ff263360 C0L03JEVE ■nFOSliiACijE december 1975 ^srz/^, UREDNIŠKI ODBOR ŽELI VSEM BRALCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO UPOKOJILI SO SE ... mi je bilo všeč tudi to, da so nas, borce, ob prazniku vsako leto v tovarni počastili in s tem obudili in počastili spomin na NOB.” Naš sogovornik je bil v partizanih od leta 1943 dalje in sicer v Cankarjevi brigadi; bil je član SKOJ-a in leta 1944 bil sprejet v Komunistično partijo. Je imetnik dveh medalj za hrabrost in medalje Zasluge za narod in priznanje OF II. stopnje. Po vojni je ves čas deloval v organizaciji ZRVS, v tovarni pa je vrsto let sodeloval v samoupravnih organih, nazadnje kot delegat delavskega sveta. Bil je tudi predsednik zelo uspešne strelske družine. Ob odhodu v pokoj je povabil sodelavce na piknik, katerega so se polnoštevilno udeležili in s tem dokazali, da so ga imeli radi, obsuli so ga z darili. Čeprav je bilo slovo zelo lepo, je bilo tudi težko, ter se je marsikomu utrnila solza. Pravi, da mu ni dolgčas, saj ima doma dovolj dela, zadovoljen pa je tudi s pokojnino. čeprav je minilo že nekaj časa, odkar so se trije naši delavci upokojili, vam tokrat prinašamo zapiske pogovorov z obiskov na njihovih domovih: IVAN SMOLIČ Po obisku v njegovi hiši v Medvodah št. 8a se je pritoževal nad zdravjem, saj ga je že nekaj dni mučil prehlad. Toda rad je obudil spomine na dneve, preživete med sodelavci: ”V Color sem prišel 16. julija 1957. leta. Vseskozi sem bil skladiščnik gotovih izdelkov in moram reči, da sem se z vsemi delavci lepo razumel. Zdi se mi, da je ravno tovariško sodelovanje nas vseh doprineslo k tako hitremu in uspešnemu razvoju podjetja. Seveda JAKOB ČEBAŠEK Podreča, rojstna vas Simona Jenka, je bila že v mraku, ko sem potrkal na vrata hiše št. 7. Odprl mi je gospodar Jakob Čebašek, h kateremu sem bil namenjen. Razveselil se je obiska, saj sva bila že dalj časa dogovorjena za pogovor. ”V Color sem prišel 1. aprila 1954 ter celih 15 let delal na centrifugi, vmes čistil kotle, nazadnje pa sem bil preddelavec v pralnici embalaže. Rad sem delal, zdi se mi, da smo se tudi s sodelavci razumeli, za delo pa me je večkrat pohvalil tudi tehnični direktor. Malo pred 20-letnico dela v tovarni, 28. marca lani pa sem se ponesrečil. V pralnici sem pogledal v sod in ne vem, kaj je bilo, da me je vrglo na tla. Več se ne spominjam, saj sem bil dalj časa v nezavesti v bolnici. Po letu dni bolniške, sem še nekaj časa delal po 4 ure, 20. maja letos pa sem bil invalidsko upokojen. Še vedno imam močan glavobol, ki je posebno hud ob spremembi vremena in tudi živcev nimam najboljših,” mi je pripovedoval. Pravi, da je veliko naredil za tovarno in zato mu je tudi dolgčas po njej. Delati ne more več, zato gre rad na sprehod s prijatelji na podreško kegljišče. S pokojnino ni preveč zadovoljen, saj pravi, da je zaslužil več, toda bo že šlo ... Seveda ni pozabil pozdraviti vse sodelavce, katerim želi veliko uspehov pri delu. Ob slovesu so se mu zasolzile oči, saj pravi, da zelo pogreša obiske nekdanjih sodelavcev. ALOJZIJ NAROBE Pot na Golobrdo, kjer je doma naš tretji sogovornik, je resnično slaba, polna lukenj, tako da se človeku še avto zasmili. Tudi hiša št. 18 je povsem razdejana. Naš sodelavec Alojzij Narobe je hišo vso prezidal in sem ga zmotil ravno pri ometavanju sobe v pritličju. Brž se je preoblekel, ponudil Šilce domačega in hitel pripovedovati: ”V Colorju sem se zaposlil 11. februarja leta 1946 v kuhinji lakov in tam