I-13
Strokovni prispevek/Professional article
OPERACIJE DIMELJSKE KILE V LETIH 2000 IN 2001 TER
PRIMERJAVA Z LETOMA 1996 IN 1997 NA ODDELKU ZA
ABDOMINALNO KIRURGIJO UČNE BOLNIŠNICE
MARIBOR
INGUINAL HERNIA SURGERY AT DEPARTMENT OF ABDOMINAL SURGERY, GENERAL
HOSPITAL MARIBOR IN THE YEARS 2000 AND 2001 AND COMPARISON WITH THE YEARS
1996 AND 1997
Bojan Krebs, Marko Novak, Damijan Vidovič, Arpad Ivanecz
Oddelek za abdominalno kirurgijo, Učna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
Prispelo 2002-11-14, sprejeto 2003-03-07; ZDRAV VESTN 2003; 72: Supl. I: 13–5
Key words: surgery; inguinal; hernia; tension-free technique,
anaesthezia; reoperation
Abstract – Background. Inguinal hernia repair is one of the
most common surgical procedures performed in the world and
as that represents a huge socio-economic problem. Today, sur-
geon can significantly improve outcome for many patients
with proper patients selection, proper anaesthesia and surgi-
cal technique. In this article two different time intervals are
reviewed. Between those intervals surgeons began to change
their attitudes about hernia surgery approach and »tension-
free« concept became widely accepted. We also operated many
patients under local anaesthesia, which has many advanta-
ges between which is lesser need for preoperative investigati-
ons and faster mobilisation.
Methods. In article charts from all patients operated for ingu-
inal hernia in years 1996, 1997, 2000 and 2001 at the De-
partment for abdominal surgery in Maribor.
Results. 1602 patients were operated for inguinal hernia in
four years. We noticed that less patients were operated in ye-
ars 2000/2001 then in the earlier interval. Number of the
patients operated under general anaesthesia was relatively
high in first period but in the second interval majority of the
patients were operated under subarachnoidal and local ana-
esthesia. While most patients in years 1996 and 1997 were
operated with original Bassini’s technique and its modifica-
tions, majority of patients in years 2000 and 2001 were tre-
ated with tension-free technique.
Conclusions. Our experiences with tension free techniques are
very good. There are many advantages for patients, operated
this way: less pooperative pain, faster recovery and earlier
return to normal activities and work. We couldn’t prove any
benefits considering recurrences in our study yet, probably
because of two short observation period.
Ključne besede: kirurgija; dimeljska kila; nenapetostne ope-
racije; anestezija; recidiv
Izvleček – Izhodišča. Operacija dimeljskih kil je ena najpogo-
stejših operacij v splošni kirurgiji. S svojim obsegom predstav-
lja veliko obremenitev za zdravstvo. Kirurg lahko s svojim
izborom bolnika in izborom ustrezne anestezije ter tehnike
pomembno vpliva na stroške operacije in rehabilitacijo. V član-
ku sta obdelani in primerjani dve različni obdobji, med kate-
rima je prišlo do ključne spremembe kirurške tehnike, ki vodi
do boljših rezultatov na področju kirurgije dimeljskih kil. Po-
sebej velja opozoriti na visok delež bolnikov, ki so bili operira-
ni v lokalni anesteziji, kar omogoča hitrejšo mobilizacijo bol-
nika ter prispeva h hitrejši rehabilitaciji.
Metode. Pregledali smo popise vseh bolnikov, ki so bili v letih
1996, 1997, 2000 in 2001 operirani zaradi dimeljskih kil na
Oddelku za abdominalno kirurgijo Učne bolnišnice Maribor.
Rezultati. V obdelanih štirih letih sta bila operirana 1602 bol-
nikov. Opazili smo upadanje števila operacij dimeljskih kil. V
prvem obdobju je bilo veliko bolnikov operiranih v splošni
anesteziji, v letih 2000 in 2001 pa je to število padlo pred-
vsem na račun operacij, ki so bile napravljene v lokalni ane-
steziji. Z uvedbo nenapetostnih tehnik v svetu smo to metodo
osvojili tudi pri nas in v drugem obdobju večino bolnikov
operirali že z njeno pomočjo. Število ponovitev za enkrat osta-
ja na približno enaki ravni.
Zaključki. Naše izkušnje z nenapetostnimi tehnikami so do-
bre. Prednosti za bolnika so predvsem manjša pooperativna
bolečina, hitrejše okrevanje in zgodnja vrnitev na delo ter do-
kaj znižana možnost ponovitve. Zaenkrat v našem prispev-
ku še nismo mogli dokazati manj recidivov po nenapetostnih
operacijah, ker je čas opazovanja še prekratek. Vendar pa se
bo razlika gotovo pokazala kmalu.
