GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE M. Sobota, 13. marca 1953 Leto V. — Štev. 11 — Cena 6 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i I d — uredništvo in uprava M Sobota, Trg zmage 5 — ček- račun pri NB FLRJ v M Soboti, it 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 75. polletna 150, celoletna 300 din. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini Spomladanska setev je pred durmi Letošnja zima nam je prinesla malo snega, zato je zemlja že nekaj tednov gola. Sonce in veter sta jo toliko posušila, da je pripravna za oranje in brananje — za spomladansko setev. Ugodno spomladansko vreme — čeprav po koledarju še ni nastopila pomlad — je kot nalašč za zgodnjo setev jarih žit. Kmalu pa bo treba pripravljati zemljo tudi za setev krompirja in koruze; predvsem na polja, ki so predvidena za gnojenje, voziti gnoj. Pri letošnji spomladanski setvi pa bo kmetovalcem delala največ preglavic preskrba dobrega semenja in pa vprege. Lanska suša je povzročila precej škode, ki prihaja najbolj do Izraza prav pri semenju. Po nekaterih krajih Prekmurja ni zraslo toliko fižola, kolikor so ga kmetovalci posejali, to je, niti za seme. In še ta, kolikor ga je, je slabo razvit, zato ni pripraven za seme. Sicer fižol ni najvažnejša kultura za prehrano prebivalstva niti za prodajo;. toda kot vmesni posevek ne rabi mnogo zemlje, ob dobri letini pa daje precejšnji pridelek. Zato ga ne kaže opustiti. Toda kje dobiti seme. Nekateri kmetovalci so ga naročili preko svojih kmetijskih zadrug pri Okrajni zadružni zvezi v Soboti, ki naj bi ga naročila od drugod. Toda izgledi so slabi. Fižola ni dobiti v vsej naši državi, ker je drugje bila šu hujša suša. Tudi iz inozemstva ga ni moči dobiti, ker ga ni ali je tako drag (n. pr. v Italiji 300 lir 1 kg), da ga naši kmetovalci ne bi mogli ali hoteli kupiti. Podobno je tudi z drugim semenjem. Okrajna zadružna zveza v Soboti je doslej prejela naročila iz 35 kmetijskih za' drug. Skupne potrebe prosilcev znašajo šest vagonov krompirja, tri vagone koruze in 1,5 vagona činkvantin-koruze, dva vagona ajde, pet vagonov ovsa, dva vagona prosa in manjše količine nekaterih drugih semen. Okrajna zadružna zveza Je semenje takoj naročila; toda po vesteh, ki jih prejema, so izgledi slabi, da bi vse naročeno tudi dobila. Če še dodamo, da so potrebe semen večje kot navedena naročila, so izgledi, da bi kmetijske zadruge dobile dovolj semenja za svoje člane od drugod, nepovoljni. Zato bo treba izkoristiti vse rezerve in poiskati seme v domačem kraju, tam, kjer se morda dobi Saj kalivost nekaterih semen znaša več let, zato ni nujno, da bi to moral biti prav lanski pridelek. Poleg tega pa bi se nekaj semenja dobilo tudi v krajih ob Muri, kjer suša ni bila tako občutna. Ugotovljeno je, da je tam bilo precej fižola. Sicer pridelu- jejo v okolici Melinec slabe sorte fižola, ki jih ne bi kazalo priporočati. Dalje proti Lendavi pa bi se pridobil primeren fižol za seme, le kmetijske zadruge naj stopijo v stik s tamkajšnjimi. Prav tako bi se dobilo seme še nekaterih drugih kmetijskih kultur. Vendar si je zaradi navedenih težav treba preskrbeti semena čimprej in ne čakati zadnjega dne, ko bo treba sejati. PROSLAVE 8. MARCA PO VSEM PREKMURJU Letošnji 8. marec — mednarodni praznik žena je bil praznovan po vsem Prekmurju. Večje in manjše proslave so bile po vseh sedežih občin in tudi v drugih vaseh. V M. Soboti je bila svečana akademija v soboto, 7. marca. Govor o mednarodnem prazniku žena je imela članica Okrajnega odbora AFŽ, tovarišica Marica Novakova Izredno bogat kulturni spored pa so izvajali člani SKUD »Štefan Kovač«, zbor in orkester društva. Med najboljše proslave 8. marca se uvrščajo še prireditve v Lendavi, kjer sta bili kar dve proslavi, v mestu in naselju Nafte in proslava v Beltincih. Kako si pomagati iz težav Ker je lani bil pridelek sena in otave izredno slab, nismo mogli z uvozom sena in krmil iz drugih krajev kriti vsega primanjkljaja. To se pozna pri živini. Nekatere krave, ki jih kmetje rabijo za vožnje in oranje, so tako slabe, da so v resnih skrbeh, kako bodo opravili spomladanska dela. Zelene krme še tudi ni in je ne bo tako kmalu, vsaj ne v dovoljni količini, da bi si živina pravočasno opomogla. Pri sosedu si ne bo mogel izposoditi, ker je njegova živina tudi slaba, čeprav morda ne tako hudo. Zato si bodo kmetovalci pomagali s traktorji. Sicer je za uporabo traktorja treba plačati. Ta izdatek bi si kmetovalec prihranil, če bi lahko opravil spomladanska dela s svojo živino. Toda če ne more? Tedaj se postavi vprašanje: ali bo bolje, če bo zaradi »štednje« pustil svoje polje neposejano ali bo rajši utrpel plačilo za traktor. Ker bo to takojšnji izdatek, se bodo morda nekateri pomišljali. Toda vsi računi jim pokažejo, da bo bolj gospodarsko si pomagati s traktorjem, kajti pridelek bo mnogo večji kot izdatek. Zato je treba v vaseh, kjer je živina slaba, že sedaj misliti na to. Naše zadruge imajo v vsem okraju že 21 traktorjev, od katerih so jih 18 kupile lani. To je dokaz, da naši kmetovalci že znajo ceniti veliko vrednost traktorja. O njegovi vrednosti se bodo še bolj prepričali, ko si bodo z njim pomagali na polju. Karl Marx - utemeljitelj socializma OB 70. OBLETNICI NJEGOVE SMRTI Pred 70. leti, dne 14. marca 1883, je v Londonu prenehalo biti plemenito srce enemu izmed največjih mislecev, Karlu Mariu. Vse svoje delavno živ- ljenje je posvetil borbi za osvoboditev zatiranih in izkoriščanih iz kapitalističnih spon vladajočih buržujev. Rodil se je 5. maja 1818. v Trlerju (Zapadna Nemčija) v advokatski družini. Po dovršeni gimnaziji v domačem mestu je študiral v Bonnu in nato v Ber- linu pravo, še posebej pa zgodovino in filozofijo. Nameraval je postati univerzitetni profesor. Zaradi njegove napredne usmerjenosti mu to ni uspelo. Postal je urednik opozicionalnega lista »Rheinische Zeitung« v Kölnu. S tem se začne njegovo revolucionarno delo, ki mu je prineslo mnogo preganjanja. Kot urednik je spoznal, da ne pozna dovolj politične ekonomije. Lotil se je temeljitega študija tega predmeta in je potem vse življenje delal na tem področju. Rezultat tega študija in razmišljanja je njegovo najvažnejše življenjsko delo »Kapital«. V jeseni 1813 je prišel mladoporočeni Marx v Pariz. Tu sta se sestala z mladim Engelsom. in sta vse življenje kot najboljša prijatelja odkrila in zapisala marsikatero revolucionarno misel, ki še danes trdno drži. Leta 1847 sta se udeležila II. kongresa tajnega društva »Zveza komunistov«, ki se je vršil v Londonu. Posledica tega sodelovanja je bil znameniti »Manifest komunistične partije« leta 1848. V njem je orisan novi svetovni nazor, zgrajen na osnovi dialektičnega materializma, pa razvojni nauk, teorija razredne borbe in vloga proletariata. Med tem časom so Manca mnogo preganjali. Iz Pariza je bežal v Bruselj, od tod nazaj v Pariz, iz Pariza v Nemčijo, dokler ni bil tudi od tod pregnan 1849. leta. Odšel je v London, kjer je živci do smrti. Če ne bi Marx imel svojega dobrega prijatelja Engelsa, ki ga je tndi materialno podpiral, bi potekalo življenje Manca in njegove družine v veliki bedi. Manc ne bi mogel zdržati silnega pritiska ideoloških nasprotnikov. Tako pa sc je boril in gradil materialistično teorijo, a politično ekonomijo je zrevolucioniral. Leta 1867 je izšel prvi del »Kapitala«, kjer je prikazal politično ekonomijo v kritični in revolucionarni luči, Manc je bil tudi duša in voditelj I. Internacionale, v kateri je združil najnaprednejše sile proletairata in je tudi dokazal, da le združeni proletariat lahko kaj doseže proti kapitalistom, medtem ko v eni sami državi ne more uspeti (vsaj v tedanjih pogojih ni bilo mogoče). Poraz pariške komune (1371) in razkol bakunistov sta povzročila, da je buržoazija silno pritiskala na Internacionalo, ki sc je zato morala raziti. Toda delovanje prve Internacionale je povzročilo, da se je začelo razvijati v posameznih državah silno gibanje delavskega razreda. Težko delo v delavskem gibanju, huda borba z nasprotniki ter najtežje teoretično delo, vse to je izčrpavalo žtvljenske sile silnemu mislecu in revolucionarju. Zbral in zapisal je vse za svoje življenjsko delo — za Kapital — ali urediti ga ni mogel več. prej sc mu je ustavila roka. Sele Engels je po njegovi smrti uredil in izdal II. in III. del Kapitala. Karl Marx je bil izredno globok mislec, zato njegove ideje do danes niso prav v ničemer izgubile na svoji globini in revolucionarnosti. Kako je bil pre. dan delavskemu razredu in vsem zatiranim, je dokazal s svojim skromnim življenjem, pa tudi kot človek oče in mož nam je lahko vzor. Slava velikemu revolucionarju mislecu in človeku: Karlu Marxu! Ljutomerčani! Udeležite se spominske, proslave ob 70-letnici smrti velikega misleca, utemeljitelja znanstvenega socializma, Karla Marxs, ki bo danes, v petek 13. marca, zvečer ob 19,30 v dvorani Doma kulture. Na sporedu bo govor o življenju in snovanju velikega delavskega voditelja in kulturni program. Občinski komite ZKJ Ljutomer DARUJ SVOJO KRI za rešitev človeškega življenja! Samo naša republika je letno izdala 5 do 6 milijard din za kri, ki so jo dajali naši ljudje. Liter krvi, ki še ne pomeni mnogo za težko ranjenega ali obolelega človeka, je veljal okrog 7000 din. Ti izdatki so bili težko breme za našo skupnost, ki je morala žrtvovati težke milijarde, da je lahko rešila življenje tisočev ljudi. Letos pa je naša država dobila iz inozemstva priprave, s katerimi je mogoče kri