ostal do upokojitve 30. junija letos. Nazadnje sem bil na delovnem mestu pomočnik izdelovalca lakov, smol in razredčil. Začetki so bili težki, saj smo vsa dela opravljali ročno, nismo imeli 'delovnih oblek niti rokavic. Leta 1949 je kuhinja lakov pogorela in smo jo sami obnavljali cela dva meseca. Vseskozi sem bil zdrav in zadovoljen z delom, katerega sem z veseljem opravljal, posebno zadnji dnevi so bili najlepši. Ob 60-letnici sem s sodelavci doma preživel lep večer, ki mi bo ostal vedno v spominu.” Pravi, da so mu vsi sodelavci tudi prijatelji in mu zato ni dolgčas po tovarni, saj se pogosto vidijo. Všeč mu je skrb za starejše člane kolektiva, saj bo tako v stalnem stiku s kolektivom. Sicer pa doma kmetuje, redi štiri glave živine, polno dela pa ima tudi s preureditvijo hiše. DELO SINDIKALNE ORGANIZACIJE Osnovna organizacija Color dela že po vnaprej začrtani poti, oziroma načrtu. Redno se vključuje v tekoče akcije, kot so na primer: izvajanje plana stabilizacije, uspešno organiziranje delavcev TOZD, krvodajalske akcije in delovanje na športnem področju. Kot je vsem znano, je letošnje leto posvečeno praznovanju 30-letnice osvoboditve naše države izpod fašističnega terorja. Člani našega kolektiva so se v velikem številu udeležili svečane proslave ob odkritju spomenika, ki je bila 10. maja na Trgu revolucije v Ljubljani. Pred tem so se člani našega kolektiva udeležili tudi pohoda "Ob žici okupirane Ljubljane”. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da se je pohoda udeležilo nad 10 % članov našega kolektiva, ki so s tem dokazali izraz naše enotnosti in politične samozavesti. Člani naše sindikalne organizacije so sodelovali tudi na paradi ob občinskem prazniku v Šiški. Tudi na kulturno življenje ne pozabljamo, zato ob vsakem gostovanju kulturnikov našim ljudem omogočimo ogled njihovih predstav s popustom pri nakupu vstopnic. Moram poudariti tudi, da občinski sindikati organizirajo izobraževanje članov izvršnega odbora, katerega se je udeležilo več naših kandidatov. Ta predavanja in pogovori so koristni pri nadaljnjem delu naše organizacije, da se bo še naprej razvijala v samo-upravljalskem duhu. Izidor Traven REŠENI STANOVANJSKI VPRAŠANJI Na predlog OMR je Delavski svet sprejel prošnjo tov. Mirka Šuštarja, v kateri prosi OZD Color, da mu da jamstvo za rešitev njegovega stanovanjskega problema, ki ga potrebuje, ker se želi prijaviti na I. natečaj za pridobitev družbenih in najemnih stanovanj, grajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sklep, s katerim OZD Color daje jamstvo, da bo skupno s tov. Mirkom Šuštarjem — našim delavcem, rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let, če pridobi prosilec pri Odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana stanovanje na podlagi natečaja za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Rok 6 let teče od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja mladi družini. Jamstvo pomeni sledeče: V omenjenem roku bo OZD Color dodelila posojilo tov. Mirku Šuštarju za adaptacijo hiše po takrat veljavnem pravilniku o stanov, graditvi OZD Color. Ta zagotovitev nikakor ne pomeni dodelitve celotnega najemniškega stanovanja ali večjega posojila, kot je omenjeno zgoraj. Posojilo za adaptacijo bomo tov. Šuštarju dodelili, če bo izpolnjeval vse predpisane pogoje takratnega pravilnika (dovoljenje za adaptacijo, namembnost adaptacije). Nadalje je bil sprejet sklep, da Delavski svet odobrava nakazilo 100.000.