ST. 88. V CELJU, SOBOTA 16. AUGUSTA 1919 LETO I. tahala v»»k t«r«fc, A^rtek in ••to«**.- C«M i Za cek» leto 36 K, «a pol let« 18 kron, za «etrt Id* 9 K, sa 1 mcsec 3 krone. P»saiMaaa *t*«llka »tarn« 40 «lMirJ«v. Na plsmene naroibe brea poiUjatvt denarja •• Ml »IM«! oaimtL Naročnikl naj pošiHaJo nmrotaim po poStnl nakaxnlcl. Rddamadje glede llsU so poitnine protte. Ni- tranklrani dopltl tc ne sprejemajo, Na dopise brn podplaa se ne ozira. IZDAJA III TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BQB NOVA DOBA llr«tf»Mtv* hi MpravaUtv* t« nahaja v Zreznl tlskarni v Celfu, 9U »»¦mjffrwa »lloai *t. S. Oglati se ra&inajo po porabljenem proatom in steer: sea navadne oglase po 90 v od 1 mm, za poslana, na- ¦nanila občnlh zborov, naznanila o amrti, xahrtle ltd. 50 v od 1 mm, za reklatnne notice rued tekstom 2 K od vnte, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih obiavah poputt Kokopist se ne vra6ijo. Telefon St 65. 0DG0V0RHI UREDHIK VEKOSLAV SPINDLER. Odmera davka. (Dopis iz kmečkih krogov.) V naši mladi državi se sedaj o a- grarni rcformi mnogo govori, še več pa pise. Razmislja se, kako naj bi se razcle- Hla zenilja, naj bi imel vsak toliko, koii- kor bi je s svojo družino obdelovati mo- gel, razpravlja se, kaj storiti, da poplača država stroške, katere ji je zadala vojna, in katere bo za svojo uredbp potrebova- la. Nas kmete najbolj zanima odniera davka, naj bo že v zvišanju all v oddaji premoženja. Priznamo potrebo teh oil- redb, pa le tedaj, če bo odmera vsaj pri- Wizno pravična. Način odmere, kateri se se sedaj po starem avstrijskem načlmi vrši, je popolnoma napačen, zlasti pri dohodnini. Davčna oblast tirja vsako le- to napoved dohodkov, katere pa — ka- kor skušnje kažejo — rnalo upošetva. Priznam, da so iste večinoma pomanj- kljive, ker večina davkoplačevalcev na- pove malo dohodkov, nebroj pa stro- škov, in oblast je pri odmeri na poizvecl- be navezana. Te pa so zelo dvoniijivc. Znani so mi slucaji, da jc davena oblast poizvedovala pri viničarji.h, koHko so njih gospodarji v tem ali onein lotu vi- r»a pridelali, in viničar, mislee, da bo v Cast njegovemu delu, napove dosti vee in na tej podlagi se dohodnina prcdpiSe. Posebno pozornost obraea sedaj davena oblast na dohodke vinogradov. Ne zaclo- stuje ji za 1 ha dohodek 24 hi. poizvedu- je še na vsc mogoče naeine, če posestniK ni več" pridcial. in kratkomalo vraeiini celi donos trgatve, nevpoštevajoč povrc- nja, prctakanja, vsnšenja vina. Tudi pi- jaca dclavcem ter gospodarjevo deTo (oskrbovaiiie) ne spada k odbitkom. Da se vse te nedostatnosti, ki povzročajo krivično odmero davka, odstranijo, ka- zalo bi v vsakem okrožju sestaviti komi- sijo, v kateri bi naj bi! vsaj eden zanes- Ijiv mož iz vsake obeine. Ta komisija bi za vsako panogo kmetijstva določila povprcčni donos vsakega ha v srednji letini. Na podlagi tega donosa bi komisi- ja za vsako leto. kakor bi letina nancsla, zvišala ozir. znižala davek. Če bi a pr. ena teh občin po mrazu, toči, suss, po- vodnji trpela, bi se ji davek znižal, onim pa, ki so dobro leitno imele, zvišal. Tako bi odpadle vse napovedi. cenitve škode, prošnje za odpust davka itd. in davena oblast bi se iznebila ogromnega dela, ker bi po izreku komisije po ha določila po- pust ozir. zvišaiije davka. Tako posto- panje bi najpravičnejše odmerilo vsako- letni davek, raeunajoe, da sede v koniisi- ji samj nepristranski možje. Razmotriva se tudi, po kateri po- stavki naj bi se oddaja premoženja za- eela. V to svrho bo vlada gotovo v cc- nitev posestev imenovala koniisijo. Mi kmetje se bojimo, da bo ta komisija u- radna navodila od vlade dobila. Ne bo se ji sicer reklo, naj visoko j>osestva oeenl. pač pa namignilo — po