Hlovenskhn knietom beseda pred volilvaini. (!)<>])is iz S.ivinjske duline.) Naši nasprotniki Vam bodo zopet mnogo pravili o nemškem jeziku, kako je potroben itd Dajte si torej čisto po domače še enkrat razložiti, kako stoji s sloveuščino in nemščino med nami. Ako greš sosed li gosposki, zdrava pamct Ti daje v giavo, da liočeš, da Te zastopijo ali razumejo, kaj žcliš. Vso oblasti, cesarske, doželiie, občinske itd. so za nas državljano i>a svetu, ne pa mi za 1<>, da uckaj gospodov redimo. Plačujemo davk(> zu to, da iinamo goposko, pred katero iiajdciiio pravico, kedar je treba. Tako naravno torej , kakor da moranio vaak dan jesti in piti. jo, da moramo imeti take gosposke, ki nas zastopijo ali razumejo. Razumejo nas pa samo t(daj, ako zuajo slovensko. Kakor potreben nam je vsakdanšnji kruh, tako potrebni so nain gospodje po kanclijah, ki slovensko zuajo. Slovensko pa le zaa, kdor se je učil. Torcj moramo tirjati. da se tisti, ki hočejo gospodje biti po kar.clijali, slovensko n'ijo. Za gospoda pa ne more dosti biti, da bi se naučil samo toliko, kolikor sta ga uoila oča in mati; že samo zato ne, ker tudi Slovenci imamo po razlionili krajili različue besede, in doma rlovck ne izve toliko, kakor mu je potrebno, ako gro po svetu. Gospodje po kanclijah pa niorajo vedcti toliko, da nas razumejo in nas poučijo o vsem, kar imamo pri njih opraviti. Tcga pa se ne naučijo nikjer, kakor v srednjih in višjih šolah. Ia ako se liočejo uaučiti tako, da bodo o vsaki reči zuali z nami govoriti, morajo, ker nii slovensko govorimo, učiti sft po slovenskili šo.lali. Šole toraj morajo biti za uas Slovence slovenske. Ako toraj lioeemo, da nas bodo po kanelijali spo.štovali tako, kakur nam gre, -- ako liočemo, da izgine tisto zauičevauje pri goapodili, ki so uas imoli le za ..mumno paure", ki naj ubogajo, molčijo, siuovc k vojakom dajejo in davke placnje, — tedaj moiamo tiijati da vsi uradniki znajo slovc-iiciko, v.Vi z drugimi be.-edami. da se vsi nradniki izueijo po slovenskili šolali. To pa ima dmgo |)vav imenitno strau. Ako tirjamo, da vsi uradniki znajo sloveusko, kdo bo potem uradnik ali gospod v kanclijah pri nasV -— Naši kmečki, slovenski sinovi bodo zasedli ravuo tako uizke i ji v i sokc posvetne slnžbe.kakor ima mo svoje s i u o v e v duliovskih službah. Dnhovskc oblasti so že zdavnaj sprevidele, kako piav in pravično je to Vidito torej sosedje. da s-krbite le za svoj in svojili otiok blagor, ako oatauete Sloveuci. Držimo se zato slovenskc matere! Kaj pa nemškutarji pravijo? — Pravijo, da moramo scbe in otroke nemško učiti, da naj bodo šole in kanc.lije nomške. Prijatelji, premislite nasledkc! Ako je pri nas vse nemško po kanclijab, (šola tako ne more biti celo nemška, ker se je pokazalo, da se v celo nemški šoli, kakor je žo tako bila prcd i>0 lot.i, ui nikdo nič uaučil) tovcj ako so kanclije ncinškc, tedaj lehko uiadnilco kakor do zdaj iz Ncmškcga dobivamo. Nrmci in nemškutarski piuovi bodo, kakor so bili, pri nas gospodje, Tvoj sin bo pa k večjeniu pisar nižje vrste, bciio. ali pa pazuik jetiiikosu. To liočejo zsiti lisjaki, )vi jiiavijo, da so ,,kmečki prijateljl"; t Irdajo pa lo ua to, da bi še zanapvoj nain gospodovali iu zapovcdovali. Zdaj \\n še bescdo o uemšČini. Učni rcd za šole na knietih je že tak, da se otroci zaducjo nomSko nčiti. kedav znajo slovensko brati ali oitati (št> ti), pisati in računiti in ki-šeanslci nauk. Ako pa hočeš svojcga sina naprej po svotu spraviti, našcl bo.š šole, v katerih se bo dcčck naučil slovensko in nemško popolnoma. Tako bo na.nreč, ako bodo šole take, kakor jih rni liočcino in naši poslanci na Dunaji. Po našili željah naj bi bile vse sreduje šole med nami take. dabi vsak, ki jih prebije, znal priproste in iičene rcči govoriti, brati in pisati sloveusko tako k.ikor neinško (t. j v malih šolah se naj o pravcm času začne ueiti nemški jezik s pomočjo in na podlagi slovonskcga, v latinskih šolali, nfiteljiščih in višjih nčlliiicah pa tako uemški iu sloveuski, da bo slovenski dijak ob konci obeli jezikov popolno zmožen.) Sploh, mi hocemo odpirati svojini siuovom vso slr.žbo na Slovenskem, hočemo, da bodo naši siuovi naši gospodje posvetni tako kakor duhovni. Nemžkutarski, ,,kmečki prijatelji" pa liočejo v s o ii e m š k o p r i u a s i m e t i, d a b i s v o j t r e buhpasli in Nemce knam vmastne službe vlačili. Mi pa bi naj, kakor smo morali in žalibog včasi se moramo, liodili vselej s kakim ,,možem"' (zvitim mešetarjem) pred gosposke, katere bi ne znale same z nami govoriti! Tega pa ne, sosed! Ako jemljete davke, sinove v vojake, dajte nam Slovencem to, kar dajete Neincem, to je: slovenske gosposke in za to sloveuske začetae, pa take višje šole, da se bomo slovensko in nemško naučili. To Vam je liotel, dragi kmetje rojaki, povedati mož Vaše krvi, Vaše korenine, katorega so oča dali izučiti, da sedi na stolu, ki mn bi ga bil vzel Nemec, in ki ga tudi v prihodnje vzame Nemec. ako Slovencc no ostane krepek Slovenski rojak.