ohraniti za daljšo dobo. Svežo kri spremenijo v suho krvno plazmo, ki jo skrbno vskladiščijo in ohranijo za poznejšo uporabo. Krvna plazma je dragocena rezerva za uspešno zdravljenje bolnikov v mirnem času, posebno pa še v vojni, ko je treba reševati življenja stotlsočev težkih ranjencev. V ameriški vojaški so jo uporabljali že v minuli vojni. Mnogi vojaki, ki so Izgubili svojo kri na bojišču, se imajo tej pridobitvi zahvaliti, da so jim vrnili ljubo zdravje. Da bi tudi pri nas ustvarili potrebne zaloge suhe krvne plazme, je organizacija Rdečega križa pozvala vse naše delovne ljudi, da brezplačno prispevajo nekaj krvi v zlato rezervo, iz katere bo lahko črpal vsak Izmed nas, če ga bo kdaj doletela nesreča. Z brezplačnim prispevkom krvi bomo pomagali naši skupnosti, da bo prihranila težke milijarde, ki jih je doslej dajala plačanim krvodajalcem; s temi sredstvi bomo lahko ku- pili moderne naprave za naše bolnice, znižali stroške zdravljenja v naših zdravstvenih ustanovah itd. Klicu Rdečega križa so se odzvali že številni državljani. V Ljubljani je dalo kri na stotine meščanov, med njimi tudi naši oblastni in politični voditelji. Tudi naše podeželje ne sme zaostajati. Prijave sprejemajo osnovne organizacije Rdečega križa. Vsi prijavljenci bodo zdravniško pregledani, preden bodo stopili pred posebno ekipo, ki bo obikala vse večje kraje, brž ko se bo nabralo zadostno število prijav. Kri bo lahko dal vsakdo, razen oseb, ki še niso dopolnile 21 leto, in bolnikov, ki so okuženi z bacili tuberkuloze in drugih nalezljivih bolezni. Tudi na področju ljutomerskega in soboškega okraja sc je že priglasilo več ljudi za dajanje krvi. Pri Miklavžu so člani občinskega vodstva Rdečega križa dali prvi besedo. Slične obveznosti so dali tudi voditelji Rdečega križa iz občin Radenci, Križevci in Veržej. Pristavimo še mi svoj »da«. Naj ne bo med nami človeka, ki bi stal ob strani! S tem, da bomo brezplačno dali kri. bomo najbolj prepričljivo dokazali svojo ljubezen do sočloveka In skupnosti. Prispevki za tiskovni sklad „Obmurskega tednika" Trgovsko podjetje »Zadružnik« iz Ljutomera je prispevalo za naš tiskovni sklad znesek 10.000 din, Vinogradniško gogospodarstvo Kapela pa 3000 dinarjev. Za oba prispevka se zahvaljuje uprava »Obmurskega tednika«. Dogodki zadnjih dni MARŠAL TITO ODPOTOVAL V LONDON. — V soboto je predsednik republike maršal Tito s šolsko ladjo »Galeb« odpotoval na obisk Veliki Britaniji. Na poti od Malte do Londona ga bodo spremljale enote britanskega sredozemskega brodovja. Sodijo, da bo v London prispel 16. marca t. l. Obljuba maršala Tita britanskemu zunanjemu ministru Edenu, ob njegovem lanskoletnem obisku Jugoslaviji, da je voljan obiskati britansko prestolnico, je naletela v svetu na velik odmev. Medtem ko je večji del britanske javnosti pozdravil maršalove izjave kot nov doprinos zbližanju med obema državama, so pričeli britanski katoliški krogi pod pritiskom Vatikana protijugoslovansko gonjo, s katero naj bi vzbudili med britanskimi državljani mržnjo do visokega jugoslovanskega gosta in do socialistične Jugoslavije kot celote. V katoliških časnikih in časopisih so se pojavljale v najrazličnejših oblikah stare, izrabljene vatikanske laži o »zatiranju vere in duhovščine v FLRJ«, o »nasilju nad verniki«, o »prepovedi verskih manifestacij in podobno. Vendar so morale kaj kmalu ponehati. Večji del britanske javnosti je namreč sam i razkrinkal podle namene te gonje. Oglasili so se v najrazličnejših časnikih odkriti ljudje vseh slojev in obsodili obrekoval no gonjo proti zavezniški in prijateljski državi in njenemu predsedniku maršalu Titu. Predstavnik laburistične stranke na kongresu Ljudske fronte Jugoslavije je v pozdravnem govoru med drugim izjavil, da britansko ljudstvo ni doslej nikogar bolj prisrčno sprejelo, kakor bo to storilo s predsednikom jugoslovanske republike. Podobne izjave beremo tudi v britanskem tisku. Prepričani smo torej lahko, da bo britansko glavno mesto sprejelo maršala Tita kot proslavljenega voditelja naših narodov v borbi proti okupatorju in njegovim hlapcem med drugo svetovno vojno, kot vztrajnega borca za boljše in srečnejše življenje naših narodov in kot odločnega pobornika enakopravnosti, svobode in mednarodnega sodelovanja v borbi proti kominformistični reakciji in temnim silam na Zahodu. STALIN JE UMRL. — Svetovni tisk spremlja zadnje dni s posebnim zanimanjem dogodke, ki so se pripetili v Moskvi. Najprej ga je iznenadila vest, da je Stalina zadela možganska kap in da je njegovo stanje zelo resno, v četrtek ponoči pa novica, da je kremeljski oblastnež izdihnil. Tako je zapustil svet človek, hl je po Lertinovi smrti izpremenil prvo državo socializma v centralistično državo z neomajnim gospodstvom birokratske kaste ter s krvavo roko odstranil vsakogar, ki bi se upiral njegovim težnjam. Umrl je človek, ki je po drugi svetovni vojni hotel pod pretvezo, da gre za razširitev socializma v vzhodnoevropske države, ukiniti vsakršno neodvisnost nekdaj samostojnih držav in jih podrediti svoji samovolji. Pod njegovim vodstvom je kominformističen blok pričel tudi neizprosno gonjo proti Jugoslaviji na vseh področjih običainega mednarodnega sodelovanja, potem ko je naše partij- sko vodstvo odločno odklonilo sovjetske težnje po gospodstvu nad nami in jim odločno pokazalo hrbet. Svetovna javnost zato ni žalovala ob vesli, da je možganski kapi Stalina sledila smrt. Ugibala je raje o tem, kake spremembe v svetovni politiki, pa tudi v sami SZ lahko prinese ta dogodek. Marsikdo na Zahodu je menil, da bo prišlo do večjih ali manjših neredov v SZ in satelitskih državah Poljski, Češkoslovaški, Romuniji, Madžarski, Bolgariji in Albaniji. Treznejši krogi so te domneve zavračali Izjavljali so, da je Stalin umel uvesti tak režim v lastni državi in v državah svojih satelitov, da ga za sedaj ni mogoče uničiti, niti ne izpremeniti. To domnevo so tudi potrdili dogodki neposredno po Stalinovi smrti. Proti pričakovanju so namreč na hitro roko imenovali Stalinovega naslednika. To je Malenkov, dolgoletni Stalinov osebni tajnik, ki je pod Stalinovim vodstvom v ozadju pripravljal procese proti nekdanjim borcem izza oktobrske revolucije in jih likvidiral. Zato predstavlja po mnenju ljudi, ki ga poznajo, pravo kopijo Stalina. Notranje ministrstvo je prevzel dosedanji vodja zloglasne NKVD Berija, zunanjepolitični resor pa Molotov. Na ta način so ljudje v Kremlju hoteli pokazati svetu, da je v SZ vse v redu in da ni nikakih trenj. Toda trenja se bodo pojavila, če že ne drugje, pa v borbi za neomejno oblast med tremi, zgoraj omenjenimi osebami. Molotov ni zastonj trdil v posmrtnem govoru ob Stalinovi krsti, da so vsi trije Stalinovi učenci. Sledili mu bodo tudi v sistemu likvidiranja tekmecev, pri čemer bo ostal živ tisti, ki bo brezobzirne jši krvoločnejši in ustrahovalnejši. STALINIVA ZAPUŠČINA Eden treb »Tovariša, stol je le za enega, ostala dva pa se bosta morala zadovoljiti z ostalim...« Iz zadnje številke »Totega lista« Spomenik padlim borcem in žrtvam NOB bodo postavili v občini Črenšovci Organizacija Zveze borcev NOB v občini Črensovci je v nedeljo, 1. marca 1953 na letni skupščini sklenila, da bo v tekočem letu njena najvažnejša naloga postaviti spomenik žrtvam in borcem NOB v eni vasi svoje občine. Organizacija Je v lanskem letu poleg velikih priprav za bojno patrolo imela še delež v organiziranju tečajev izvenarmadne vzgoje in se je zavzemala za čimboljši obisk mladincev v predvojaški vzgoji. Kritično je glede članarine, ki za vse lansko leto še ni plačana. So pa skle- nili. da bodo v tem mesecu vso zaostalo članarino pobrali in jo do 1. aprila nakazali OO ZB NOB v Soboti. Za člane, ki iz soc. ozirov ne bi mogli poravnati te obveznosti, bodo krili vsoto Iz organizacijske blagajne. Za 1953. leto pa bodo članarino pobirali redno Četrtletno. Na področju občinskega odbora ZB NOB je bilo žarišče partizanskega gibanja v letih 1941 do 1945 in je skupščina sklenila, da bo pripravljala postavitev spomenika borcem NOB in žrtvam okupatorja v drugi svetovni vojni. Upravni odbor bo Izdelal načrt, zbral podatke padlih in pripravil vse, kar je potrebno za gradnjo spomenika. Nepristransko bodo določili najlepši prostor, kjer bo stal spomenik. V seznam žrtev bodo prišteli tudi Žide, ki so postali žrtev v tej vojni in so bivali na področju občine. S tem spomenikom bodo postavili spomin na grozote pretekle vojne, ki je zahtevala mnogo in mnogo življenj. POTNE LISTE BODO IZDAJALI LJUDSKI ODBORI Izšel je pravilnik, ki določa, da državni sekretariat za notranje zadeve lahko pooblasti tajništvo za notranje zadeve okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov za izdajanje potnih listov, kakor tudi za izdajanje potnih listov za tujce. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 13. marca 1953 Rezervni oficir mora bili vreden svojega položaja Pretekli teden so imeli rezervni oficirji soboškega pododbora letno skupščino v Soboti. Pri pregledu svojega dela so Ugotovili nekaj uspehov, čeprav niso storili vsega, kar bi lahko. V ostalem je bilo delo mestnega pododbora Sobota še kar dobro, le strokovnemu usposabljanju niso posvečali dovolj skrbi. V preteklem letu so imeli tri predavanja, od katerih je bilo prvo dobro obiskano, naslednji dve obiska bo potrebno več predavanj. Člani tega pododbora si jih tudi želijo, kar je pokazala živahna diskusija o organizaciji predavanj. V poročilu je bilo tudi omenjeno, da je okrajnemu odboru časti bilo predloženo pet primerov kršenja časti rezervnega oficirja. Predsednik odbora časti je med diskusijo pojasnil, da sta dva primera rešena z izključitpa že slabše. Poleg izboljšanja vijo članov in sicer prvi, ker je zagrešil kaznivo dejanje, za katero je bil kaznovan z dve leti zapora, drugi pa je ponaredil listine, s pomočjo katerih je dobil oficirski čin. Jasno, da taki ljudje ne spadajo v organizacijo rezervnih oficirjev niti ne morejo biti rezervni oficirji JLA. Dva primera odbor še raziskuje, ker dokazana krivda ni tako velika, oziroma krivda še ni dovolj dokazana, za en primer pa meni, da prekršek ni bil tako grob, da bi morala slediti izključitev. Navzoči rezervni oficirji so to odobravali. Prav tako je organizacija rezervnih oficirjev skrbela za mladi naraščaj s tem, da je ocenjevala delo rezervnih podoficirjev. ki poučujejo predvojaško vzgojo in je izmed teh predlagala 10 dobrih in poštenih Vojnemu odseku v Soboti, da bi jim podelil oficirske čine. Končno besedo o teh bo izrekel Vojni odsek in sicer v zvezi z vojaškimi predpisi. Za bodoče delo je bilo v | diskusiji precej dobrih predlogov. Dokončni načrt dela bo sestavil novi odbor in sicer v mejah možnosti. Predvsem bodo rezervni oficirji izpopolnjevali svoje strokovno znanje na predavanjih in na obiskovanju pokaznih vaj, ki jih prirejajo vojaške enote v Soboti. Delo bo olajšano, čim bodo dobili v Soboti primeren prostor za svoj blub, kar je že na vidiku. V klubu bodo imeli razno strokovno literaturo; služil pa bo tudi za razvedrilo in medsebojno spoznavanje članov. REZERVNI OFICIRJI S PODROČJA LENDAVE SO ZBOROVALI V nedeljo so se zbrali rezervni oficirji pododbora Lendave, da pregledajo svoje delo v minulem letu. Na sestanku so bili navzoči tudi predstavniki Okrajnega odbora Združenja, kakor zastopniki JLA. Ugotovili so, da Je organizacija dosegla dobre rezultate z ozirom na teoretična predavanja, vendar je bila napaka, da jih niso v dovoljni meri izvajali tudi praktično. Združenje bo moralo bolj pomagati mladincem predvojaške vzgoje, kajti do danes predava samo 10 tovarišev iz Združenja. Da bo delo še lažje, so na zboru sklenili, da se tudi v Črensovcih postavi pododbor. Aktivni oficirji so obljubili tudi v bodoče vsestransko pomoč pri strokovnem izpopolnjevanju rezervnih oficirjev, ki je velikega pomena za jačanje naše JLA. Bliža se pomlad, kmalu bodo zaživela polja Premalo si skrbimo za delovnega človeka Pred kratkim so v Radgoni zborovali delegati osemnajstih sindikalnih podružnic. Iz poročila tov. Štelclna in razgovora navzočih je bilo mogoče razbrati, da so sindikalne organizacije lani pomagale delavcem, da so se uveljavili pri upravljanju svojih podjetij. Tako je bilo na državnih gospodarstvih na Kapeli, v Črešnjevcih in Šrncih, v mizarski delavnici Apače in slatinskem podjetju Radenci. Našteli pa so tudi podružnice, ki so lani zanemarjale svoje dolžnosti pri vzgoji delavcev. Sindikalno delo je zlasti šepalo v podjetjih krajevne industrije in obrti v Radencih in Radgoni. Tudi pri mestni občini v Radgoni ni bilo mnogo boljše, dokler ni prišlo do reorganizacije v podružnicah. V splošnem pa so sindikalne podružnice premalo skrbele za delavce v podjetju. Namesto, da bi soodločale, ko je šlo za odpuščanje posameznih delavcev, za boljša stanovanja in življen. pogoje njihovih članov itd., so reševanje teh problemov prepuščale direktorjem podjetij. Premalo odločna je bila tudi borba za izboljšanje delovne discipline in večjo proizvodnost na delovnih mestih. Proti nediscipliniranim delavcem niso uvajali sankcij, ki jih sindikalna pravila dopuščajo. Tudi Krajevni sindikalni svet ni bil kos svojim nalogam. Vse delo je bilo na ramenih posameznikov, ki kljub dobri volji niso mogli vsega sami opraviti. Mnogi tovariši so bili preobremenjeni z delom v drugih organizacijah in društvih, tako da se niso mogli posvetiti delu v sindikatih. Lani je svet prevzel knjižnico od SKUD »Jože Kerenčič«. Udobneje je uredil prostore in nabavil več novih knjig v vrednosti 29.000 dinarjev. žal pa je med bralci malo članov sindikata. Pri volitvah v skupščino socialnega zavarovanja je svet opravil svojo nalogo. Težave je imel le v radgonski občini, kjer se ni mogel dokopati do zadovoljive udeležbe članov. Lani se je na njegovem področju združilo več manjših sindikalnih podružnic. Ko so izvolili novo vodstvo, so sprejeli več obveznosti. Prirejali bodo predavanja o delavski in socialni zakonodaji, vzgajali delavce in dosledno opravili volitve v delavske svete. Z zborovanja so poslali pozdravni resoluciji Glavnemu odboru ZSS in Izvršnemu odboru ZKS v Ljubljani. -jh- MODERNO OPREMLJENI POŠTNI URADI Pred kratkim so dobili moderno opremo poštni uradi v Velki, Zgornji Ščavnici in pri Benediktu. Zanje je poskrbela poštna direkcija v Ljubljani. Tako so prostori teh ustanov dobili lepši in kulturnejši izgled. Oh, kje ki se skopal! Problem v Ljutomeru in še kje ... ? V našem tedniku sem že večkrat zasledil članke, ki so po svoji vsebini predlogi za izboljšanje tega ali onega. Prav je, da se oglašajo različni ljudje. Zame sicer ni važno, kdo jih je napisal. Z veseljem pa sem jih prebral zaradi tega, ker obravnavajo taka vprašanja, ki morajo zanimati vsakega preprostega človeka. Naposled sem se tudi sam opogumil in prijel za pero ... Menim pa, da to ne more biti zadnja beseda, marveč le napotilo k razmišljanju o problemu, ki ga kaj radi načenjajo prebivalci Ljutomera in okolice. Zadnji meseci so nam prinesli marsikaj novega. Pred nami so novi načrti, kako spremeniti lice našega okrajnega središča. Tlakovali bomo ceste, ustanovili olepševalno društvo, postavili to in ono .. Jaz bi temu še pridal: postavili bomo tudi javno kopališče, ki je nam vsem, ki ljubimo ovnov no telesno čistočo, zelo potrebno. Ne govorim v imenu tistih, ki imajo na svojih stanovanjih tudi kopalnice (te bi menda lahko prešteli na prste) in si lahko blagodejno kopel ob vsakem času privoščijo, marveč v imenu večine, ki se zlasti v zimskih mesecih znajde v zadregi, ko mora proti svoji volji prosjačiti pri delovnih kolektitiv, da ji dovolijo vstopiti v svoja skromna kopališča. Mnogi si pomagajo kar doma s čebri in ostalim primitivnim priborom, je pa tudi nekaj takih, ki si niti tega ne morejo privoščiti. Zato morajo čakati, da jih pot zanese v Ptuj ali Maribor, kjer se po dolgem času spet pošteno okopljejo. Pa okoliški ljudje! Tudi oni bi bili veseli te pridobitve, saj bi se takrat, ko pridejo po opravkih v mesto, prav gotovo ustavili tudi v javnem kopališču. Morda bo kdo porekel: lepo govoriš, toda... kje vzeti sredstva za stavbo in notranjo opremo! Čeprav je na to vprašanje težko odgovoriti, pa vendarle menim, da bi se z dobro voljo dalo marsikaj napraviti. Morda bi kazalo razpisati posojilo, ki bi ga dali občani? Prepričan sem, da bi rade volje primaknili svof delež, če bi jim povedali, da gre za tako važno higiensko ustanovo. Morda bi se za kaj takega odločilo kako podjetje, ki ima na razpolago potrebna sredstva, morda bi se dalo to vprašanje rešiti v okviru gradnje večje stanovanjske stavbe... recimo trgovskega doma? Naj bo kakor koli že: investicije, ki bi jih terjalo javno kopališče, bi $2 postopoma, toda sigurno vračale nazaj v blagajno — ne samo v denarju, marveč tudi v zdravju ljudi, ki bi našli v tej ustanovi pripomoček za osebno higieno. Zdravje pa je več vredno kot zlati cekini. Upam, da nisem povedal zadnjo besedo... Eden izmed volivcev V M. Soboti bo poslovala Mestna hranilnica Na IV. rednem zasedanju Ljudskega odbora mestne občine M. Sobota, v ponedeljek 9. marca, je bil med drugim izglasovan sklep o ustanovitvi Mestne hranilnice v Murski Soboti. Hranilnica bo začela s poslovanjem že v ponedeljek, 16. marca 1953. Sprejet je bil tudi sklep o prodaji stanovanjskih hišic delavcem in nameščencem. Prodale se bodo tudi mestne hiše pri Černelavcih. ŠPORT Prekmurski derby se je končal nerešeno NAFTA — MURA 1:1 (0:1) Minulo nedeljo sta se srečala na nogometnem igrišču Nafte v Lendavi stara nogometna prekmurska rivala Nafta in Mura iz Sobote. Porazi, ki sta jih obe moštvi doživeli v prvih spomladanskih srečanjih niso obetali nekaj posebnega. Vendar je kljub neugodnemu vetru bila igra zelo zanimiva in lahko rečemo, da so igralci obeh moštev, kar zadovoljili. Posebno dobro je zaigrala enajstorica Nafte, ki je bila topot pomlajena s petimi mladimi igralci, ki so svojo nalogo dobro izvršili. Kljub mnogo večji premoči domačega moštva v obeh polčasih sta se moštvi razšli z nerešenim rezultatom, kajti še tako zrele prilike za gol niso znale realizirati napadalne petorice. Tekmo je sodil Dervarič iz Sobote in je svojo nalogo opravil zadovoljivo. »PARTIZAN« (Ljutomer) — »MURA« (Sobota) .3:1 (0:1) Prvo srečanje med ljutomerskimi nogometaši in rezervnim moštvom »Mure« iz Sobote se je končalo z zmago domačinov, ki so bili zlasti v drugem polčasu v precejšnji premoči. Igralce je oviral dokaj močan veter. Revanžno srečanje bo v Soboti. RADGONSKI ŠAHISTI PRIDNO TEKMUJEJO Šahovsko društvo v Radgoni je priredilo turnir petokategornikov. Za odlične uspehe se uspešno poteguje 20 šahistov. Zaenkrat vodita mladi Pogačnik in Planinc, v drugi skupini pa je na čelu Novak, ki še do sedaj ni izgubil nobene igre. Ali nas poznate? Iz otroškega vrtca v Ljutomeru smo dobili sporočilo, da so starši malčkov z veseljem prebrali članek »Obiskali smo ljutomerske cicibane«, ki smo ga objavili v eni izmed zadnjih številk našega tednika. Škoda le — pravijo v svojem pismu — da niste