ZDRAV VESTN 2003; 72: I-13–5
I-14 ZDRAV VESTN 2003; 72: SUPPL I
Uvod
Operacija dimeljskih kil je eden najpogostejših kirurških po-
stopkov v splošni kirurgiji v razvitem svetu. Kot taka pred-
stavlja velik socioalnoekonomski problem (1). V zadnjem ča-
su se je uspešnost te operacije močno izboljšala. Nekaj na ra-
čun boljše kirurške tehnike, največ pa zaradi uvajanja novih
umetnih materialov in boljšega razumevanjem njihove upo-
rabe. Ta napredek se je pojavil predvsem v središčih, ki so
specializirana za kirurgijo kil (2).
Uspešnost operacije dimeljske kile v Ameriki in zahodni Evro-
pi se meri prvenstveno s številom recidivov, s številom zaple-
tov, z višino stroškov in s čim zgodnejšim povratkom na de-
lovno mesto. Uspeh je v veliki meri odvisen od kirurgovega
poznavanja anatomije in fiziologije dimeljskega področja in
usposobljenosti, kako najbolj učinkovito uporabiti trenutno
poznane tehnike in materiale. Predvsem t. i. nenapetostna teh-
nika, ki jo je vpeljal Lichtenstein, je pomenila obrat na pod-
ročju operacijskega zdravljenja dimeljskih kil (3). Za natanč-
no oceno uspešnosti operacije je potrebna tudi statistična ana-
liza podatkov, saj le tako lahko natančno ovrednotimo svoje
rezultate. V našem članku smo obdelali in primerjali dve raz-
lični časovni obdobji operacij dimeljskih kil na Oddelku za
abdominalno kirurgijo v Mariboru, in sicer obdobje pred uved-
bo in po uvedbi nenapetostnih tehnik.
Metode
Pregledali smo operacijske protokole za leta 1996, 1997, 2000
in 2001 in na ta način zbrali 1602 primera operacij dimeljskih
kil. Poiskali smo popise vseh bolnikov ter zbrali podatke o
spolu, strani dimeljske kile, vrsti anestezije in vrsti operacije.
Izločili smo operacije dimeljskih kil pri otrocih.
Rezultati
Obdobje 1996/1997
V letih 1996/1997 smo na našem oddelku operirali 878 bolni-
kov, pri katerih je bilo popravljenih 939 kil. V teh dveh letih
smo večino bolnikov operirali v splošni anesteziji, in sicer celo
več kot v obeh drugih oblikah anestezije, področni in lokalni
skupaj. Večina operacij je bila takrat napravljena z napetostni-
mi tehnikami. Operacije z mrežico so bile le izjema pri bolni-
kih, pri katerih je šlo za prvo ali celo naslednjo ponovitev. Reci-
divnih kil je v tem obdobju bilo 81 oziroma 8 odstotkov.
Obdobje 2000/2001
Splošni podatki
V letih 2000 in 2001 smo na Oddelku za abdominalno kirurgi-
jo v Mariboru operirali skupno 724 bolnikov z dimeljsko kilo.
60 bolnikov je imelo obojestransko kilo tako, da je bilo skup-
no število operacij dimeljskih kil 784.
V letu 2000 smo operirali 389 bolnikov in v naslednjem letu
335 bolnikov. Že v teh dveh letih je opazen trend upadanja
števila operacij dimeljskih kil.
373 bolnikov je imelo kilo na desni strani, 291 kilo na levi stra-
ni, 60 bolnikov pa je imelo obojestransko kilo.
85% operiranih je bilo moških in le 15% žensk.
Na našem oddelku operiramo tudi otroke. V letih 2000 in 2001
smo operirali 115 otrok, kar je 14% vseh operacij dimeljskih
kil.
Tip anestezije
Zelo pomembna stvar pri operacijah dimeljske kile je način
anestezije med operacijo. Od anestezije je odvisen tako čas
mobilizacije po operaciji, čas odpusta iz bolnišnice kot tudi
trajanje pooperativne nezmožnosti za delo. Največ bolnikov
(244 ali 40%) je bilo operiranih v področni anesteziji, sledijo
operacije v lokalni anesteziji; tako operiranih je bilo 209 bol-
nikov ali 34%. Najmanj bolnikov, 156 ali 26%, je bilo operira-
nih v splošni anesteziji.
Tehnika operacije
Pri analizi razdelitve po tehniki operacije smo ugotovili, da
smo operirali 322 bolnikov po napetostni metodi, kar znaša
48%. 45% ali 295 operacij je bilo napravljenih po čisti nenape-
tostni tehniki, 7% pa je bilo kombiniranih tehnik, ki so jih ope-
raterji poimenovali kot atipične hernioplastike z mrežico ali
čepom.
