ŠTEVILKA 2$ LETOPIS 16. MAJ 2ÖüSj CENA 1.35,EUR osrednja CELJE i Muzejski 1f9 [ 3000 Ceije GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf Na trgu 51, Mozirje - BARUN in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in a malih oglasov za A Savinjske novice poštenih tarif info@unigraf.si www.unigraf.si m SL j ' V 1 DAVIDOV 03/839-35-07 DISKONT LIUBNO PAVI DP V MR/ ■■ ti ,7I3Si3, 0,88 €/kos 0,69 €/kos 0,57 €/kos 2.99 €/kos 1,92 €/kos Voda Voda -Dana 1/51 Fruc 1,51 Bravo ! -1,5 J j 0,57 EUR 0,49 EUR Frupi 0,73 EUR Coca Cola, tri vrste, 0>85 EUR Xl/5, - ' Pizzerija 'm VSAKODNEVNE MALICE Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje j Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure 19.05. Zrelki « omaki, dušen riž, solata Ned-in Prazniki <*» 8 00 do 23- ure I 90.05. Mesni polpeti, pire krompir, solata 91.05. Polnjena rebrca, kruhova rulada, solata *. .. 99.05. Piščančji paprikaš, pudins ,ce Sl, ure 93.05. Ocvrt oslič, krompirjeva solata ** Samo 3,30 £l 94.05. Hrenovka na žaru, solatna obloga PRIPRAVLJENE MALICE: - Solatni krožnik s šunko in svom - Vampi Trgovina z obutvijo I Jurček Odprto: pon. - pet. od 8. do 19. sob: od 8. do 12. ure KOPITARNA » 'A SEVNICA NMa izbira mmmm Sevnica za poletje že na mMb pellcahl NOVO - Jurček Šoštanj DALIA. 00 do ' l/l d.o.o. Ljubno, Ì&35-00, Informacije: ■ KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 3X7 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Nakladalka Senator 26-9 Pro M0ZN«PIACimAK0J! PAKET ZA PIKNIK: -BREZALKOHOLNE PIJAČE - pepsi cola 1.50 I - pak.6/1 - ora original 1,50 I - Radenska pak. 6/1 - radenska 1,50 I - pvc pak. 6/1 -VINO - vino cviček Krško 1 I st. - vino Jeruzalemčan 1 I st. -PIVO - pivo Laško 0,50l stek.zaboj 20/1 - pivo Union pločevinka 0,50 I pak. 6/1-24/1 mformaciic: 0415.5-92 197 Kosilnica BCS 404 VSE ZA PAŠNIŠTVO Električni pastir Elektronik F 100 - 105 € PROGRAM GALANTERIJA - kozarec 2dl pvc pak. 50/1 - krožniki pvc pak. 100/1 - vrečke za smeti pak. 12/1 - C - servet+ nož + vilica - oglje za žar vreča 3 kg - papirnati serveti - folije alu, pvc,.. NOVO - NOVO 1,90€/zavoj 3,90 €/zavoj 1,59 €/kos PO UGODNIH CENAH SLADOLEDI LJUBLJANSKIH MLEKAREN 0,10 €/kos 2,80 €/kos OHLAJENA PIJAČA IZ HLADILNICE Palček veliki PVC Sredstva za zatiranje muh v hlevih IZPOSOJA TOČILNIH APARATOV ZA TOČENO PIVO PROGRAM GASTRO - ajvar Vori kozarec 720 g - gorčica Tina kozarec 720 g - paprika pečena kozarec 700 g - majoneza Tina kozarec 630 g - mešanica začimb za žar koz. Kotany 44 € 1,44 €1 kos 1.15 €/kos 1,67 €/kos 1.15 €/kos 0,79 €/kos Ze od 10,20 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami m za vas Tretja stran Vse se da, če se hoče -primer Toskana Tokratno temo tedna namenjamo turizmu -naši že od nekdaj opevani, a še vedno skoraj povsem neizkoriščeni priložnosti. Marsikdo se ob besedi turizem namrdne, češ le zakaj bi turisti ob vseh drugih atrakcijah v širši okolici obiskovali naše kraje, poleg tega pa niti država v svojih strateških aktih našega območja ne prepozna kot turistično perspektivnega. V podobno nezavidljivem položaju je bila še pred nekaj desetletji Toskana, nerazvita italijanska pokrajina, kjer so čudovite podeželske vile, kmetije, vinogradi in oljčni nasadi propadali, ljudje pa odhajali v mesta. Danes Toskana sije v polnem sijaju, lani jo je obiskalo več kot 42 milijonov turistov. Kako jim je to uspelo? Toskanci so se odločili za razvoj turizma z ohranitvijo objektov kulturno-zgodovinske vrednosti. Sprejeli so številne odloke o zagotavljanju skladnosti med zahtevami sodobnih turistov in ohranjanjem toskanske avtentičnosti. Lastniki nepremičnin, ki so pripravili poslovne načrte, v katerih so predvideli obnovo v skladu z arhitekturnim izročilom in predvideli ustrezno turistično ponudbo, so dobili nepovratna državna sredstva in ugodna posojila. Državna podpora je poleg prenočitvenih kapacitet zajela tudi vinogradništvo, oljčno pridelavo, lokalno kulinariko, domačo in umetno obrt, ohranjanje običajev ah organizacijo prireditev. Prijaznejša davčna politika s številnimi olajšavami je spodbujalavlaganj a v obnovo objektov za turistične namene. Dajatve iz dobičkov, ustvarjenih vturistični dejavnosti, danes ostajajo v regiji in so namenjene pospeševanju razvoja regije, ne glede na to, ali so lastniki objektov domačini ali tujci. Novogradnje na toskanskem podeželju sedaj skoraj niso dovoljene. Glavni ambasador Toskane so vina, ki so poleg ostalih lokalnih