- din tovarni Dekorativnih tkanin v Ljubljani iz sklada skupne porabe — dela za stanovanjsko graditev za rešitev stanovanjskega vprašanja našega delavca tov. Viktorja Škulja. KOLIKO SMO PRIVARČEVALI? Pri nas smo se odločili za nakazovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice v decembru 1972. leta. Po podatkih, ki so nam jih ljubeznivo posredovali v ekspozituri Ljubljanske banke v Medvodah, smo imeli na hranilnih knjižicah konec leta 1973 1,438.000,00 dinarjev, za kar smo prejeli 107.000,00 dinarjev obresti. Konec leta 1974 pa smo imeli na hranilnih knjižicah 2,581 .000,00 dinarjev, za kar smo prejeli 145.000,00 dinarjev obresti. Konec meseca oktobra letos je naš saldo na hranilnih knjižicah že znašal 3,440.000,00 dinarjev. Naj zapišemo še podatek, da smo v mesecu novembru zaslužili 2,542.793,65 dinarjev, od česar je bilo preneseno na hranilne knjižice 1,916.599,05 dinarjev. Kljub temu, da imamo opravka s hranilnimi knjižicami že vrsto let, še vedno zelo površno izpolnjujemo obrazce za vlogo in dvig denarja. Zato objavljamo pravilno izpolnjena obrazca, v želji, da ju natančno pregledate in jih v prihodnje pravilno in točno izpolnjujete, s čimer boste olajšali delo in čas uslužbenkam banke in pošte. Obenem vam svetujemo, da si preskrbite več obrazcev, katere boste lahko doma v miru in pravilno izpolnili. 31. oktober — SVETOVNI DAN VARČEVANJA Vsako leto 31. oktobra slavimo v evropskih državah svetovni dan varčevanja. Navajeni smo bili, da ob tej priložnosti prikazujemo dosežene uspehe na področju varčevanja. Letošnje leto pa smo ta pomembni faktor koristno vključili v naša gospodarska gibanja in hotenja. Do sedaj nismo znali varčevanja in gospodarnosti vključiti v našo gospodarsko realnost in jima v okviru današnjih gospodarskih gibanj dati novo, modernejšo in družbeno naprednejšo obliko. Proces gospodarske stabilizacije je trajen proces, pri katerem je bistveno to, da spremenimo svojo miselnost, svoja gledanja, pa tudi svoje delo. V to moramo vključiti tudi vsa prihodnja prizadevanja in svoje delo, v gospodarske tokove moramo zajeti vsak dinar, zlasti če leži neizkoriščen v domačih "gospodarstvih”. To je bistvo in smisel akcije za nakazovanje osebnih dohodkov prek banke. Tako bomo zajeli vsak naš dinar, ga zaupali banki za tisti čas, ko ga nujno ne potrebujemo, in končno gospodarno in za nas vse koristno naložili. Podatki kažejo, da že več kot polovica delavcev prejema osebne dohodke prek banke, to pa je brez dvoma uspeh, saj ostaja v povprečju na eni hranilni knjižici približno naš enomesečni povprečni zaslužek. Računsko gledano, varčevanje posamezniku ne prinaša neposrednih koristi zaradi inflacijskih gibanj, zato pa je tembolj pomembna zavest naših delovnih ljudi, da je tak sodobnejši način varčevanja bistveno ugodnejši in koristnejši za celotno gospodarstvo in družbo kot za posameznika. ŽELEZNIŠKI TOVORNI PROMET NAZADUJE Na naših železnicah je začel nazadovati obseg dela. Tako se je v avgustu zmanjšal tovorni promet od lani za 11,6 %. V letošnjem sedemmesečnem obdobju pa se je obseg po železnici prepeljanih tovorov zmanjšal za 6,6 %. Tudi aktivnost železnice v mednarodnem prometu je avgusta upadla; tako je bil prevoz blaga iz uvoza manjši za 28 %, le izvoz blaga je narastel za 10 %. POTREBA PO DRUŽBENEM DOGOVORU Naši gospodarstveniki so ugotovili, da je za trajnejše izboljšanje poslovanja v prometu nujno čimprej racionalizirati prevoz in odpraviti paralelno vožnjo