SO. številka.
Trst, v sol m »to 21. maja 1S9S.
iVf^frn« Izdanje)
Tečaj XXIII.
„Edinost"
izhaja (1 vukriil na lian. riiziin npiielj in praznikov. ZjutrHnje iz<lanje izlmja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O pone-rleljkih izhaja prvo izilanje ob 1 uri pop.
>'»ri»čiiliia znaša:
Obe izdan j i na leto . . . g]d. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 1!2-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Mtane 4 nvč.
Telefon »tv. 870.
OgUsi
se računajo po vrstah \ petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računa jo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi sc ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipritviiistvn. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
1'redtiiStvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. I pravništvo. <hI-priiTnlstiro in sprejemanje Inscratov
v ulici Mol in piicolo štv. .'i, II. nadstr.
V edinosti Je m«?!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Novejše vesti.
Milil riti 20. V senatu je podal ministorski predsednik malo sliko o zadnji ministerski krizi. Ministri, ki so odstopili, so storili to, ker so bili bolni ali utrujeni. Španija je morala vsprojeti vojno, kajti imela jo pred seboj le dvojno pot: ali nerast ali vojno. Postopanje Zjedinjenih držav nima para v zgodovini. To je bil čin brutalnosti proti Španiji. Sagnsta je izjavil, da Španija ne sklene nikdar miru, ako ne hode zagotovljena eolokupnost nje dežel.
Conte Tena Ramita je izrekel zalivalo admiralu Cevem, ki je znal dospeti na Kuho, ne da hi bil srečal z sovražnika.
Madrid 20. Brzojavke s Kube pravijo, da brodovje admirala Cervera ni imelo na vsej poti ni najmanje nezgode, da ni srečalo nikako sovražno Indije, in da je dospelo v Santiago de Cuba brez vsaoega poškodovanja. Prihod brodovja, na kateri so v Havani čakali nestrpno, je vzbudil velikansko veselje po vsem otoku. Španske mornarje so pozdravljali povsodi najživahnojo. Bati se je bilo, da amerikanske ladije prenehajo z blokado ter da pojdejo španskim ladijam nasproti. Ker se to ni zgodilo, sodijo, da so se amerikanske ladije hotele izogniti španskemu brodovju. Zdravstveno stanje in disciplina na Španskih ladijah sta izborna.
Wnshlngtoil 20. Mecl državnim oddelkom v AVashingtonu in franeozkim poslaništvom so se vršili pogovori, ki so doveli do sporazumljenja, ki zagotovlja nadaljevanje tradieijonalnoga prijateljstva med Zjedinjonimi državami in Francijo. Pogovori so pokazali, da jo vladi lahko popolnoma zaupati prijateljstvu jedrni drugi. Francozke oblasti so zagotovile, da neprijazni pojavi v parižkem novinstvu prihajajo od radikalnih novin, katero ne zastopajo nazorov vlade.
Koywest 20. V zadnji bitki pri Cienfugos jo bilo baje ubitih 5100 Špancev in ranjenih več sto. Ob obali so Amerikani provzročili mnogo škode. (Ta amerikanski »baje« je zelo poučen, kakor je značilno to, da so so Amerikani šole sedaj spomnili Spancev, ki so padli v bitki, ki jo bila prod vočiini dnevi. Vidi so, da jo amerikanski gostobesedni»sti jelo pohajati gradivo).
Dunaj 20. Nadvojvoda Fran Ferdinand, ki je, kakor znano, pridodeljeti najvišemu poveljstvu vojske, si je dal predstaviti danes generale druzega voja, generalni štab in poveljnike vojaških oddelkov ter vojaških šol.
Dlllia,| 20. Zbornica poslancev je sklicana n a d a n 1. j u n i j it. Na dnevnem rodu je nadaljevanje razprave o jezikovnih predlogih.
Itlldlllipestu 20. Cesarje podelil ogerskeinu delegatu Maksu Falku komturni križ reda sv Štefana. Povod temu odlikovanju jo dejstvo, da je bil Falk sedaj že 'J;">. krat poročevalce v ogerski delegaciji o proračunu ministerstva za vnanje stvari, Lvot 20. Pater Stojalovski je uloži 1 tožbo proti dvema časnikoma, ki sta ga bila obdolžila, da jo bil v tajni zvezi z rusko žendarmerijo v Varšavi ter da je v ruskih listih priobčil člankov, sovražnih Poljakom.
Pred stoji mm saj pometajo!
i^je bil priobčil te dni jako umestno odprto pismo. Pismo jo bilo sestavljeno na italijanskem jeziku in se je glasilo v slovenskem prevodu:
»Spoštovanemu uredniku lista * L1 Indipen-donte«, tu! — Vi in Vaši poslanci ste proglasili na usta spoštovanega gospoda Hortisa v parlamentu na Dunaju, tla jo kamen narodno orožje Slovencev. — Kdo bi si bil niti sanjal, da bode v tako kratkem času po izobraženih mestih in mestecih Italije, devastiranih od izstradanega ljudstva italijanskega, mogel videti neko posebno orožje, ki je bilo jako podobno gori omenjenemu — kamenu. Oni kupi kamenja, ki leže po ulicah v Milanu, Piacenzi in drugod, a 1 i niso morda to narodno orožje Italijanov?! Odgovorite, le vrlo, spoštovani gospod urednik?!«
Po silnih izgredih, ki so se vršili ravnokar minolo dni po Italiji, po groznih prizorih, ki so se vršili ob teh izgredih po ulicah in hišah mest kraljestva italijanskega, je hilo pač aktuvelno to vprašanje, ki je jo stavil Kriveči do glasila italijanske irredento tržaške, onega glasila, ki se je dozdevalo kakor da je vzelo v zakup vse moralno zgražanje, ko je sipalo svoje prokletstvo na glavo naših siromašnih okoličanov povodom — izgredov meseca marca minolega lotit. Kakor da niso mogli najti in nabrati dovolj besedi, da bi po zaslugi obsodili naše ljudstvo! To so nam govorili v samih suporlativih, da so žigosali pred vsem svetom namišljeno barbarstvo naših okoličanov. In to se ni godilo le po onem novinstvu, ki je že davno vrglo vsako sramoto od sobe, ki je že tako propadlo v moralnem pogledu, da menda niti samo no sluti več, kadar laže in obrok uje; ampak to soje godilo in so je huj-skalo povsodi in tudi ustmono: po javnih lokalih, po ulicah, po zasebnih hišah in — se nekje drugje!!! Mohilizovan jo bil vos laški arzonal, po koncu je bil vos italijanski tabor in njega prijatelji in prijatelji od prijateljev, da bi dokazali, da na vsem širokim svetu ni takih vandalov in barbarov, nogo je to ljudstvo v okolici tržaški.
