Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 eo se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija, Poljanska cesta h. štev. a2.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 82.
Po pošti prejemali veljd:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr
Za pol leta Za četrt leta
Političen list n slovenski narofl.
6 „ 50
s „ so ;;
Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr.
Izhujn vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob */,6 popoldne.
O razmeri med vero in politiko.
(Konec-.)
Premišljajoči politiko istega stališča, hočemo svoje podanike sploh opomniti, da naj imajo zmiraj v misli, da državljanske pridobitve, če so še tako poštene in znamenite, ne prestopajo same po sebi mej sedanjega življenja, nasprotno temu se vera, ktera prihaja od Boga in ktera pripisuje vse Bogu, povzdigne do vzvišenih višav nebeških. Njen namen je, da v najbolj plemeniti del naš, da v dušo našo prodre spoznanje in ljubezen božja, in da nas pripelje gotovo v bodoče mesto, proti kteremu smo namenjeni. Pravo je toraj misliti, da spada v višjo vrsto vera in vse ono, kar se na to ozira na poseben način.
Ljudem politikom, kteri se bore, da zmagajo njihova mnenja ali tirjatve, ktere imajo oni za najpravičniše, hočemo povedati, da vera, vseh vezlin, mora ostat: nedotaknjena v sredi premen človeških stvari in samega uničenja naroda, kajti ona obsega vse čase in vsa mesta. Pristaši raznih strank, naj si bodo zapreke v vsem drugem kakoršne hočejo, morajo biti složni v tej točki, to je, da je treba rešiti naj-poprej katoliško koristi njihove dežele. Temu plemenitemu in nujnemu podvzetju treba je, da vsi, kteri se ponašajo z imenom katoliškim, združeni kot jedno sveto društvo posvetijo svojo skrbnost, pustivši na stran za trenotek razna mnenja politična, česar se je sicer dopuščeno držati v primernem času in na pripravnem mestu, s poštenimi in postavnimi sredstvi.
Vidi sc toraj, da mi, ako se kdo katoliškim dejanjem vpre, ker so jih podvzeli ljudje te a ne rajšo one politične stranke, ali čo se ta dejanja opuste, ker ne služijo koristim stranke, ktera se brani in se tako meščanske (držav-
ljanske) zadeve predstavljajo verskim rečem, nismo mogli v resnici odobriti tacega ravnanja.
Cerkev gotovo ne obsojuje mnenj in dejanj strank, kodar niso v nasprotji z vero niti s pravico; temveč, odtegujoča se burnim tacim razpravam želi ona vsem dobro, ker njen materin čut se razteza na vse ljudi, akoravno se skazuje na poseben način proti onim, kteri se bolj odlikujejo s svojo vero in pobožnostjo.
Mi obračamo te nauke posebno na one, kteri se s svojimi spisi v prvi vrsti v časo-pisji bore za varnost vere. Stvar, ktero branijo, je tako izvrstna in vzvišena nad vse druge, da je treba imeti vse lastnosti, ktere se iščejo pri braniteljih pravice in resnice. Naj se potrudijo, da izkoreninijo iz svoje vrste vsako neslogo z duhom pohlevnosti in krotkosti ter čuvajo med saboj in v narodu jedinost src; in ker ni nič bolj protivno slogi, kakor strastno govorjenje, nepremišljeno sumničenje in hudobno očitanje, je treba, da se z veliko modrostjo vsega tega izogibajo.
Tudi prepiri, početi v obrambo svetih, verskih pravic, naj ne bodo o obliki osebnih napadov, temveč primerno in trezno tako, da bode zmaga dobljena bolj z dobrimi in čvrstimi razlogi, kakor s strastnim in surovim slovom. In ako se je treba držati tega pravila proti neprijateljem cerkve, je toliko močnejih razlogov, da se po tem ravna, kjer se razpravlja kaj med brati, kteri izpovedajoč isto vero in tu spadajoč v isto cerkev, nimajo raznih mnenj razun v drugovrstnih rečeh ali v političnih in časovnih razmerah. — — —
Za tem se govori v okrožnici o bratovščinah, ktere najbolje zamorejo vtrditi duha sloge. Škofje naštevajo potem pravila, kterih se je treba držati, da se iz teh bratovščin in nabožnih zadrug izključi vsaka nesloga, za kar je treba toliko bolj delovati zato, ker se ima po izgledu teh društev med kristjani vzdržati jedinost in
bratoljubjo. To so pravila zložena po načelih, izraženih v glasoviti okrožnici sv. očeta Leona XIII. „Cuin multa". Bazprave svoje o društvih končujejo španjski škofje s tem-le priporočilom jedinosti med katoliki: Da bi dal Bog ter bi se vsi prepričali, kako važno je, da se nepokvarjena ohrani jedinost src sredi razuzdane prostosti hude in krvave vojne, ktera se od vseh strani vodi proti cerkvi. Zjedinimo svoje moči v dovršeno složnost volje za boj, da nas sovražniki ne najdejo razkropljene ter nas tako zmagajo z zvijačo in silo.
Slednjič se obračamo do vas, častni bratje in sodelavci naši, v skrbeh, ki vas postavljamo v mističnem vinogradu Gospodovem, in pozdravljajoč vas v ljubezni, ktere do vas vseh gorimo, mi vas zaklinjamo v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da napnete vse moči, vsak v izročenem mu področji, da zagotovite, kako se bodo izvršile želje svetega Očeta, ktere so želje vaših škofov. Naj udje duhovništva, kterih besede in dela so tolike važnosti, prvi dajo izgled poslušnosti. Varujte se posebno, da se ne vdaste tako strankarskim vprašanjem ; potem takem bi se moglo dozdevati, da se bclj brigate za človeške koristi, kot za božje reči."