k članku objavili sliko, ki prikazuje življenje v našem vrtcu. Čeprav smo pomotoma objavili drugo sliko, nam tega ne zamerijo. Zdaj pa nekaj besed o maškaradi Pišejo nam, da so se na »fašenski« dan zelo dobro imeli. Malčki so kar tekmovali, kdo bo imel lepšo masko. Ko so se maskirali, so šli na sprehod po mestu Na čelu sprevoda je korakal mali harmonikar, ki je skrbel za veselo razpoloženje. Na ulicah in Glavnem trgu so našli več presenečenih gledalcev, ki so se čudili njihovi iznajdljivosti, Po sprehodu so imeli v svojem vrtcu zakusko in krajšo prireditev. Malo so se šalili, malo plesali in se veselili. Naglo jim je minil čas, ko se je spet za eno leto od njih poslovil težko pričakovani Pust. Sicer pa, poglejte jih na sliki! Kako so veseli, neučakani. Fotograf jih je komaj ujel v svojo kamero. MANIFESTACIJSKO ZBOROVANJE SOBOŠKE MLADINE Pretekli teden v četrtek opoldne se je zbralo pred poslopjem Ljudskega odbora mestne občine Sobota čez tisoč mladincev iz raznih soboških šol in nad sto odraslih članov sindikata, da se poslove od delegatov, ki so odhajali na V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Mladinci so poslali kongresu svoje pozdrave in resolucije, ki so jih ponesli s seboj delegati. Najlepša si, pesem domača, slovenska ... V preteklem mesecu smo 'zabeležili v ljutomerskem okraju več uspelih nastopov pevskih zborov, ki se s posredovanjem naših slovenskih pesmi čedalje bolj uveljavljajo pri podeželskem prebivalstvu. Polne dvorane hvaležnih poslušalcev zgovorno dokazujejo, da pri naših ljudeh ni izumrla ljubezen do lepe domače pesmi in besede. To je hkrati tudi najlepše priznanje pevskim kolektivom, ki se trudijo, da bi dali svojemu občinstvu čim več lepega in plemenitega. Po uspešnem nastopu verženskih pevcev, o katerem smo že poročali v eni izmed zadnjih številk našega tednika, smo doživeli uspeli koncert tudi v Ljutomeru. Nastopili so člani domačega kulturno umetniškega društva »Ivan Kavčič«. Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorano, so slišali narodne, partizanske in umetne pesmi Adamiča, Simonittija, Dvoršaka, Švaba in drugih skladateljev. Najtežjo nalogo je opravil ženski pevski zbor pod vodstvom tov. Minke Zacherlove. Pa tudi moški oktet, ki ga je vodil tov. Potočnik, ni zaostajal. Burno pozdravljena je zapustila oder tudi solistka Milka Seršenova, ki je ob spremljavi klavirja zapela več pesmi. Občinstvo je nastopajoče nagradilo s ploskanjem. Posebno zadovoljne so se počutili okoliški ljudje, ki so prišli na koncert kljub slabim potem in oddaljenosti. Mnogi izmed njih so izrazili željo, da bi pevci svoj koncert ponovili. Nekaj dni kasneje pa je v dvorani zadružnega doma v Žerovincih nastopil mešani pevski zbor KUD »France Prešeren« s Stare ceste. Dvorana je komaj sprejela vse poslušalce. Naslednje nedelje so pevci svoj program ponovili tudi v Cezanjevcih in Ivanjkovcih. V pevskem zboru složno sodelujejo pevci iz Cezanjevec in Stare ceste. Posebnost na teh koncertih pa je bil samostojen nastop obeh zborov: moškega in ženskega. Zares, hvalevredna pridnost, ki naj bi jo posnemala vsa podeželska društva! Tudi prihodnji tedni nam obetajo vrsto koncertov. V Križevcih bo 15. marca samostojno nastopil pevski zbor. V soboto bo Ljutomerčane obiskal pionirski pevski zbor »Svobode« iz Radgone. Redni poslušalci pa si mnogo obetajo tudi od koncerta učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«, ki bo prišel v goste konec marca. Učitelji-pevci so si pridobili zaslužen sloves v mnogih krajih, ki so jih obiskali Zato lahko pričakujemo, da jih bodo tudi Ljutomerčani dostojno sprejeli in pozdravili v svoji sredini. Kaj pa žene na Hodošu? Bolj poredko zasledimo kako vest o njih, čeprav posebno v zadnjem času pridno delajo, Minuli petek so začele s kuharskim tečajem, ki ga obiskuje devet žena in 8 mladink. Ne manjkajo pa hodoške žene tudi na ostalih predavanjih ljudske univerze in pri kulturnem delu vasi. Za dan JLA, lani decembra, so hodoške žene z nabiralno akcijo zbrale precej moke, masti, sladkorja in ostalih živil, pripravile razno pecivo in ob obisku obdarile naše graničarje. Istega dne je bila tudi odrska prireditev, nato pa skupno veselje s čuvarji naših meja. Tudi za novoletno jelko so bile hodoške žene na mestu. Pionirji in cicibani so bili veseli daril, ki so jih pripravile. Najpotrebnejši otroci so prejeli tudi oblačila. Hodoške žene pa so se izkazale tudi na tečajih PAZ in v trojkah, ki so obiskovale hiše za dvig članstva OF. Ob tej priliki so pridobile tudi 11 novih naročnic za revijo »Naša žena«. K. Z. Popust v gostinstvu med letnim dopustom Popust v gostinstvu se v letošnjem letu prizna upravičencem, ki delajo, samo med letnim dopustom, njihovim družinskim članom, dijakom, upokojencem in drugim pa vse leto. Popust se prizna od proste cene, ki jo podjetje samo določi po tržnih razmerah in to le pri popolni enodnevni oskrbi ali pa samo pri abonmaju za celodnevno hrano. Bolniki in otroci pa lahko dobe popust tudi na jedila po naročilu. Popuste bo mogoče izkoristiti na temelju posebnega potrdila, ki ga bodo zaposlenim izdajale njihove izplačilne blagajne, ostalim pa pristojne uprave in organizacije. K članku: ,,Neodkrite“ slabosti V 8. številki »Obmurskega tednika« smo objavili pod naslovom »Neodkrite slabosti« članek o letni skupščini Gostinske zbornice okraja Sobota. V članku je omenjena tudi gostilničarka Štiblarjeva iz Petanjce, ki odgovarja naslednje: »Mnenje, ki je tako čudno zvenelo, bi rada pojasnila, ker ni bilo mišljeno tako, kakor to omenja pisec članka. Na pobudo zastopnika republiške gostinske zbornice, da je gostinstvo v Prekmurju na naj-nižji stopnji, sem pripomnila, da se mu naj pomaga z delom dobička, oz. odvodom, ki se odvaja občinskim ljudskim odborom. To je poudaril tudi tovariš iz Maribora, da pri njih ukrepajo na isti način za d vic gostinstva, nakar so prisotni, predlagali, da bi sc razmere dale izboljšati tudi s plesnimi prireditvami, vsaj dvakrat letno. Gornje sem na skupščini iznesla kot član zbornice in sem mnenja, da ni bilo potrebno nobenih opravičil o tem, kot to omenja pisec navedenega Članka.« Marija Štiblar, Petanjci. RADENCANI SO LEPO SPREJELI MALE RADGONSKE PEVCE Predzadnjo nedeljo je v Radencih gostoval pionirski pevski zbor DKUD »Svoboda« iz Radgone. Pionirji, ki so se tokrat predstavili s skrbno naštudiranim koncertnim programom, so doživeli prijetno presenečenje; pred seboj so zagledali nabito polno dvorano poslušalcev, ki so jih nagradili s ploskanjem za vsak uspeh. Priznanje so dobili tudi mladi folkloristi, ki vedno zvesto spremljajo pevce. Oboji so odnesli iz Radenc najlepše vtise. Hvaležni vsem, ki so pokazali polno mero razumevanja do njihovega dela na kulturnem področju. Nekoliko bolj trd oreh bo koncert, ki ga nameravajo prirediti v soboto 14. marca v Ljutomeru. Čeprav se bodo tokrat srečali z enakovrednimi tekmeci, so se odločili, da obiščejo svoje mlade tovariše in tudi odrasle Ljutomerčane. Upajo pa, da bodo našli polno dvorano poslušalcev. M. G. Vzgojni nasveti Ali naj pohvalim svojega otroka? Marsikateri' oče ali mati, pa tudi nekateri poklicni vzgojitelji so mnenja, da ni dobro in potrebno otroka hvaliti, če je kaj dobro opravil. Mislijo, da je njegova dolžnost napraviti večje ali manjše opravilo in da mu zato pač ni treba izreči priznanja in da je pravilneje, če so z otrokom vedno strogi. Po njihovem naj otrok vedno le pridno opravlja razna domača, dela, pomaga na polju, v hlevu in podobno. No nekateri mu še dovolijo, da se tudi malo uči in dela domače naloge. Res je, da moramo navajati otroke k delu, ki je njihovi starosti primerno. Okoliščine pa moramo urediti tako, da otroci njim primerna dela radi opravljajo. Delo jim ne sme postati nekaj neprijetnega, česar se bojijo, kar jim jemlje veselo razpoloženje. Delo ne sme biti takšno, da bi ga smatrali za neke vrste kazen, saj bi ga potem zasovražili, namesto da bi ga vzljubili. Kadar otrok opravi neko delo posebno dobro, ne smemo štediti s pohvalo. Pohvala je zelo važno vzgojno sredstvo, ki se ga naj starši in vzgojitelji sploh izdatno poslužujejo. Pohvala izrečena morda še tako, da jo slišijo še drugi otroci ali odrasli, dviga otroka. Spozna in začne se zavedati, da zmore nekaj, da nekaj zna, da nekaj pomeni in da je njegovo delo koristno. Njegova samozavest raste, a tudi veselje do dela raste ter ugodno vpliva na razvoj značaja. Nepravilno bi seveda bilo, če bi otroka za vsako malenkost hvalili, ker bi ga tako samo razvadili in napravili iz njega domišljavca. Edinčki so pogosto teki domišijavci po krivdi svojih staršev, ki jih razvajajo in za re pohvalijo. Nezaslužena in o vpliva na duševni razvoj DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE V LENDAVI Pred kratkim si je društvo Ljudske tehnike v Lendavi začelo urejevati nove prostore. To društvo zdržuje vse strcke Ljudske tehnike, oziroma bi še klube, ki pa bodo razvijali vsak uspešnejše, kakor če bi bili posamezni klubi prepuščeni sami sebi. Tudi prostore si bodo s M. Sobota, 13. marca 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Zadružniki v Kramarovcih dobro gospodarijo Dohodki so iz leta v leto večji Po reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug je v soboškem okraju ostala le ena in sicer v Kramarovcih. Ostale delovne zadruge so se združile s kmetijskimi zadrugami, pri katerih so se ustanovila zadružna posestva. Zadruga v Kramarovcih je bila v prejšnjih letih najboljša izmed vseh delovnih