Ali Bog je pravičen! Danes meni, jutri tebi! Xi še minolo leto dni od onih dogodkov po okolici in prišel jo z grozodejstvi po Italiji dan, da moremo obračunati z ohrokovalci našega naroda, ko moremo povpraševati z našim »Brivcem«: če-gavo narodno orožje je kamen? Kje je barbarov, kje jo vandalov, kje jo bilo kupov kamenja, ki so jo usuvalo na glavo dolžnih in nedolžnih?! Kje je bilo zdivjancev, ki so preprečali promet po železnicah, ki so požigidi hiše, ki niso imeli usmiljenja niti z ženo, ki je ravnokar izročala Bogu svojo — dušo?! Da, tudi taki prizori so so vršili po »kulturni« Italiji, ko zbesnoladruhal ni imola usmiljenja niti z umirajočo ženo!! V Milanu se je primerilo, dii jo zbesnola množica — vsklikajo: smrt državljani >m! — udrla v hišo tira« Braudija. Poslednji je moral zhežati po strehah, a divjaki so udrli v spalnico žene Brandijove, katera poslednja je ležala na svoji — smrtni postelji. Ali niti veli-čast smrti ni mogla ublažiti teli divjakov: moj tem, ko so zunaj vendar-le zalotili nesrečnega Braudija ter g it poklali in raz me šaril i sekirami, polili so s petrolejem posteljo, n it kateri je ležala umirajoča žena!! Komaj komaj, da jo je rešil zvesti sluga grozno smrti ter jo pro-
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
nesel v hlev za konje, kjer je v malo trenutkih i zd a h n i I a s v o j o d u š o.
Navedli snio ta jeden slučaj v primero, da bodo vedeli čitatelji, kake stvari so si' dogajale v Italiji te minolo dni! A svet naj sodi sedaj, kaj so bili v primeri s temi dogodki oni malenkostni izgredi, ki su se dogajali lansko leto po naši okolici in radi katerih so - in tudi taki ljudje, ki bi že po svojem stanu ne smeli delati tolike krivice nobenemu narodu razkričavali našo ljudi kakor barbare in vandale!!
Nasprotniki nam očitajo v jodtionicr, da je kamen naša arma nazionalo. Koliko večini upravičenjem bi po dogodkih v Italiji iz zadnjih dni mi očitali narodu italijanskemu kakor takemu, tla mu je kamen narodno orožje, in bi — ako bi hoteli generalizovati, kakor to delajo naši nasprotniki z nami o vsaki priliki izvajali dosledno, da jo ves narod italijanski: narod ubijalcev, narod poži-galeev, narod barbarov in vandalov !
A mi nočemo storiti tega, nočemo blatiti tega itak že prenesrečnega naroda, marveč se pridružujemo raje besedam, ki jih je vskliknila (lazzotta di Venezia , da bi vsaj nekoliko opravičila svoj narod:
Kakor sodrgo jo po vsem svetu, tako nosi tudi naš narod v sebi zli instinkt upornosti .
Mi bi le pridodati beneškemu listu, da v tem žalostnem pogledu koraka italijanski narod na čelu vsem narodom! In kor je tako, ker je to dejstvo notoriško, naj bi sinovi toga naroda naj že žive isti v kraljestvu ali v Trstu — bili nekoliko pravičniji do družili narodov, naj hi svojim obrekovanjem in zasramovanjem družili narodnosti ne izzivali takih prispodohljanj, ki morajo prinašati le nočasti italijanskemu narodu. Italijani, kjer jih je kaj, imajo tisoč vzrokov, da mislijo noč in dan tin rek: Vsakdo pometaj pred svojim pragom!
Politični pregled.
K položaju. Te (lili je viselo nek« ij v zraku, kar je dišalo po nekaki krizi. In sicer se jo hotel umakniti — tako soje govorilo vsaj s pozorišča oni, ki je najmlaji mod onimi, ki so morali zastopati v delegacijah zahtevo ukupne vojno uprave. To je bil poveljnik vojno mornarnico, bar. Spaun, ki so jo čutil ozlovoljonega po postopanju mornariškega odseka v ogerski delegaciji. Gospodje v tem odseku so se namreč pokazali nasprotno načrtom bar. Spauna za pomuožonjo vojnega brodovja v bodočih letih. Pa Bog ne daj, da bi mislili, da se tem gospodom res toliko smilijo rtovoi, ki jih zahteva uprava vojno mornarice! Gospodom ne treba tega, ker vedo, tla plačevati morajo itak — drugi po onem čudovitom razmerju 70:!JO! O ne, po mad-jarskem nazoru bilo bi to preskromno, ako bi se zadovoljili s tem, da jim ne treba plačevati, ampak hoteli bi imeti od denarjev, ki jih plačujejo Avstrijci, še dobičkov za svojo industrijo! Od tod i tožbo, da so vojna mnrnarniea premalo ozira na industrijo Ogersko! To je jedini vzrok, da so se pokazali nasprotno načrtom barona Spauna, zbok česar je tudi nastala govorica, da so poveljnik vojne mornarnico hoče umakniti so svojega mesta.