Ko je „Moniteur de Borne" to okrožnico valencijskega nadškofa priobčil, je dodal še to-le:
„Bazmere med politiko in voro dandanes so bolj kakor kterikrat dnevno vprašanje skoraj po vseh katoliških deželah. Nadškof v Valenciji je razpravljal o tem nežnem vprašanji s tako obsežnim znanjem, s tako gotovostjo, kakor je to primerno njegovemu visokemu izobraženju v bogoslovji. Misel Leona XIII. je našla v njem dostojnega tolmača. „Naj se uiti ne dele, niti ne mešajo!" Nadškof valencijski je razvil vprašanje, v kterem razpravlja okrožnico Leona XIII. in kakor ga je vedno razlagala cerkev.
Dobro je, da od časa do časa episkopat povzdigne svoj glas, da naznani katoličanom
Govor apost. misijonarja preč. gosp. Janez Dichtl-na
26. novembra pri zbirališči Jcatol, Jconservat. društva v Gradci, o misijonu v Hartumu.
(Konec.)
Poglavitno se v Evropo prodaja slonova kost, gumi, tamarinde, nojevo perje in živalske kože, evropskega blaga se pa največ proda na rokah izdelanega; potem pa vsake vrste hišna in kuhinjska oprava, lepotije, da še celo živež: riž, sladkor, kava — ker tega ni v deželi — še celo sir in maslo, veliko se pokupi mila, sveč in prižigalnih klinčkov, posebno se pa hitro razprodajo vpijanljive pijače. Dandanes je v Hartumu mnogo štacun na drobno in vsi
dobro shajajo. Evropskih kupčevalskih hiš na debelo je dvoje, francoska in italijanska, potem so še močne trgovske družbe Grekov in Sircev. Merodajavni so tudi Francozje. Nekdaj je tukaj našel srečo avstrijski podložnik, Biuder iz Ogerskega, in umrli avstrijski kousul dr. Mat-terer si je prav pošteno pridobil lopo premoženje.
Poslednji čas jo vendar trgovina močno opešala, temu vzrok je egipčanska vlada; Belo reko je kar zaprla, vso kupčijo je n:i-se potegnila, trgovci niso smeli več tje. Temu bi se pomagalo, ko bi naša vlada kaj spregovorila vmes. Avstrija ima vendar za to pred vsem pravico, ker misel za izobraženje Srednje Afriko se je spočela v Bimu, ali Avstrija je dala pripomočkov in varstva, nje konsul je tam zastopal vse Evropejce brez razločka. Tako konsul IJansal še dan danes zastopa Nemčijo in Anglijo, poprej je pa tudi Busko,
Grško, Laško in Francosko. Pri nas pa se je navdušenje poleglo, ker drugi narodi imajo korist o avstrijskem trudu.
Se ve da se dosihmal ne da nič storiti, ali kedar bode revolucija z nje prerokom (?) Mohamedam Ahmedain odpravljena, ta čas bode umestno, da se sklene nova pogodba za-stran trgovine iu sužnosti, da bi se imela popolnoma odpraviti, a trgovina oprostiti. Potem bi bil misijon svoboden in bi se mogel razvijati, nastalo bi živahno gibanje in od Hartuma do Budečega morja bi se osnovala železnica, kar jo ranjki škof Comboni tolikrat in tolikrat povdarjal in kupčijskim potovalcem pomagal z besedo in dejanjem, kar so mu vračevali z nehvaležnostjo.
Železnica bi bila preimenitua tudi iz zdravstvenih ozirov, mrzlice se je najlože znebiti, ako se zrak spremeni, to se pa najlože zgodi po železnici. Potem bi se pa tudi iz-
pravila vladanja in da jih opomni dolžnosti, ktero oni pogostokrat radi pozabljajo. S tega stališča je list nadškofa valencijskega zelo primeren nauk ne samo za katoličane v Španiji, temveč za katoličane vseh deželi. Prav ali krivo se dandanes politika meša v vse. Katoličani se morajo med tem čuvati, da ne pomešajo in ne zamenjajo koristi in neizpremen-Ijive stvari cerkvene s koristmi in strastmi strankarskimi. Stranke izginejo, a cerkev ostane. Nadškof v Valenciji je podal ob jednem jako primerne nasvete o potrebi hierarhične pod-ložnosti. To je zares prvi pogoj one ozke jedi-nosti, onega zjedineuja katoliških moči, na polji družbenem iu verskem, ki je jedna g' misli papežtva Leona XIII."
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. decembra.
Avstrijske dežele.
V Trstu, kjer je dosedaj javno življenje mirno teklo, kakor voda, kadar jo je že malo v rovu, je zopet nekaj, kar nas Slovence posebno zanimiva. Kakor znano, vložilo je letos društvo »Edinost" prošnjo tržaških Slovencev v domačem jeziku za slovenske šole v Trstu. Prošnjo je podpisalo 1428 mož slovenske krvi, ki imajo v Trstu za šolo godno deco. 18. t. m. je bila pri magistratu seja in laški mestni očetje so zopet svoje domoljubje s tem pokazali, da so slovensko prošnjo zavrgli, in to za to, ker je bila slovenska, toraj, kakor pravijo, njim nerazumljivo pisana. Proti temu ugovarjal je krepko poslanec gosp. Nabergoj in rekel strmečim Lahom: „Vi nam bote še nekoliko let kratili naše pravice ter nas zatirali; Vi zavrzite našo prošnjo, a vedite, da nas s tem ne potolažite, še manj pa opla-šite. Slovani v Trstu ne bodo nikoli več trpeli tega jarma; delali bodo na vse kriplje in pri vsaki priliki, dokler se jim ne zgodi pravica." Priporočal je sprejem prošnje, h kteri je tudi še laško prestavo pridjal, toda vse zastonj. Govoril je gluhim ušesom. Vladni zastopnik vitez Rinaldini pripoznal je sam v mestnem zboru. „da laška večina je ravnala proti pravici in postavi s tem, da je odbila slovensko prošnjo, kajti slovenski jezik je tudi priznan deželni jezik in vsi uradi tržaški, toraj tudi magistrat, so po postavi vezani slovenske uloge sprejemati." — Na ulici so pozneje župan, kakor tudi nekteri odborniki, gosp. Nabergoja nagovarjali, naj le prošnjo zopet vloži, da se bode takoj sprejela. Nabergoj je pa rekel, da se mora poprej s svojimi političnimi prijatelji o tej zadevi posvetovati.