polnih in praznih tovornih in potniških vozil znotraj cestnega oziroma med cestnim in železniškim prometom. Treba je sprejeti družbeni dogovor o tranzitu in sprejeti dolgoročno prometno politiko za celotno državo. Ugotovili so, da je bila korekcija cen pri prevozu tovora in ljudi počasnejša od inflacije, in to je negativno vplivalo na ekonomski položaj prometa v celoti. Do izgub je prihajalo kljub večji ekonomičnosti poslovanja ter znatnih prihrankov pri potrošnji goriva. Celotni dohodek prometnih organizacij je v prvem polletju letos sicer za 37 % višji, toda stroški storitev so narasli kar za 43 %. Velike razdalje med proizvodnimi in predelovalnimi centri močno vplivajo na visoko udeležbo stroškov transporta v ceni končnih proizvodov, poleg tega pa izračuni tudi kažejo, da je prevoz velikega dela blaga po železnici cenejši kot po cesti. Toda zategadelj, ker je prevoz blaga z železnico precej počasnejši kot s kamioni, se mnoge organizacije odločajo za kamionski prevoz. Razumljivo je, da se ceste pri nas zaradi tega veliko hitreje uničujejo, na drugi strani pa na železnici beležimo upad prevozov. Če povemo, da znaša 1 % manjši prevoz blaga letno po železnici približno 80 milijonov din izgube, potem je nesporno, da je družbeni dogovor o prevozu blaga v naši državi potreben. MANJ ZNANI VITAMINI Vitamine kot so C, D, A in B zelo dobro poznamo in vemo, v kateri hrani jih najdemo največ, da jih telo dobro izkoristi. Poglejmo pa še druge nič manj pomembne vitamine, ki jih naše telo potrebuje, a jih nekoliko manj poznamo. VITAMIN PP: preprečuje in zdravi pelagro, neprijetno kožno bolezen, ki se loteva tudi prebavnega trakta in živčnega sistema. Ta vitamin najdemo največ v pivskem kvasu, v ribah, zeleni in listnati zelenjavi, korenju, ledvicah, nemastnem mesu, jetrih, mleku, pšeničnih klicah, moki in mlev-skih izdelkih. VITAMIN K: vpliva na pravilno strjevanje krvi. Vsebuje ga korenje, posebno zeleni deli, špinača, blitva, zelje. VITAMIN E: je posebnega pomena za stabilnost tkiv. Vsebuje ga rastlinsko olje, pšenične klice, podzemski oreščki, orehi, jetra, korenje, paradižnik, mleko, surovo maslo. VITAMIN Bg: pomaga pri sintezi beljakovin in regulira živčni sistem. Največ ga je v mlevskih izdelkih, soji, pšenici, govedini, jagnjetini, jetrih, svinjini in teletini. KROMPIR Krompir je na slovenski mizi vsakdanja jed že od nekdaj. In to po pravici: ima izredne biološke kvaliteti te,'ni drag, razen tega pa je na voljo domala celo leto. Pripravljamo ga na različne načine, še vedno pa velja, da bo krompir ohranil največ svojih lastnosti, ki so za naš organizem najbolj dragocene, če ga bomo kuhali neolupljenega v pari v loncu na pritisk. V lonec nalijemo malo vode, krompir pa denemo v naluknjano posodo nad vodo. Če ga kuhamo v navadnem loncu, ga damo v vrelo vodo, ki smo jo osolili: tako se bo krompirju najbolj ohranil tudi C vitamin. V krompirju je veliko ogljikovih hidratov, in sicer kar 19 odstotkov škroba. Škrob je v prehrani pomemben, saj pomaga pri razvoju mišic in pri rasti nasploh. V 10 dkg krompirja je 86 kalorij, kar je sicer v primerjavi z rižem, ki jih ima vsaj štirikrat več in s testeninami, ki jih imajo tudi štirikrat več, dokaj malo. V krompirju je tudi nekaj beljakovin, sicer le 2 odstotka, vendar pa so v primerjavi z drugimi beljakovinami (na primer v pšenični moki), dokaj kvalitetne. Krompir ima zelo malo maščob, zato ga navadno dodajamo kot prilogo mesnim jedem. Pozimi se krompirja