Polog toga pn da jo barona Spauna še posebno ogorčilo postopanje ministra za vnanje stvari, grofa (iolueho\vskega, ki jo videči, kaka sapa
piše v ogerskem odseku in hoteli uhraniti sebi zaupanje tega odseka kar zatajil barona Slatina, zatrdivši, da on nima nikakega posla z daleko-sožnimi naprti uprave vojn«' mornarnice,
Kakor reč« no: samo take govorice so so siril«1 te dni. No, vihar je menda vendar odklonjen za »'daj. Tak utis napravlja vsaj neko poročilo, o katerem se trdi, da je iz oficijelnoga vira, in v ka-torom se doknzujc, da baron Spaun nima nikacega vzroka za demisijo. On da uživa eesararjevo zaupanje, v soglasju da je tudi z drugimi ministri in odsek ogerske delegacije tudi da ni mislil tako hudo.
.Mej tem delujejo pridno odseki in ni dvomiti, da skoro povsem povoljno —to je: v /mislil vseh zahtev rešijo svojo nalogo. Lepemu izgledu odsekov bosti sledili tudi delegaciji prav gotovo. ( 'uli 1 »odemo mej drugimi tudi nekoliko lepili govorov o stiskah davkoplačevalcev in odprta hode ulica zopet državnemu zhoru, ki so snidc dne 1. junija. In potem budemo culi zopet lepih govorov o potrehi nemškega državnega jezika, o tem, kako so Nemci jedina vez, ki še državo skupaj drže, o nadlogah, ki tarejo nemštvo — in hodemo culi tudi klicev vpijočih v puščavi po narodni jednakopravnosti, in slednjič se oglasi morda tudi kaka hrumim dušica, ki nam hode pripovedovala, kako lepo hi hilo v Avstriji, ako hi ne hilo narodnih prepirov. Tako hodo mlatili vsak svoj snop; zrna pa ne hode nikjer. Kamen v parlamentarnem mlinu; se hode obračal, ali moke ne bode ni za peščico. Grof Thun naj se lo pripravi, da zapre ta nesrečni mlin!
Čaaniiki kolek. V pogovoru z nekim časnikarjem je izjavil finančni minister dr. K nizi, da smatra časniški kolek jako škodljivim za razvoj novinstva. Ta kolek so je uvel svojedobno bolj iz policijskih, nego drugih ozirov. Dr. Kaizl se le čudi, da se kolek ni odpravil hkratu s kavcijami za listo. (»lede trenotka, kotlaj misli odpraviti časniški kolek, ni mogel povedati ničesar določnega, vendar jo rekel, da pred oktobrom ne bode mogoče. Na vprašanje, da-li ros misli uvesti davek na insorate, jo odgovoril, da tak davek bi bil še slabši, nego kolek, kor bi oviral razvoj trgovine, ko je pri nas reklama še lo v prvem razvoju svojem. — Culi sino torej zopet lepih besed, toda mi bi želeli enkrat tudi — dejanj!
Iz zbornice poalancev Ogerske. V
včerajšnji soji to zhornioe je torej posl. Košut — ta glasoviti sin revolueijonarnega, svojemu rodu izneverivšega so očeta — utemeljeval svoj predlog, uaj se vladi izreče nezaupanje, kor je predložila delegacijam naknadni kredit tridesetih milijonov. Rekel je, da je ogerska vlada naložila na-so veliko odgovornost, ker so je izjavila solidarno z ukupno vlado glede rečenoga kredita. To znači kršenje proračunskega prava zakonodaje. Z dovoljenjem toga kredita so delegacije dokazale vnovič, da niso druzega nego stroji za glasovanje.
Tu treba male opazke. Gornja opazka naša o Košutu ni baš laskava. J)o toga moža imamo tem manje spoštovanja, ker vemo, da so vsi njega politiški nastopi prikrojeni v reklamo za njegovo osebno korist. Saj je znano Sirom vse Ogerske, da mora politik Košut oh vsaki priliki podpirati — Košuta ravnatelja neke tovarne za gasilno orodje. Na tem možu ni nikakega poštenega prepričanja, ampak le velika domišljavost in pa koristolovje. Mož jo šovinist, mož jo nasprotnik vsemu, kar diši po ukupnosti z Avstrijo, ker ve, da je tak šovinizem na Ogerskem dobra — molzna krava.
To smo hoteli povdariti zopet, ne pa da hi hoteli reči s tem, da je popolnoma neosnovano vse, kar je rekel v tem posebnem slučaju o naših delegacijah.
Košutu jo odgovarjal ministorski predsednik haron Banifv, rekši, da je vse neosnovano, kur jo rekel prvi. Ministorski predsednik Ogerski je izjavil, da so se sklopi o naknadnem kreditu storilo v sporazumljenju obeh vlad z ukupno vlado. Zakon se ni kršil nikakor. Predlog Košutov je zbornica odklonila.
Iz delegacij. Poročilo proračunskega odseka avstrijsko delegacije o okupacijskem kreditu pov-darja, da proračun Bosne in Hercegovine kaže lo one spremembe, ki izhajajo iz naprednega razvoja dežele. Poročilo povdarja, da neprestano napreduje zdrav razvoj dežele, na čemer je zahvaliti energično, svojih ciljev zavedajočo so in previdno upravo, ter izreka istoj svojo odkrito zadoščenje. Slednjič urgira
poročilo železniško zvezo med Splitom in notranjostjo Hosne.
Mornarniški odsek ogerske delegacijo jm>-zivlje vodstvo mornarnice, naj o nnročenju za vojno mornarnieo jemlje ozir na ogersko produkcijo in sicer v razmerju prispevka Ogersko za ukupne stvari. Poveljnik mornarnice, baron Spaun, jo rekel, da jo pripravljen ustreči tej želji, v kolikor je to možno. Ako s«1 to ne godi v razmerju kvote, je na tem krivo zemljepisno položenje Ogerske, in pa tudi pomanjkanje odgovarjajočih zavodov in ladijo-tesalnie na Ogerskem. Sicer pa se glase ugodno poročila o priredbi nove ladijetcsalniee na Reki. Kar se dostaje nabavljanja vsakovrstnega materijala, je opozarjal poveljnik mornarnice, da so dotični razpisi objavljajo v raznih ogerski h listih, tako, da ima ogerska industrija prilike, udeleževati so ponudbenih razprav. To pa ni mogoče, kar so jo zahtevalo od neke strani, da hi so namreč uvel nekak monopol s tem, da hi se izključila konkurenca o nnbaljanju gotovih materijalij.