Državni zbor pričel se bode 22. ja-nuarija.
Umorjeni policijski koncipist Hlubek v Floridsdorfu je bil na jako slovesen način
vršil načrt, kterega zagovarja tudi konsul Hansal, ki se že 30 let peča s Sudanom in vse zadeve dobro pozna: namreč mala avstrijska naselbina naj bi se kje naselila! Zdravi kraji bi se še dobili po gorah ob reki Bahr-el-Ghazal, ali kje drugje, kedar se vstanovi misijonska postaja, gledati je na mnogo stvari, a pri kupčijski naselbini ni tako. Ako bi bila taka naselbina še navzeta z verskim duhom, bi bilo to neizmerno koristno za misijon, rokodelci vsake vrste bi tam našli dovolj zaslužka, za drugo osebje bi skrbel misijon. Tako bi Avstrija lahko razprodajala svoje blago po Beli reki in pridelke iz Sudana ceneje dobivala po Lloydovih parnikih. Tako bi se zopet vso zanimalo za pokristjanjenje in izobraženjo Afrike in avstrijski dvoglavni orel bi razprostiral peruti nad Osrednjo Afriko.
pokopan. Pripeljalo se je z Dunaja mnogo načelnikov višjih oblastnij, redarjev, častnikov in več nego 2000 delavcev; vsi so bili praznično oblečeni, častniki od 58. pešpolka pa v paradi.
Veliki banket za sto oseb priredilo je društvo južne železnice 19. decembra v „Hotel de la Ville" v Trstu ob priliki vlaganja sklepnega kamna pri zgradbi nove luke. Navzoči so bili vsi višji dostojanstveniki iz Trsta in nekoliko višje gospode dunajske, ktere je zgradba zanimala in med temi jo bil na prvem mestu trgovinski minister, baron Pino, ki je bil poprej 8 let v Trstu za cesarskega namestnika in si je ljubezen ondi živečih Slovanov v toliki meri pridobil, da je po okolici mnogo vasi, trgov in mest, ki so ga volili častnega člana svoji srenji. Drugo veliko gostovanje priredila bo pa južna železnica delavcem, ki so se dela pri zgradbi nove luke vdeleževali. Ker so večinoma Slovenci iz tržaške okolice, jim voščimo veselo zabavo!
V Krakovem (Galicija) zbral se bo v soboto narod na taboru, kjer bodo sklenili peticijo, da se vpelje po galiških železnicah poljski jezik v urade in v službo, in pa da se podržavi cesar Ferdinandova severna železnica, ki pelje iz Dunaja preko Moravske v Galicijo. — Pri nas pa še tako daleč ne moremo, da bi se našim kmetom železnične postaje v slovenskem jeziku oklicevale.
Prvi ntis, ki ga je ban Khuen na Hrvaškem napravil, je zanj jako ugoden. Oseba njegova je vrlo simpatična in postopanje toliko da ne naravnost ljubeznjivo, v najvišji meri prijazno. Zmerni stranki v hrvaškem deželnem zboru se gre zahvaliti, da se ni že prvi dan po nasvetu barona Eukavine napravil škandal, ki bi bil za Hrvaško vsega zadosti prinesel, le dobrega nič. Tudi Star-čevičeva stranka si je po svoje prizadela, kolikor mogoče red iz reda spraviti, ah spodletelo ji je. Če pojde stvar tako naprej svojo mero, smejo Hrvatje s Khuenoin in Khuen pa s Hrvati popolnoma zadovoljni biti, če le spet Oger ne bode vmes segel.
Iz seje hrvaškega deželnega zboru. Prebere se izjava, ktero je vložil Ivič in 12 poslancev iz Granice, v kteri se zahvalijo pre-svitlemu cesarju, da je poklical graničarje v zbor in obetajo, da hočejo pravo dežele zmi-rom zvesto zastopati, vendar pa pravijo, da jih postave sklenjene brez udeleževanja granice ne vežejo. Poslanec iz Granice Tuškan predlaga, naj se ta izjava vzame v zapisnik. Predsednik opomni, da se ne more ozirati na izjavo Graničarjev, ker je zoper vstavo. (Skrajna levica ugovarja.) Kukuljevič izjavi v imenu večine poslancev iz Granice, da se s to izjavo ne strinjajo in si pridrže izraziti svoje misli, ko se zvrši poverjenje. Tuškan pravi, da tisti Graničarji, ki niso podpisali te izjave, niso pravi zastopniki naroda v Granici. Predsednik pokara Tuškana in večina to odobruje. Potem podpira Spevec svoj nasvet za pomnoženje odsekov po poslancih iz Granice. Nasvet se sprejme. Starčevic sen. interpeluje vlado, ali preganja tiste ljudi, ki delajo na to, da se žumberski okraj loči, in zakaj se občine iz žumberskega okraja niso privzele v deželni zastop. Potem interpeluje Zorič vlado zarad bivšega prepira o grbih ter pravi: Z ozirom na to, da je grof Szapari v državnem zboru dne 6. oktobra rekel, da je deželna vlada raz-obešanje dvojezičnih grbov smatrala kakor utemcljno v postavi; z ozirom na to, da se s takim ravnanjem pogodba ruši; z ozirom na to, da je grof Pejačevič dotično izjavo grofa Szaparija v »Pester Lloyd" zanikal, a tla se je od druge strani to trdilo; z ozirom na to, da je deželni zbor hrvatski poklican varovati pravo narodu, vpraša govornik, ali jo resnično to, da so se dvojezični grbi razobesili v po-razumljenji z grofom Pejačevičem ali njega namestnikom in potem bana, hoče li pojasniti, kako stališče zavzema vlada pri tem vprašanji?