ne bomo branili, saj ima vsaj v začetku in če je pravilno hranjen in kuhan, dokajšnjo zalogo C vitamina. Razen tega vitamina najdemo v krompirju še vitamine B-| in druge sestavine. Med minerali pa omenimo kalij, kalcij, fosfor in magnezij. Če olupljen krompir dolgo časa namakamo v vodi, morda celo noč, se bodo raztopile prav vse dragocene rudninske snovi in vitamini. USPEŠNI ZAGREBČANI Kemijski kombinat "Katran-Chromos-Kutrilin” iz Zagreba bo letos ustvaril načrtovanih 2,4 milijarde dinarjev skupnega dohodka. Plan bodo realizirali predvsem zaradi višjih cen izdelkov iz dosedanjega proizvodnega programa, poleg tega pa so se orientirali še na proizvodnjo novih in dražjih izdelkov. — V prvih osmih mesecih letošnjega leta so izdelali 75.000 ton blaga in že sedaj je jasno, da načrtovanih 120.000 ton do konca leta ne bodo realizirali. Slabši plasman na domačem trgu (predvsem v lesni industriji in gradbeništvu) so kompenzirali z izvozom. Letno izvozijo 1 /5 svojih izdelkov, v prvih osmih mesecih letos pa so že realizirali celoletni izvozni plan. Po sedanjih kazalnikih bodo letos izvozili za skupno 450 milijonov dinarjev, kar je 9 odstotkov več kot so načrtovali. Ml MED SEBOJ 23. oktobra je bila v hali Tivoli oddaja z naslovom: "Mi med seboj". V njej so delovni ljudje občine Ljubljana Šiška obravnavali in govorili o težavah in problemih ekonomskega in družbenopolitičnega življenja v svoji občini, v svojih OZD, samoupravnih interesnih skupnostih ipd. Tudi predstavniki KS Medvode so s svojo navzočnostjo in razpravo opozorili na težave in uspehe na področju gospodarjenja, zaposlovanja, stanovanjske gradnje, na kulturnem in na drugih področjih. Spregovorili so tudi o tem, kaj je bilo storjenega na področju stabilizacije, in prišli do ugotovitve, da je v skupini stabilizacijskih ukrepov treba posvetiti največ pozornosti povečanemu izvozu, večjemu izkoriščanju domačih surovin, skratka, povečati je treba pozornost domači surovinski bazi ter krepiti domačo bazno industrijo. V toku razprave je bilo slišati nekaj negodovanj na račun tistih podjetij, katerim so bili stabilizacijski ukrepi do nedavnega neznanka in so v svojem gospodarjenju gledali samo na trenutne koristi, medtem ko so drugi posvečali večjo pozornost izvozu in si tako utrdili tuje tržišče, pa čeprav nekoliko na račun osebnih dohodkov. Na kratko bi misli celotne razprave lahko sklenili v naslednjo ugotovitev: Ni bojazni za bodoči ekonomski napredek, ne samo v naši občini, ampak v celotni Jugoslaviji, Jokler imamo neizkoriščene rezerve na vseh področjih človekovega delovanja. HM „ . . . Želel bi, da naš delavski razred doseže prav tako visoko produktivnost dela, kot jo doseže recimo v Nemčiji in drugod. Danes dela veliko naših delavcev v raznih evropskih državah, največ v ZR Nemčiji, kjer so tudi najbolj cenjeni. Tako po produktivnosti dela kot tudi po drugih vrlinah so tam med prvimi, tudi med domačimi delavci. Če imamo torej enako razvito in kvalitetno tehnologijo, kot jo imajo zunaj — imate jo na primer tukaj pri vas —, tedaj je treba to | tehnologijo izkoristiti tako, kot jo izkoriščajo tam. V tem primeru bomo imeli cenejše proizvode, vi pa večje dohodke in boljši zaslužek. To bo v prid predvsem vam samim, pa tudi | vsej skupnosti . .." TITO — delavcem 1975 ,Pobede" v Novem Sadu 7. nov. ■ : i e ■ 1 ■ ■ ■ ■ m m m m ....I „ . . . So posamezniki, ki si ne prizadevajo prav dosti v interesu delavcev, ki ne prispevajo k zboljšanju