Včeraj sti imeli obe delegaciji tudi svoji plenarni seji. Avstrijska delegacija je vsprejela nespremenjen proračun ukupnoga finančnega mini-storstva in najvišega računišča, kakor tudi proračun ministerstva za vnanje stvari. - Iste proračune jo vsprejela tudi ogerska delegacija.
Domače vesti.
i'ltatcljeill. Kadi preobilice gradiva nismo mogli priobčiti danes: nadaljevanja poročila o razstavi dunajske secesije, o kazenski razpravi proti g. Naborgoju in Košuti, poročila o ustanovnem shodu zavarovalnice za govejo živino v Bazovici, odgovor kritika g. Vogriču, in več raznih družili stvari. Mi nu vemo druzega, nego da prosimo potrpljenja naše čestite čitatelje.
Vsprejeiii kiirzonariškofa dni. .Icirliea v Izubijani jo bil jako veličasten. Od stolne cerkve notri do kolodvora je stalo ob obeh straneh cest šolska mladina v špalirju, pred kolodvorom pa so bila razvrščena narodna društva z zastavami. V posebnem šatoru pred kolodvorom so bili zbrani občinski svetniki z županom Hribarjem na čelu, zastopniki narodnih društev in narodno dame.
Na kolodvoru so je zbralo več odličnih oseb in sicer, razun duhovščine pod vodstvom prosta Klofuta rja, dež. predsednik baron Hein, dež. glavar Detela, podmaršal Hochsmunn, predsednik daželnega sodišča Levičnik, fin. ravnatelj Plaehkv, dvorni svetnik dr. Kaeič, drž. poslanci: podpredsednik zbornice dr. Fcrjančič, Kušar, Povše, dež. peslanea : Perdan in Klein itd.
Knezoškofn je najprej pozdravil stolni prost dr, Klofutar, potem so ga pozdravili dež. predsednik baron H e i n, podmaršal H o o h s m a n n, dež. glavar Detela. Potem je prišel knezoškof v šator, kjer ga je pozdravil župan Hribar v krasnem daljšem nagovoru, kateremu je sledil navdušeni trikratni Živio in Slava občinstva. Za županom je pozdravila knezoškofa gdč. S. Dr če v a tudi lepimi besedami. Knezoškof soje zahvalil tema dvema pozdravoma prav prisrčno. Oh navdušenem ]»ozdravljenju na tisoče zbranega občinstva se je peljal potem knezoškof najprej v stolno oorkev in je odšel potem v svojo rezidenco.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda
v lt0,|aiiii prosi slavuo občinstvo sh »vensko v mestu in drugod, naj vsakdo, ki premore toliko, nakloni mali dar za dobitke na tomboli, ki jo priredi ta podružnica na svoji veliki veselici dne 5. junija t. 1. Darovi naj se blagovolijo oddajati v »Slovanski čitalnici« v Trstu, oziroma v otroškem vrtu v Ro-janu. (Poznajoči toliko velike težave, s katerimi se je boriti tej podružnici, kolikor tudi živo potrebo zaščite naši slovenski doei v toli izpostavljenem Rojanu, se obračamo tudi mi do slovenskega občinstva iskreno prošnjo, da ue prezre te prošnje vrlih rodoljuhkiiij rojnnskih, ki se res izredno požrtvovalnostjo trudijo za blage namene plemenite naše šolske družbe. Opazka uredništva.)
•lasni se! Živim zadovoljstvom pozdravljamo vesti, ki nam pravijo, da se je jelo jasniti tudi gori v naših Trebčah. Včeraj smo prejeli nastopni dopis iz Trohč:
Na Binkoštuo nedeljo priredi naš mladi pevski zbor na vrtu gostilne g. Martina Kralja (po domače pri Skutenei) svoj pevski večer. Začetek ob pol o.
uri pop. Pevale so bodo sledečo pesni pod vihI-stvom g. .1 usta Kralja:
F. S. Vilhar: Bojna pjesma«, zlx>r. Dav. .Tenko: »V tihi noči«, eeterospev. Iv. pl. Zaje:»IT hoj«, zbor se samospevom tenorja. A. Forster: »Njega ni«, zbor se samospevom baritona. V. Lisi nski: »Tam gdje stoji*, zbor se samospevom tenorja. Iv. pl. Zaje: »Večer na savi«, zbor. Fran Maver: »Tieica gozdna«, zbor. Dr. G. Ipavec: »O mraku«, zbor se samospevom baritona. F. Abt i »Tiha vodna roža četerospev, poslov, pevovodja. Orbič : »Ljubici pod oknom«, zbor. Vilhar: »Slovenac i Hrvat«, zbor. Dr. (I. Ipavec: »Danici«, zbor so samospevom baritona. H. Volarič: »Na-pitniea«, zbor. Šaljivi dvospevi, govori, svobodna zabava.
Ob tej priliki moram omeniti, da so se tukajšnji mladeniči vrlo poprijeli narodnega petja. Uče so vesoljem in pridno ter toliko vspešno, da že precej dobro poj o go glaskah. Ravnokar je minulo leto, ko so imenovani prepevali edino le italijansko ob priliki društvenih političnih shodov »Kdinosti«, kar nas je peklo in nam provzročalo sramoto. No, saj jim ni bilo zamoriti, kajti peli so, kar so znali 1 Zelja moja bi bila, da bi se nam vendar enkrat porodilo pevsko in bralno društvo, o katerem se je govorilo že velikokrat!.
Torej, vaška mladina, le vrlo in vztrajno tako naprej! V čast narodu in tebi v ponos bode to! Na svidenje torej na hinkoštno nedeljo !
,,Nl«VPllk<>" 11. štev. je izšla danes jako mn< >gi)vrstilo vselii no.