Hrvaške narodne stranke so se zbrali udje; h konferenci je prišlo tudi 22 poslancev iz Granice. Zastran postopanja proti vzročiteljem škandala pri včerajšni seji deželnega zbora so sklenili naslednje: Plenarna seja
deželnega zbora, ki ima biti 21. t. m. ob 11 dopoludne, se ima spremeniti po nasvetu predsednika Krestiča v javno, predsednik bode zahteval, da poslanca dr David Starčevic in dr. Pilepie prekličeta razžaljive besede in javno prosita zamere. Ako se imenovana poslanca branita storiti to, bodo deželni zbor v javni seji, ki se takoj začenja, izrekel njima upor po § 44. hišnega reda in izključena bosta za osem sej.
Hrvušku narodna stranka sprejela je enoglasno izjavo narodnega kluba, ki se tako glasi: »Narodna stranka stavi si nalogo, vse pregreške odpraviti, ki so nastali proti pogodbenemu zakonu, bodi si na opraviškem, bodi si na zakonodajalskem potu, kajti ona stoji in bo nepremakljivo na pogodbi stala.
Iz južne Dalmacije se poročajo žalostne razmere, kar se tiče ubogih vojakov, ki so ondi po Krivoščiji nastavljeni. Stanovanj ondi ni. Večinoma so pospravljeni po lesenih barakah, v ktere ima dež, sneg in burja uhod. Tudi blisk jih mnogokrat obišče. V južni Dalmaciji se začne še le meseca novembra »huda ura" in potem treska celo zimo. Nedavno treščilo je v tak stan in ubila je strela 9 vojakov in dva častnika poškodovala. Žo več oseb je strela pod zemljo spravila. Se več pa vojakom roparji prizadevajo. Do sedaj so bili ubežni Krivoščijanci večinoma v Črni gori; domov po-vrnivši se, dobili so zopet svoje orožje in ltajd zopet na stara pota, »rop in umor!" Prvi teden meseca decembra napadlo je blizo 300 Krivo-ščijancev selo Bela gora, kjer so jih pa vojaki srečno pregnali. Konec novembra poročali smo o napadu Krivoščijancev na neko orožniško postajo. Danes imamo nekoliko bolj natančnih poročilv o tem. Petdeset Krivoščijancev hotelo je v črno goro in so med potom zadeli na orožniško kasarno, ktero so tudi takoj obkolili. Vodja jim je bil pravoslavni pop Badojčič. Orožniki so se postavili po robu v trdnjavi in jeli streljati, poveljnik je pa v Grgavoč po podzemskem brzojavu za pomoč brzojavil. čez dve uri prišli so vojaki in so napadovalce pregnali. Ostnli so na mestu trije ranjeni ustaši. Vsled tega dobila je posadka v Kotoru zopet stalno pripravništvo, in se bodo tudi vojaški oddelki po Krivoščiji zopet pomnožili.
Vnanje države.
Princ Viktor Napoleon pisal jo pismo svojemu očetu, v kterem se zavaruje proti sumničenju, da bi imel kakoršne-koli politične spletke. »Še enkrat Vam pravim, da sedaj nimam nikake politične vloge, ter nisem nikogar pooblastil v mojem imenu govoriti. Poskušnje, da bi nas razdvojili, mi niso kar nič všeč. Zaničujem vse tiste, ki so me obdolžili nepoštenega postopanja nasproti očetu in jako malo poštenega nasproti narodu. Vi ste gospodar v naši družini in jaz Vam ostanem tudi na dalje zvest borilcc za napoleonske tradicije. Kar sem čutil, čutim še sedaj in ne bojim se tega javno priznavati.
Itazmerc med Francijo in Nemčijo so se nekoliko zboljšale. kakor piše kon-servativno-republikanski list »Soir" in pravi, da je bil francoski poslanik na ruskem dvoru, general Appert, minuli teden pri nemškem cesarji zaslišan. „Soir" sodi, da mu je zaukazal minister zunanjih zadev za to zaslišanje prositi, o kterem sodijo, da ima političen pomen, kterega sicer živa duša ne pozna, toliko pak je na vsem le zdravega zrna, da je izšla iz cesarske palače notica na vredništvo »Elsass-Lotliringische Ztg.", v kteri se o dobrih razmerah Nemčije proti drugim narodom govori. Iz posebnega stališča se pa še posebno sme trditi, da se je položaj med Francosko in Nemško zdatno zboljšal iu če tudi Nemčija sama ne veruje na to, da bi dolgo tako ostal.
Francoski ministerski prodsednik Ferrg in kitajski poslanec Tseng sta imela konferenco. Govorica ve povedati, da jo marquis Tsong zopet stavil nove predloge: delta pri Son-Koi s Song-Tay-em naj pripada Francoskemu, delta pri Soug-Kau s Bac-Ninh-om pa Kitajskemu, zahoden in severni Tonkin naj bosta neutralna; Kitaj se odpoveduje vrhovni osblasti v Annam-u. Iz vsega tega pogajanja
je videti, da nobeni teh dveli vlad so nič ne mudi za vojsko, menda obe obžalujete, da sto se dali hujskovati v vojsko, ki pobere toliko denarja, da ne govorimo o toliko ljudeh, ki smrt najdejo pri podvzetji, ki bode javaljne komu kaj koristilo.
V Ton J,'in pojde 25. t., tedaj na Sveti dan, 3000 vojakov, druga vojna 3200 mož pa 10. januarja 1804.