kulinaričnih specialitet osnovna ponudba njihovega kmečkega turizma. Posebnosti toskanske kulinarike turistom ponujajo tudi na kuharskih tečajih, ki jih marsikje vodijo priznani kuharji. Tovrstnih aktivnosti se lotevajo tako turistične kmetije kot hoteli s petimi zvezdicami. Toskana velja za raj za kolesarje, golfiste in jahače, romantična pokrajina pa se promovira tudi kot idealna za sklepanje porok, učenje italijanščine ali pridobivanje znanja iz umetnosti. Vse se torej da, če se hoče, in niti ni tako zelo težko - ali pač? IZ VSEBINE: 20 Odbor za razvoj SAŠA regije: Izgradnja hitre ceste ostaja časovno neopredeljena.............6 Skupnost občin Slovenije: Župani želijo daljši mandat.......7 Gornji Grad: Išče se upravljavec igrišča......10 Trnovec Začetek gradnje Delejeve hiše....11 Ljubno, Radmirje: Ponovno posajena Čonkova hruška..11 Šmartno ob Dreti: Nesebična pomoč ponovno prišla do izraza.........12 Knjižnica Mozirje: 0 sodnikih, trenerjih, o mačkah in psih, predvsem pa o knjigi........13 Stilski izziv: Preobrazili smo Karmen in Maksa......22 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 20,16. maj 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Novinar: Edi Mavrič - Savinjčan. Stolni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. m TURIZEM JE PANOGA, NA KATERO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI VELIKO STAVIMO IN, GLEDANO CELOVITO, PREMALO NAREDIMO Različne poti turističnih interesov Slogan, ki so si ga izmislili turistični delavci, pravi, da smo turizem ljudje in če se na tem področju ne najdejo pravi ljudje, je verjetno tudi ves trud samo polovično poplačan. Stvar je torej v glavah, seveda je za uspešen razvoj turizma potrebno tudi urejeno in gostoljubno okolje. Turizem naj bi podiral občinske plotove, kar pa za Zgornjo Savinjsko dolino ne velja v celoti, saj je povezovanje še vedno bolj stvar posameznikov in redkih turističnih subjektov, ki se zavedajo, da je turizem hitro razvijajoča se gospodarska panoga in temu trendu je potrebno slediti tudi na lokalnem nivoju. INFORMACIJE NA ENEM MESTU Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje (Zavod) Biserka Povše Tasič z gotovostjo trdi, da Zgornja Savinjska dolina kot celota še vedno premalo diha s turizmom. Vsega spoštovanjaje vreden trud posameznikov, ki težko prodirajo preko občinskih plotov. Biserka Povše Tasič ocenjuje, da je organizacijska oblika zavoda napačno izbrana (foto: EMS) Tako se zgodba o skupnem nastopu konča že pri finančno tako banalni zadevi, kot je koledar prireditev v Zgornji Savinjski dolini, kjer se na enem mestu napovedujejo vsi pomembnejši dogodki za posamezne mesece. Pristojni v občinah Gornji Grad, Ljubno in Luče se očitno (še) ne zavedajo, kako pomembno je, da so informacije zbrane na enem mestu, saj velikokrat niti samim domačinom ni jasno, kaj se dogaja na drugem koncu doline. »Trudimo se in poskušamo biti prisotni po celotni dolini, zato je dobro, da so vsi turistično informacijski centri združili moči pri izdaji turistične informacijske mape, kjer bodo na enem mestu zbrane vse konkretne informacije o naravnih, kulturnih, kulinaričnih in ostalih zanimivosti doline,« razlaga Povše Tašičeva, zjasnim poudarkom, da prihaja vedno več specifičnih gostov. To seveda pomeni, da se bo potrebno prilagajati s specifičnimi programi in jih predvsem bolj uspešno tržiti. Na vprašanje, če so v Zavodu razmišljali o širitvi dejavnosti na celotno Zgornjo Savinjsko dolino, direktorica odgovarja pritrdilno, vendar ob drugačni organizacijski obliki in jasnem financiranju. Mozirski proračun ne more in tudi ni dolžan financirati turističnih potreb celotne Zgornje Savinjske doline. RAZHAJANJE POTREB IN ŽELJA Kako je zastavljena vizija nadaljnjega razvoja turizma, se lepo kaže v občini Gornji Grad, kjer so pred leti z visokoletečimi ambicijami ustanovili zavod za turizem in ga pod novim županom Stankom Ogradijem ukinili ter ponovno oživeli turistično društvo. Na podlagi te realnosti tudi občinski svetniki ugotavljajo, da bo potrebno na osnovi potreb in želja izdelati strategijo turizma ter se povezati z drugimi. Zgodbo torej začenjajo od začetka, čeprav so pred desetletjem preko programa CRPOV vložili precej denarja in energije v pripravo turističnih programov. Premalo izkoriščene kulturno zgodovinske danosti tako ostajajo realnost in ve-lika nedorečenost prepuščena posameznikom. Skrajno naivno je namreč razmišljanje, ki ni tuje celo občinskim svetnikom, da