V popravek. — Prejeli smo in objavljamo: Vest v »Edinosti«, da je »pri lovcu« nastavljen laški duhoven, blagovolite popraviti tako, da do sedaj ni nastavljen in ne imenovan tak duhovnik, ampak je vse pri starem, to jo, vsako nedeljo in vtuiki praznik prihaja maševat kak kapelan od sv. Antona novega.
Vse prodnjaliiice usnja bodo ostajale zaprto ob nedeljah v dobi od ;"). junija do 11. septembra. Ta ukrep so storili sporazumno vsi pro-dajalničarji in javljamo tu o istem na i z reč no željo dotičnikov.
Iz Xal»roŽlne nam pišejo: V sredo je prihajal novi knezonadškof Missia iz Trsta v Gorico. Naša vas je bila lepo odičena narodnimi zastavami in drugimi. Na kolodvoru, ki je bil tudi odičen, sta pozdravila metropolita naš župan in proč. gosp. dekan devinski. Tamkaj se je sešla tudi vsa duhovščina dekanata. Godbi mavhinjska in nabrežin-ska sti svirali med tem časom. V Tržiču se je zbrala na postaji samo duhovščina, drugih se ni zmenil nikdo za novega viš, pastirja. Istotako je bilo v Ronkih. Sploh ni hilo na nobeni furlanski postaji nikakega znaka v pozdrav. Nadejamo se, da bode prevzvišeni umel prav ceniti pomen in nrav te demonstracije.
Poskus samomora. 44-letna branjevka Ana G. iz Lokavea, bivajoča v ulici Fcrriera št. 19, se je sprla z neko drugo žensko, bivajoča ravnotara, katera poslednja jo je razžalila o tej priliki. Toda morala jo je težiti nekaj že poprej, da je sklenila umreti po tem razžaljenju. Zaprla se je torej v svojo sobico ter je izpila precej žveplene kisline. Včeraj zjutraj je hotela iti k njej njena znanka Gliza Co-minotti. Ko je ista prišla preti vrata, je čula neko zdihovanje, a ni mogla notri, ker so bila vrata zaprta. Sluteča nezgodo jo dala odpreti vrata se silo. Cominotti je videla takoj, kaj se je zgodilo. Obvestila je o tem policijo. Prišel je policijski inspektor Knafcle, ki je dal nesreenieo sprovesti v bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno.
Ž lil pol letni dečko Karol Bresoiani je dobil včeraj zjutraj v svoje roke steklenico, v kateri je bilo strupene pijače. Odprl je steklenico ter je izpil skoraj vso to tekočino. Mati njegova je zapazila še o pravem času nevarnost ter je poklicalo zdravnika z zdravniške postaje, ki jej je rešil sinka. —
Soprog je zapustil 35-letno Ivanko M. že pred -S. dnevi. Ljubosumnost in pomanjkanje je uplivalo toliko na zapuščeno, da jej je prišlo včeraj zjutraj jako slabo. Opazovalec Treves jej je odpo-mogel za prvi hip.
Loterijske številke izžrebane danes 21. t. in.
Trst:........75, <>8, 44, ii"), 10.
Lino:........2»>, 2, 4H, 7H, 5.
Koledar :
Danes v snhoto 21. maja: Valena. m m11.; Feliks Kant. sp-Jutri v n#dtdjo 22. maja: (i. povelik.; Helena, dev.
Solnrni:	j	Lunin:
Izhod oh 3. uri 57 min.	Izhod oli uri 55 min.
Zahod 7. „ 5« „	Zahod „ „ 27 „
Ta je 21. teden. I>anes je 140. tlan tega leta, imamo torej Se 225 dni.
Protiburševske demonstracije pred sodiščem v Ljubljani.
(Zvršetek).
Za državnim pravilnikom, so pričeli govoriti gospodje zagovorniki.
Prvi je vstal dr. Iv. Tavčar. Dr. Tavčar je konstatiral pred vsem, da je obširna obtožba po dvadnevni razpravi zlezla popolnoma v nič.
Slovesno pa mora (v imenu dr. Kušarja, ki se ni mogel braniti sam) oporekati proti postopanju drž. pravilnika, ker je pustil pročitati dopis deželne vlade, v katerem je hudo očitanje proti dr. Kušarju, ko so jo vendar dokazalo, da je isti popolnoma nedolžen. Govornik je zavračal potem obtožbo drž. pravilnika glede njegovih klijentov in je prosil, naj so oba oprostita popolnoma.
Notar P l a n t a n jo dokazal, da jo imela vsa demonstracija le namen, manifestirati slovenski značaj Ljubljane.
Dr. V. Krisper jo dejal, da so Imrši sami krivi, ako so nekateri marodorji storili kaj nezakonitega, ker so se občinstvu rogali in mu, kakor se je izrazil mal šolareek, zaslišan kakor priča, »frise« kazali. Razburjenost občinstva je torej popolnoma umljiva; za neodpustna dejanja nekaterih elementov, pa ne more biti nihče odgovoren, najmanje pa Stcfe, katerega je zagovarjal govornik. Stefe je, kakor dokazano, ljudi le miril, no pa hujskal.
Dr. Stistoršič je pričel svoj govor z citatom : »Parturiunt montes, naseetur ridioulus mus«. Ta rek, je dejal govornik, mora vsakemu priti na misel, ako primerja col arzenal, katerega je drž. pravdnik nagromadil proti obtožencem, in pa malenkostni efekt. Predgovorniki so že dokazali ničevost obtožbe, zato se on ne ho spuščal v podrobnosti. Vendar pa mora protostovati v imenu vsega meščanstva proti lahkotnemu vlaganju obtožb, katere nimajo nobenega dejanskega, pametnega razloga, kajti ljudem ne more hiti vse jedno, dasi so nedolžni, ali sedijo na zatožni klopi ali ne. O vsem pa se jo g. drž. pravdnik šo opiral na jako dvomljive priče, kakor na pr. na Rasbcrgerja in pa socijalnoga demokrata Lekarni, ki je zagrizen sovražnik krščanskih soeijalistov. Dalje je dokazal nedolžnost svojih klijentov.