Glasoviti Most, vodja radikalnih socijalistov, živi v Londonu in od ondod šunta in zoper obstoječi red ruje, da je groza. Njegov najnovejši nauk obstoji v izreku: „vsak naj položi na žrtve ni k svoj vinar, da se v niči sedaj obstoječa človeška družba. Daljo uči Most, da se bo žalostno stanje delavcev le po umoru, ropu in požiganji zboljšalo. Delavci vsled razkošnega, stanu neprimernega življenja že na pol obupani mu gredo na li-mance in res začenjajo z umorom. Ni še dolgo, letos je bilo, da so se spravili socijalisti na čevljarja Merstallingerja ter ga davili, da so si prisvojili novcev za svojo agitacijo in sedaj imajo že drug umor na vesti in ta je umor policijskega koncipista Hlubeka. Ako se pomisli, kako radikalni socijalisti gosposko sploh, policijo pa še posebno sovražijo, ako se pomisli, da Mostov nauk umor, rop in požiganje kar naravnost veleva, se z neko gotovostjo lahko reče, da je policijski koncipist Hlubek padel v žrtvo dunajskim radikalnim socijalistom. Ako to pojde tako naprej, kam bomo prišli? Kaj bode sad takega početja, si lahko mislimo.
Znani Bradlaugh, ki v angleški zbornici ni hotel po krščanski priseči, in zarad kterega je bilo toliko hrupa v angleški zbornici in potem po časopisji, jo prišel pretekli teden v Pariz, in zarad tega pri jednako-miselcih v Parizu v e 1 i k a r a d o s t in skupno raz vesolj e vanje. Njemu na čast so napravili pri vredništvu »Lanterne" v soboto 15. dec. zvečer slovesnost. Med gosti je bilo več poslancev: Clemenceau, Floquet in dr. imena, ktera slišimo imenovati, kedar gre za napad na vero in več bivših udov komuno (pariške občine iz 1. 1871): Arthur, Arnauld in drugi in potem več zastopovalcev radikalnega časopisja, vsega skupaj 200 oseb. Na „dobrodoš!ico", ktero je govoril Evgen Meyer, vrednik »Lan-teme", odgovoril je Bradlaugh z nekterimi laskavimi besedami za francosko naprednjaško stranko in je slavo zaklical francoski in „an-gleški" republiki, — francoski, naj rase in se krepi, ako se opira na mir in slogo, — angleški, ki hode postala, za kar ji je francoska dala vzgled pred devetdesetimi leti.
Izvirni dopisi.
S slovenskega Štajarja, 16. dec. Dopisov želite! Dobro in lepo, a kaj hočem pisati? Veselega mnogo ni; o letini in vremenu pisariti, ni poštne marke vredno, za bralce pa ne časa, ki ga s tem potratijo; žalostne reči dopisovati, zraven malo toževati, jo sicer ravno tako poceni, a tudi ravno tako malo vredno. Pa ker hočete, naj si bode; pa zadovoljite se s tem, kar mi ravno na misel pride. V mislih mi je pa vedno našo žalostno politično stanje. Za Vas Kranjce je začela svitla zarja dan napovedovati, a za nas tudi tega ni. Le poglejte in pomislite, kaj se vse po mestih godi, na pr. pri volitvah v Celji, Ptuji itd. Naj opomnim na vedno psovanje Slovencev v društvih in časnikih. Res, nekteri časniki nimajo druzega posla, kakor Slovence črniti, dražiti, obrekovati in kar jim je še mogoče, n. pr. nemška »Tagespošta" v Gradci, slovensk list celjski Lisjak, i. dr. Sicer imate tudi pri Vas svoj „Laibacher "\Vochenblatt", a ker ga tako malo porajtate, da ga še ne omenjate no, ima gotovo tudi malo vpliva ter je le žaba v luži, ki vreši in ragljii, ker druzega posla ne zna. A drugačo. jo pri nas, ker na uboge Slovence vse preži. Tem zvesto na strani stoji
ter jih še presega toliko, kolikor presega dejanje, umovanje, nemški „Schulverein", ki se z besedo in s podporo ubogim kmetom prilizuje ter jih slepi in zapeljuje. Ees mnogo mnogo kvara je že to prusko društvo napravilo nam Slovencem, pa mislimo, da ne manj tudi poštenim Nemcem, zlasti avstrijski vladi. Le čudo, da vlada tako mehko postopa ter najhujšega sovražnika čez črno-rumene meje no potisne. Naj bi se nikoli ne kesala! Res je uradnika Rothschiidl-na zasluženo zavrnila, a dokler prof. Nagele i. dr. smejo tako očitno ubogo ljudstvo slepiti in zapeljevati, se boljših časov nimamo nadjati. Svetoval bi Vam, če smem, da škodljivo delovanje »Schulvereina" večkrat osvetljujete. Res — kar Vas ne peče, ne pihate — a peče nas, Vaše brate.
Prima lectio brevis (prvo berilo kratko), pa še drugikrat kaj, če Vam drago. (Veste, da vselej drago, tedaj lepo prosimo. Vredn.)
Iz goriške okolice, 18. decembra. Že je minulo nad eno leto, odkar je izpraznena rojstna fara našega ljubljenega nadškofa v Pervačini. Po odhodu ali še pred odhodom — bivšega župnika, č. g. I. K. v Solkan, je bila razpisana, pa zarad nekterih nepriličnih ta-mošnjih razmer se ni nihče za tisto oglasil. Na to pošlje preč. redništvo tje za farnega oskrbnika č. g. I. Poljšaka, prej kaplana v Sempasu. Meseca maja I. 1. napravi ravno omenjeni gospod farno skušnjo ter prosi za to faro. Akoravno ga je redništvo predstavljalo tržaškemu namestništvu v potrjenje kakor sposobnega, vendar-le odpiše vis. namestništvo že koncem avgusta t. 1., da si. vlada omenjenega gospoda prosilca ne more potrditi. Iu veste li, iz kakih razlogov? SI. vlada ga ne more potrditi zato, ker seje ta še „premladi duhoven",
—	akoravno je že nad 6 let kaplanaril, — vdeleževal „rogovilstva" zastran slovenskega uradovanja v prejšnji kaplanski službi in ker ji ta »premladi duhoven" tudi še zdaj ne daje poroštva, da bi ne padel zopet v prejšnji pre-grešek! — Blizo tako stoji nek v namestni-štvenem odloku črno na belem poleg drugih besed, zarad česar se pogreša pri omenjenem prosilcu po skrbnem preiskovanji »državljansko obnašanje", — »staatsbflrgerliche Haltung" in se mu torej ne more podeliti ista župnija. Zarad tega se poživijo preč. redništvo, da naj faro P. vnovič razpiše! ....