lahko spečo turistično princeso obudijo z ljubiteljskim, četudi delovnim turističnim društvom. tiuslugo plačujejo določen delež za delovanje turistične pisarne. Gre za izjemen posluh župana Cirila Rosea, pravi vodja TIC Toni Jeseničnik, zato jim je v zadnjih dveh letih uspelo pripraviti ogromno propagandnega materiala, tako območja Luč kot celotne doline. Vstopnina je še vedno edini sistemski vir za službo varstva narave, urejanje Logarske doline, njen razvoj ter skupne turistične programe Solčavskega (foto: EMS) Neprimerljivo bolje so organizirani v Lučah, kjer preko turistično informacijskega centra tržijo in promovirajo turistične kmetije, te pa za pro- Problem je dodatna turistična ponudba pred in po glavni turistični sezoni, pravi vodja lučkega turistično informacijskega centra Toni Jeseničnik (foto: EMS) »Na našem območju je 380 posteljnih kapacitet in veliko jih zapolnijo prav z našo pomočjo. Imamo izdelane programe za celotno regijo, zato lahko z gotovostjo trdim, da ustreženo tako stacionarnim kot prehodnim gostom. Ljudje gredo zadovoljni iz doline,« zagotavlja Jeseničnik, zadovoljen, ker se počasi, vendar vztrajno uveljavlja tudi sodelovanje med turističnimi subjekti znotraj Zgornje Savinjske doline. PRIPOMBE ZARADI ZARAČUNAVANJA VSTOPNINE V Logarski dolini kar 98 odstotkov turizma obvladujejo v hotelu Plesnik, tako vsaj zatrjuje direktorica Marjana Cvetko. V glavni turistični sezoni zapolnijo hotel predvsem individualni turisti, od tega je 70 odstotkov tujcev, ki uživajo v lepotah Logarske doline. Sicer pa pri Plesniku precej stavijo na poslovni turizem, razlaga Marjana Cvetko, nekoliko nezadovoljna zaradi odnosov znotraj Logarske doline. »S podjetjem Logarska dolina sodelujemo predvsem preko animacij. Naša največja želja je, da se pobiranje vstopnine pri vstopu v dolino prestavi na območje, kjer ni več prebivalcev. Veste, vse investicije smo pokrili z lastnimi sredstvi in ves prihodek vlagamo nazaj v infrastrukturo, zato nam ni vseeno, ker se zaradi pobiranja vstopnine določen del potencialnih obiskovalcev ne odloči za prihod v Logarsko dolino,« pravi Marjana Cvetko, Gusti Lenar: »Lastniki hotela, ki so hkrati družbeniki upravljavca parka, so več let podpirali zaračunavanje vstopnine za motorna vozila« (foto: EMS) Razmišljanje Marjane Cvetko ni novo, saj je bil predlog hotela Plesnik za prestavitev lokacije vstopnine na sredino doline že večkrat obravnavan tako pri upravljavcu parka kot na Občini Solčava, ki je pristojna za sprejemanje takšnih odločitev. Direktor podjetja Logarska dolina Gusti Lenar vztraja na stališču, da se upravljanje z obiskom ne more prilagajati posameznemu gostinskemu ponudniku, saj lahko park in dolina uspešno delujeta le kot celota z upoštevanjem varstva okolja, usklajenega gospodarskega razvoja in socialnega vidika, ki zagotavlja delo domačinom in njihovo sodelovanje pri razvoju. »Menimo, da je obstoječi sistem dober, in kot kažejo ankete, ga večina obiskovalcev podpira. Šest evrov za osebni avto, v katerem je več oseb, ni veliko, saj plačnik pridobi informativno gradivo o parku in turistični ponudbi Solčavskega, ima možnost parkiranja na desetih urejenih parkiriščih in ogleda vseh urejenih objektov dediščine ter uporabo rekreacijskih prog internatskih poti,« razlaga Lenar in dodaja, da je po mnenju mnogih glavni problem hotela Plesnik v nesodelovanju z domačim okoljem in v pogostih zamenjavah vodstva, kar pomeni, da je potrebno vse dogovorjeno začeti znova. »Za vse nas bi bilo bolje, če bi izkoristili obstoječo možnost dodatnih informacij o njihovi ponudbi na vstopu in predvsem privabljanju obiskovalcev, ki so že v dolini in jih samo majhen delež obišče tudi hotel. To pa je seveda stvar iznajdljivosti vsakega od desetih posameznih ponudnikov, ki jih koristijo nekateri bolj uspešno od drugih,« je razmišljanje o dogajanju v krajinskem parku sklenil Gusti Lenar. Savinjčan V hotelu Plesnik si želijo boljšega sodelovanja s podjetjem Logarska dolina. Predvsem jih moti zaračunavanje vstopnine pri vhodu v dolino (foto: EMS) Na KRATKO 20. obletni«! Slovenske Slovenska ljudska stranka ter Inštitut za gospodarske in družbene študije sta predstavila knjigo Slovenska kmečka zveza ob 20. obletnici, ki se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Na predstavitvi knjige, v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere urednik je predsednik kmečke zveze glavnega odbora ljudske stranke Aleš Primc, sta sodelovala prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman in pobudnik njene ustanovitve dr. Franc Zagožen. Kot recenzent je knjigo predstavil prvi predsednik Zveze slovenske kmečke mladine dr. Emil Erjavec. EMS S programi nad probleme Hudourniški potok Bočnica je ob E zadnji poplavi z nanosom ogromnih r količin gramoza dodobra ogrozil j Bočno, zato gornjegrajski župan r Stanko Ogradi vztraja, da skupaj z \ Agencijo RS za urejanje okolja (ARSO) i: pripravijo celovit program urejanja Bočnice in ostalih potokov. Premalo je reševati probleme, pravi Ogradi, zato je potrebno deiovati preventivno. V ta namen je ARSO pripravil projekt izvedbe pregrade na Bočnici, ki naj bi bil izveden še ta mesec. EMS Razvoj odvisen od stečajnega postopka Svetniki občine Gornji Grad so se seznanili s stečajnim postopkom družbe za oskrbo s toplotno energijo Engo, ki ga vodi stečajni upravitelj Tomaž Kos. V teh dneh naj bi bil razpisan prvi narok za prodajo podjetja, zaradi katerega je lastnica Občina Gornji Grad že nekaj let v hudih likvidnostnih težavah. Mnenje svetnika Andreja Presečnika je, da bodo morali glavnemu upniku Probanki v najboljšem primeru plačati še 600 tisoč evrov, ostali upniki pa se bodo po njegovem mnenju za svoj denar obrisali pod nosom. Problem je, pravi Presečnik, ker se realen dolg povečuje, zato je razvoj občine v celoti odvisen od stečajnega postopka. EMS Premalo ambiciozni graditelji Na mozirski upravni enoti ugotavljajo, da se je izboljšalo delo projektantov, saj so bili projekti, ki so jih v preteklem letu predložile stranke, v glavnem izdelani skladno s pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji. Manj spodbudno je dejstvo, daje bilo za ce- lotno območje Zgornje Savinjske doline vloženih in pozitivno rešenih samo 64 zahtevkov za izdajo gradbenega dovoljenja, kar je manj kot v občini Vransko, kije po številu prebivalcev primerljiva z občino Gornji Grad. EMS Aparat za oživljanje Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Grad praznuje letos 125. obletnico organiziranega delovanja in ob številnih intervencijah so izkušnje pokazale, da potrebujejo aparat za oživljanje (defibrilator). Gasilci bodo obletnico obeležili 21. junija, ob tej priložnosti pa nameravajo pre- dati namenu tudi aparatza oživljanje. Predsednik društva Tomaž Tro-gar zagotavlja, da aparata ne bodo uporabljali samo gasilci, ampak bo na razpolago tudi za civilne potrebe na celotnem območju gornjegrajske občine. EMS ODBOR ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE (SAŠA) REGIJE Izgradnja hitre ceste ostaja časovno neopredeljena Strateška prioriteta Odbora za razvoj Savinjsko-šaleške regije je čimprejšnja izgradnja hitre ceste (foto: EMS) Na ponedeljkovi seji odbora za raz-vojSAŠAregijevprostorih velenjske gospodarske zbornice je bila osrednja točka namenjena gradnji trase hitre ceste. Podsekretarka na okoljskem ministrstvu mag. Helena Šolar in podsekretarka na ministrstvu za promet Irena Zore Willenpart sta podali informacijo o postopku priprave in predlaganih rešitvah prostorskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto Šentilj-Koper in mejo z Avstrijo. Ministrstvo za okolje in prostorje pretekli mesec Vlado RS seznanilo s postopkom priprave in predlaganimi najustreznejšimi rešitvami državnega prostorskega načrta za gradnjo te ceste. Naslednji korakje po besedah Helene Šolar v pripravi vseh treh državnih prostorskih načrtov za umeščanje tretje razvojne osi v prostor in opredelitev prioritet oziroma etap-nosti izgradnje hitre ceste v celoti. Temu bo sledilo naročilo izdelave podrobnih strokovnih podlag in državnih prostorskih načrtov. Odbor za razvoj SAŠA regije sicer podpira predlog poteka hitre ceste, sajje trasa za nadaljnji gospodarski razvoj celotne regije življenjskega pomena, zato je poslanec Jakob Presečnik izrazil upravičeno pričakovanje, da bo prometna stroka opre- delila terminske in prostorske prioritete začetka gradnje. Za poslanca in velenjskega podžupana Bojana Kontiča je logično, da se cesta začne graditi od avtocestnega križa proti avstrijski meji, predvsem pa je potrebno hitro cesto zaradi ekonomske nujnosti čim hitreje zgraditi do Gorenja. Nova cestna povezava naj bi torej rešila logistične težave, ki že ovirajo proizvodne procese ter omogočila skladnejši razvoj in gospodarsko perspektivo celotnega območja, vendar se po mnenju prisotnih brez jasne časovne opredelitve začetka gradnje tretja razvojna os oddaljuje v megleno