zadrug v Prekmurju. Kljub temu ni manjkalo težav. Ker pa je pokazala svojo življenjsko sposobnost, so zadružniki želeli še naprej gospodariti samostojno, izven kmetijske zadruge. Uspehi dela in gospodarjenja v lanskem letu kažejo lep napredek v primeri s prejšnjimi leti. Kljub suši, ki jim je prizadejala precej škode, so prigospodarili toliko, da so izplačali delovni dan po 200 din; družina je zaslužila povprečno mesečno po 11.000 din. Seveda tako le tiste družine, ki so pridno delale v zadrugi. Med njimi pa je bilo nekaj takih, ki so v vsem letu delale le toliko dni, kolikor bi lahko opravile v dveh mesecih. Takih pa zadružniki ne marajo v svoji sredi, čeprav izplačujejo nagrade po delovnih dneh. Zato so na zadnjem občnem zboru sklenili, da bodo tri najslabše družine izključili, če njihovi člani ne bodo v prihodnjih mesecih prihajali bolj redno na delo. Kajti take družine poleg zanemarjenega dela še govorijo, da v zadrugi ne morejo živeti. Ta zaslužek pa bi bil še večji, če bi zadruga zaračunavala zadružnikom pridelke po dnevnih cenah. Zadružniki v Kramarovcih pa imajo precejšnje dohodke tudi iz svojih ohišnic. Koliko Je odvisno od umnega gospodarjenja, kaže primerjava med dohodki, ki so jih imeli pri krompirju in rži. Za pridelek krompirja na enem hektaru so dobili skoraj desetkrat toliko kot za pridelek rži. To kaže, da je proizvodni načrt treba prilagoditi krajevnim razmeram in pridelovati predvsem take kmetijske rastline, ki najbolje uspevajo. Zato so si tudi izbrali sposobnega upravnika, ki ga doslej niso imeli. Na občnem zboru so sklenili, da bodo na- mestili kmetijskega tehnika Miho Gomboca, ki je že tudi prevzel svojo dolžnost. Zadnji občni zbor je bil zelo uspešen in je pokazal velik napredek v primeri s prejšnjimi. Izvolili so komisijo za sestavo novih pravil in komisijo za sestavo gospodarskega računa, pa tudi predsednika zbora, ki bo imel nalogo sklicevati zbore zadružnikov. V odbor so izvolili več žena. Poleg drugega so na občnem zboru sklenili, da bodo v prihodnjih dneh posadili nov sadovnjak s 400 drevesci. V zadnjih mesecih je bilo 16 gospodinjskih tečajev Kmetijske zadruge in sekcije žena zadružnic v soboškem okraju so v zadnjih mesecih organizirale 16 gospodinjskih tečajev, od katerih so nekateri dobro uspeli. Na njih so predavali o svinjegojstvu, perutninarstvu, pridelovanju povrtnin, o zdravstvu, nekaj pa je bilo tudi kulturnoprosvetnih in političnih. Število predavanj je bilo dokaj različno in sicer v Čepincih 3, Prosenjakovcih 4, Bistricah 5, Gornji Bistrici 8, Crensovcih 7, Čmelavcih 28, Kapci 6, Dolini 3, Domanjševcih 3, Filovcih 7, Mostju 2, Gaberju 3 in v Hotizi 4. V Črensovcih, Črnelavcih in Bistrici pa sta bila po dva tečaja. Uspehi delovnega kolektiva kmetijskega gospodarstva Podgradje Pred dnevi Je kmetijsko gospodarstvo v Podgradju pri Ljutomeru prodalo za izvoz točno 1000 kg težkega plemenskega bika. Kljub pomanjkanju krme, ki jo je povzročila lanska suša, je v Podgradju uspelo zrediti tak redek primer. Tudi ostalo živino imajo zelo lepo. Molznost krav se je celo zvišala. To so dosegli s krmsko peso, ki so je lani pridelali čez 1000 metrskih stotov; pripravili pa so tudi mnogo silaže. Tudi v drugih panogah gospodarstva so imeli uspehe. Lani so vzgojili nad 10.000 sadnih drevesc, ki jih sedaj prodajajo po ugodnih cenah. Kljub suši je bil pridelek vinogradov le neznatno manjši, zato pa kvaliteta toliko boljša. Kolektiv skr- bi tudi za ostala zadružna in privatna gospodarstva. Kmetijsko gospodarstvo v Podgradju je odprlo v Ljutomeru svojo restavracijo »Triglav«, v kateri nudi delovnemu ljudstvu svoje pridelke po ugodnih cenah. Zasluga tega kolektiva je, da so v Ljutomeru znižali cene hrani za abonma od prejšnjih 120 do 150 din na 100 din dnevno. Zasluge za uspešno delo ima ves delovni kolektiv z delavskim svetom in upravnim odborom na čelu, ki se trudi, da s pravilnim gospodarjenjem in marljivim delom ter varčevanjem vseh sredstev si ustvari čim lepše življenje, obenem pa koristi tudi skupnosti in izgradnji socializma . Budnosti ni nikoli preveč Čeprav se Je gospodarstvo v naših kmetijskih zadrugah v marsičem izboljšalo, ker se zadružniki bolj zanimajo zanj in tudi kontrolirajo delo odborov in poslovodij, je njihovo nadzorstvo še vedno marsikje pomanjkljivo. To nam kaže primer v Melincih. Ko so ljudje posumili v poštenost poslovodje trgovine KZ v Melincih, je ta povzročil že precej škode. Ko pa je predsednik nadzornega odbora prijavil svoj sum Okrajni zadružni zvezi v Soboti in zaprosil revizijo, pa je primanjkljaj, ki ga je povzročil poslovodja, narasel na celega pol milijona dinarjev. Poslani revizor je po natančnem pregledu ugotovil 509.075 din primanjklaja, ki ga je povzročil poslovodja Horvat. Taka ogromna vsota nas uči, da ni nikoli preveč budnosti, dokler bomo v svoji sredi imeli tudi nepoštene ljudi — kar bo gotovo še dolgo časa. Kaj pomeni 100.000 din kavcije v primeri s takim primanjkljajem. Zato nas kavcije ne smejo zamotili, da bi opuščali nadzorstvo. Mnenje, da ni mogoče izvajati takega nadzorstva, ki bi lahko preprečilo poneverbe, je zgrešeno. Res, da vsak dinar ni mogoče takoj opaziti, če bi ga izmaknil poslovodja: Zato pa so kavcije. Pri večjih poneverbah, kakor se je zgodila v Melincih, pa je z budnostjo možno odkriti prisvajanje blaga ali denarja, preden doseže tako ogromen primanjkljaj. O takih stvareh bi se morali zadružniki večkrat meniti na svojih sestankih, pa bi marsikatero škodo lahko preprečili. Na zemlji se lahko preživlja nad 13 milijard ljudi Na mednarodnem kongresu geografov iz 36 dežel je bilo med drugim ugotovljeno, da bi zemlja lahko prehranila največ 13 in pol milijarde ljudi. Zdaj živi na njej 2 milijardi 400 milijonov ljudi, do konca našega stoletja pa se bo njih število povečalo na 4 milijarde. Rodovitna zemlja Je skoraj popolnoma izkoriščena, tako da je čedalje večja nevarnost, da se bo položaj glede prehrane poslabšal. Sedanja proizvodnost komaj krije potrebe. Z intenzivnejšim obdelovanjem zemlje pa bi se lahko pridelek žita in sočivja podvojil, masti in olja početveril, sladkorja po popetoril. Na zemlji bi lahko živelo 13,5 mili. jarde ljudi, toda uporabljati bi morali vsa razpoložljiva sredstva ne glede na rentabilnost. Prehrana je zelo odvisna od življenjskega standarda. Sedanja proizvodnja živil lahko samo polovici ljudi na svetu zagotovi ameriški življenjski standard. KMETIJSKI SVETOVALEC Bodimo odločni v boju proti sadnim škodljivcem! Sadovnjaki našega severovzhodnega predela Slovenije t. j. Prekmurja, Slovenskih goric in Haloz, ki so v preteklosti predstavljali enega izmed glavnih proizvodnih področij kakovostnega namiznega in potrošnega sadja za izvoz, kažejo žalostno sliko uničevalnega dela ameriškega kaparja. Samo skrbna nega in temeljito čiščenje sadnega drevja moreta zajeziti njegovo ofenzivo v sadovnjakih. Spričo tega, da naše sadno drevje rodi izmenoma vsako drugo leto in da smo imeli lani dobro sadno letino, letos ne pričakujemo večjega pridelka. Čeprav je temu tako, pa letos ne smemo pozabiti na temeljito čiščenje in škropljenje drevja. Izostalo bo sicer nekaj škodljivcev, kot sta na primer cvetožer in jabolčni zavijač, toda najbolj nevarnega škodljivca — ameriškega kaparja — to prav nič ne ovira pri razmnoževanju in širjenju; zato je škropljenje nujen ukrep, ki edinole more očuvati sadno drevje pred propadanjem. V času, ko je drevje brez listja — od pozne jeseni do spomladi — zelo učinkovito uničujemo vse škodljivce, ki prezimujejo v sadovnjakih. Drevje je v tem času zelo odporno proti močnejšim raztopinam škropiv in, ker je brez listja, ga je mogoče naravnost temeljito oprati. Upoštevati pa je treba, da škodljivci gnezdijo v vsemogočih skrivališčih, ki jim jih daje drevo, hkrati pa so tudi odpornejši proti mrazu in škropivom. Zato se bomo do uspeha dokopali le takrat, če poleg osnovnih stvari (pravilna priprava škropiv, čas škropljenja itd.), dobro očistimo drevje. Vse veje, ki so odveč na drevesu, bodisi da so suhe, rakave ali poškodovane, ali pa pregoste, je treba odstraniti. Odžagamo tudi visoke vrhove, ki jih ne bi mogli dobro poškropiti, iz sadovnjaka odstranimo vse ono drevje, ki je suho ali pa se ga ne da več rešiti, pa tudi drevesa, katerih se zaradi slabe rodnosti ne splača več škropiti. Marsikje še pomlajujejo močno okuženo, suho in izčrpano drevje. Pomlajeno drevje požene prvo in drugo leto močne poganjke, ker še ima v koreninah dokaj življenjske sile. Toda s tem, ko smo s pomlajenjem zmanjšali obseg krone, nismo mnogo pridobili: zaradi zmanjšane listne površine namreč propade večje število korenin v zemlji. Zato v naslednjih letih nojema bujnost v rasti poganjkov in se naposled po- polnoma ustavi. Na takem drevesu ne moremo vzgojiti rodne krone. Zato bomo pomladili le tista drevesa, ki še niso preveč shirala. Seveda jim bomo tudi dobro pognojili. Ko smo to opravili, je treba začeti z drugim opravilom: z debel in vej ostrgamo vso staro škorjo, mah in lišaje, ki so najbolj priljubljeno skrivališče za kaparja in druge škodljivce. Le-ti tiče pod to navlako in sesajo drevesni sok. Pri škropljenju neostrganih dreves se nam zgodi, da pustimo pri življenju ogromno število škodljivcev. Po navadi lahko pozneje ugotovimo, da je neostrgano, toda poškropljeno drevo včasih močneje okuženo od nepoškropljenega. Znano pa nam je. da je drevje, ki ga vsako leto škropimo, brez starega lubja, ki ga škropivo tako razjeda, da samo odpade. Tako pripravljeno drevje škropimo z zimskim škropivom, ki ga imamo dovolj na razpolago. Letos je v prometu »Rumesan« (domači proizvod po cca 80 din za kilogram). Rumesan uporabljamo pri škropljenju koščičarjev (slive in kreskve) v 1 %, jablan in hrušk, ki so manj okučene, v 1 ½%, močno okuženih pa v 2 % raztopini. Da se to škropivo hitro in bolje raztopi, ga je treba dati v manjšo količino tople vode, ki jo potem prilijemo že pripravljeni količini vode za šropivo. Uporabljamo lahko tudi druga škropiva: »Kreosan« v 2 %, »Drevosan« v 6% in žvepleno brozgo v 25% raztopini. Kupite jih lahko pri okrajnih zadružnih zvezah in kmetijskih zadrugah. Uporabljamo jih le v času, ko je drevje brez listja. S škropljenjem maramo končati, preden se spomladi odpro brsti. V KDZ »Berce« v Ivanjkovcih so škropili z »Rumesanom«. Kalkulacija jim je pokazala, da stane škropljenje enega srednjega drevesa: s škropilnico, ki jo ima traktor »Unirnog«. 