Dr. Fr. Tekavčič je dejal, da mu je marsikatera trpka beseda na jeziku, da bi zavrnil to tendencijozno, politično zavito obtožbo državnega pravilnika, vendar bo govoril povsem stvarno. Govornik jo potem dokazal povsem, nedolžnost dijaka Cankarja, ki sodi na zatožni klopi radi tega, ker je vprašal, s kako pravico je redar nad njim potegnil sabljo, dasi ni ničesar zakrivil.
Dr. M. Pire je zagovarjal obtožene akademike. Razmotrit jo vedenje slovenskih akademikov pred demonstracijo. Župan Hribar je povedal, da so mu slovenski visokošolci obljubili po deputaciji, vzdržati se vsakoršne rabuke z burši in to obljubo so tudi držali. Uradoma je namreč konstatirano, da se demonstracije ni udeležil niti jeden slovenski visokošolee. Drugače pa so nastopali nemški burši. Nastopali so agresivno in so vedli neolikano celo proti damam. Govornik je izrecno predbaeival bur-šom, d a s o o n i krivi vse nezgodo.
G. zagovornik je nadalje jasno dokazal, da je obtožba drž. pravdnika proti slovenskim akademikom popolnoma neopravičena in neutemeljena. Zatorej naj so vsi oproste popolnoma.
Konočuo je povdarjal še dr. P a p o ž, da je obtožba proti njegovima klijentoma preveč pretirana in jo prosil visoko sodišče naj ju oprosti ali pa vsaj milo sodi, ker jo jeden že precej časa prebil v preiskovalnem zaporu.
S tem se je završila vsa razprava ob 1 uri popoludno. Predsednik je naznanil šo, da so razsodba razglasi v ponedeljek ob 11. uri dopolnilne, *
* *
K a z s o d h a.
V ponedeljek ob 1. uri popoludno je razglasil predsednik razsodbo. Oproščeni so bili popol-
noma naslednji obtoženci: Ivan Miklavc, Anton Kosec, Alojzij Luknar, akademiki K. Klander, A. Lavrič, A. Ilonear in Iv. Modie, šestošolee Drag. Cankar in delavec M. Mittennaver.
Obsojeni pa so bili: Jan. Krls-žnik, zaradi hudodelstva javnega nasilstva po i; t)M. lit. a in b, ker je hotel šiloma vdreti v prodajalnioo čevljarja Zupana, in ker je grozil tako, da so se ga vsi bali, nit 0 tednov ječe. Jernej Zargi, kriv po S ."►<>;>, ker je ljudi hujskal, obsojen na 14 dni v zapor. Nace Mnvo, kriv po $ -Mili prestopka tatvine, ker je odnesel klobuk, obsojen na 14 dni j zapora. Iv, Jerič in Jakob Ardigal, kriva pregrežka po i; 2*.*i, ker sta so straži zoperstavljala, obsojena vsak na .'{dnevni zapor, Ivan Štefe se obtožbe po $ 27'.! in in 2H0 k. z. oprosti, obsojen pa je po $$ .-112 in :114, ker so jo neopravičeno vtikal v službo redarjev, na 10 gld. globe v korist uhožnomu zakladu mesta Ljubljano, oventuvalno na 2dnevni zapor in Fr. Miklavc, kriv po ij ;112, ker je raz-žalil stražo, na 5 gld. globe, v korist mestnemu uhožnomu zakladu, ali na 4K ur zapora.
Obsojenci so dalje tudi dolžni povrniti dotične pravdne stroške.
S tem se je završila znamenita pravda »od oslove senco«.
Ne moremo si kaj, da ne bi konečno posvetili nekaj vrstic gg. zagovornikom. Z izredno požrtvovalnostjo so se poprijeli dela, sedeli .'J dni na dolgovezni razpravi in so rešili svojo nalogo izborao. Prepričani naj bodo, da jim je zagotovljena hvaležnost, ne samo obtožencev, marveč vsega meščanstva ijubljanskega. Slava jim!
Narodno gospodarstvo.
Trgovski podatki.
Piše .los. Ulčakar.
Da bode ustreženo onim čitateljem, ki se zanimajo za trgovino in bi radi umeli, kaj značijo cone, ki jih prinaša ta list po izvirnem brzojavu, treba nekoliko pojasnila in podatkov, posebno glede trgovskih običajev, ki so v raznih mestih razni. Taki trgovski običaji ali usanco so velike važnosti za trgovca in veljajo kakor zakon za sklepajoče stranke. Po njih se jo treba ravnati in jih jemati v poštov, kadar se sklepa kupčija, kajti od tega so odvisne cene pošiljatve, plačila in eventvalne druge posledice.
Ker ima dandanes Amerika veliko vpliva na evropejsko trgovino, posebno glede nekaterih predmetov, kakor: žito, mast, koton itd., hočemo pričeti s to deželo.
V prvi vrsti treba razjasniti: denar, težo in mero.
Zjodiftjone države Severne Amerike imajo dvojno veljavo: zlato in sreborno. Zlati dolar (Dollar) se deli v 100 cents (stotinko) in je vreden našega denarja gld. 2*01>8D5 ali kratko gld. 2.10; kujejo se komadi po 20, 10 in 5 dolarjev iz ~ finoga zlata. Sreherni denar se kuje za 1 dol., l/2 dol., 25 cents, 10 cents in 5 cents iz ~ finega srebra. Drobiž je iz nikolja po 5 in cents, iz bronca pa po 2 in 1 cents.
Najviši znesek, ki se mora vzeti v drobižu kakor plačilo je dol. 10.
Razmerje meti zlatom in srebrom je vsled Bland Silvcr-Bill z dne 2K. febr 1H7H. 1:15-089; poprej bila jo samo zlata veljava.
Vrhu toga cirkulira mnogo papirnatega denarja, ki ima zlato ali pa srebrno veljavo, kakor se pač glasi, tla so plača v zlatu ali srebru, ki pa vzlie temu ni zakonito plačilno sredstvo.