produktivnosti dela. Zato je dolžnost vas vseh, da takšne nedelavce naženete, da bodo delali, kot delate vi sami. To je namreč tudi v njihovem interesu. Nikomur ne smemo dovoliti, da bi živel na račun drugega. O tem moram odkrito spregovoriti. Kajti pri nas v primerjavi z visoko razvitimi deželami produktivnost dela še vedno občutno zaostaja, kar vpliva na to, da so tudi cene naših proizvodov nujno višje. Moramo pa se približati takšni produktivnosti dela, da bomo lahko več izvažali in konkurirali na mednarodnem trgu ..." TITO — delavcem „Pobede" v Novem Sadu 7. nov. Temeljna organizacija združenega dela "Zvezda” v Leskovcu, ki posluje v sestavu Industrije stekla Pančevo, bo razširila proizvodni program in gradila nove proizvodne objekte. Poleg že obstoječe specializirane izdelave in obdelave ravnih ogledal bodo proizvodnjo razširili tudi na področje predelave plastičnih mas. Za izgradnjo in opremo potrebnih obratov bodo porabili 20,5 milijona dinarjev. SINDIKALNA LISTA 1976 Sindikalna lista 1976 ne prinaša bistvenih novosti. V predlaganem osnutku te liste so spremenjeni oz. povečani dinarski zneski, ki opredeljujejo posamezne pravice iz te liste, nekatere spremembe pa naj bi odpravile dosedanje nejasnosti in dopolnile izkušnje iz prakse. Osebni dohodki in njihovo usklajevanje — nižji osebni dohodki delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela polni delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, mora znašati najmanj 60% povprečnega OD na zaposlenega v Sloveniji v minulem koledarskem letu; — najvišji osebni dohodek mora biti tako kot drugi osebni dohodki rezultat uspešnosti gospodarjenja DO in individualnega uspeha delavca; — osebni dohodki pripravnikov — kot v letu 1975. Izplačila, ki bremenijo osebne dohodke V nadaljevanju posredujemo povzetek osnutka sindikalne liste 1976: — nagrajevanje iz vloženega minulega dela (delovne izkušnje kot v letu 1975, udeleženci samoupravnih dejavne ;ti naj bi v letu 1976 izdelali kriterije za nagrajevanje iz minulega dela; — dodatek za omejevanje fluktuacije (dodatek za stalnost) kot v letu 1975 — tj. do 5%, osnutek pa predvideva selektivnost dodatka, udeleženci naj v splošnem aktu določijo, za katera delovna mesta oz. poklice, v kakšnem % in znesku; — nadurno delo — kot v letu 1975, v višini 50 %; — nočno delo — 30—50 %; — delo na nedeljo — 35—50%; — delo na praznik — 50 %; — deljeni delovni čas — 350,00 do 700,00 din mesečno; — nadomestilo OD za čas bolezni: za čas bolezni do 30 dni ne pod 90 % mesečnega povprečnega OD iz minulega koledarskega leta, osnova za obračun se valorizira vsake 3 mesece. — dnevnice: za odsotnost 8 — 12 ur največ 100 din, nad 12 ur 160 din, stroški prenočevanja do 190 din; — kilometrina: kot v letu 1975, tj. din 1,50; — terenski dodatek: največ 75 din na dan; — nadomestilo za ločeno življenje: največ 1.300 din (sedaj 1.200); — stroški za prevoz na delo in z dela: delavec sam prispeva najmanj 30,00 din, kilometrina do 0,50 din; — regres za prehrano: največ do 300,00 din mesečno na delavca. Prejemki iz sklada skupne porabe: — regres za letni dopust: 1.100 do 1.300 din na delavca — nagrade ob odhodu v pokoj: kot v letu 1975; — nagrade ob delovnih jubilejih: za 10 let 2.300 din, za 20 let 3.450, za 30 let 4.600 din; Sindikalna lista bo predvidoma sprejeta na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v decembru 1975. TRISUL I Petnajst let je minilo od prvega vstopa naših alpinistov v visoka pogorja