošnje in Otok.
2. Deželnemu odboru se naroča, da izposlnje temn sklepu v smislu § 3. obč. reda Najvišje odobrenje.
Sprejeto.
Posl. Lenarčič poda poročilo finančnega odseka o računskem sklepu dež. posojilnega zaklada za leto 1910 (k prilogi 2) ter predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za I. 1910 se po predlogu deželnega odbora odobri ter izkaz imovine vzame na znanje. Sprejeto.
Medtem je prevzel baron Lieeh-tenberg predsedstvo.
Posl. Margheri predlaga, da naj se odobri prisilnodelavniški   fond za
1. 1910. Sprejeto.
Posl. Kobi predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
1. Računski sklep gledališkega zaklada za 1- 1910. ki izkazuje rednih stroškov 24 821 K 12 v, rednih dohodkov pa 18.049 K 76 v, torej pri-mankljaja 6771 K 36 v se odobri.
2. Izkaz čiste imovine v zneeku 453.776 K 09 v se vzame naznanja. Sprejeto.
Posl. Lenarčič predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
1. Računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic z dohodki 183.317 K 82 v in stroški 294.586 kron 41 v se odobri.
2. Razkaz imovine koncem let* 1910 v znesku 1,390.742 K 70 v se vzame naznanje. Sprejeto.
Posl. žitnik predlaga: Visoki deželni zbor skleni:
1. Računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1910 se odobre po predio^n deželnega odbora.
2. Izkaz čistega imetja v aneskn 4,559.855 K 32 v se vzame naznanje. Sprejeto.
Poli. Margheri predlaga odobritev rac. sklepa dež. kulturnega sveta. Snrejeto.
Posl. Pogačnik predlaga odobritev računskega sklepa pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1910. Sprejeto.
Posl. Lenarčič predlaga odobritev računskega sklepa muzejskega zaklada za L 1910. Sprejeto.
Posl. Bartol predlaga računski sklep normalnošolskega zaklada za leto 1910. Sprejeto.
Posl. Pogačnik pred?aga odobritev računskega sklepa za leto 1910. Sprejeto.
Posl. Margheri predlaga odobritev računskega sklepa Staudnerjevc-ga zaklada. Sprejeto.
Poslanec Žitnik predlaga:
1. Vsi deželni cestarji se z ozirom na plačo razvrate v tri službe-nočasovTte kategorije.
2. Plače se določijo tako-le: T. kategorija mesečnih 50 K. II. kategorija mesečnih 51 K. III. kategorija mesečnih 60 K.
3. V vsako kategorijo je uvrstiti 13 cestarjev, vpoštevaje pri tem dolgost službene dobe, njihovo sposobnost Cporabnost) in vedenje. Iz ene kategorije v sosednjo višjo kategorijo se pomaknejo cestarji po razmerju izpraznjenih višjih kategorij, in sicer vsako leto samo enkrat meseca januarja z veljavnostjo od 1. jan. dotičuega leta.
4. Uvrstitev Se nameščenih cestarjev v posamezne kategorije, n^ib sprejem in odločitev o njih pomak-nitvi je stvar deželnega odbora.
5. Novi prejemki deželnih cestarjev stopijo s 1. januarjem 1912 v veljavo.
6. Vsled visoke starosti ali vsled bolezni za službo nesposobnim deželnim cestarjem se odmerijo starostne nreskrbnine tako:
Po 10—131otnem   služb. ines. 12 K 1 13—16    » t>        »   14 »
r   16—19     » »        ?>   16 ^
» 19—22     s t>        r>   18 »
»   22—25    5> »        »   20 »
a   25—28    » i>       »   22 »
» 28—31     » »       a>   24 a
»   31—34    » »       »   26 s
* 34—37    * *       ?>   28 z
»   37—40    » s       »   30 »
7. Vdovam v službi ali v pokoju umrMh deželnih cestarjev se prizna polovica gorenje preskrbnine.
8. Osirotelim otrokom deželnih cestarjev se ne glede na njih Število
do dovršenega 16. leta dovoli miloščina, ki naj jo določi deželni odbor do najvišje mere polovične preskrbnine vdov.
Resolucija: Deželnemu odboru se naroča, da sporazumno s cestnimi odbori izdela poslovnik za deželne cestarje in 4pda primerna navodila »a eestne odbore.
Posl. dr. Novak se oglasi proti točki, ki zahteva vedenje.
Posl. dr. Triller: Politično vedenje.
Posl. dr. Novak: Sedaj hočete cestarje na milost in nemilost imeti sebi izročene. Od lepote vedenja, kakor si ga vi predstavljate, hočete jih napraviti odvisne. Tudi plače se mi zde prenizke v primeri z državnimi cestarji. Nemogoče je, da bi cestarji zu 50 K dobro opravljali svojo službo. G. dr. Zajec, vi se v občinskem svetu potegujete za zvišanje plač užitnin-akim paznikom, tu pa cestarjem n« privoščite višje plače.
Dr. Triller: Tam je dr. Zajee v opoziciji.
Dr. Novak nadaljuje: O vasi živahnosti, ki eskamotirate zakone in poslance iz zbornice, nimam visokega mnenja (Dr. Pegan kakor polit izgine.)
Odgovarja mu dr. Lampe z demagogi čnimi izvajanji ter pravi, da bodo tudi izbirali cestarje.
Dr. Triller: To je glavna stvar.
Dr. Lampc stavi v na i al j ne m svojem govora učitelje v eno kategorijo s cestarji.
Končno govori še poročevalec, nakar je bil predlog seveda sprejet.
Medtem se vrne glavar dr. Šusteršič in nervozno zvoni, kadar pade najmanjša beseda od napredne strani.
Posl. Žitnik predlaga: I. Bilanca melioracijskega zaklada, ki koncem leta 1910 izkazuje pasivnega stanja 6,894.158 K 68 v, aktivnega stanja 4,370.625 K 05 v in čistega dolga 2,523.533 K 63 v se odobri.
II. Izkaz čistih nepovračljivih stroškov v znesku 459.549 K 65 v s* vzame na znanje.
Sprejeto.
Posl. Krek predi aga odobritev računskega sklepa deželnega zaklada ^a leto 1910.
Sprejeto.
Posl. Pogačnik poda poročilo finančnega odseka o dovolitvi letnega prispevka 600 K za Štiri gluhoneme gojence (k prilogi 27). Sprejeto.
Posl. Žitnik poda poročilo fin. odreka o dovolitvi 140% doklade od interesentov   vodovoda v Godoviču.
Sprejeto.
Posl. Lenarčič poda poročilo finančnega odseka o dovolitvi višjih doklad davčni občini Vrhnika in davčni občili Stara Vrhnika, ki se odobri in naroča izposlovanje Naj v. potrjenja. Sprejeto.
Po»l. Žitnik poda poročilo fin. odseka o pobiranju 166% doklade v občini Celje; se odobri in naroča isposlovali je sankcije.
Sprejeto.
Posl. Žitnik poda poročilo fin. odseka o dovolitvi višjih doklad v davčni občini Sv. J ur in v davčni občini Svibnje (istotako>.
Posl. Žitnik poda   poročilo fin.
odseka o dovolitvi 126% doklade v občini Trava. Sprejeto istotako.
Posl. Žitnik poda poročilo fin. odseka o dovolitvi višjih nego 20% priklad /a eestne namene. Sprejeto.
Ker je dnevni red izčrpan, določi deželni glavar posameznim odsekom ure in lokale ter naznani dnevni red jutrišnje seje, ki se vrši ob pol 11. dopoldne.
Interpelacija
poslancu E. Gangla in tovarišev na goep. c kr. dež. predsednika, eksce-leuco barona Schwarza glede ustanovitve ekspozituro logaškega e. kr. okr. glavarstva v Idriji.