starem šimelnu — naj jih primcrno eeni. Tu se bo zopet pritiskal k plaCilu kmet, ker ue more niC skriti, oziroma zatajiti, kapitalist. trgo- vec pa se bo odmeri preinetenp izognil in jadikovai, da je previsoko obdaeen. kakor je to delal v tekoeih Ictih; ker pa je davena oblast. nekoliko bolj kot nam kmctoin davčno žilo nategnila. letal je od Poneija do Pilata, da bi svojim do- liodkom brczpomembni daveni zncsex znižal. Prj preceni knietij v svrho oddaje premoženja morala bo komisija stanje kmetij upoštevati, kakšne so bile pred in kakšne sedaj po vojski. Res je, da so zadolženi kmetje večinoma dolgove po- plačali, eene v easu vojne so bile silno visoke, poprodali so vse, kar pri gospo- darstvo ni neohhodno potrebno bilo, skr- čili so življenske potrebšeine, ter si, ka- teri so imeli veliko prodati. tudi napra- vili denar, s tem pa so oslabili moeno svoje kmctije. Tarn, kjer so možje v voj- sko morali, so poprodalc žene — ker dela niso zmogle — živino, katero je rc- kvizicija šc znižala; atko manjši posest- njk, ki si je z vprego rogate živine svoje polje obdcloval sedaj vprege prosi. Vsletl pomanjkanja živine manjka tudi gnoja za polje, poslopja so razdrta, ker se celi čas vojne vsled pomanjkania gradiva in obrtnikov niso popravljala. Oospodar- skega orodja maujka ali pa je v slabern stanu, omisliti novo pri sedanji draginji ni mogoee, ker staue jo popravki več ko" pred vojsko novo; a pise in govori se, naj se za živila maksimalnc ccne določi- jo. Prav je, a nc samo za zivila, tudi zn vse druRO naj veljajo maksimaJnc cene; ce kmet ccno naj živila proda, vse tiru- go, kar njemu treba, pa drago kupi, nc bo po pretcku nekatcrili let dosti trdnin kmetij. J. S. Se že oglašajo. Kako se je godilo javnim usluž- bencem med vojno in kako trda jim gre tudi še v sedanjem času, to vedo že vrabci na strehi in na — smetišču. Ko se pa »gospodi«, živeči od mesečne place, le malko prijaznejša usoda po- smehlja, že dvignejo glave in napno ušesa vsi tisti, ki jim je vojna prinesla debele svežnje bankovcev ali ki ao si »prislužili« nove hiže, blesteče kočije i. t. d. Tega pa vendar ne, da bi ti - le »skrici« spet po konci hodili in si pri- vosčili kaj boijšega! Zato pa je Že za- vršelo: uradniki dobe spet nove *ma- stne« draginjske doklade; alo, zvišajmo cene vsaj za eno četrtino (pri nas Novo mesto!), da ne bomo mi državo »vzdr- žujoči in redeči« element, krivično pvi- krajgani! Pa si spet uboga para urad- nik, učiteij i. dr. na osla postavljen! Toda pravijo: to je vse naša va- luta kriva, kaj čemo tem papirnatim cunjam! A le bolj počasi po bregu! Veliko ste že natovorili »valuti« na grbo, in to po vsej pravici in resnici; pa vidi se mi, da ima ta razljučenost na valuto se nekega tihegst, postran- skega podpihovalca — bledo zavist, x\ se je v zadnjih letih tako silno raz- pasla. Sicer so že njega dni reki, »da favšija pol sveta pokonci drži«, a kakor je dandan«.s nevoščljivost že prodrla v ves družabni ustroj, to je že od sile! »A saj ni samo pri nas tako, drugod je še hujše«, vam poreče takle »do- bičkar« pa roke vdano počrez prekriža in milo proti nebi: poškili. Pravično si se odrezal, gospodin dobičkar, in jaz it povem se prav oči- ten primerek za tvojo trditev. Ko je naš ljubi sosed Lah mescca aprila tl. zamenjal svojo liro za 21/2 naših kron, je zajedno tudi ukazal: kdor bo radt menjave valute dvignil prodajno ceno lagu, bo Sel 1—3 leta kašo pihat in pa koncesijo mu vzamemo! In res je ta odredba imenitno držala. Pa' ne dc'.go! Ko so meseca maja izplačali uradnikom njih place al pari t. j. 1 lira za 1 krono (a pri tem so jim še pri- SčipniJi 3/-t draginiskih doklad), se je takoj oglasila družba dobičkarjev: ako dobiva zdaj