Trgovska teža jo Hundredt\veight (stot.) in se po nekaterih krajih imenuje »Cental« »Ccntnenveight« in so deli v 112 funtov (pound), po nekaterih krajih (Ne\v-York, Counccticut, Texas i. t. d.) po 100 funtov, toda no za vsako blago; pound, im-perial pound, ali pound avoir du pois tehta 453*592li5 gramov in so doli v 11) ,»nč po 16 drahem (tlrains).
Sistem teže jo lorej ta-le:
1 Ton ima 20 e\vt, po 4 q, po 28 (funtov) e\vt = centnenveight ali hundreihveight (stot.) <1 = (juarter (četrtinka).
Za kupčijo z zlatom in srebrom pa se rabi Trovpound, ki sedeli v 12 onč po 20 pennyweights, oficijelna okrajšanje za to poslednjo utež jo »d\vts«; trovpound = .'!7.;l*24l> gramov.
Za merjenje polja rabijo: aere -lir 1718 arov; za daljino pa: foot (izg. fut) (čevelj) ki se deli v 12 inehes (palcev); 1 foot = 0\">»I4S ni.
Jako važno za trgovce pa je mera za vsebino, I Inhaltsniass — Hohlmass) to jo »Hushel« .'l:V2.'V4l litrov (izg. bušel).
1 Hushcl se deli v s gallons jh» 1 ipiarts (četr-tinke) po 2 pints po 2 gills.
Cena žita se v Severni Ameriki (Zjedinjene države in Kanada) naznanja v »cents« za 1 hushcl. Ihishol pa je pri kvotaciji žita za razne vrste glede teže različen in sicer se dajo vrstiti tako:
pšenica	00 pomniš (funtov) za 1 hushel
rž in koruza 66 „	r l „
ječmen	4H „	„ 1 „
oves	.'12 „	„ 1 „
Ker je pa pri nas cena žita naznačena v goldinarjih za 100 kil, treba'je amerikansko kvotacijo proračuniti v našo; cena, označena v »eeutsi za 1 hushel, velja torej v Ne\v-Yorku : pšenica za 27*21 <> kg. n. pr. 1571/, = 1*575 dol. rž in koruza .. 25*401 „ „ 40'/,= 0*405 ječmen „ 21*772 oves	r 14*515
ali za 100 kg.: pšenica 5*79 dol., koruza 1*1)0 dol.
Ce se dolar vzame po gld. 2*10, dobi so slednjič naša veljava : pšenica po 12*11», koruza .'J'.'5i».
Te partitete cen pa veljajo seveda za »loeo No\v-York« in jo tem cenam treba došteti še vožnjo, carino (1*50 v zlatu) in druge troške, ki so ne dajo naznačiti s številkami, ker so od slučaja do slučaja.
Brez dolzoga računanja se dobi pariteta v našem denarji (seveda vedno »loeo« dotično amerikansko mesto) na sledeči način: amerikanska cena = »cents« se doli s kvantiteto — k in pomnoži s kurzno vrednostjo dolarja = d.
Torej dobimo formulo: cents. — = Paziti teba, tla je k = 27*210 za pšenico; k 25*401 za rž in koruzo; k = 21*772 za ječmen; k = 14*51 v za oves; d pa je normalno 2*1.
Zadnje vesti.
Griltlcc 20. Odvetniška zbornica je vsprejela v svoji današnji seji resolucijo, v kateri pravi, da imenovanje bivšega ministra pravosodja, grofa Gleispacha, predsednikom višega deželnega sodišča v Gradcu, pomenja nevarnost za redni in morili razvoj upravo pravosodja in to zato, ker je grof Gleispaoh podpiral jezikovne naredbo ter jo s tem tadi povzročil obžalovanja vredne izgrede, ki so so godili v parlamentu. Nemški narod tla jo zgubil zaupanje do njegove nepristranosti in si no more misliti, da se je o tem imenovanju že izrekla zadnja beseda. (Mi bi le radi vedeli, kaj bi rekli vladni krogi, akt) bi n. pr. slovenski odvetniki tako puntali proti kakemu imenovanju že izvršenem po cesarju?! Ali pa morda kriče toliko gospoda glavno v ta namen, da bi ne ntogli priti na misel, da je oni, ki je predlagal to imenovanje, zopet pozabil na tisoče in tisoče Slovencev, bivajočih v območju onega višega dež. sodišča, kateremu bodo načeloval gospod grof Gleispaoh. Da, če kdo, bi imeli Slovenci pravico do pritoževanja. Opomba ured. »Edinosti«).
Dunaj 21. Vsi parlamentarni krogi so tega menonja, da sejo zbornico poslancev, ki se prično s prvim junijem, ne tlo vedejo to nikakega vspelui. Mogoče sicer, da so završi razprava o jezikovnih predlogih in da se izvoli jezikovni odsek, ali vprašanje samo so gotovo ne reši. Vse zasedanje no bode trajalo nad o tedne.
London 21. Preti torkom ne pričakujejo tu spopada meti obema brodovjenui. Amerikanski listi so postali nestrpni radi počasnosti v vojnih operacijah.
Madrid 21. Zagotovlja se, daje španska eskalira pod poveljstvom admirala Cervera ostavila Santiago tle Cuba. Glasi se nadalje, da je vlada dobila brzojavko iz llavanc, ki naznanja, da so so ustaši na Kubi izrekli Španski v prilog iu da so pripravljeni, postopati ukupno s Spanci proti Amo-rikanom.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-York 2l>. (Izvirni brzojav.) Pšenica 15G (včeraj 154), koruza 40 (včeraj iii)5/b), mast (170 (včeraj (>80).
Javna zahvala.
( m is|mmlu Franu \V i I h e I m n, lekarnarju.
Nennkirelicn, Spodnje Avstrijsko.
I Hi stopam v javnimi, je le rtuli tega, kfr se čutim <loU.no izreči pi*|>odu \Vilhelniu, lekarnarju \ Neimkirehen, najsrčnejšo zahvalo za ačinek, katerega mi je napravil njega W'ilhflnioT raj pri mojih revmatičnih Indečinah. in <la opo-r.oriin tia ta čaj v«e one, ki trpijo na tem grozovitem zlu.