Na XXXIII. seji deželnega zbora dne 29. oktobra 1910 je bil sprejet predlog posl. Gangla, glaseč se:
»C. kr. vlada se poživlja, da čimprej ustanovi v Idriji, v drugem največjem mestu na Kranjskem, ekspozituro c. kr. okrajnega glavarstva y Logatcu, e
Ker ta zadeva še do danes ni rešena, dasi je od sprejetja imenovanega predloga preteklo več kot leto dni, in ker je izvedba tega predloga, kakor je bilo že takrat v utemeljevanju rečeno, za Idrijo in okolico velikega pomena in velike važnosti, se usojajo podpisani njega ekscelenco gosp. deželnega predsednika vprašati:
1. V katerem stadiju se nahaja sedaj ugodna rešitev navedenega predloga?
2. Kaj namerava njega ekscelen-ca ukreniti, da se v Idriji neodložno izvrši ustanovitev ekspoziture c kr. okrajnega glavarstva v Logatcu t
V Ljubljani, dne 25. januarja 1912.
(Podpisi.)
»olitiČno in izobraževalno imštvo za dvorski okraj
TSM UM
gen shod
ki se Trši
r peift & janafia tU 8. zvečer
„Mesiiaem domu".
Dnevni rod:
tazvePavllenje deieinoslPorslaL tandaiov poslancev ReiscerJU. žb lUbnikarja.
lovore naredno-aapredni poslanci in drogi
obilni udeležbi vabi odbsr.
FolitvB v obrtno sodišče!
Gospodje trgovci!
V torek, dne 30. januarja t. L, se
»rse iz skupine delodajalcev dopol-iilr?e   volitve   »a   obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se vrše v mestni posvetovalnici in sicer od 8. do 12. [jopoldne.     Voliti je treba osebno in zeti seboj legitimacijo in glasovni-o. Za volitve v trgovski skupini je ra volilni razred samostojnih trgov--ev (rdeče glasovnice) trgovsko dru-. m v Merkur« sporazumno i interesu t i postavilo sledeče kandidate;
Prisedniki;
1. Valentin   Golob,   rrgovec v Ljubljani*
2. Avgust Jagodic, trgovec v iLjnbljani.
0. Ivan Samec, trgovec v jLjub-'jani.
Namestniki:
1. Alojzij Jerančič. trgove* v | Ljubljani.
2. Josip Polak, trgovec v Ljub-
jani.
Prisednik za prizivno sodišče:
Andrej   Sarabon.   veletržee y
[LjnbljanL
Gospodje trgovski uslužbenci;
V nedeljo, dne 28. januarja t. L
vrše iz skupine delojemalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v jubljani.   Volitev se vrši v mestni ■svetovalnici, in sicer od 8. do 12. s opoldne. Voliti treba osebno in vzeti *eboj legitimacijo in glasovnico. Za [volitev v tretji trgovski skupini je rgovsko društvo »Merkur«, spora-nimno s društvom   »Slovenskih trci ovskih sotrudnikov«   na sestanku lue 24. januarja v prostorih društva Merkur« za volilni razred trgovskih na sta vijence v (višnjeve glasovnice), postavilo sledeče kandidate:
Prisedniki:
1. Frane Kovač, trgovski poslovodja v Ljubljani.
2. Viktor Rus,  trgovski naetav-
'ienec v Ljubljani.
3. Josip Sat ran. trgovski nastav-
jenec v Ljubljani.
Namestnika:
1. Franc Kolar, kontorist v 'Jubljani.
2. Josip Vato vaz, trgovski na-stavrjeaeB v Ljubljani.
Prisednik prizivnega sodišča:
Franc   Kavčič,   knjigovodja r
Ljubljani.
Napodno-nappedni delavci.
V nedeljo, dne 28. januarja t L,
m vrse za delavske volilne razrede "olitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Treba je, da ta dan pokažejo slovenji delavci, da Se vedno čutijo narod-uu in da mislijo napredno.   Zato je adi centralni volilni odbor narodno-»apredne stranke sporazumno z de-avci postavil kandidate, da podpira-rrizadevanje     narodno - naprednega delavstva in mu   pripomore pri mžajočih se volitvah do zmage. Slovenski delavci, ki se ne sramujete, da '■ as je rodila slovenska mati in ki Ljubite svoj rod, napredni delavci, ki se nočete klanjati klerikalnim bogo-om. napišite vsi na glasovnice razločno in jasno naslednje kandidate:
I. skupina, veleobrt*
Prisedniki:
1. f i rosica r Matija, kov. strugar
>H tvrdki Zabkar.
2. Hribar Fran, meter. »Narodna ^karna«.
3. Sede j Jakob, plačilni natakar, >ri »Slonu«.
4. Tonija Ivan, dežnikar pri v-rdki Mikuž.
N a m e s t n i'k a:
1. Križaj Miroslav, strojni klju-
*«■ Pri tvrdki Žabkar.
2. Setnikar Anton,   vrtljar pri
vrdki Toaaies.
V prizivno sodišče.
Kojima* Alkari, tiskar, tiskarna Kieinmaver & Bamberg.
1. Ferant Stefsa, urar   tvrd ka Maire.
2. Han Valentin, mesar tvrdka Marčan.
3. Jakopič Ivam, knjigovez tvrdka Breskvar.
4. Korene Rado, strojnik, »Učiteljska tiskarna«.
5. Malte   Fran,  pečar, tvrdka Kalmne.
Namestniki:
I. deran Ivan, steklar, tvrdka K oll man
2  Nak~*?< Ignacij, »odar, ivrdka j lhiggenig.
3. Winte> Makso, mesar ivrdka Cerne.
V prizivno sodišče:
i. Vovko Anton, knjigovez, tvrdka Bonač,
Na delo torej, agitirajte od m osa do moža, da bo zmaga naša.
Centralni volilni odbor narodno-napredne stranke.
Dnevne vesti.
f- Klerikalci > občinskem sveta. Klerikalci so v občinskem svetu ravno v tistem položaju, kakor so na-prednjaki v deželnem zboru. Klerikalna večina v ^deželnem zboru je malenkostna, kakor napredna večina v občinskem svetu. Zdi se pa, da imajo klerikalci kaj čudne pojme o pomenu manjšin v javnih korporaei-jah. V deželnem ^Ih^ru ^u-je klerikalci na stališču, da je 12 toliko kakor nič, v občinskem svetu pa mislijo, da je dvakrat dve pet in da je 13 več kakor 23. Drugače si ni tolmačiti njihove otročje baharije, ki jo oznanjajo pu svojih listih. A to babarijo jim mirne duše prepuščamo, ravno ker je samo otročja in drugega nič. Dvakrat dve še ni pet! Ni pa več smešno, nego grdo, kako klerikalci v svojem demagoštvu varajo javnost po svojih časopisih. Prof. Rcisner je spravil v občinski »vet spomenico društva uslužbencev mestnega uzitninskega zakupa. Tem uslužbencem se bodo prejemki izboljšali in se jim morajo izboljšati. Seveda je treba, da se vzame stvar v pretres in da je pred vsem treba nekaj časa, da jo rešijo pristojni odseki. Da pa bi uslužbenci užit-ninskega zakupa med tem časom ne bili na škodi, da bi se jim takoj moglo pomagati, je prof. Reisner nujno predlagal draginjsko doklado za toliko časa. da se užitninskim uslužbencem plače zvišajo. Za prof. Reisner-jem je potem pri capljal dr. Zajec in je predlagal nekaj, kar se ho tako zgodilo. »Slovenec« pa je utajil utemeljevanje narodno - naprednega predloga in vara javnost z Zajčevim predlogom. Škoda, da ni v občinskem svetu nihče vprašal dr. Zajca, čemu sploh govori, ko so vendar klerikalci vedeli toliko praviti, kako je Rojina že za časa vladnega komisarja vse preskrbel za užitninske uslužbence! Ravno tako grdo je tudi vse. kar piše »Slovenec« o socijalno - demokratičnem občinskem svotniku Kristanu. No, če upa »Slovenec**, da bo na tak način pridobil klerikalni stranki kaj simpatij med prebivalstvom, se jako moti. Na tak način spravijo klerikalci lahko kaj na Kureščeku, pa ne v Ljubljani.