uradnik toliko lir, kakor }e imel poprej v kronah place, zakaj ne bi tudi mi zvišali cene svoji robi? In vzlic zažuganemu »pržonu« in ogro- ženi koncesiji so zmagali dobičkarji na vsej črti: črez dobra dva meseca potem, ko je izšel strogi »bando« (ukaz), so že clobwali za blago toliko lir kot po- prej kron. Ali laška državna uprava, četudi očitno ljubimkuje s kapitalisti, se ven- dar ob pritisku ljudskega glasu ni dala ugnati v kozji rog. Postavila je pred samopoltne dobičkarje trdnejši »bando«: nihče ne sme prodajati blaga dražje nego 50 odstotkov višje od nabavne cene! Ker so jim pa v zadnjih tednih nezadovoljni kupci precej »očitno« na ulici dokazali, da je tudi ta »zaslužek« prevelik, je vlada odredila, da ne sme trgovec najpotrebnejSih stvari (obleke, perila, sukna itd.) prodajati za vtšjo ceno kot 25% nad nakupno ceno. In ker je laška državna üprava sila rado- vedna in vtika v vsako rnalenkostno trgovsko fakturo svoj rios, so pozapiii precejšnje število trgovin, dobičkarje pa vtaknili »na varno« in »puščali« njih preobilim denarnim mošnjičkom. Pravijo, da se je tam ob Adriji prav dobro obnesel ta recept. No, in pri nas? Pri nas so tudi že začeli tako-le po malem z »ostrimi« odred- bami, pa še bolj sramežljivo, zaenkrat samo pri kočarjih in branjevcih, ki prodajajo na trgu zivüa; pri veliki »gospodi« Še ne: bi bila prevelika za- mera! In še te skromne odredbe, ki so se izdale tupatam v varstvo konsu- menta, ostajajo kaj rade samo na pa- pirju. Prodajalci se nekaj dni sila hu- dujejo, vpijejo, da jim oblasti ne dado živeti, potem pa se kmalu vse spet umiri, in »kupčija« gre nemoteno naprej po starem tiru. Ko pa je država pri- morana, da svojim uslužbencem v hudi bedi spet pomaga, se pri priči oglase »dobičkarji:« alo, kviSku cene, urad- nikom so spet zvišali doklade! In te dni so se spet začeli oglašati slični glasovi, še predno so javni uslužbenci sploh prejell kak vinar »mastnega« priboljška. Vsak poštenjak je preprifan, da ta »dirka« v cenah, izvirajoča iz samo- pašnosti in zavisti, ki se je med vojno tako globoko zagrizla v duše, da mora ta vrtoglava dirka dovesti ubožne sloje v obup, državo pa v propast. In ker ljubimo svojo mlado državo, ker hočem pomagati tistim, ki so dajali in bi še dali srčno kri za Jugoslavijo, pa so zdaj prezirani in teptani, zato zakličemo onim, ki imajo moČ v rokah: obrzdajte s smelo, močno roko samogoltne dobičkarje! j. b. Sokolski zlet v LaSko je preložen na 31. avg., to pa z ozlrom na dijaški tabor v Celju, ker se želi dljaštvo udeležltl soko!ske prlreditve. Lobo. currumpawski kralj. Angleški spisal Ernest Seton-Thompson. Lobo je iinel navado, da je poeet- kom vsakega tedna prihajal v ta kraj. Druge dni pa se je potikal morda kje pu podnožju Sierra Grande (vel. gorovje). Bilo je v pondeljek; zvcič -r pred spa- njem sem začul, kako njegovo veliean- stvo zavija z globokim gjasom. Samcsa veselja in radovednosti mi je zacelo sree živahneje biti. Ob zori drugega dnc sem odjahal v trdni iiadi, da sem koneC- no do.^el do cilja, i;i sem ga že dolgo ea- kal. Ni trajalo dolgo, pa sem prišel drznl razbojniški eeti, ki jo je vodil Lobo, na sled. Njegov sled se je izmed drugih do- bro poznal, ker stopinje so kazale glo- boke vtiske njegovih krcmpljev. VcjKovi so res bili našli mojo vabo in nveril sem se, da je Lobo ovohal prvo in jo wel. Nisem več 'Tiogel utajiti svojega v> selja: »Sedaj te vendar imam!« vzkliV- nem in odhitim naprej, ostro motreč vc- liki in široki sled v prahu. Tako sem pn- šel do mesta, kjer je bi!a druga vaba, ki je pa tudi izginila. Ne morem opisatl svojega veselja in razburjenosti; sedaj sem gares ulovil In morda še Icoga nje- gove družbe. Že vedno sem videl v pc-