prihodnost. Spomnimo, daje ob obisku vlade v Velenju pred tremi leti premier Janez Janša povsem nerealno napovedal začetek gradnje za letošnje leto, kar se seveda ne bo zgodilo. Povsem nedvoumen je bil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, kateremu jejasno, da pred letom 2010 gradnje ceste ne bo. Po optimističnih napovedih bi lahko stroji zabrneli leta 2012, najbolj pesimističen scenarij pa obeta začetek gradnje nekje okoli leta 2015. V SAŠA regiji bodo zato vztrajali, da pristojni na državnem nivoju izdelajo terminski načrtgradnje, pravtako želijo poznati vire financiranja, se pa strinjajo z etapnostjo gradnje. Savinjčan MOZIRJE Občina občanom korak bližje Letošnjo pomlad si bodo mnogi mozirski občani zapomnili po dejstvu, da je bila do njihovih domov položena nova asfaltna prevleka. Tako je bilo v zadnjem mesecu dni asfaltiranih dobrih šest kilometrov poti. Kljub dežju so se občani zelo razveselili otvoritve modernizirane ceste v spodnjem delu Lok (foto: Uroš Krajner) Župan Ivan Suhoveršnik ob tem izpostavlja dejstvo, da so bili občani pripravljeni obilno pomagati. Tako fizično pri urejevanju podlag kottudi finančno pri plačilu asfalta. Očitno je, da je večino želja naletelo na odprta občinska ušesa, saj brez končnega plačila iz občinskega proračuna ne bi bilo vseh teh modernizacij cest. Najdaljši odsek se je uredil v Lokah. Do kmetije Obramšekov odslej vodi 1.750 metrov novega asfalta. Okoli 750 metrov je dolgo modernizirano cestišče v Globoko, zraven tudi odsek proti Janezu Orlu. Na cesti proti Šmihelu so se uredile ceste proti Osredneku, Drofelniku, Pustotniku in Navodniku. V Šmihelu seje uredila cesta do Sp. Goltnika in do Rastočnika. V Lepi Njivi imajo odslej novo cesto okoli šole, do Jožeta Stropnika in Janeza Br-ezovnika. Na gneču sta se asfaltirali cesti do Brinovškov in Hriberška, v Lokah pri Mozirju tudi del ulice Cesta v Loke in del okoli vaške kapele ter lipe. Kljub mnogim projektom, ki so občanom približali ali omogočili lažji dostop do centra občine, je želja po modernizaciji cestišč še veliko. Na občini ocenjujejo, da naj bi bilo potrebnih še okoli 20 kilometrov cest, da bi domala vsi občani dobili standard, kije prebivalcem v središču kraja sam po sebi umeven. Benjamin Kanjir SOLČAVA Sanacija Macesnikovega plazu še ni končana Sanacijski ukrepi, ki so bili na Macesnikovem plazu izvedeni v zadnjih letih, so očitno dali potrebne rezultate, saj seje območje nad pontonskim mostom stabiliziralo in tudi neposredno pod mostom premiki plazišča niso več opazni. Takoje po podatkih okoljskega ministra Janeza Podobnika več kot polovica plazu stabilizirana, še letos pa nameravajo izvesti potrebne ukrepe na skrajnem zgornjem robu plazišča. Gre očitno za ustrezne tehnične re- šitve, s čimer se strinja tudi solčavski župan Alojz Lipnik, kije na okoljsko ministrstvo naslovil vprašanje, kdaj se bo urejal spodnji del plazišča. Po zagotovilih Ervina Vivode, ki pokriva sektor za naravne nesreče, bodo še letos poskušali najti optimalno tehnično rešitev, ki bi jo izvedli v naslednjih letih. Predvsem pa bodo skrbeli, tako Vivoda, da bodo začeta dela dokončali do faze, ko se bo zemljina na plazu umirila. Savinjčan [________ Politika ] SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE Župani želijo daljši mandat Skupnost občin Slovenije (SOS) je Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) poslala predlog za podaljšanje mandata župana in občinskih svetnikov s sedanjih štirih na šest let. S tem bi bila županjam in županom omogočena lažja razporeditev načrtovanih aktivnosti v njihovem županovanju, uresničitev in realizacija zastavljenih ciljev, Slovenija pa bi po mnenju SOS storila pomemben korak bliže evropskemu pravnemu redu. Medtem ko se župani seveda strinjajo s šestletnim mandatom, je o podaljšanju nedavno spregovoril tudi minister, pristojen za lokalno samoupravo, dr. Ivan Žagar, ki bi dolžino mandata občinskih oblasti vezal na dolžino mandata pokrajinskih oblasti, saj se bodo isti funkcionarji pojavljali na obeh ravneh. Sicer pa bo SVLR pred uradnim odgovorom na pobudo SOS pridobila mnenje strokovnjakov in pripravila primerjalno-pravni pregled. Oboje bo lahko podlaga za predlog sprememb veljavnih zakonov, na kar bo nedvomno vplivalo tudi vprašanje uskladitve trajanja mandatov na lokalni ravni. Za pokrajinske organe je predlagan mandatvtrajanju pet let, karbi bilo smiselno urediti tudi pri mandatni dobi občinskih organov oziroma voljenih