-j- Preosnova mestnopol icijske-ga urada. Iz snočnjega »Slovenca« smo izvedeli novico, ki nas je nekoliko presenetila. V tej notici je povedano, da je mestni policijski svetnik g. Lan ter izročil vsem strankam v občinskem svetu spomenico o pre-osnovi mestno - policijskega urada. Vsakdo bo priznal, da je le hvale vredno, če »e načelnik kakega magistralnega departementa zavzame sa izboljšanje razmer v svojem uradu in ne dvomimo, da bo občinski svet rad preuredil vse, kar je izboljšanja potrebno, saj ne more drugega želeti, kakor da policijski urad brezhibno posluje. Seveda, če bi obsegala spomenica g. Lanterja n. pr. določbo, da ima načelnik policijskega urada oblast, prepovedati redarski organi* zaciji, da bi se predstavila županu, ki je vendar šef policije, potem seveda ni upati, da bi taka določba obveljala. Presenetilo pa nas je v »Slovence vem« naznanilu to, da je gosp. Lautar svojo spomenico izročil vsem strankam v občinskem svetu. Ne vemo, kaj bi deželni glavar dr. Suster-šič rekel, če bi n. pr. dr. Zbašnik, ali kateri drugi izmed višjih gospodov izdelal kako spomenico in jo čez glavo deželnega glavarja in deželnega odbora direktno izročil strankam deželnega zbora. Kakor poznamo dr. Šusteršiča, bi postal jako neprijazen. Doslej je bila tudi v mestni upravi navada, da so načelniki uradov tako poročila, kakor tudi spomenice, ali karei bodi, predlagali le občinskem« svetu kot takem n, in sicer potom magistrata, oziroma*župana, nikdar pa posamičnim strankam kot takim. —-
• t
Magistralni funkcijonarS imajo namreč uradne opraviti samo z občinskim svetem kot celote m ua s posamičnimi strankami v občinskem svatu, ^fijff^"1! pa sa sa hrbtom magistrata in župana. Mislimo, da ho vsak ako bolja, es v tam ozira pri eventualni reorganizaciji mestna-policijskega urada ostane vsa lepo pri starem.
+ Volitve v obrtne sodišče te trgovski sotrudniki. Suoči se je vraži sestanek članov trgovskega društva »Merkur« in društva »Slovenskih trgovskih sotrudnikov« v ta namen, da se postavijo kandidatje za volitev v obrtno sodišče, ki bo v nedeljo. G-dr. Fran Windiseher je rasložai ee*ta-vo obrtnega sodišča, pojasnil praktični pomen teh volitev in aaglaaal, da želi odbor društva »Merkur« enotno postopanje. Predsednik društva trgovskih sotrudnikov g. Ankona *e je izrekel za potrebo složnega postopanja in nagiašal potrebo polnost« v Line udeležbe. To stališče je odločno poudarjal tndi g. Drčar. Nato so se določili kandidatje, katerih imena objavljamo na drugem inesto. Og. trgovske sot rudnike prosimo, da se vo letve polnoštevilno udeleže in tako preprečijo vsako i*eljobo presenečenje. Kandidatje /idruzenih organizacij morajo prodreti!
-f- Olikana družba. V mžjeav-atrijskem deželnem zboru je poslanec dr. Heilinger včeraj konštatiral, da so v zadnjem času v javnih sejah deželnega zbora različni govorniki rabili 22krat izraz tepec in da so 20-krat zaklicali različnim svojim tovarišem, da spadajo v blazolco. Nivo, na katerem se drže razprave v deželnem zboru na Dunaju, je s tem gotovo karakteristično označen, zlasti Če še pomislimo, da ni deželni maršal teh izrazov ne enkvat grajal.
t* Iz šolske službe. Za »upient-ko na petrazr*dnici v Stari cerkvi pri Kočevju je imenovana Angela K n u a y.
— Slovenskim dekletom. Slovensko ženstvo je dobilo torej svoje lastno glasilo. Prva številka s sliko naše narodne prvoboriteljice in soproge ljubljanskega župana, Franje dr. Tavčarjeve je izšla. List ae pošilja na ogled le na izrecno željo ali proti nakazani naročnini. Credništvo in upravništvo je v Sp. Šiški at. 208.
r — Poroka. Dne 27. t. m. se poroči nad poročnik g. Viktor Andrej-k u plem. s Livnogrnda z gdč. Mileno Baccich s Sušaka. Bilo srečno.
— Svarilo pred nekim razstavnim agentom. Od zanesljive strani se nam naznanja, da si je neki Dob-schiner, ki pod napačnim imenom S. Bruek iz Londona razvija svoje delovanje, pride jal ime W. Sampson in da sedaj pod tem imenom iz Londona pošilja pisma tvrdkam izven Anglije. Pred delovanjem te osebe odločno svarimo.
% Rakeka. Ker je nas okraj prost živineke bolezni, vabimo kupce in prodajalce na semenj za živino in blago, ki bo. kakor navadno, dne 30. t. m. na Rakeku.
Elektroradiograf »Ideal«. Samo
danes vidi se še krasna, senzaeijska drama »Izkrvavel«. Umetniški film prve vrste svetovne tvrdke Nordisk-film Co. — Jutri »Specialni večer« z učinkovito dramo »Dekle is bara« in v soboto lepa drama »Denar« ali »Mamoa in ženska«.
»Maškara« po nevednosti. Pred-^noenjem je na Poljanski cesti srečal neki gospod neko starejšo gospo, ki je bila po obrazu namazana s sajami, s klobuka so ji pa vihrali razni časniki. Začudeno je postal pred nj:» ter jo vprašal po vzrokih našemlje-nja. Ta ga je pa še bolj debelo začela gledati in se nista mogla preje razumeti, da se je pogledala v zrcalo. Pod rajam i ji je obraz zardel in začela je premišljati in zagonetko takoj rešila. Začele so leteti ostre psiee na nekega neprisotnega šaljiv-ea, kateremu bi se gotovo ne bilo godilo dobro, ako bi bil navzoč. Ko se je tega »lišpa« otrebila, je povedala svojemu rešitelju, da je bila v neki gostilni pri svojih znancih. Pred odhodom jo ps začne nek znanec v šali objemati in prositi za roko njene hčere. Smejala se je pri slovesu gospa sama, a gosti so se pa še bolj držali za trebuhe in krohotali, ko so videli, kako naglo se je neumestnemu hudomnšnežu med objemanjem posrečilo svojo »taščo okinčati«.
Prekanjeni vajenec Pred kratkem je svojemu mojstru in staršem is Zagreba ušel 161stni ključavničarski vajenec Jožef Petrah ter se odpeljal v Trst, odkoder ga je včeraj policija poslala do Divače, ker ni imel bora, da bi se peljal dalje, se je v Divači zaprl v vlaku v stranišče ter se tako srečno pripeljal s polnočnim vlakom ▼ Ljubljano. Tukaj so ga na kolodvoru prijeli in izročili slnžbujočemn stražniku, ki je pretkanem odvedel v bresplaeao prenočišče, m
Nevaren tat. Sooči je prišel v branjarijo na Igriškem trgu neki mož in hotel ukrasti skledico, v kateri je bilo 8 K denarja. Ko jo to služkinja opazila, je poklicala streš-
nika, da ga je aretiral. Med potjo je mssskir strainiks priznal, da je hotel krasti, m ta zato, ker nima prenočišča. Dejal mu je trfV da je še popolnoma asonadeševan. Pri policijskem uradu so dognali, da je poštenjak zaradi raznih dobrih del še l&krsc pred kaznovani 381etni tat in berač Jakob Mesterl, rodom iz Star«* Loke.