Vse to se je godilo še pred prihodom občel.jubljenega nadvladike in tako čakajo per-vaški župljani že dolga na rednega dušnega pastirja. Kakor slišim, ni razpisalo redništvo pod generalvikarjem, E. Valussiem, iste fare, ampak je nek odgovorilo na oni namestniški odlok s prav tehtnim razlogom, da naj bi si. vlada redništvu vselej naznanila, ako se kteri duhovnik kaj pregreši proti »državljanskemu vedenju", da ne bode ono si. vladi takšnih predlagalo v potrjenje. Vsa zadeva je šla nek na ministerstvo, do dosihmal še ni odloka.
Opustimo vso kritiko o tej »nežni" zadevi, naj govori le logika! Ako so je omenjeni g. administrator proti državljanskim postavam res kaj pregrešil, bi ga bil moral dejati državni pravnik na zatožno klop in v preiskavo in ako bi bil res za krivega spoznan, potem še le, — tako mislimo saj mi navadni človeški otroci,
—	bi bil gori omenjeni odlok c. k. namestnika na pravem mestu. Tako si pa omenjenega odloka in djanskega izvrševanja 19. nikakor ne moremo zediniti in tolmačiti.
Iz Gorice, 18. dec. (Inštalacija novega župnika v Podmclci. Slovensko uradovanje.
Umor.) Prihodnjo četrto nedeljo v adveutu bo inštalacija novega župnika v Podmelci, v tomin-ski dekaniji, č. g. Jožefa S k oči rja, ki si je kot spovednik in pridigar na imenitni božji poti Matere Božje na sv. Gori velike zasluge in občno spoštovanje pa priznanje pridobil. Podmelškim farmanom je pač čestitati, da so tako izglednega in izvrstnega duhovnika za župnika dobili, in to tim bolj, ker so mu že kot nekdanjemu tamošnjemu kaplanu ondašnje razmere in težave te gorske precej težavne faro dobro znane. Gotovo govorim iz srca vseh njegovih mnogih znancev, tovaršev in sošolcev, ako mu voščim iz dna srca: »Bog ga živi na mnogaja lota v vinogradu Gospodovem v blagor mu izročenih duš!" On je bil tudi prvi, kterega so naš novi nadškof investirali, in kteremu so bili tudi profesor dogmatike v semenišču.
Da se lahko slovensko vraduje, mi kaže slovensko pisana razsodba c. kr. sodnije v Ajdovščini, ki mi je ravno došla. Pisana je v gladki, pravilni slovenščini, tako, da jo ni treba nič tolmačiti, naj se bere kteremu koli, tudi ne-šolanemu kmetu. Hvala iu slava slavni ajdovski sodniji, kteri smo za vsako drobtinico hvaležni; le naprej tako, bo že šlo! Ostalo slavne c. kr. sodnije pa posnemajte ajdovsko iu vsa Slovenija vam bo zato na veke hvaležna!
Nekoga starega privatnega učitelja francoskega jezika so našli mrtvega 14. t. m. v ulici »Formica" nad Korenom v Gorici. Sluti se, da je bil od koga umorjen, ker je bilo od-nošenih več njegovih reči in pohištva, ki je njegovo bilo. V sumu je neka ženska N. G., ktero so potegnili v zapor. Ranjki nad 701etni starček, Kumar po imenu, je bil hud nasprotnik goriških »irredentovcev", ta je rad zabavljal na poti in v krčmi čez te »mišjedlakovce" in jih pošiljal »in das grosse Polentareich". ako nočejo biti zadovoljni in mirno živeti pod avstrijskim žezlom. Ker je polenta kakor laška narodna jed na glasu, zato je imenoval v svojem ognjenem sarkazmu silovito zedinjeno Italijo navadno le »das grosse Polentareich!" Pa tudi »irredentovci" so se ga bali in ga sovražili, ker so ga imeli za ovaduha pri visoki vladi. Zato se zdaj veselijo goriški »italianissimi'-njegove smrti! R. I. P.!
Iz Pulja, 18. dec. Prosim, da mi pripustite mal prostor v Vašem cenjenem listu, ker redkokdaj se iz Pulja v slovenskih novi-nah kaj čita, Vam hočem v kratkem nekoliko napisati. Mesto Pulj, ki šteje blizo 18 tisoč prebivalcev, ima eno samo farno cerkev in eno podružnico, duhovna sta samo dva, ki umeta hrvatsko, slovenskega ni nobenega, akoravno je Slovencev precejšnje število tukaj. V mestni bolnišnici je laški duhoven umeščen, ki ne zna druzega, kot laški jezik, ne vem, kako se morejo ubogi Hrvati in Slovenci ž njim poraz-umljevati, kteri laščine ne znajo. Šole tudi ni ne slovenske ne hrvatske, tako so Slovenci prisiljeni, svoje otroke v laško šolo pošiljati. Potem se ve, da se otroci slovenskih in hrvatskih starišev sramujejo svojega maternega jezika, ako se ga tudi doma naučijo govoriti.