35 din. z navadno motorno škropilnico 40 din in z ročno prevozno škropilnico 45 din (na eno drevo so uporabili 20 do 22 litrov škropiva). Ne smemo dopustiti, da bi se onim, ki skrbno negujejo drevje, godila krivica. Zato je ljudska oblast izdala posebno uredbo, ki predpisuje, da moramo obvezno čistiti in škropiti sadno drevje. Ost te uredbe je naperjena proti tistim, ki zanemarjajo svoje delo v sadovnjakih. Dobri sadjarji pa poreko tako je tudi prav! P Fr. Zanimive drobnarije KOLIKŠNA JR MOČ NAŠIH REK? Vse Jugoslovane, Dance, Švicarje, Švede, Fince, Holandce, Norvežane in Belgijce bi morali združiti, da bi dobili moč, ki jo imajo naše hidroelektrarne. PREMOGA PROIZVAJAMO DVAKRAT VEČ KAKOR PRED VOJNO Takoj po osvoboditvi so začeli naši rudniki večati svojo kapaciteto. Leto 1939 smo izkopali pri nas sedem milijonov ton premoga, lani pa že 13 milijonov ton. NEW YORK IMA VEČ TELEFONOV KOT FRANCIJA Generalna telefonska in telegrafska družba Združenih držav Amerike javlja, da od 1. januarja letos deluje v New Yorku 3.549.323 telefonov. Toliko telefonov nima vsa Francija in celo vsa Azija ne. KITAJSKA BUDILKA Kitajci se ponekod še danes poslužujejo dokaj čudnih budilk. Kitajec, ki se želi prebuditi ob določeni uri, si priveže za palec na nogi dolgo volneno vrvico, ki jo na drugem koncu zvečer prižge. Dolžina vrvice je tako izračunana, da prispe plamen do njegovega palca in ga prebudi točno ob določenem času. NAVAL KOBILIC V SAUDSKI ARABIJI Saudsko Arabijo so preplavili roji kobilic. Britanski tehniki skušajo s pomočjo oblasti zaustaviti škodljivce na njihovi uničevalni poti V Londonu zahtevajo. naj sosednje države nudijo pomoč, kajti nevarnost preti tudi Siriji, Jordanu, Iraku, Egiptu in Sudanu. Lahko pa se prenese tudi v Libanon in Turčijo. KOTIČEK ZA GOSPODINJE JAJCE JE TUDI ZDRAVILNO Da se brez jajc ne more pripraviti skoro nobena dobra močnata jed, ve vsaka gospodinja. A da je jajce prvi pripomoček, če se komu zatakne drobna kost v grlo, ve malokdo. Če spiješ surovo jajce takoj nato, ko se je zataknila kost bodisi od ribe ali drugega mesa, bo jajce drobno kost takoj ponisnilo naprej iz grla. Če belo kožico, ki je pod lupino jajca, položiš na opečeno mesto, se ne bo naredil mehur in rana se bo hitro zacelila. Sneg beljaka pomešan s sladkorjem v prahu in limoninim sokom pomaga proti hripavosti. Vsako uro pojej žlico stolčenega snega, pa bo hripavost kmalu minila. Surovo jajce stepeno v vinu je zelo krepilna pijača za bolnika po hudi bolezni. Sploh bi slabotni in starejši ljudje morali vsak dan izpiti po eno jajce v vinu. Kdor pa ne prenese surovega jajca, naj ga stepe in vlije mešajoč vrelo vino ali mleko nanj in ga potem tako zaužije. KISLO ZELJE V mnogih družinah jedo posebno otroci po dvakrat tedensko surovo kislo zelje. To preganja gliste. Belo zelje ima poleg paradižnikov največ vitaminov. Ker Je zelja dovolj poleti in pozimi, je cenena vitaminska hrana ob vsakem letnem času. Tudi s surovim belim in rdečim svežim zeljem dosežemo isto kot s surovim kislim zeljem. LIKANJE VOLNENE OBLEKE Kadar likaš volneno obleko, vzemi namesto mokre krpe večkrat zložen časopisni papir, kar prepreči, da bi se blago potem svetilo. Seveda moraš likati na narobni strani. To pa velja le za temne obleke. Za svetle obleke pa uporabi nepotiskani papir. OBJAVE - OBVESTILA - OGLASI OBJAVA Na osnovi 5. člena Uredbe o prometu na javnih cestah, Ur. list FLRJ štev. 51-1953, odrejata Oddelek za notranje zadeve v Murski Soboti in Oddelek za notranje zadeve v Ljutomeru redno letno registracijo motornih vozil in avtomobilskih prikolic v času: 1. Oddelek za notranje zadeve v Murski Soboti v dneh 16., 17., 18., 20. in 21. marca 1953 in sicer: a) registracija osebnih in tovornih avtomobilov ter avtomobilskih prikolic se bo vršila dne 16. in 17. marca 1953, od 8. ure dalje v Murski Soboti, Kovač Štefana ulica, pred upravo SAP, za vse tiste lastnike odnosno upravitelje, ki so na sektorju biv. mursko-soboškega okraja. b) registracija motornih koles se bo vršila dne 18. marca 1953, od 8 ure dalje v Murski Soboti na istem mestu kot za ostala vozila za lastnike, ki so na sektorju bivšega mursko-soboškega okraja. c) registracija osebnih In tovornih avtomobilov ter avtomobilskih prikolic, kakor tudi motornih koles za sektor bivšega lendavskega okraja se bo vršila dne 20 in 21. marca 1953, v Lendavi. Opozarjamo vsa podjetja in ustanove, upravitelje in lastnike motornih vozil, da morajo biti vozila v brezhibnem stanju in očiščena zaradi lažjega tehničnega pregleda. Naknadna registracija se bo vršila dne 24. marca 1953 v M. Soboti pred upravo SAP in 26. marca 1953 v Lendavi, toda le za tista motorna vozila, ki bodo prišla iz eventualnega popravila ali zavrnitve od prvega pregleda vsled neizpravnosti. 2. Oddelek za notranje zadeve v Ljutomeru bo vršil redno letno registracijo motornih vozil in avtomobilskih prikolic meseca marca 1953. v dneh 16. in 17. marca 1953 v Ljutomeru 18. in 19. marca 1953 v Radgo- ni in naknadno registracijo vsied neizpravnosti vozil odnosno zavrnitve tehnične komisije pri prvi registraciji pa dne 20. marca 1953 v Ljutomeru. Obrazce-prošnje, ki so predvideni za redno letno registracijo, naj dvignejo pred tem časom na oddelku za notranje zadeve. Pripominjamo, da se registracija traktorjev in njihovih prikolic v navedenih dneh ne bo vršila. Oddelek za notranje zadeve M. Sobota in Ljutomer Gasilska objava Dobili smo gasilske knjižice štev. 3 in 4, pravila in priročnik za izprašane gasilce. Blagajniki, ali ste poravnali naročnino za »Gasilski vestnik«? Ne dovolite, da bi nas republiško vodstvo grajalo zaradi zaostanka pri naročnini. Do 20. marca nam sporočite, da ste naročnino poravnali. Sekretarji društev naj prijavijo podatke in sestavijo tromesečna poročila, ki naj zajamejo delo v januarju, februarju in marcu. Poročila nam pošljite do 25. marca. Iz pisarne OGZ Ljutomer MAU OGLASI 1600 kg prvovrstnega sena zamenjam za borov in smrekov les, pripraven za rezanje desk. Prodam tudi težki vprežni voz in lahki voz (koleselj), oba v dobrem stanju. Vprašati: Sidonija Pauko, slaščičarna Murska Sobota. HLAPCA, poštenega, ki ima veselje do živine, sprejmem. Naslov v upravi lista. PRODAM malo posestvo z gospodarskim poslopjem in hišo v bližini Ljutomera. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM okvir moškega ko. lesa za ženskega. Naslov v upravi lista. ZARADI INFLUENCE v Murski Soboti so obiski v splošni bolnici v Murski Soboti (porodniška soba štev. 18) ukinjeni, ker je nevarnost, da se influenca razširi k porodnicam. Prosimo, upoštevajte zdravje porodnic! VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA, p. Slatina Radenci, vam nudi večje količine izvrstnega sadjevca in žganja. Sprejemamo naročila za trsni in drevesni sadni material za leto 1954. PRODAM posnemalnik s pinjo, 17-vrstni sejalni stroj in stroj za sortiranje krompirja. Logarovci 14, Križevci pri Ljutomeru. PRIMARIJ DR. LEA PLEIWEIS-SVETLIČ specialist za živčne bolezni zopet redno ordinira. dnevno od 12. do 13. ure. Ordinacija Maribor, Glavni trg. Kneza Koclja ul. 2 I (nad apoteko) PRODAM za 30.000 din dobro ohranjeno spalnico. Sečko, Mladinska ulica, Murska Sobota. POZOR! Izplačevanje tombolskih tablic Radio tombole za prvo kolo se zaključi z vključno 14. marcem. Izžrebane tablice vnovčite v prodajalni srečk — časopisov — Panonija Ljutomer. Nove tablice so že v prodaji! KUPUJEMO vsako količino srnjakovih in jelenovih rogov po najviših dnevnih cenah. Industrija kovinskih izdelkov, Maribor zbira - podjetje „PANONIJA“, M. Sobota, Titova ulica 31. M Sobota, 13. marca 1953 Iz Velike Polane Kuharski tečaj se je pričel v Veliki Polani pred dobrim mesecem Obiskuje ga 42 mladink. Od teh jih je 30 iz Velike Polane, 4 iz Male Polane in 8 iz Brezovice. Tečaj vodi učiteljica Ela Slokar. Vzdržuje se z lastnimi sredstvi * IZUD je na svojem rednem letnem občnem zboru naredil načrt dela za leto 1953/54, posebej pa še za proslavo občinskega dne ki bo 22. julija. Na tej proslavi bodo nastopile vse sekcije društva Člani sindikata občinskih obrtnih delavnic so na letnem občnem zboru obljubili, da bodo pomagali pri gradnji domačega zadružnega doma in pri graditvi kulturnega doma v Soboti s prostovoljnim delom. Uspeh tečaja kmečke ženske mladine je bil zadovoljiv Od 19 tečajnic je napravilo izpit 45. 