Rep, Dne 10. t. m. sta pri Lipici napadla dva roparja posestnika Andreja Maverja hi Kor ujel, mu nastavila na prsi samokres ter ga s tem prisilila, da je jima d«! ves denar v zneska treb kron, ki ga. je imel pri sebi. nakar sta pobegnil h proti Opei-uaiti. Eden lopov je baje okoli 30 let star. je imel rdečkatne brke, kožubo-v in as to čepico in sivo zimsko suknjo: drugi je pa okoli 25 let star, lahko oblečen in je imel športno čepico. Oba sta govorila slovensko in dozdevno tudi nemško.
Ciga^« je konjska odeja. Pred kratkim je policija aretirala zaradi suma tatvine konjske odeje dninarja Tomaža Pečnika ter ga izročila okrajnemu sodišču, kjer je dobil tri tedne zapora. Ker se pa še dohoda j lastnika odeje ui moglo izslediti, se dotični k poživlja, da se čimpreje /.glasi pri okrajnemu sodišču.
Neprevidnost. Pred kratkim je v Ravaikarjevi ulici neka ženska pustila čez noč v zabojn živ pepel, ki je začel tako tleti, da je bila polna hiša dima. Ko se je ženska zbudila, je tle! že zaboj in neke deske, ki so bile poleg njega naložene. Ženska je ogenj takoj pogasila.
Izgabila je zasebni ca g. Marija I Elscerjeva z zlatom   obrobljen dia-j manf,   —   G. Fran Tome je izgubil zlat pistan. — Ga. Anica Traunova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja.
Današnjemu list« ^mo priložili postne položnice ga vse one eenj. naročnike, katerim poteče naročnina koncem januarja in prosimo, da se jih blagovolijo poslužiti čim preje, da jim list ne zastane Doklej je plačane, stoji na naslovnem ovitkn.
f
Telefonski in brzojavna poročila.
Aehrenthr.!-.
Dunaj, 25. januarja, - Neues Wiener Tagblatt« prinaša v včerajšnji številki oficijozno naznanilo, da se gre zunanji minister v kratkem zdravit ter da je sporazumno s cesarjem določeno, da se bo vodila zunanja politika tudi ob Aehrenthalovi nenavzočnosti v dosedanji smeri.
Praga, 25. januarja. Oficijozni lanki mladočeških listov obžalujejo boj krščanskih socijalcev proti grofu Aehrenthalu, ter poudarjajo, da se mora v tem vprašanju češka delegacija postaviti na stališče zunanjega ministra.
Nadvojvoda Jožef zbolel.
Budimpešta, 25. januarja. Nadvojvoda  Jožef jo zbolel   za vnetjem slepiča.   Operacija, ki je neizogibna, se izvrši danes ob 2. popoldne. Dalmatinski deželni zbor.
Zader, 25. januarja. Včeraj je bil otvor jen dalmatinski deželni zbor. Deželni glavar dr. Ivčevič je pozival poslance k složnemu delu v blagor naroda in domovine. Novo imenovani namestnik grof Attems je pozdravil poslance najprvo v hrvaškem in nato v italijanskem jeziku, zagotavljajoč svojo nepristranost nasproti vsem strankam. Od seje so demonstrativno izostali Šusteršičevi zavezniki — klerikalni pravaši.
Češko deželno posojilo.
Prags, 25. januarje. .Cas* javlja, ds se je obrnil češki deželni odbor na dunajske in praške banke zaradi posojila 25 milijonov kron, ki je potrebuje za pokritje najnujnejših deželnih izdatkov.
Ns lovu 2s konterbando. Peri*, 25. januarja. Danes ob 4 je italijanska torpedovka v Dierbi ustavila parnik Tmum; ker ni našla na pomiku nobene konterbande, je dala parniku prosto pot
Avtomobil za vodi v pohotni bataljon.
Pari«, 25. januarja. Avtomobilski onmlbtts je za vozil danes zjutraj v drugi bataljon 35. pešpotka. 10 mož je bilo pri tem težko ranjenih, enemu stotniku so se pretresli možgani.
Ssid-paša.
Carigrad, 25. januarja. Zdrav* stveno stanje velikega vezirja Saidpaše se je iznova poslabšalo. Noge so mu hudo otekle.
Konfiscirani pesniki.
Milen, 25. januarja. Italijanske oblasti so konfiscirale D' Anuncijevo pesem .Ob Dsrdsneish-, ker vsebuje baje teške isUtve avstrijskegs cesarje.
Ksbmotns kHzs ns Portugslskem.
Lizbona, 25. jan. Po celi Portugalski se govori o bližnji kabinetni krizi. V mestu Ivori Je prišlo med de* lsvd io gardo do krvavih spopadov. En delavec je bil usmrćen, mnogo Jih Je bilo tefko imojenih. <
Mladoturki. SoUm 25. jan. Mladoturki faorJejb napeti vse sile, da prodrejo v Soluna is BitoJju s svojimi mladurškimi kas didatL
Predznak! Kimonov* demisija. Budimpešta, 25. januarju. Ogs-ski ministrski predsednik pride v nedeljo na Dunaj, da poroča vladarju o situaciji na Ogrskem. Baje bo ob m) priliki prosil tudi za odobrenje pakta s Kossuthovo stranko, da ta ustavi 9vojo obstrukrijo v ogrskem državnem zboru. Prihodnje dni se vrši ns Dunaju tudi skupen ministrski svet, ki se bo bavi! z reformo vprašanja podčastniškega zbora. Najbrže pade v ta* konferenci tudi odločitev o odstopa zunanjega ministra Aehrenthala, ter ae določi definitivno tudi termin kdaj mr. zopet sestanejo delegacije. V ogrskik opozicijonalnih krogih se zatrjuje, de Khucn na očesu še ni popolnoma ozdravel in da v kratkem času odstopi.
Bombardement
Rim, 25. jan.   Italijansko bojna brodovje je bombardiralo razne točke med mestoma Gaza in Rafak. Ponesrečeni ples.
Ounaj, 25. jan. Pri nekem ptam v lil. okraju £e je snoči naenkrat zgrm dil neki 40 letni mož mrtev na tla. — Kmalu na to je padla neka 19 letna plesalka tako nesrečno, da se je rah nila na glavi.
Parnik „Ursno".
Trst, 25. jan. Parnik „Urano", Hi je zapeljal na plitvino, so potegnht zopet v globoko vodo ter ga prepeljali v Carigrad.
Potres.
Pulj 25. januarja. Seismograri 50 zarisali danes ob 5. uri 5 min. precej močan potres, ki ima svoje ognjišče 1000 km od Pulja.
Volitve na Nemškem. Berolin 25. januarja.  Dane- se vrse zadnje ožje volitve v nemški df-žavni zbor v 35 volilnih okrajih.
Polnoletnost bolgarskega prestolonaslednika. Bukarešta, 25. januarja. Presto lonaslednik Ferdinand   bo zastopal mmunskega   kralja pri   proglasitv« polnoletnosti   bolgarskega prestolonaslednika.
Stavka.
Pariz, 25. januarja. Med francoskimi poštnimi uslužbenci in uradniki je opažati nevarno gfibanje za stavk«*, ker je vlada discipliniral« zaupnika poštnih uslnžbeneev. Premeteni ooštni tat.
Inom ost 25. jan. Sinoči se je pošti javil mlad poštni uslužbenec ter je začel prevzemati pošfo za kolodvor. Med pošto je bilo tudi več denarnih vreč. Med temi tudi ena s 17.680 kronami. Naenkrat je izginila ta vreča in z njo poštni uslužbenec. Zločinca še nise dobili.