Društev je tukaj mnogo, šo preveč, namreč podpornih, kterih je troje; bolje bi bilo, da bi bilo eno samo, pa tisto toliko močneje. Slovansko društvo je eno samo in to je čitalnica, ki že poto leto obstoji, dozdaj se je še malo o nji slišalo, ali vendar počasi napreduje, posebno zdaj, ko se je preselila v nove prostore, v sredi mesta, v grof Lombardovo hišo, v prvo nadstropje. Tik hišo jo gostilna »Apolo", ktere gostilničar nas preskrbljuje s po-
strežbo, pijačo in hrano. Tako so tudi tuji slovanski gosti; kteri Pulj pohodijo, pri svojih preskrbljeni, namesto, da bi v kakšno lahonsko gnjezdo zašli. Kar je čitalnica v novih prostorih, jo jo že več tujih gostov obiskalo, med njimi tudi g. Anton Belec, znani narodnjak iz Št. Vida pri Ljubljani, ki se je en dan tukaj mudil.
Petje je skoraj celo leto spalo, ali zdaj se je novi pevski zbor ustanovil. Pevci so pridno v petji vadijo pod vodstvom g. E. Rusiano. Odbral se je tudi dramatični odsek, da bomo lahko igre predstavljali; za predstave nam je obljubil gostilničar »Apolo", gosp. Brimčič, oder iu dvorano brezplačno prepustiti. Hvala mu! Tako mislimo, da pred pustom se bomo pri domačem ognjišči pošteno zabavali, slava vsem gospodom narodnjakom, kteri so pripomogli, da se je čitalnica ojačila in na trdneje noge postavila.
Domače novice.
(„Slov. Naroda" v pojasnilo.) Vir, iz kterega je »Slovenec" zajemal naznanilo o smrti pokojnega Hermana, je bil »Slov. Narodu" in »Slovencu" jednako pristopen, namreč mrtvaški list, kterega je izdal deželni odbor štajarski, tega smo brali v graških listih in te besede smo iz »Naroda" sprejeli, kakor so tam bile. Če pa tudi take reči tatvino zove. potem naj tudi sam svojo »mea culpa" spozna; mi pa si bomo drugikrat prevode sami napravili. »Slov. Narod" nam sme verjeti, da toliko nemškega in slovenskega jezika že umemo. Mar li ne? — Druge date o pokojnem tudi pri vredništvu ^Slovenca" niso neznane, lahko pokažemo vsakemu, kogar zanimiva ves slavni govor pokojnega v dan 16. marca 1863. Povdarjal je »Slovenec" zasluge ranjkega kot konservativnega poslanca, kar pa »Narod" ni storil, spo-minjaje se tistih let, ko mu je bilo vse, kar po konservativnih načelih diši, trn v peti. Ali je pri takih razmerah treba govoriti o komunistih, naj sodijo nepristranski ljudje. Ako si »Slov. Narod" po tem potu išče prednosti in veljave, slobodno mu!
Zarad druzega mu odgovarjamo drugikrat, če se nam bode zljubilo in vredno zdelo. Za danes le na uho povemo, da smo vsaki dan pripravljeni se podvreči preskušnji iz krščanskega nauka z ,,Narodovim" vredništvom, da toraj njega za razlaganje božjih zapovedi gotovo ne potrebujemo. Toliko bi „Narod" pa vendar lahko vedel, da s takim postopanjem le sam sebe smeši. Sicer pa je iz vsega očitno, da »Narod" le prilike išče, svoj žolč iz ne-voščljivosti čez zoperni mu »listič" in »najnovejši dnevnik" razliti. Spet tu rečemo: Slobodno mu!
(„Sokolski večer") 22. t. m. prične se zaradi slovenskega gledišča še le ob 9 zvečer.
Odbor.
(.Kranjske kupčljske in obrtnijske družbe predsednik gosp. Jos. Kušar) se je vdeležil slavnosti položenja sklepnega kamna pri tržaški Inki, ker je bil k temu posebno povabljen.
(Slovenščina v uradih prodira,) Današnja »Laibacherica" ima polno stran čisto slovenskih uradnih oklicev, ktere razglašajo sodnije v Kostanjevici, Senožečah, Metliki, Mokronogu in v Ribnici. Hvale vredno, zares! Le škoda, da se ti razglasi tičejo večidel tako žalostnih stvari, kakor so prodaje posestev.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe v lavan-tinski škofiji. Mestni župnik, č. g. Sieg-fried Spora, je postal začasno dekan veliko-nedeljske dekanije.
—	Nesreča na železnici. Kurirni vlak št. 2 je po noči od 19. na 20. t. m. v Kindbergu zadel ob snežni plug, poškodovani so bili trije vozovi in tudi plug, ljudi ni bil nikdo ranjen.
—	Razstava pitane živine, kmetijskega orodja in strojev na Dunaji.
0.	kr. kmetijska družba na Dunaji priredi četrto razstavo pitane živine od 4. do 6. aprila 1884 v prostorih mestne klavnice pri svetem Marksu. Pri ti priliki se bode razstavilo tudi kmetijsko orodje in stroji, kolikor jih je v dotiki z živinorejo, kakor sploh vsa pomočna sredstva pri živinstvu in pri provažvanji živine; nadalje vse orodje mesarjev in sušivcev; raznovrstna piča, posebno ona za pitanje; razno orodje za hleve in njihovo vravnavo. Ker se omenjenih razstav po navadi jako dosti občinstva vdeleži, bi bilo zelo primerno, da se oglasi kolikor mogoče veliko število razstavljavcev. Vsled tega si dovoljuje odbor lastnike primernih predmetev za vdeležitev toliko bolj naprositi, ker sedanji prostori leže jako ugodno in ker so v obilni meri na razpolaganje. Kot darila za nove in posebno pomenljive predmete so določene srebrne iu bronaste državne ter družbene medalije. Oglasbe naj se pošiljajo do
1.	marca 1884 na odbor za četrto razstavo pitane živine na Dunaji (»Oomite fiir die vierte Mastvieh-Ausstellung in Wien, I. Herrengasse 13.") Načrti in oglasilne pole se dobe lahko v pisarni trgovinske in obrtnijske zbornice v L j u b lj a n i.