Nemogoče mi je naslikati bolečine, katere sem trpela skozi cela .'I leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, lie z uporabo tveplenih kopelji v lia<len-u pri Ihinaju. Cele nori premetavala »eni »e po postelji, tek se je viilno krčil, izgledala sem žalostno in mori so pojemale.
I'o 1 tedenski uporabi \Vilhclm-ovega čaja oproščena sem bila boleein in sem Se sedaj, dasiravm ne pijem eaja že •« tednov, in telesni stan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki se zateče o slični Itolezni do tt ga eaja, blago-sl ovija I bode izumitelja istega, gos p. Frana Wilhelm-a.
S posebnim visokim spoštovanjem II grolien Butschln-Streitfeld. soproga podpolkovnikn.
Svoji k svojim
Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija-prodajalnica, katera ima na prodaj vsako uro od ti, zjutraj do 10. zvečer sveži kruh po navadni eeni. Razprodajalcem. krčtnarjem. gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže se točno z
odbitkom. Hlago se donaša tudi na dom! Drži vsakovrstne moke za domače in lino pecivo, paštete, pristno-tloniače maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarin-dovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo želi! Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obisko-vanje, ndani	Jakob Perhavc, lastnik.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessanflro Levi Miiizi v Trstn.
Vin Hibor-o 21 in l*iuz/a vecehla 2.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka, Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan eenik zastonj in franko. Naročeno hlago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da hi za to računil stroške.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
0(1
Viljelma Dalia Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni liis. štev. 5 (hiša Diana).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese sredo.
Albin Postogna - Rižana
/al
oga
eksportne pive in slada
iz tržaške tovarne v
Senožečah.
>!i zahtevanje cenik in prospekt.
Prva tržaška tovarna
Eksportno pivo v soileekili in botiljkah vedno frlšiio. Cene ugodne.
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga
v Trstu, ulica »v. Antona it, I.
priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno z vsemi ni a n u f a k t u r ii i rn i predmeti, zvezano s krojačnieo za gospode.
Solcolslca obleka Rorapl.
fld. 23-—
KaveloK liepremočlji?
od 10 do 1« gld.
Velik Izbor sii k n enega in ltomhažn. Mag« zii motke obleke, s raje iz žide, volne, Inivii - tennls, platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila za inožke, ovratnic v vsili lianah in formah, nogo v le. rut, jopic vseli vrst posebno za toiirisle in kolesarje, modnih predmetov, rokovle iz nitij in kole, dežnikov In sol licnl kov.
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva
velik izbor narodnih in avstr. zastav, transparentov
z avstrijskim orlom po najnižjih oen&h.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseli vrst z. dotičnimi cenami, poštnine prosto.
za
tvrdke ROCCO A C. v ulici fl&nlta It. 9.
Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen.
Aparat na acetilen od Josipa Koeco, patentiran v Avstro-(Igerski je absolutno najbolj praktičen in gotov. Inliko rabjenje ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, re-stavrneije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji.
Veliku znloira
rm.f ml.jrUll
apnenega kisleca,
katerega kilogram daje ;MN) litr. plina.
Velik Izbor
svetilnlo
In !>ri|M>lkitv
za razsvetljavo.
SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC,
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile) kijoske in mala mesteca).
Vsprejemajo se dela za Instalacije in popravljanje dovodov.
Zaloga
v n lici Ha ii it i) št v. 1».
Delavnica
v ulici N. Ulorglo fitv. 1'
Mehanična delavnica
ANTONA SKERL-A V TRSTU
VI« S. Lnz/.nro Str. naproti palače Salem.
Zalima originalnih šivalnih strojev „Aflria" iz Budimpešte ic koles
iz najbolj slovečih notranjih in inozemskih tovarn. Šivalni stroji se 9« ran t nje jo pet let, kolesa eno leto. IisvrSnjejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno ni k Hiranje.
Zaloga vaeli pripadkov za kolesa in šivalne stroje.
Postavljanje in popravljanj« električnih zvoncev.
Prodaja — menja — najem koles. Vsakovrstne popravljanja In naročbe zvr&ujejo se najneUnčneje, brzo, po nizkih cenah.
Motori na par z nerazpočljivim kotlom
od 1 do 50 konjskih modi,
najjiriproHteji in najeeneji od kateregakoli drugega /interna ter o()°/0 prilirambe. Prosti so konfesije v vsaki delavnici.
„IDEAL" Da roko in na uar
■/. nepokvarljivini kamenom, prepotreben za vsakega posestn ika, 40°/0 priliriunbc moči, melje v vsaki mori od najfineje do debele moke /a žgance, zmelje v 1 uri •lf><) do -170 kilogramov, ne da lii se moka segrela.
Vin Molil, piccolo Štv. 2 GESSI & PAOLINI V TRSTU, Via Molin piccolo fitv. 2
—	Clcnernlni zastopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par:
"""	C. H. JI otfineIster — Dunaj.

TISKARNA aUTENBERG
filijalka ces. kralj, u ni versitetne tiskarne ,,STYRI A"
Tovarna
Sackstrasse 1:5 (»ItADEC Sackstrasse 13
za obrtne in
(Sistem „Patent \Vorkmann Chicago")
Raztrirni zavod in knjigoveznica.
Conto - knjige.
Priporoea se za prijazne naročbe s zatrdilom primernih cen in točne postrežbo. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN.
časnikov, rokotvorov v vsakem obsežjn, brošur, plakatov, cenikov, računov, memorantiov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, vabil itd, - Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoreu, Lreditoren, Cassa-kniig, strazza, Meiuoriaie, lournaiov, Prima-uote, odpravili!), menjičiiih, časo-zapadlih in knjig za kopiranje vseh pomožnih knjig, raztrirnega idrtanegaj papirja, svilenega papirja u kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd.
Za naročite in nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika: ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5.