Francosko-italijanska afera,
Pariz 24. jan. Francosko-italija«-ski spor zaradi 29 Turkov, ki jih je italijanska vlada dala aretirati na francoskem parcoskem parniku „Manoubitf, češ da so turški častniki, je sedaj končan in sporne točke sedaj ne pridejo niti pred mednarodno razsodišče v Haagu, ker se zadeva tako pojasnila, da Italija brez najhujše kršitve mednarodnega prava ne more več nazaj. Poslala je v Cagliari vseučiliške profesorje, ki so dognali, da so štiri izmed zadržanih Turkov res zdravniki, drugi pa deloma zdravniški pomočniki, deloma pa upravniški uradniki Rdečega polmeseca. Francoska vlada sedaj tudi ne bo več obstojala na tem da pošlje Italija zadržane turške podanike na Francosko nazaj, marveč se bo zadovoljila s tem, da prepelje Italija sama zdravnike in njih spremstvo v Tunis ali Sfako.
Revolucija ns Kitajskem.
London 25. jan. Japonski zunanji minister je v nekem govoru v Tokij« govoril na tak način o o jače n j v zveze z Angleško, da se vidi, kakor da se pripravlja Japonska za važen korak. Izjavil je tekom govora, da dogodki ns Kitajskem v resnici vznemirjajo Japonsko tako, da je skupno z Angleško ponudile svojo pomoč za spravo med kitajsko vlado in revolucijo-narji.
SangaJ 25. jan. Ker revolucijo narji nimajo sredstev, ds bi izplačal koncem februarja mezdo vojaštvu, je pozval republikanski vojni minister paroplovno družbo, da naj plača 10 milijonov taelov, sicer bi zaplenil in prodal družbene parnike. Ravnateljstvo je prosilo za odlok, da povpraša delničarje.
London 25. jan. Tajna poročila k Pekinga vedo. da je stališče Juanšikajs omajano. Govori se, da hoče skrivaj za« pustiti Peking in pobegniti v Trientsim Med Majidžiiškimi princi obstoja baje komplot proti Juanšikaju. Juanšiksj je zaradi tega poklical vojaštvo ns pomoč, da ga ščiti. Med tem vojaštvom in vladnimi vojaki, je prišlo do krvavega spopada. Od ure do ure se ras* vjjajo novi kosiliktL
■
Društvena naznanila.
Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani je imelo snočl v prostorih restavracije v .Narodnem domu" svoj »•dni letni občni zbor. Natančno poro-■čilo priobčimo jutri.
Slovensko Planinsko društvo ajsvnokar razpošilja vabila za svoj VI. • laninski ples, ki ga priredi dne X februarja v vseh prostorih „Na-sodnega doma" v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane K, za nečlane 2 K. Ker naj bode ta ples prava planinska veselica, prosi se. da pridejo tako gospodje, kakor dame ^dim najstevilneje v planinskih ali na-*>dnih nošah (strogo prepovedani so seveda podkovani čevlji); sicer naj bode toaleta promenadna. Društvo postreže v lastni režiji 2 najboljšo domačo pijačo in z izbornimi jestvinami, ker postavi v to svrho 12 pavilijonov, ►katerih oskrbo je prevzel damski odbor pod načelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve(skupaj do lSOsotrudnic). zanimanje za VI. planinski ples je že sedaj veliko m ker se bo mudila vsestransko neprisiljena zabava v krogu veselih planincev, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Ker pa bodo na razpolago vsi prostori „Narodnega dorna" se tudi ob velikem navalu ni m»ba bati kake gneče.
Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem, n. občni zbor ;ho v sredo dne 31. januarja ob 10. uri dopoldan v gostilniških prostorih ^Narodnega doma" v Ljubljani. Na dnevnem redu so poleg običajnih pojoči! tudi točke glede nastanitve zveznega potovalnega tajnika in o pristopu k državni zvezi gostilniških zadrug na !>unaja ter o stališču gostil ni carstva •lede raznih za gostilničarje splošno važnih vprašanj namreč a) glede odstotkov pri prodaji tobačnih izdelkov; fc) glede postopanja pri podeljevanju gost. koncesij; c) radi preureditve policijske ure; d) glede konkurence gostilniški obrti od strani nekoncesijoni-*anih prodajalcev; e) v zadevi nameravanega zvišanja državnega davka na nivo in druge pijače; t) o splošnem sta-ttsču napram pivovarnam: g) glede odpisanja užitninskih doklad za družine porabljenih pijač; h) ozahtevanjn državnih podpor ptujskem prometu prizadetim gostilničarjem Kot kompenzacija za gališke vodne ceste.
Vstanovni občni zbor BLjubljanskega šahovskega kluba se vrši v petek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer •v salonu gostilne „Stari Rimljan" na ^Rimski cesti A Vsi prijatelji šaha se vabijo k udeležbi.
„Narodna čitalnica v Ribnici4*, v^bčni zbor bo v nedeljo, dne 28. t. m. ab 5_ popoldne v društvenih prostorih.
„Sokol" v Radečah pri Zidanem mostu ima v nedeljo dne 28. januarja 1912. popoldne ob S. uri v telovadnici „Hotel Gmeiner" svoj občni zbor.
„Adrija" v Pragi. V petek, 26. januarja 191?. bo IL izredni občni ibor v rastavraciN „U kufiho oka'' ob 8. uri zvečer.
Prideta.
rz pisarne slovenskega gleda Kšča. Danes se poje prvič za nepar-abonente Weissova izborna opereta „Revizor" pri navadnih cenah. — V soboto se igra prvič Ivana Cankarja eaova drama „Lepa Vida", v kateri igrajo glavne aloge ge. Šetrilova, gdč. Sftntrova, g. Skrbiniek, jt. Nučič, g. Šimaček, g. Danilo, g. Štrukelj in g. Verovšek. V nedeljo pop. burka ^Vražji Rudi", zvečer opereta „Revizor"
Razne stvari.
* Večkratni morilec prijet. Ka-<mvtce, 24. januarja. Na rusko-šlezijski qjieji so prijeli roparja Jožefa Kumin-škega iz Stanislava. Pravijo, da je mnoril kakih 30 oseb.
• Železniška nezgoda. Bukarešta, 34. januarja. Včeraj sta pri Brenesti m progi Bukarešta • Konstanca trčila ćva vlaka skupaj. Obe lokomotivi in več vozov je bilo razbitih. Dva železniška nastavljenca sta mrtva, štirje drugi in več pasažirjev te težko ranjenih.
* Zaetmpfjenje s prroom Bre-Sfeva, 24. januarja. V Hernsdorfu so •danes dobili rodbino kleparskega mojstra Panpfta nezavestno. Zastrupili so se s plinom. Žena kleparjeva, njegove m^e hčere m njegov sin so kmalu na tto nmrli. Panpfta so v brezupnem stanja odpeljali tr bolnišnico.
■ Nepoznana epidemija v črno vfški norišnici. Crnovice, 24. januarja. V tukajšnji deželni norišnici je izbruhnila epidemija. 25 bolnikov in zdravnik zavoda dr. Ramler so zboleli. Pojavi epidemije so podobni influenci, rf^azen tega ima pa bolnik še hudo drisko. Zdravniki dozdaj še niso konstatirali diagnoze. Poklicali bodo klinične avtoritete, naj preiščejo bolezen.
• Orožen cln matere. Pariz 24. januarja. V Lorientu je hotela 241etna žena Lebris, ki je bila že štirikrat v norišnici, svoje tri otroke v starosti od
' dveh do petih ki iive skuhati. Vrgla
]rh je v koterj, napolnjeno z vodo, ter pristavila k ognju. Otroci so vpili na pomoč. K sreči so jih slišali sosedje ter jih napol žive rešili. Vendar so pa vsi trije smrtno nevarno opečeni. Mater so prepeljali v norišnico.
* Kupčijo stre* a j sv budimpeštanske bolnišnice. Budimpešta, 24. januarja. ,Az Est" poroča: Živino-zdravnik Jožef Kivony je pred par dnevi umrl v tukajšnji bolnišnici. Stre-žaji so prodali truplo za par kron anatomičnemu zavodu. Ko so prišli starši umrlega v Budimpešto na pogreb, jim niso mogli dati več trupla, ker je bila samo glava še cela. V ana-tomičnem zavoda so pa prišli na originalno misel ter so prisili glavo umrlega na truplo neke ženske, na ta način rekonstruirano truplo so pokopali. Oče %umrlega je zadevo ovadil drž. pravdnlštvu.