4 pa niso prišle k izpitu in sicer Ana Hozjan iz Male Polane, Marta Peterka iz Brezovice ter Marija Kerec in Elizabeta Gjerek iz Hotize. Letni občni zbor kmetijske zadruge v Veliki Polani je pokazal sicer aktivno bilanco, vendar je zadružni odbor premalo skrbel za delo po odsekih, za povečanje kmetijske proizvodnje in je zanemarjal stike z zadružniki na četrtletnih ali mesečnih zborih Novi odbor bo moral poleg navedenega skrbeti za dograditev zadružnega doma, kulturno ureditev trgovine in postrežbo v njej. pravočasno organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in seznanjanje kmtovalcev z vsemi sodobnimi načini za povečanje proizvodnje. Na občnem zboru Zveze borcev za okoliš Polana so sprejeli pet novih članov in izvolili nov odbor, od katerega pričakujejo da bo delavnejši, kot je bil prejšnji. Prebivalstvo k3Že vedno več zanimanja za Ljudsko univerzo ki ima predavanja vsak ponedeljek Od 45 poslušalcev na prvem predavanju se je število do konca meseca povečalo na 110. Dobra tretjina poslušalcev je mladina obeh spolov. ostali so odrasli ki radi diskutirajo s predavatelji. K 8 MAREC V VELIKI POLANI Šolska mladina z učiteljstvom v Veliki Polani je pripravila zadnjo nedeljo popoldne prisrčno proslavo Dneva žena. Po govoru tov učiteljice Cilke Cof so učenci iz osnovne šole in nižje gimnazije zapeli in deklamirali Nastopili so tudi s prizorčkom »Partizanski mami«. Prireditev je bila zelo vzgojna, le škoda, da jo je obiskalo tako malo žena. Organizaciji ZKJ In Socialistične zveze delovnih ljudi bosta morali bolj skrbeti za žene. K. V ODRANCIH SO PROSLAVILI 8. MAREC Kakor po mnogih naših vaseh, so tudi v vaseh črensovske občine pripravili primerne proslave za praznik žena — 8. marec. V Odrancih so cicibančki otroškega vrtca presenetili matere s tremi ljubeznivimi in domoljubnimi točkami. Tudi govor o pomenu 8. marca in vlogi žene so številne obiskovalke proslave vneto poslušale. Iz neznanih vzrokov pa so opustili proslavo v Črensovcih, kjer je pred kratkim sekcija zadružnic pokazala svojo delovnost v organiziranju dveh kuharskih tečajev. Radensko pismo Pred kratkim smo imeli v Radencih dvoje zanimivih predavanj. Ing., Cegnar iz Rakičana je predaval o svojih vtisih s potovanja po Ameriki. Navzočih je bilo 300 ljudi. Predavanja profesorja Mavricija Zgonika »Po lepi naši domovini« se je udeležilo 70 občanov. Predavanja so poživljale skloptične slike. Slušatelji so izrazili željo, da bi jih obiskal kmetijski strokovnjak in jim dal nekaj koristnih nasvetov iz kmetijstva. * Sedemletni šolar je zažgal gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo malega posestnika Vinca Žnidariča z Muršaka. Ogenj Je do tal upepelil oboje poslopij. Zgorela Je tudi ena svinja, ostalo živino pa so rešili. Na pomoč so prihiteli sosedje in gasilci z Rožičkega vrha, Hrastja-Mote, Kapele in Radenc. Škodo cenijo nad 500 tisoč dinarjev. Medtem ko so bili domači v vinogradu, je sedemletni šolar ostal doma. se igral z vžigalicami in zakuril v bližini listnjaka. Njegov podvig je bil usoden Zato starši, pazite na svoje otroke ne dopustite, da bi se igrali z vžigalicami. Za Prešernovo družbo. Občinski odbor Socialistične zveze je na svoji seji razpravljal o nalogah in poslanstvu Prešernove družbe. Za občinskega poverjenika so navzoči izvolili tov Franca Bračka, za vaške zaupnike pa ljudi, ki bodo znali pristopiti k občanom Na Mnrščaku pa se ljudje potegujejo za elektriko. Izvolili so elektrifikacijski odbor, ki se bo moral potruditi, da bodo še letos dobile elektriko vasi Kupetinci, Zasadi in Selišči. Pripravili so že gradbeni material za transformatorsko postajo in drogove. Vsi vaščani bodo prispevali svoj delež. Pomagala pa jima bosta tudi ljudska odbora občine in okraja. Dala sta prispevek v znesku 125.000 din. Pred dnevi so v Radencih gostovali zadružniki z Janševega vrha. Uprizorili so veseloigro »Poslednji dedič Strmolovega«. Čeprav so tokrat nastopali začetniki in ljudje, ki morajo vsak dan težko delati, je igra dobro uspela. Posebno priznanje pa zaslužijo za dobro izvedeni simbolični ples, ki so ga prikazali za nameček. Režiser Adamič, ki hodi večer za večerom po eno uro daleč iz Radgone k svojim mladim igralcem, je lahko za vzgled mnogim prosvetnim delavcem. Zadružniki Janževega vrha se zelo zanimajo za kulturnoprosvetno delo. Pred krattim so celo sklenili, da bodo še to pomlad ustanovili izobraževalno-umetniško društvo, -ik. Roman e sto ov v Hotizi Kdor je hodil po Hotizi, je lahko opazoval čudne stvari: otroci so poleg šolskih torbic in cekarjev nosili na ramenih tudi stole. Odkdaj pa ta navada, da si morajo ljudje s seboj nositi stole, če hočejo sedeti, in kje? Da se ne boste preveč začudili! Uvedena je pred kratkim v šoli v Hotizi. Novost, le žal, da ni koristna! Toda zaradi takega in takega gospodarjenja nujna. Za hotiško osnovno šolo so naredili nove mize. To je bilo potrebno, ker so stare klopi bile že preveč obrabljene. Toda pri mizah manjkajo stoli ali klopi, kjer bi se učenci lahko posedli. Zato so našli rešitev: kdor hoče sedeti, naj si prinese ali prinaša vsak dan stol od doma. Tako so začeli stoli romati v šolo, nekateri pa kar sem in tja. Ali res ni druge rešitve ali pa se vaški možje premalo zmenijo za otroke-učence? Ali se ne bi dale narediti zasilne klopi z navadnih desk. Res, da te ne bi bile lepe, toda kljub temu še lepše, kakor zgledajo najrazličnejši stoli drug poleg drugega. Če pa tega ni mogoče, bi pa morda še stare obrabljene klopi vzdržale nekaj časa. Vsekakor bi se z dobro voljo dala tudi ta zadeva bolje rešiti. Opazovalec PROSJAČILA STA DRVA Zvonar in mežnar radgonske župnije sta pred kratkim obiskala več vernikov in jih prepričevala da naj odstopijo nekaj drv za cerkvene potrebe. Njuno prosjačenje je protizakonito, ker nista imela zato potrebnega dovoljenja. Zaradi tega se bosta morala zagovarjati. PIJANEC SE JE SPRAVIL nad Ženo Pred kratkim je prišlo v Vuzmetincih pri Miklavžu do pretepa. Vaščan Stanko Piberčnik je v pijanem stanju napadel Marijo Štruclovo, jo pretepal in suval po vinogradu ter ji grozil z ubojem Napadena je debila več poškodb po telesu napadalcu pa so izprašali vest. lutverČani ne trpijo RAZGRAJAČEV Pred kratkim Je 78 članov Socialistične zveze zahtevalo, da jih mora zapustiti sovaščan Jakob Rene, ki je izgubil svoj ugled zaradi stalnega prepiranja s sosedi za njihov predlog, ki so ga poslali pristojnim oblastem, se je izreklo tudi vaško vodstvo Socialistične zveze. Iz Gaberja Tudi v občini Gaberje so letos imeli že štiri predavanja Ljudske univerze, ki so jih ljudje z zanimanjem poslušali. Taka gospodarska predavanja so si želeli tudi v sosedni madžarski vasi Kapci, vendar so ljudje zastonj pričakovali predavatelja, ki ni prišel. V Gaberju pa imajo tudi madžarski pevski zbor, ki šteje 25 članov in ima redne vaje. V občini Gaberje pa so letos tudi organizirali gospodinjski tečaj, ki je trajal pet tednov in ga je obiskovalo 23 žena in deklet, prav tako so bili isti tečaji v sosednjih vaseh Kapci in Lakošu Vsi trije tečaji so imeli nad 60 obiskovalk, kar je zelo velik uspeh in gre posebna zahvala tamkajšnjemu učiteljstvu, ki jih je organiziralo in tudi vodilo Tečaji so bili zaključeni v nedeljo, dne 8. marca, z akademijo na čast prazniku žena. PIONIRJI IN NJIHOVI PRIJATELJI V ODRANCIH so zopet začeli delati pri lutkovnem odru Sklenili so. da bodo zaenkrat obnovili že znano igrico »Žogico marogico« in z njo reprezentirali odranski odred na Prekmurskem festivalu v Soboti. Po festivalu pa bodo obiskali nekatere vasi, kjer bodo to igrico ponovili. Za Bogojino so se spet odločili, drugam pa bodo šli, če bo obisk zagotovljen. MLINAR KI SE NI DRŽAL PREDPISOV Z uredbo o enotnem mletju žita je določeno, da mlinarji začasno ne smejo izdelovati bele moke. Dovoljena je predelava žita v enotno moko. Ta ukrep je bil potreben zaradi tega, da bi omenili posledice lanske sušu in s štednjo nadoknadili izgubo v našem gospodarstvu. Tega pa se ni držal mlinar Jože Šeruga z Noričkega vrha. Zato ga čaka kazen. Kaka je resnica o medinskem aktivu Krega Pred kratkim smo objavili kratko vest o mladincih iz Koga in sicer tako, kakor je delegat tega mladinskega aktiva poročal na mestni mladinski konferenci v Soboti in kakor stoji tudi zapisano v zapisniku te konference. Sedaj pa smo dobili dopis mladinca iz Koga, ki pravi, da so navedbe tistega članka bile neresnične in sicer da »mladinski aktiv v Kogu sicer še nekoliko šepa, vendar pa ima nad 30 Članov, ne kamo 15; res je, da se je v začetku letošnjega leta začel učiti igro, Divji lovec, in se uči še danes; ni pa res, da mladinci ne bi imeli prostora, kjer bi se učili igro. ker jim je upravitelj šole dovo- lil, da se po večerih učijo v šolski učilnici« Objavljamo ta popravek, čeprav tudi tega nismo preverili, kakor ne prejšnjega. Čudno pa se nam zdi, da dajejo mladinci enega aktiva tako različne izjave. Zato bo morda še kdo drugi spregovoril besedo o mladinskem aktivu v Kogu. Prizadetim mladincem priporočamo, naj se ne razburjajo preveč. Uredništvo CANKOVA Delegati Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini Cankovi so na občinski konferenci sklenili, da bodo pripravili občinski teden z gospodarsko razstavo, kulturnimi in fizkultumimi nastopi, ki bo konec junija Nadalje bodo s sklepi kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva seznanili vse članstvo; sodelovali in pomagali pa bodo tudi pri elektrifikaciji svojih vasi. GORICA Preteklo soboto zvečer je mladinski aktiv Gorica zakuril mogočen kres v čast V. kongresa LMJ. ki se je prejšnji dan začel v Beogradu. Ob kresu so se zbrali tudi pionirji. Skupno so prepevali partizanske in mladinske pesmi. SOBOŠKI