Himalaje, petnajst let od prvih negotovih korakov "Prve jugoslovanske alpinistične himalajske odprave”, ki si je zastavila za cilj osvojitev 7120 metrov visokega Trisula I v Indijski Himalaji. Odprava takrat svojega cilja ni dosegla, stopila pa je na do takrat še neosvojen Trisul II in Trisul III ter odprla pot na Trisul I z j ,a. Od tistega šaša pa do danes je alpinizem in še posebej himalaizem hitel z velikimi koraki naprej. Osvojeni so vsi osemtisočaki, nekateri po večkrat, in odprave si zadajajo vse težje naloge. Zgodovina beleži prve vzpone čez ostenja himalajskih orjakov. Mejniki te dobe so: Južna stena Anapurne, Jugovzhodna stena Everesta in Južna stena Makaluja. Prav slednja pomeni tudi največji uspeh slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. Možje z Makaluja so si ob izkušnjah prejšnjih generacij na Trisulih, Anapurnah, Kangbačenu in drugih gorah po svetu, priborili prehod čez več kot 2500 metrov visoki južni zid Makaluja, prek strmih skalnih pobočij in ledenih slapov. Jugoslovanska smer v tej steni bo osta- la zapisana v kroniko Himalaje z zlatimi črkami. Nemalokrat so možje na teh odpravah tvegali svoja življenja, da bi osvojili nekaj po splošnih merilih nekoristnega, vendar nekaj, v čemer se zrcali trdoživost in volja naroda. Z zadnjimi uspehi ponosno stopa mali slovenski narod v korak z velikani razvoja na vseh področjih, v korak s Francozi, Angleži, Japonci, Nemci, v korak z vsemi, ki so nosili zastave napredka v gorništvu in raziskovanju neznanega. Vsi ti uspehi pa so le stopnice, na katerih se dokazuje moč in volja posameznika in naroda v celoti, in če teh stopnic zmanjka, je degeneracija neizbežna. Vitalni narodi si vedno postavljajo vse višje cilje na vseh področjih življenja in take cilje si postavlja tudi planinska organizacija kot organizacija, ki izhaja iz naroda. Pred nami že stoji novi cilj — najvišji vrh našega planeta — Everest. Možnosti za vzpon nanj so nam dane v letu 1979, do takrat pa bo treba še dosti odprav, kajti ne smemo počivati na lovorikah in se lotiti velike naloge nepripravljeni. Prva od takih odprav bo predvidoma odšla na pot že I. 1976 v marcu mesecu, njen cilj pa bo 2500 metrov visoka ledena zahodna stena Trisula I. Pred petnajstimi leti je ta vrh odbil naše može, zdaj prihajajo vnovič z novimi izkušnjami, izpopolnjeno tehniko in prekaljeni v stenah Centralnih Alp, Dolomitov in tudi v naših ostenjih poleti in pozimi. Med njimi so tudi fantje, ki jim niso neznana gorstva Kavkaza, Afrike, Amerike in tudi Himalaje. Vodstvo odprave je zaupano alpinistu, gorskemu reševalcu in vodniku Tonetu Sazonovu-to-naču, ki je bil do lanskega leta mož, ki je prišel najviše na Kangbačenu skupaj s tovarišem v navezi Dimi- trovom. Člani odprave, izbrani izmed članov dveh plezalnih kolektivov, ki sta dala doslej že lepo število vrhunskih alpinistov — AO Lj. Matica in AO Medvode — so poleg vodje še: Zvone Andrejčič, Marjan Gra-selli, Jože Hočevar, Tone Jeglič, Janez Kalan, Slavko Švegelj in Vanja Matijevec. Odpravo bosta spremljala še zdravnik in snemalec ter reporter, ki bo skrbel za sprotno obveščanje javnosti o poteku in delu ekspedicije. Zahodna stena Trisula I je, alpinistično gledano, prvovrstni problem. Ta 2500 metrov visoki ledeni zid s povprečno naklonino nad 50° prav gotovo ne bo nudil lahkih prehodov ljudem, ki bodo hoteli čezenj. Precej konstantna strmina stene pa obeta plezanje, ki bo celo za alpske razmere zelo izpostavljeno in