* Železniška nezgoda. Arad, 23. jam. Pri Mar os-Bo rs i je skočil tovorni vlak št. 661 s tira. Eden sprevodnik je bil ubit, več vozov pa razbitih.
* Kinematogvar in avtorsko pravo. Dunaj, 20. jannarja. Znana roko-borea Benno Haekensehmidt in Jožef Steinbaeh sta vložila proti proku-ristu tvrdke Pathe Preres et Komp., Louisu de Berry, zaradi kršitve avtorskega prava. Oba rokoborca sta priredila dne 17. septembra tekmovalno borbo. Berry je to priredbo ki-nematografično fotografiral. Tvrdka je dala ta film nekaterim kinematograf ičnira gledališčem na Dunaju in v inozemstvu na razpolaganje. Sodnik je spoznal proknrista Berrvja za krivega, da je prekršil avtorsko pravo ter ga obsodil na 50 K ali 5 dni zapora. Zagovornik so je pritožil.
* Atentat na škofa Homvsina. K/rakovo, 21. januarja. »Nova Reforma« poroča iz Stanislava: Predvčerajšnjim se je vršila obravnava proti rusinskomu župniku p. Kamin- j skemn, ki je pred več tedni napadel £kofa Homvsina. Napad se ni posrečil. P. Kaminski si je nato zabodel nož v prsi, vendar se je pa le lahko ranil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je kmalu ozdravel. Psihiatri so spoznati župnika za nofcoričnega alkoholika, ki j<* izvršil atentat v pijanostih Na podlagi tega je bil p. Kaminski oproščen. Ker je pa Škof Ho-navsin suspendiral župnika Kamin skesra, je prišla včeraj deputacija rusinskih strank iz vasi Zaluez, kjer je p. Kaminski poslednjie služboval, k sTcofn s prošnjo, naj p. Kaminskega »opet nastavi kot župnika. Škof ni sprejel deputacije. Sporočil pa je po svojem sufraganu, naj se kmetje ne vmešavajo v take stvari, temveč naj raje gledajo na to, da jim ne bo krompir pozimi zmrenil. j
Pročitane napredne časopise
abira i« razpošilja tajništvo Na rod-ao-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-rrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike \r Lrjubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega t^dna v tajniški nrad (Wolfova ulica 10/T.) ali naj vsaj naznanijo tajništvn svoje naslove. Poleg tepra zbira,.o krajevna politična društva pr^ ritane časopise v svojem okraju.
posojilo hode v ponedeljek dna 29. januarja 1912 raspisano vsubskripci.
jo* Cena subskripeije je določena na 90*25%, tako da se obrestuje to poso jilo približne po Isti dan se
bode tudi vršila subskripcija na 130,000.000 K. 4% avstrijskih državnih zakladnih listov, vračljivih v 3 letih po kurzn 08.50; natančneja tozadevna pojasnila so razvidna iz dotičnih oglasov dnevnikov. — Prijave sprejema že sedaj Podružnica e. kr. priviligiranega avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani (Franc Josipa oosta st. 0), katera tudi rade-volje ostreše z vsakimi zahtevanimi pojasnili.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Rast« Pnstoslemšek.
Scottova cmnlsija
vsebuje v čisto lahko prebavljivi obliki za rar.vitje kosti in rast zob potrebne tvarine. To kaže razširjeno uporabljanje Scottovo emulzije od strani gospodov zdravnikov
v otroški praksi,
ako se hoče doseči stalno ejačenje razvitja kosti. Otroci vstvajo jako radi zelo okusno Seottovo emulsijo, jo lahko prenašajo in dobijo ravne, lepe kosti.
Pri •afetpu aafarevajt« otvom Se»*<m> eatukija. Ztrmb •acott«   je,  ki  ie   vpeljana ta   če«   »5 let in  jamči i* dohro kakovost m učinek
irne»i steklenici 2 K SO   Dobi ae v vtaki lekarni 1
HdeomosRno porotno, j
Pristao sa*r> a
m    t«a«k« —
ribičem — mak Soottoveira pe-
s frniicoskim žaanjetii Erazav
odstranjuje grapavost kože in ohranja nje fioost »n gladkost. —
Dobiva se povsod.
Mnenje gospoda dr. C. Krasserja Klosternenburg. Gospod J. Serravallo
Trst.
Zahvaljujem »e Vara za poizkns-n» pošiljatev Serravalloveg-a kina-vina z železom in ne morem drugega, ^egr> da potrdim splošno pohvalo, ki so mu jo dali vsi zdravniki. Bolniki prav radi jemljejo ta izdelek, ker jim jako koristi. To vino je pravi blagor za trpeče človeštvo.
Klosternenburg, 28. novembra 1909.
Dr. Krasser.
^niimtmnmnHmnmmiMifTnniTmiffinniimfiiflH: rniirninc
M Ptamti li Pirat!"
=innRiniiiiiiiHiuniiiiiimiitn»mimiiiiminmirmiiiiniiiuaiiiiir
Gospodarstvo.
— K subskripciji nove državne
rente. Dne 29. t. m. razpisana je subskripcija na K 200,000.000-— 4 % avstr. kronske rente po knrzu K 90*25 za vsakih K 1CM>— imenovanih drž. papirjev. — Emisijski kurz K 90*25 določen je letos izredno nizko, to pa z namenom, da se tudi najširša javnost udeleži letošnje subskripeije. Z ozirom na ta nizek kurz znaša obrestovanje domala 4V*% in ker^je z gotovostjo pričakovati, da se bodo kurzi državnih papirjev v doglednein času zvišali, nndi se imejiteljem rent tudi dobiček na kurzn. — Ljubljanska kreditna banka, kot članica bančnega sindikata ki je prevzel od države placiranje nove emisije, sprejema priglase za to subskripeije ter daje tudi vsa tozadevna pojasnila.
— Davka presto 4% avstrijsko rf rže v no rentno posojilo. Na podlagi zakonov i dne 11. junija 1911 drž. zak. št. 66, in z dne 25. decembra 1911 drz. zak. št. 239 izdaja e. kr. finančni minister obligacije v nominalnem mesku 200 milijonov kron na podstavi zakona z dne 2. avgusta 1892, drž. zak. it. 131 ustanovljenega 4% davka prostega državnega rentnega posojila. Zadolžnioe se glase na lastnika* imajo označbo: »Lit B. obrestni roki 1. junij in 1. december« ter bodo izdani v odrezkih po 100 K, 200 K, 1000 K, 2000 K, 1O000 K in 30.000 K. Novo rentno
Umrli so v Ljubljani:
v* deželni bolniei:
i>ne 19. jannarja: Viktor Prislov, strojevodja v pok.. 59 let.
Dne 30. januarja: Frančiška Valjavee. posestnikova hči, 2 leti. — Ivan Ko«, čevljar, 24 let.
Dne 2L januarja: Alojzij Pnn-gertar, prosjak, 24 let. — Ivan Doli-nar, delavec. 30 lef. — Marija Rici, delavčeva žena, 50 let. — Janez Gfcredkar, dninar. 52 let.
Dne 22. januarja: Fran Plazar, feesc-ir, 70 let. — Jernej Lavrič. gozdar. 58 let.
Borana poročila.
Idubliansk«
»Kreditna banka v Ljubljani-.
Uraisl krni #majske tate 35. januarja 1112. 4% siajeva renta
42Vt srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . ■ A*U oppr.      m f> 4% kranfake deželno eoso)tto 4*\ k. o. (eike dež. banke .
Sfctfce fs L 1860 Vi   . . inaa
t«   .i 1*      . . - • Haka .... Z   zeneliske I isđnfe
m a . »•
N    agfsk« h«potcCfie .