—	V Halberstadtu na Prusko-Saksonskem se je vnel plin in razdjal tovarno, kjer se pripravlja. Opoldne 15. t. m. so ljudje v dolenjem mestu slišali strašen pok v plinovi tovarni; nekaj poslopja je razdejanega, mrtvi so trije, ravnatelj, strojevodja in delavcev eden, trije drugi so nevarni ranjeni.
—	Velik vihar divjal je 14. decembra ob anatoliškem obrežji. Razbilo se je vsled tega šest velikih bark in petnajst pobrežnih ladij. Mornarji so se vsi potopili. Skoda je nezmerno velika.
—	Spanjski parnik »San Antonio" od društva Del Catnpo zgorel je na morji 150 milj (angleških) od Corunne. Rešila sta se dva popotnika in 29 mornarjev. Za 77 osob se nič ne ve, kje bi bile; nadjajo se pa, da jih je pobral drug parnik, ki je bil za časa ognja v obližji.
—	Nehvaležnost je plačilo sveta. Ko je razsajala 1. 1866 po Oeskem kolera, za-povedali so v mestu Brtlxu zdravniki ljudem, naj pijo naturno vino. Pa v celem mestu ga skoraj ni bilo mogoče dobiti. Imeli so pač vino, pa popačeno. Mestni zbor je toraj prosil predstojnika ondotnega kapucinskega samostana, naj bi še to malo vina, kar ga ima samostan za-se, ljudem prodal. Radovoljuo je vstregel želji. Pa vino je v kratkem pošlo; mestni zbor je toraj zopet prosil predstojnika, naj kupi vina in naj ga z dovoljenjem višje gosposke prodaja. To se je zgodilo in od te dobe so v samostanu do sedaj vino prodajali. Nihče ni imel nič zoper to. Letos je pa češka šolska matica vsta-novila v Briixu češko šolo, v kteri podučuje o. Evzebij otroke v krščanskem nauku. Zato nastal je med nemško - liberalci hud vriš. »Br(ixer Zeitung" zaklinja vse Nemce okoli mesta, kakor v mestu samem, naj ne kupijo v samostanu kapljice vina več. To je v zahvalo, da so se kapucini usmilili mesta v žalostnem času!
Telegrami „Slovencu".
Berolin, 20. dec. Zesebni telegram iz Petrograda poroča, da so se ruskemu caru, ko se je peljal na lov, splašili konji in je bil vržen iz sani ter na desni rami poškodovan.
Pariz, 20. dec. Francozi so vzeli prve vtrdbe pri Sontayi in pri tem zgubili 200 mož in 19 častnikov. Zguba sovražnikova je velika. Najbrže je tudi trdnjava že vzeta.
T u j c i.
19. decembra. Pri Maliči: Karis, Friedmann in Rebner. kupca, z Dunaja.
Pri Sionu: .Josip pl. Podbagski, inženir, z Dunaja. — R. pl. Weekbocker, želez, uradnik, z Dunaja.
—	Filip Choun, in de Luea, kupca, z lesom, iz Zagreba.
—	Vlach, Gregorič in Dukič, iz Kastve. — Anton Gci-liart, iz Šiške.
Pri Bavarskem dvoru: Franc Smolinkar, e. k. nadporočnik, iz Kamnika. — Viktor \Volf, iz Beljaka.
—	Kari Vecile, kupec, z lesom, iz Trsta. — Josip Smole, posestnik, iz Logatca.
Pri Avstrijskem cesarji: Franc Boliin, načelnik pevske družbe, s celo družbo, z Dunaja.
Umrli no:
19. dec. Maks Biickcr, železnijškega uradnika sin, 2'/j leta, Marije Terezije cesta št. 14, davica. — Anton Maček, hišni posestnik, 59 let, llovca št. 23, mrtvoud.
Eksokutivue dražbe.
24. dec. 1. e. džb. pos. Ana Kopic pod grajščino Smlednik. Kranj. — 1. c. džb. pos. Marija Hribar iz Prelog, 1793 gl. 80 kr. Brdo.
Dunajska borza.
20. decembra.
Papirna renta po 100 gld.	79 gl. 15 kr.		
Sreberna „ » ,, „ . .	79	>1	65 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	98		70 „
Papirna renta, davka prosta	93		85 n
Ogerska zlata renta 6$> M 4 <% .	120	„	65 „
	88	M	10 „
,, papirna renta 5%	85	„	25 n
Kreditne akcije . .100 gld.	286	n	90 n
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	108	„	50 w
„ avstr.-ogerske banke	839		IT
„ Liinderbanke	107	M	40 „
,, avst.-oger. Lloyda v Trstu	619	1)	f>
„ državne železnice .	315	n	50 „
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	220	n	70 „
4 °io državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	121	n	25 „
4% ,, ,, „ ,, 1860 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 „	135	i	10 ,,
	167		25
, ., 1864 50 „	166	n	75 „
Kreditne srečke . 100 „	173		ir
Ljubljanske srečke . . 20 „	23		50 „
Rudolfove srečke . 10 „	19	n	75 „
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	u	
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice	103	n	n
,, ,, Ferdinandove sev. „	104	•i	75 „
London ......	121	n	— „
Srebro ......	—	TI	— „
Ces. cekini.....	5		72 „
Francoski napoleond.	9	?i	60 „
Nemške marke.....	59	„	30 „
Prav lepo in okusno vezane
Missale Romam,
(oblika mali folio),
izdaja Pustet-a v Reznein (1882),
posebno priporočamo
za sv. maše o bližnjih božičnih praznikih.
Ta knjiga ima prav pripravno obliko, trden papir, ter čist in razločen tisk.
Cena: v rudečem šagrinu vezana s zlato obrezo 25 gold., s pozlačenimi platnicami 30 gold., ravno talce s posrebrenimi okovi U7 gl. 50 kr., s pozlačenimi okovi 45 gl., posebno okusno v telečjem usnji vezane (temno-izelene barve) z lepo okinčanimi okovi SO gl. itd. itd.	(4)
Katolilka) bttfe varita