funkcionarjev. Med tistimi, ki se brez pomišljanja strinja s šestletnim mandatom, je mozirski župan Ivan Suhoveršnik: »Vsak se bo strinjal, da se mandat podaljša. V štiriletnem mandatu ni smiselno začenjati večletne programe in projekte, saj volivci pričakujejo takojšnje rezultate. Zato se večina projektov konča pri kanalizaciji in pločnikih. V šestletnem mandatu bi se zagotovo lažje uresničile inovativne zamisli,«je povedal Suhoveršnik, ki se strinja tudi z mandatom vezanim na pokrajine. S Suhovernikom se strinja tudi Minister dr. Ivan Žagar bi mandat občinskih oblasti vezan na dolžino mandata pokrajinskih oblasti (foto: EMS) župan Luč Ciril Rose, ki se mu zdi logično, da bi se občinske in pokrajinske volitve izvedle istočasno. »V resnici se s tem vprašanjem nisem pretirano ukvarjal. Dejstvo je, da bodo imele občine in pokrajine kar nekaj skupnih točk. Med štiri- in petletnim mandatom ni posebne razlike, gre za vprašanje bolj usklajenega delovanja med pokrajinskimi in občinskimi organi, če so izvoljeni istočasno.« Brez pravega mnenja je gornjegrajski župan Stanko Ogradi, vendar ima na šestletni mandat rahle pomisleke, vezane na volivce, ki bi tako imeli še bolj poredko možnost na volitvah izraziti svojo voljo. S stališči županov, ki menijo, daje štiriletni mandat prekratek, soglaša tudi županja občine Ljubno Anka Rakun. Po njenem je šestletni mandat dovolj premišljen, nikakor pa se ne strinja z razmišljanji o prepovedi zaporednih mandatov. Savinjčan Naša anketa Kako dolg naj bi bil mandat župana? Skupnost občin Slovenije si prizadeva za podaljšanje mandata župana in občinskih svetnikov. Nekateri župani so namreč mnenja, da so za pomembne strateške premike potrebni večletni projekti, ki jih v štiriletnem mandatu ni mogoče začenjati, ker volivci pričakujejo takojšnje rezultate. Sedaj se namreč večina projektov konča pri gradnji pločnikov, javne razsvetljave, kanalizacije, cest. V šestih letih bi lahko uresničili tiste inovativnejše zamisli, ki bi doprinesle h dvigu kakovosti življenj občanov. So takega mnenja tudi Zgornje-savinjčani? Darinka Budna, Mozirje Z delom župana sem zelo zadovoljna, v teh letih je veliko naredil za našo občino. Štiriletni mandat je po mojem mnenju prekratek, zato bi ga podaljšala, saj le tako lahko dokonča tudi projekte, ki se ne morejo končati v štirih letih. Da pa bi županoval več mandatov skupaj, se mi ne zdi smiselno. Valentina Knez, Solčava Župan v naši občini zelo dobro dela, a štiriletni mandat se mi zdi vsekakor prekratek, zato bi ga bilo smiselno podaljšati. Prav tako je lahko župan več mandatov. Andrej Kranjc, Mozirje Sam osebno menim, da niso več pomembni projekti asfaltiranja cest, temveč taki, ki pokažejo, koliko je bilo novih delovnih mest v občini in koliko kapitala od drugod so uspeli privabiti v občino. To bi morali biti pravi kriteriji, ki bi kazali uspešnost dela župana. Res, da bi za to rabil več kot štiriletni mandat, a v naši dolini so nekateri župani že več mandatov. Seveda o številu mandatov odločajo volivci, ti volijo in odločajo. Franc Florjane, Mozirje Mandat župana bi seveda lahko podaljšali na več kot štiri leta. Koliko mandatov pa bi ta potem bil, bi vsekakor odločali volivci. Andrej Rak, Brezje Štiriletni mandat se mi zdi dovolj dolg, da pokaže svoje delo. Če je dober, ga potem ljudje izvolijo tudi za naslednji mandat ali celo za več mandatov. O tem odločajo volivci. Mogoče je res, daje štiriletno obdobje prekratek čas, da bi začenjal velike projekte. Stanislava Robnik, Podvolovljek Če je dober župan, bi lahko imel daljši mandat, saj so štiri leta prekratka za vse naloge in projekte, ki bi jih lahko naredil. Prav tako, če je dober, je lahko več mandatov. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem UPORABNIKI AVTORSKIH PRAVIC PROTI SAZASU S tišino do poštenih tarif Sekretar Območne obrtne-podjetniške zbornice Mozirje Janko Kopušar: »Akcijo S tišino do poštenih tarif, ki jo poleg Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije vodijo še Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje kulturnih domov Slovenije, Iniciativa združenja ponudnikov gostinskih storitev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (Turistično-gostinska zbornica ter Zbornica založništva, knjigotrška, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev), Zavod mladinska mreža Mama ter Imago Slovenia, seveda podpiramo tudi v naši Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje. Dejstvo, da