tvegano. Snemalec, ki bo sodeloval z odpravo, bo imel enkratno priložnost posneti materiale, iz katerih bo moč narediti res spektakularni film o alpinističnem podvigu, pa naj se ta konča uspešno ali neuspešno. Svoj posebni mik in čar pa ima ta stena povrhu še zato, ker je sama in tudi pristopna dolina reke Nandakini še neraziskana in bi bil to prvi obisk človeka v tej nepristopni divjini. Ekspedicija se bo na gori mudila predvidoma en mesec in v tem času naj bi člani s pomočjo štirih višinskih taborov opremili steno do grebena Trisula I, po katerem bi potem stopili na sam vrh. Želimo jim uspeh in pa predvsem, da bi se vsi varno vrnili v domovino z novimi izkušnjami in spoznanji. VANJA MATIJEVEC Vanja Matijevec mKŠtČ ZRS TV K8.RRJU ZRNRiiJ OKSRj/N/ ZRSTR Z£H££/f) OARTtUKR ievsKo ^ojr čez bOUND 7.ENSKD /ME Oi.SK TRS KoPrtfNE /N ROS -TVJSKR KRSTUNR VRSTR RRllEDCUR K*srec NoČNRTR J££> t/ ClEvČ'CR SERV/J/p »Sl oatRZR let R vos K, NOJ ro^oRvR So^lOvO t/ ORCr. IS not SR, i>EtR So Cvnsko) Rpstk'/R k/S/K Le tv/ CRS ?R' S' KoBOS 3/ KoPvo ✓ oeo/SevR i/RsTR PEC'UR ^n STR TV/,V C'6R*ET NRROC- N/SVO ZRiOST/NRf LJV3K. ROŠKO 'N£ ODT*.T/VR SRSRKJK, 800 Pop, ZUiKRN VR &RSkR CRKR &0H IN/ JZoNVv/pR t-VKS (*&9 X< 9 SP* O 9 -9 t> X? C Nonc* /V o K o vS 7 ss.?/ C *mn” A? -r"~ z O AT / N X? X) „r. E A/ x? K C Z X7 O xS »s Z r fl Z -9 ■S U K R 7 z SEST 7 d/ AZ D /9 9 'Z2 E L M R 'EF >9 /f 7 Z K -9 / Z R u M 9 te; RSSS >r >9 K C d/ xr Z “;"r |/ R L U r /9 Sr Z) E 4 Z X? Z .? "T” O A e r R r Z Az X? 7 4/ -9 9 zz 9 C .< z vS r / 3», A? A7 E-- R '.T' S R E «s r 6 z £■ Z) X? v ► r * c z? t/ -5 xr /9 o '2T' 4? 9 ***" tv;.1 * s?; /9 X? .7 A/ <7 -e A» z 9 X? 7 z / J /9 ir A? O AZ >9 «T NAGRADNA KRIŽANKA Za nagradno križanko iz oktobrske številke Colorjevih informacij smo prejeli 23 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih uvoznega oddelka. Komisija v sestavi Zvonka Zupan, Andreja Štajer in Helena Kern je za dobitnika prve nagrade 60 dinarjev izžrebala Miloša Milašinoviča, drugo nagrado 40 dinarjev prejme Vera Mesesnel, tretjo nagrado 20 dinarjev pa Terezija Polh. Nagrade bomo izžrebancem izplačali skupaj z osebnim dohodkom v mesecu januarju 1976. Čestitamo ! GOBARSKA SEKCIJA Na zadnjem občnem zboru našega športnega društva se je ob kupu poročil, pripomb itd. pojavil tudi predlog, naj bi poleg že aktivnih akcij ustanovili tudi gobarsko sekcijo, ki bi bila zastopana na vsakoletnih športnih igrah barvarjev Jugoslavije. Na omenjen predlog so potem ugotovili: 1. Predlog je zelo umesten, tudi tekmovanja bi bila zanimiva, samo kako in kje naj bi trenirali. 2. Na majskih igrah bi zaradi specifičnosti okolja nabirali največje gobe po kavarnah, barih in drugih gobovzrejnih beznicah. 3. Za popularizacijo te dejavnosti naj bi omenjena sekcija vsako leto volila "mistra” gob. Zmagovalec naj bi imel neprestano namočeno gobo in nos kar najbolj podoben strupeni rdeči mušnici. 4. Predsednika sekcije bi volili vsako leto, saj ni vrag, da se ne bi vsak v svoji mandatni dobi vsaj enkrat zmotil. 5. Pogrebni stroški vsakega člana te sekcije bi šli na račun celotnega športnega društva. Na koncu je sledilo vabilo k sodelovanju vsem, ki se kakorkoli razumejo na gobe, tudi tistim, ki poznajo samo "jurčke” in "lisičke”. Z gobarskim pozdravom — vsi po gobe! Lazar Most čez Soro je bil prvi železobetonski most. zgrajen po vojni v Jugoslaviji ... šaržerji trdijo, da ventilator - grelec v šaržirnici do- Grad Gončane pričaku|e ,udl vaš oblsk