„ Sna. koeinnatae
„ avstr. kreditne . .
„ ifuMfanske . . .
)f avstr. rdeč. krlsa
1* __tt 1»
N   basflnVa . hirike . . .
I j aM fantke kreditne baafce
Avstr. kreditnega zavoda .
Dunajske bančne drafbe .
Jasne Železnice
Državne telesalee .  . .
Alptae-Monum
Cešks sladkorne drafbe .
Zlvnoatenake banke.   . .
90-75 94-- , PO70 89-95 ! 9225 i 9290!
29750 298 — f 27150 247-50 500-— 497 -79 50 67 60 4575
a*-
246 85
468 — 65! 50 544-75 !0965 724-90 890 50 412-— 283 —
11-37 11745 95*50 • 94-90 . f) 254 —
90-95 9420
90 93 Q015 93-25 9390
444 — 620— 30350 304 — 277 50 253 50 512 — 509 — 85 50 7360 51 75 40 — 24985
652-50 545-75 110-65 725 90 891 95 416 50 284 —
11-40 117-65 9560 95-10 255 —
ZHne omnm w BodimpeAti.
Dne 25. januarja 1912. Tor sst t SS.
PSesIca za april 1912   . . za 50 kg 11-84
Planica za oktober 1012. . za 50 kg 1103
Rž za april 1912..... za 50 kg 1041
Koruza za maj 1912 ... sa 50 kg 8 76
oves za april 1912 ... za 50 hf 9-81 1
Vitla« Sa* Mf)M »fS*J
Sreiajl stčal tisk W.7f
•
25.
2. pop. 73!» 9 10*4 9.av.   735-9 j 7-8
7. zj. j 732 6 50
sl. jjzah. ;del. lasne si. svzn. j oblačno.
■ dež
Stednia včerajšnja temperatura 5-2*, norm. —21" Padavina v 24 urah 3 9 ram.
Zahvala.
Odpisani si štejemo v dolžnost, izrekati povodom smrti naše ljubljene soproge, matere in stare matere, gospe
Ivane Lapajne
našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ras v bridkih urah tolažili. Posebno se pa zahvaljujemo preeastin duhovščini, zdravniku g dr. Stveraku, Katoliškemu   društvu, Godbenemu
in Gasilnemu društvu ter Krčmarski zadrugi in vsem drugim udeležencem pogreba.
IDRIJA, dne 21. januarja 1912.
311       Žalujoča rodbina.
zmožni nemščine se sprejmejo ali ^ nastavijo s stalno plačo za prodajan^ dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. nudbe pod »Merkur*4, Brno, Neugasse 2Q.
t
1
K 45— izvali bolje nego vsaka kokoš Zastonj na poizkušnjo 306 G. MfiCKE. Pottesdorf Štev. 41 pri Dunaju.
35
popolooma nova, se da takoj f mm.
; Cena po dogovoru. Žaga je na jake I obrtnem, lepem mestu. — Več po*
j o skrbništvo Praiaikarjeveja dvora v Mektnjab prt Bamn: <
enonadstr.. s kozolcem tn vrtom, lepo obdelanim, na deželi pri farni cerkvi, z dobro idočo trgovino meša-nega blaga, :-:
se Iz proste roke
proda«
Poijsre se pri
304
f. im. ImiK pri zafifioi. (Bolniško).
ZVOK
llESEČUir. ZA KN.MtFV«OST IN PROSVEli
Letnik XXXII. (1912).
ahaja po 4 pole oDeožf.n * rsjtild ssz^za po odoD pot na mesec v sveskib ter ste;: se Isto g K so h, pol lete 4 K So b, Catrt leu 1 K 90 h. Za vse aeevstrijekn deSeie n K to b let; P&tameioi rveski ae dobivajo po Bo k.
j. Narodna Tiskarna" v Lrfcblfcr
Bre2 vsakega drugega obvestila.
Frančiška Zabred roj. Li6an, želez, uradnika vdova in trafikantinja, naznanja v svojem imenu in v imenu svojih hčera Natalije Uermavner rojene Zabred, Aleksandre Zabred, nečakov Borisa in Dušana Kennaener vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen preljubljeni sin, oziroma brat in stric, gospod 309
VIKTOR ZABRED
pristav fnine železnice
danes v sredo, ob pol 9. dopotdne po dolgi mučni bolezni previden s sv. zakramenti v starosti 37 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek, dne 26. t. m. ob 3. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše se bodo služile v raznih cerkvah.
Ljubljana - Gradec, dne 24. januarja 1912.
31 'TJ!
I
Zahvala.
Za vsestransko izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgube svojega nad vse ljubljenega soproga, gospoda
Rudolfa Knnstelja
posestnika In gostilničarja, staroste radovljiškega „Sokola" is načelnik« Prostovoljne požarne hrambe v Radovljici,
izrekam tem potom svojo iskreno zahvale in s*c.er: €• F. LeviČniko iz Ljubljane za ljubeznivo zdravniško pomoč, ki jo je izkaza! rajnemu ves čas njegove bolezni, g. monsignoru Iv. Ambrožu za očetovsko skrb. ki jo je izkazal pokojniku v zadnjih njegovih trenutkih, g. Fr. Dolžanu za bratsko naklonjenost, ki jo je teko rajniku kakor tudi meni izkazal ves čas bolezni in smrti pokojnega.
Povodom veličastnega pogreba. Iri je bil jasen dokaz kako obče ljubljen je bil moj soprog — kar mi je v veliko tolažbo pri tej bridki izgubi — se imenovana iskreno zahvaljujem : gg. duhovnikom za spremstvo, slavnim Sokolskim društvom iz Bleda, Javonika, Jesenic, Kranja, Radovljice in Tržiča za izredno mnogoštevilno udeležbo pod načelstvom župnega staroste notarja g. M. Marincka; vsem zastopnikom sosednih gasilnih druščev in sicer onim iz Begunj, Bleda, Breznice, Bohinjske Bistrice, Mojstrane, Mošenj, Ljubnega, Radovljice, Skofjeloke in Tržiča; gg pevcem osobito g. pevovodji naduČitelju V. Zavrlu za pretresljive žalostinke; gg. c kr. uradnikom, na čelu jim g. c kr. okrajni glavar Fr. Župnek in g. sodni svetnik Fr. Regallv; dalje vsem mnogobrojnim, od blizu in daleč došlim prijateljem in znancem, damam in gospodom, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Slednjič naj sprejmejo mojo zahva|o vsi darovalci in darovalke prekrasnih vencev, kakor tudi vsi oni, Id so mi Izjavili pismeno svoje sočutje. Hvala iskrena!
V RADOVLJICI, 22. januarja 1912-
92
17
eblovana soba
i-cscbnim Thodora h razgledom n mik*.
J  se tako! odda.
*     t   oa ^'mSK^ cesti 2, L ssostr* lete,
la igranje na glasovir
predpusta, pri družinskih in drolt-plesih se toplo priporoča
f, Maj ijaMjaH, Mjanfa mta 13IL
Ibliino S V2       dobro gnelenlh
travnikov
334
Mestnem gozd« pri alineah se tako! v zaknp ns S leta aa zakupnino letnih 800 K.
losebnosti se izvedo pri Flori Rudesch Starem trgu št. 21, II. nadstropje v tbljani med 9. in 11. uro dopoldne.
4000
ifik raznih ur, zlatnine in srebrnine, godbenik, jeklenih, usnjatih in manufakturnih predmetov, gospodinjskih predmetov, kadilnih priprav, toaletnih pripomočkov, raznega oroZja itd. vsebuje moj
najnovejši glavni katalog
j ki ga na zahtevo vsakomur pošljem n zastonj in poštnine prosto* « Prvo tvornica ur.
C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad Most štev. 1171. (Češko).