potekajo pogajanja med Sazasom in OZS glede tariffe od leta 2005 in daje Sazas s Pravilnikom objavil za obdobje po 1.1.2007 nove tarife, ki so skoraj za 60 odstotkov višje od veljavnih, je za nas oziroma naše člane, ki v svojih lokalih predvajajo glasbo (gostinci, frizerji in ostali), nesprejemljivo. V ta namen smo že v lanskem letu pozivali člane, naj s Sazasom ne podpisujejo novih pogodb in plačujejo nadomestilo po veljavnih tarifah iz leta 1998. Te tarife so po mnenju Urada RS za intelektualno lastnino in Tržnega inšpektorata RS nesporne. Kljub temu pa so nekateri naši člani že pred časom iz svojih lokalov odstranili avdiovizualne naprave in torej posledično niso zavezani za plačilo nadomestil. Zopet drugi so se držali našega poziva in plačevali po starem, nekateri pa so sklenili nove pogodbe in plačujejo po novih tarifah. Zagotovo gre za nepravičen sistem plačila nadomestil, ki ne samo skozi višino tarif, ampak tudi skozi merila za pobiranje in sistem razdeljevanja zbranih sredstev kaže na to, da ni primerljiv z drugimi državami, je tudi nepregleden in so z njim nezadovoljni tako uporabniki kot izvajalci. Zaradi tega pričakujemo, da se bodo vsi vpleteni v najkrajšem možnem času dogovorili za takšen sistem, ki bo v zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi izvajalcev. Do takrat se bodo naši člani po svoji presoji in odločitvi vključili v akcijo. S strani OZS so vsi prejeli natančna obvestila, kako ravnati, seveda pa smo jim z nasveti na voljo tudi na Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje. Pričakujemo, da bo akcija uspešna in bo dosegla svoj namen, to pa so primerna nadomestila za predvajanje glasbe v lokalih naših članov.« 0 trenjih med uporabniki avtorskih pravic in združenju Sazas, organizaciji za kolektivno zaščito glasbenih avtorskih pravic, smo pred časom že pisali. Takrat smo se osredotočili na problematiko kulturnih in ljubiteljskih društev, ki delujejo neprofitno, sedaj so svoj glas še močneje povzdignili trgovci, obrtniki in gostinci. Obrtno-podjetniška zbornica je namreč svojim članom, ki morajo plačevati nadomestila za uporabo avtorskih pravic, poslala poziv, naj se z odklopom pridružijo akciji S tišino do poštenih tarif. Stovrstno akcijo, ki opozarja na neurejene razmere na področju avtorskega prava, želijo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in ostale organizacije, ki zastopajo vse ostale uporabnike avtorskih pravic, spodbuditi k določitvi novih, za obrtnike ugodnejših pogojev pri uporabi glasbenih avtorskih pravic. Zbornica namreč že dve leti vztraja na tem, da se za glavni kriterij oblikovanja tarif, veljavne za sekundarno radiodifuzijo (radio, TV) in javno predvajanje sfonogra-mi in videogrami (CD-player), določi uporabna površina oziroma obseg poslovnega lokala, tako kot to velja v večini evropskih držav. Presenetljivo je, da Slovenija, ki po višini plač nikakor ni primerljiva s starimi članicami Evropske unije, močno presega omenjene članice po višini tarif nadomestil za glasbene avtorske pravice. Tako slovenski frizerji za predvajanje glasbe plačujejo 11 evrov mesečno, medtem ko italijanski frizerji le 1,75 evra. Ravno tako najvišje tarife plačujejo slovenski gostinci (okoli 34 evrov), naši bližnji sosedi Avstrijci pa nekaj pod 20 evrov. Kakršnakoli logika se tukaj popolnoma izgubi. Takšnega mnenja je gotovo večina slovenskih zavezancev Sazasu, tudi gostinci in drugi obrtniki v naši dolini niso izvzeti. Večina tistih, ki smo jih povprašali, ali se bodo pridružili bojkotu Sazasa, je odgovorila pritrdilno, pri čemer je marsikateri sogovornik podvomil o sami uspešnosti akcije. Matična kronika za mesec april 2008 ROJSTVA: Rodilo seje osem deklic in sedem dečkov. POROKE: Gabrijel Podgoršek in Dominika Lešnjak iz Podgore, Janez Fedran iz Bočne in Jasminka Martinovič iz Nazarij, Rok Frol in Katja Hribar iz Trbovelj, Ivan Jose Vombergar iz Ljubljane in Metka Zavolovšek iz Mozirja. SMRTI: Zvonko Planovšek iz Lačje vasi, Marija Lojen iz Luč, Frančiška Funtek iz Podvolovljeka, Marija Grobelnik iz Logarske doline, Blaž Vrabič z Rečice ob Savinji. _________________________________________J r~^\ Tudi upravitelja gostišča Grad Vrbovec v Nazarjah, Mitja Felicijan in Anita Semprimožnik, se bosta omenjene akcije zagotovo udeležila, saj menita, da sistem plačevanja Sazasu nikakor ni pravičen. Za svoje gostišče Sazasu mesečno plačujeta visoko nadomestilo, pri tem pa GORENJE VELENJE V petek, 9. maja, so v