PLAVALCI MNOGO OBETAJO Plavalna sekcija društva Partizan v Soboti je v preteklem letu pripravila plavalce za tekmovanje za prvenstvo rep lige, obenem pa je skrbela za šolanje plavalcev Tako je povečala število aktivnih članov sekcije na 54. Poskrbela je tudi za vzgojo naraščaja s plavalno šolo za šolske in predšolske otroke. Uspeh šole je bil zadovoljiv, saj jo je obiskovalo nad 100 otrok, izpit pa je naredilo nad 90 odstotkov obiskovalcev. Vodstvo sekcije je v preteklem letu poskrbelo tudi za tre- nerja. Zato je bilo preteklo leto leto rekordov. Večina prejšnjih rekordov soboških plavalcev je bila izboljšana. Sekcija ima kader nadarjenih plavalcev, ki obetajo mnogo ne samo za Soboto, ampak za vso Slovenijo, kot so: Korpnikova. Meleš, Šeruga ter pionirja Šiftar in Kramberger. V preteklem letu je sekcija zasedla v republiškem tekmovanju četrto mesto v plavanju in v waterpolu Mnogo zaslug za razvoj plavalnega športa v Soboti imata trenerja Muster in Laško. Petek, 13. marca — Kristina Sobota, 14. marca — Matilda Nedelja, 15 marca — Klemen Ponedeljek, 16. marca — Hilarij. Marija Torek, 17. marca — Jedert Sreda, 18, marca — Ciril, Edvard četrtek, 19 marca — Jožef Petek, 20. marca — Feliks, Srečko Sobota, 21. marca — Benedikt Nedelja, 22 marca — Lea GIBANJE SONCA: v petek, dne 13. marca vzide ob 6,16, zaide ob 18,04; v četrtek, dne 19 marca vzide ob 6,04, zaide ob 18,10. GIBANJE LUNE: mlaj 15. marca ob 12,05; prvi krajec 22 marca ob 9,10. SPOMINSKI ONEVI: 14. marca 1883. leta je umrl Karl Marx, utemeljitelj znanstvenega socializma, genialni voditelj in učitelj svetovnega proletariata. — 15. marca 1942. leta se je pričela tretja sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ. KINO SOBOTA predvaja od 13. do 15. marca ameriški film ..TRETJI ČLOVEK". — od 17. do 19 marca francoski, film ..POVRATEK V ŽIVLJENJE". ORAD predvaja 15. marca ameriški film ..BIL SEM VOJNA NEVESTA" — 22. marca maeriški film ..KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA". ČEPINCI predvaja 15. marca ..POSI.ED« NJI DAN" — 22 marca ..NEVESTA NA PRODAJ". LJUTOMER prikazuje 14. in 15. marca ameriški barvni film: »TRIJE MUŠKETIRJI« 18. marca italijanski film: »TEŽKA LETA«. KINO »ENOTNOST« v Ivanjkovcih predvaja: 15. marca: jugoslovanski film »KEKEC«; Predstave vsako nedeljo ob 15. in 17. uri. VREMENSKA NAPOVED za čas od 12. do 19. marca: Padavine, sneg povečini do nižin, se pričakujejo 11. ali 12., 14. ali 15. in 18. ali 19. marca: Jakost padavin bo večja kakor je bila do sedaj. - V ostalem lepo vreme z mrazom ponoči in pogostokrat vetrovno. Vsak teden ena NAJKRAJŠA POT A: »Najboljša pot za izvedbo načrtov —« B: »— je čakanje, da se sami uresničijo.« A (v zadregi): »Že, že; a biti mora tudi najkrajša.« B: »Ta pa pravi: ne delaj nobenih načrtov in vsi se ti bodo takoj uresničili.« EDEN : ŠTIRINAJST! Tako je nekdo od ljutomerskih igralcev odločil srečo v svojo korist. Večina ni prišla na svoj račun, ko je šlo za da ali ne. Pravijo, da niso mogli nekam v goste, ker ni tistemu »enemu« prav dobro sedela vloga. Pa si je hitro pomagal, spregledal je društveno disciplino in ... nastalo je nič! Lahka zmaga, kajne? J a n e z Švanjcer: (23) STRELI NA MEJI Počedil je hlev in očistil krave, da je koža na njih blestela. Dekla Je z loncem v rokah začudena obstala na vratih. Zastrmela sc je v Franca in ga gledala kakor prikazen. »Le kar naprej. Se me bojiš?« jo je Franc pozdravil. »Si se le vrnil? Mislila sem že, da te ne bo več Kar dolgčas nam je že bilo,« je spregovorila in ga še vedno zamaknjena gledala. Francu je postalo prijetno Torej ga imajo le radi. »Tako sem pač mislil, da je najbolje, če pridem nazaj. Toliko let sem že pri tej hiši Tudi za naprej bom ostal. Za nas delavce je povsod enako.« Dekla je sedla na trinožnik. Postavila je lonec s toplo vodo med kolena in začela izmivati kravi vime. Nato si je odvihala krilo, stisnila s koleni vedro in primaknila stolček bliže h kravi. V curkih je teklo mleko v posodo. Na vrhu se je nabirala pena Krava jo je med molžnjo ošvrkala z repom po obrazu ali po glavi, da si je morala ruto poravnati. »Ti. Franc,« se je spomnila in pogledala za njim,« malo prej si rekel, da je za delavca vseeno, kje služi Midva z mojim možem sva mislila, da bi si poiskala drugega gospodarja.« »Dosedaj nisem vedel, da tu nista zadovoljna.« »Saj je ta leta še nekako šlo. Zdaj je čisto drugače. Gospodar je začel piti in gospodinja je nasajena, da je včasih kar ne poznam več. Zelo se je spremenila.« »Vsak človek ima svoie skrbi. Meni se zdi, da tudi bogatel niso vedno zadovoljni Vsega imajo dovolj, a jim vseeno ni prav.« »Tako ne more iti dalje Ni več ljubega miru v hiši. Če se gospodar ne prepira z gospodinjo se zaletuje vame, ko da sem jaz kriva če mu ni kaj prav. Pa še k delu me priganja. Prej vsega tega ni bilo Vsaj ob nedeljah popoldne sva z mojim možem imela mir, zdaj pa nama Maček naroča to in ono. Se živine ob nedeljah ne priganjajo k delu.« »Tako sem tudi jaz mislil dokler nisem odšel v mesto. Tam je še slabše ti povem.« Franc se je oprl na ročaj in gledal zamišljeno v počiščena tla. »Reveži smo in moramo plesati, kakor nam drugi žvižgajo.« Dekla je s polnim vedrom mleka odšla iz hleva. Ko se je vrnila, jo je na pragu nagovoril: »Je Maček hud ker sem odšel?« vem Nasajen je tako vsak dan Večkrat menda niti ne ve, kaj govori « je odgovorila in začela zopet molzti. »Svetlo je že kje ste, da vas moram klicati k zajtrku,« sta oba hkrati slišala gospodinjino vpitje. Franc je razmišljal, ali bi šel k zajtrku ali pa kar lačen na delo. Dekla ga je prekinila: »Slišiš, Franc, jesti je na mizi Le hitro se najej, potem pa opravi v hlevu Danes bo veliko dela « »Me ne bodo zmerjali?« »Nič se ne boj. Zadovoljni bodo, da si prišel nazaj.« Koruzne žgance s prežganko so jedli. Franc je sedel poleg deklinega moža Romana in enakomerno zajemal z veliko zarjavelo žlico. Lepše je gospodinja hranila za boljše goste. Povešal je glavo in gledal v skledo. Pričakoval je, da ga bo ozmerjala Gospodinja je stala pri štedilniku in se ni zmenila zanj. Tudi zvečer ga je pustila na miru. Njej se je moral zahvaliti, da ga Maček ni pretepal. Neža se je pri možu z odločno besedo potegnila zanj. Že je mislil da se bo vse dobro končalo. Kakor vsak večer, tako je tudi nocoj nanosil vode v kuhinjo Tedaj sta se srečala z Mačkom »Zdaj bo, kar bo,« je vztrepetal in mišice so se mu nategnile. Gospodar je spregovoril: »Si napolnil vse škafe? Tako je prav, ja.« Franc je od začudenja ostrmel, saj ni pričakoval prijazne besede. »Drva sem že prej pripravil. Zdaj bo tudi vode dovolj. Če bo še kaj treba, bom jutri zjutraj,« je odgovoril in hotel oditi. Blizu vrat je že bil, ko ga je Maček ustavil: »Tvoja teta je bila pri meni. Rekla mi je, da si se poboljšal. Le glej. da Kaj takega ne boš več napravil. Hvaležen mi moraš biti. da sem bi s teboj vedno tako usmiljen. Za dva dni bi te moral zapreti v občinski zapor. Boga zahvali, da sem tako dobrega srca Zaenkrat ti odpustim. Če pa se še zgodi, da boš delal po svoji glavi, si zapomni, da bo mojega potrpljenja konec. Pri meni imaš stanovanje in hrano in še plačilo dobivaš, da se lahko oblečeš.« »Gospod Maček, poboljšal se bom in vas ubogal,« so govorile Francove ustnice, čeprav je vedel, da Maček ni povedal resnice. Resnica je ta, da mora ležati v hlevu, hrana ni kaj prida, zasluži tudi komaj toliko kot nič. Zato naj bi mu bil hvaležen. Z izgubljeno kretnjo je segel po kozarcu ki je Maček predeni postavil mu ponujal, naj pije. Ne da bi prav okusil pijačo, jo je izlil vase. Franc Je kakor izgubljen taval za njim Pozabil je, da ga bole noge od hoje in da je lačen Stefan ga je torej pustil na cedilu Vso noč in po poti je z vsakim korakom računal nanj in se mu že zahvaljeval v mislih za pomoč Ko je šel čez dravski most ga je samo od sebe vleklo k ograji. Ali ne bi bilo najbolje napraviti križ čer življenje? Železna ograja je nizka in zlahka bi jo preskočil Ljudje bi samo pomilovalno pogledali z mosta, potem pa jih ne bi več zanimalo Nihče na svetu ne bi žaloval za njim Veseli svatje na okrašenem vozu so mu pregnali mračne misli Zopet je čutil v sebi voljo do življenja Noče še umreti! Mlad je, morda bo le nekje našel svoj prostor in svoje zadovoljstvo. »Ali bova kmalu tam?« je vprašal spremljevalca na Glavnem trgu »Le kar za menoj Ni več daleč,« mu je odvrnil in hitel dalje. V Gosposki ulici je bilo toliko lepih reči po izložbah, da se ni mogel dovolj nagledati. Zadeval je v potnike in strmel z odprtimi usti na dobrote za steklom S težko okovanimi čevlji je kresal pločnik in hite) za novim znancem, da bi čimprej izgubil izpred oči kar se mu je ponujalo »Ostani rajši na deželi kjer si bil doslej,« ga je odslovila zavaljena ženska na borzi dela. ko je po dolgem čakanju prišel na vrsto. Mimo brezposelnih zgaranih mož in žena, ki so čakali pred poslopjem na delo. je odhajal s stisnjenimi ustnicami. Do nezavesti utrujen in izčrpan se je proti večeru dotipal na ležišče zagrebel obraz v dlani In zajokal. Krave so mukale Franc je bil spet pri živini, pri kravah, ki jim je vedno skrbno stregel Poznalo se je, da ga tri dni ni bilo pri Mačku Po hlevu je ležala stelja, pri vratih je čakal velik kup gnoja. Zunaj se je začelo svitati Vešče so letale okoli leščerbe na stropu. Franc si ie zavihal rokave V hlevu je bilo prijetno toplo. Vrata so se ponoči ororila po njih so v ravnih in vijugastih črtah polzele kaplje vode. Tudi na obokanem stropu je bilo rosno.