Konkurenčna ura budilka
amerikanske?« sistema, idoča v vsaki legi. trpežna, dobre kako-Tosti, i triletnim pismenim jamstvom, da -rt dobre Is pravilne, 2*90, 3 ksoi. K 8; s kazalom, ki se po noči sveti komad K 3*30, S kom. K 9. Ila kakovosti X 2*50, s kazalnikom, ki se po noti sveti K
2-80. — Ntkek riziko! Zamena tlovefieaa ali denar nazaj! Razpošilja po povzetja ali če se naprej denar posije, priznano jaks zaezaa sve-tovnatvrdka Prva tovarna ur Jan Konrad e. !n kr. dvor. dobavitelj Most št. 1146, Č?$ko* — Bo?ato ilsstrovan glavsi katalog z 46W slikami na zalitevt zastonj la franka.
L zvezek:
Kazenski nakon
o hudodelstvih, pregrešklh in prestopkih z dne 27. maja lb62 st 11? drž. zak.
x dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. a. ei 1863 In drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega-
V platno vssan e K; po pesti 6 K 20 lis.
jfarotaa knjigarna
a Ljubljani.
Sprejem zavarovanja Ctavencega Uv-Ijtofs po najrainovrstnejiih aasfteaV CiJes pod tako ugodnimi pogoji, ko sobajs druga »varova*«**,
Zlasti je ugodne zavarovanje aa doisrstjc ta smrt z agnjjajafaal se
lei
e% a VSI
Fe veHketti dragi
»41 ¥ Pragi* a
as nssjatsaijs g U0t eeeaeee^OaV
nrtave z mskotj slevMSke-aaTMlse sprave.
I UMasI Sftlefban^j'hisi I aasfastl afld Kil. 12.
Zavaruje poslopja ka premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škod* cenjuje takoi la najkulantneje. UJftva aajaoljii sioves, koder posluje
Dovoljuje i2 čistega dobička izdatna o naredne is
Prva največja eksportni tvrdka ■. zlatnine in jrekrii
H. Suttner. Ljubljana
Mi h l 25. nasproti rotevla
Nudim svojo veliko izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Kshi Ri 9. B, laspti lotefl.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna ::    naročila. ::
T7"stt)Ilo Islz
jas
registrovaae zadruge z omajenim peroiHrom, M be
v petek, 2. svečana t 1. ob 3. popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki.
r
t. j 4.
ni redi
1. Poročita ravnateljstva. F 3 Sklepanje o razdelitvi dobička I 5 Sorernomba pravil       :: :;
2. Poročilo nadzorstva o račun, sklepu. | 4. Volitev ravnateljstva ia nadzorstva, j 6 Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi iletČGfsfvO*
Imetek.
Bilanca Kmetske posojilnice na Vrhniki, za leto 1911.
Dolgovi.
kron     < vin.
— ^--
*
l 7
8
Račun posojil:
Stanje konec leta 1911 . . J m v „ Račun obresti:
Zaostale obresti......7 .
Račun denarnih zavod«?:
Stanje naloženega denarja   . . % .
Račun poštno-hran. urade: Saldo konec ieta 191! .... .
Račun vrednostnih listla:
Stanje 31. decembra 1911   . . . . Račun prehodnih zneskov:
Zaostali eksekucijski stroški. • . .
Račun inventarja:
Končna vrednost.......
Račun zadružnega doma:
Stanje vrednosti 31. decembra 1911
Račun blagajne: Gotovina konec leta 1911   . . . .
2250452 i 26
IJ
41607 ; 76
466492
34
1299 136
h 4:
1M50J —}| j
835 106
450
*   54935147
ji i
j 32160 66 5 2863582 I 91
kron
vin.
I 1 !
1
i S i
Račun deleže?:
72 zadružnih deležev a 200 K   . . .
Rečen hranilnih vlog:
Glavnica.......K 2535852*4!
Kapitalizovane obresti „
14400 —
90955 94 12626808 i 35
Račun obresti:
Predplačane ra L 1912 . . K 487*20 Zadružnikom dolžne   . . . „ 648*—
1135(20 742 as
6 \
Račun denarnih uvodov......
Račun rezervnih zakladov:
1. Stanje glavnega re- { zervnega zaklada . . K 146325*46 J
2. Stanje pos. za izgube „   16374*42 I
3. Stanje pokojninskega ji rezervnega zaklada . M   4870770 j 211407 i 58
Račun izgube in dobička:
Cisti dobiček za leto 1911 ..... f    9089 178
nnlMlsl
:s čaj k
sveta, 4074
žele&aiaske stroke, samostojen delavec,
st sdtcIbjc kn! fodja železninxke troovius
pri JBif
Anten« Vodenik, Žaleo, SUlenkev
j(iša z gostilno
v eni najbolj živahnih ulic v Ljabljasa s hlevom in supo, gostllnišlckn in ti losa ga selen javo; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet; pripravna )a tudi za vsako drugo obrt je 16 let is davka prosta se radi bolezni proda* Poizve se: Prisojna ulica stav. *»
N zelo rometnem kraja bitan Ljubljane
se da ▼ iiafem ^
trgovina
z mMm Ha-jfffl ia lem ttmmm
Bodočnost zagotovljena. Ozira se le na spretne trgovce. — Poaudbe na uprav« ni§tvo »Slov. Naroda« pod „Mokarija*.
krila, kostnme, pla&fte, pelerina, predpasnike,
otroške oblekice
plaščke, klobučke, savske, čepice,
ligleiKie potrtalftie a MieniieDttE
ia vsake Bedne blage pošilja aa iisire
M. Krištofič- Bučar
LfnMJana, Start trg It S.
pavosti, Sataru in zašle« iju, krčneme In oslovske* asa k a siju, nego slastne
Kalserieve
prsne karamale
s „trasai jalkantl",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčoje .»otov uspeh. Izredno prijetni
in slastni bonboni. Kaviiak 20 la 40 vtaw škattja SO a. Proaaia lik a Maaallaaii
Ub&lđ pl. Trnkoc2y. lekarna. IMl Sušnik. lekarn«. Or. O Piccoll, lekarn«. Deželna lekarne Mr. PTs. And Bohinc, leataraa pri krosi Mr. Ph Jos.Ciiaw. tekam*. Ant Kane, dta-gerija. B. Cvančara, drogerija ^Adri}«*.
Daniel Ptvc, lekarna Idrija. J. Beivrnanir. lekarna, Novo meeto. C Andrijsačat, lekame, Noto meeto. Jut Kw, lokama mri Mar. P. VI-pava. Milae Wadia. lekarna, Metlika. A Ro-blek, lekarna, Radovjjica. Hlnko Brlili, lekarna, Litija. Karel Savnik, lekarsa pri .Sv. Trojici", Kranj, Fr Baccarcich, iek_ Postoj««. Joa. Moćnik, tekam«, Kamnik. C Burdvcfc, tekania t Sk. Loki. Mr. H. Roblafc, lekarn«, Tržić . Pta. Mr. E. Koielj. tekarna. Jesenice. V. Arko. trajar«c Seneeeie Jos. R«do!( drog. Litija- J. Kaodcsar. trs iSregee. Joa. Ancik, le-kama v RibncL 34S7
solilo brez zlrontov
in brez življenskega zavarovanja
pcTjubrio štavilo let. Istotako plačaoje starih dolgov io zledtajenfe v nosa MMsjito pod mnogo ngaane]sin«l pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje,
M        ., ------ Dopisi na   — • 235
Ciril Globočnik nadzonuk nizozemske zataroralaice,
LJubljane    Eliznnetna ceeta itev. 4 Mebljeaia.
FERNETBRANCA
SpedaDtda hrrike fntiX& $rua.
ia asled svojih silne đlstsCssih lp #dU«jaio iclađee II krapoitli laataasfl ri
milila Mm gr A at
GUvsa raapc«evatt«če: 8sf. Wia4erv kHsaj, HI. tjsfafff. 90.
MM