Če si natančneje ogledamo razdelitev v okviru samih tehnik,
ugotovimo, da je med napetostnimi tehnikami močno vodila
tehnika Bassini-Kirschner, po kateri je bilo operiranih 222 di-
meljskih kil ali 69% vseh. 59 primerov ali 18% je bilo čistih
Bassinijevih tehnik in 41 ali 13% preostalih napetostnih teh-
nik.
Na drugi strani je bilo med nenapetostnimi metodami največ
operacij po Trabuccu, in sicer 207 ali 71%. Ostalih 29%je bilo
operacij z mrežico in čepom, operacij po Lichtensteinu in ope-
racij s PHS mrežico.
Urgentne in recidivne kile
Med 784 operacijami kil je bilo 43 ali 6% urgentnih, ko je šlo
za ukleščene kile, ter 64 recidivnih dimeljskih kil kar pred-
stavlja 8% vseh operiranih dimeljskih kil.
Primerjava obdobij 1996/1997 ter 2000/2001
V primerjavi obeh obdobij opazimo predvsem upadanje šte-
vila operacij dimeljskih kil. Od 465 operacij leta 1996 na 335
operacij leta 2001.
Zanimiva je tudi sprememba v načinu anestezije. Vedno več
bolnikov je operiranih v lokalni in področni anesteziji in ve-
dno manj v splošni anesteziji. Vzrok je najverjetneje napre-
dek same anesteziologije pa tudi pomanjkanje specialistov
anesteziologov. Vedno več bolnikov se odloča za operacijo v
lokalni anesteziji, kjer prisotnost anesteziologa ni nujna. Na ta
način lahko skrajšamo čakalno dobo na operacijo.
V letih 2000 in 2001 smo večino operacij izvajali že po nena-
petostnih metodah, medtem ko so v prejšnjem obdobju še
prevladovale napetostne tehnike.
Število recidivov je bilo v obeh primerjanih obdobjih enako.
Sl. 1. Število napetostnih in nenapetostnih operacij v letih
1996/1997.
Figure 1. Number of operation with tension and tension-free
technique in years 1996/1997.
I-15
Zaključki
Število operacij dimeljskih kil v Mariboru upada. Žal ne na
račun manjše pojavnosti, temveč zaradi daljšanja čakalne do-
be. Vsako leto se namreč povečuje število bolnikov z onkolo-
škimi boleznimi, ki imajo prednost pri operativnem progra-
mu. Zato število bolnikov, ki so sprejeti zaradi programskih
operacij, vztrajno pada.
Oblika anestezije je zelo pomemben dejavnik pri operativ-
nem zdravljenju dimeljskih kil. Ker gre za sorazmerno nein-
vaziven poseg, lahko izbiramo med različnimi metodami ane-
stezije (4). V zadnjem času se po svetu vse bolj uporablja lo-
kalna anestezija s sedacijo, ki jo lahko uporabi sam kirurg.
Tudi pri nas je ta tehnika zelo pogosta, saj je bila v letih 2000/
2001 na ta način operirana več kot ena tretjina bolnikov.
Delež recidivnih kil operiranih na našem oddelku je skorajda
enak v letih 1996/1997 in letih 2000/2001. Za sedaj še ni zazna-
Sl. 2. Število operiranih primerov kil v letih 1996, 1997, 2000
in 2001.
Figure 2. Number of inguinal hernia repair in years 1996,
1997, 2000 and 2001.
Sl. 3. Vrsta anestezije v obdobju 1996/1997 v primerjavi z
obdobjem 2000/2001.
Figure 3. Type of anesthesy in period 1996/1997 in compari-
son with period 2000/2001.
ti upadanja števila recidivnih kil. Glede na izkušnje drugje po
svetu pa se bo po uvedbi nenapetostnih metod upadanje go-
tovo pojavilo v naslednjih letih.
Literatura
1. Rutkow IM, Robbins AW. Demographic, classificatory, and socioeconomic
aspects of hernia repair in the United States. Surg Clin North Am. 1993; 73:
413–26.
2. Gilbert AI. Sutureless repair of inguinal hernia. Am J Surg. 1992; 163: 331–
5.
3. Amid PK, Shulman AG, Lichtenstein IL. Open »tension-free« repair of
inguinal hernias: The Lichtenstein technique. Eur Jour Surg 1996; 162: 447–
53.
4. Bučar-Poljanec A, Požar-Lukanovič N, Vintar N izbira vrste anestezije za
operacijo dimeljske kile-lokalna, področna ali splošna. In: Repše S ed.
Zbornik simpozija Kile, Ljubljana. 1998: Ljubljana: Kirurška šola, Kirurška
klinika, 1998; 128–32.
KREBS B, NOVAK M, VIDOVIČ D, IVANECZ A.  OPERACIJE DIMELJSKIH KIL V LETIH 2000 IN 2001 TER PRIMERJAVA Z LETOMA 1996 IN 1997