Gorenjevem kompleksu v Velenju slovesno odprli prostore nove Orodjarne. Hkrati so predali namenu tudi sodoben petosni laser. Orodjarna d.o.o. deluje samostojno petnajst let, izdelava orodij pa je v Gorenju prisotna od vsega začetka. V zadnjem času večino proizvodnje -letos bo to kar 70 odstotkov - plasirajo na trg, večinoma delajo orodja za avtomobilsko industrijo. Nenehno osvajajo nova znanja in nove tehnologije, skladno s tem pa se viša število zaposlenih. Trenutno jih je okoli 210. Selitev tovarne INDOP v združenje Sazas ne upošteva dejanskih površin, kjer se vrti glasba. O tem, koliko bo akcija uspešna, naša sogovornika težko sodita, vsekakor pa sta mnenja, da se bo akciji pridružilo veliko zavezancev Sazasu. Tatiana Golob Šoštanj je omogočila prenovo hale za Orodjarno, kar rešuje dosedanjo prostorsko stisko. Orodja, kijih izdelajo v Orodjarni, na trgu dosegajo karza 30 odstotkov višjo dodano vrednost, kot izdelki bele tehnike, je na otvoritvi povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Njihov položaj je trenutno zelo ugoden, zato bodo svojo produkcijo širili in zaposlovali še nove kadre, katerim namenjajo premišljeno štipendijsko politiko ter kasnejše nenehno izobraževanje. Marija Lebar Nova orodjarna sprostila prostorsko stisko MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Martinu Poljanšku iz Nazarij podarili slušno napravo Martinu so podarili napravo, ki mu bo omogočila lažje spremljanje Šolskih predavanj (foto: Marija Lebar) V torek, 29. aprila, so v prostorih Medobčinskega društva gluhih in naglušnih v Velenju pripravili manjšo slovesnost. Svojemu mlademu članu dijaku Martinu Poljanšku iz Nazarij so poklonili sodobno slušno napravo. Kot sta pojasnila sekretarka društva Marjana Rudolf in predsednik Odbora naglušnih Slovenije Franc Kos, so se za donacijo odločili iz več razlogov. Naglušne osebe so namreč do svojega 15. leta upravičene do novega slušnega aparata vsaka tri leta, nato pa šele vsakih šest let, kar ne zadošča potrebam. Plačati pa si morajo tudi ves nadstandard. Martin Poljanšekje bil v osnovni šoli dober učenec, sedaj pa obiskuje gimnazijo in srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. »Od nekdaj je imel rad živali, z njimi je vedno znal vzpostaviti poseben stik,« pravi njegova mama, »zato seje odločil za to šolo.« Da bi mu omogočili lažje spremljanje pouka in predavanj, so se v drušlvu in odboru odločili, da mu kupijo brezžični FV sistem, imenovan phoneker, in s tem darilom družino Poljanšek izredno presenetili. To je dvodelna naprava, ki si jo predavatelj in slušatelj obesita okoli vratu. Tako je naglušni osebi omogočeno, da predavatelja bolje sliši. Polovico sredstev, to je 700 evrov, za nakup prepotrebne, a drage naprave je doniral Odbor naglušnih, ki samostojno deluje v okviru Zveze gluhih in naglušnih Slovenije. S trgovskim podjetjem Merkur imajo dogovor, da dobi odbor od vsake baterije, ki jo prodajo v njihovih prodajalnah, določen delež denarja. Tega potem namenijo za nakup tehničnih pripomočkov za svoje člane. Za kritje druge polovice so se dogovorili na sestanku Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje (MDGN). Martin je namreč njihov dolgoletni član. Martin ima okvarjen sluh že od rojstva. Pri dveh in pol letih je pričel nositi slušni aparat. Malček se s tem ni takoj sprijaznil inje aparat večkrat skril ali ga zavrgel. Pozneje seje nanj navadil. Aparat mu je pomagal, da je lahko spremljal pouk v nazorski osnovni šoli. »Seveda pa je za to porabil veliko več časa in truda kot njegovi slišeči sošolci. Martin predavanj in razlag ni slišal v celoti, zato smo morali vso snov doma še enkrat razložiti in nato predelati. Večinoma sem delala z njim jaz. V tem času nam je bilo druženje v društvu MDGN Velenje v veliko oporo. Izmenjavali smo izkušnje z ostalimi slušno prizadetimi in bili drug drugemu v moralno oporo,« pravi mama Meta Poljanšek, ki je skupaj z možem in drugim sinom prisostvovala dogodku v Velenju. Naglušne osebe so do svojega 15. leta upravičene do novega slušnega aparata vsaka tri leta, nato pa šele vsakih šest let. Plačati si morajo tudi ves nadstandard. Sedaj, koje Martin že dijak v Ljubljani in biva vtamkajšnjem internatu, mu je treba zagotoviti ustrezne inštrukci-je. Nov aparat bo v veliko pomoč, še posebej pa bo uporaben pri spremljanju predavanj na šoli. Martin je podobno napravo že preizkusil in bil z delovanjem zadovoljen. Vsa družina z Martinom na čelu je izrazila svojo hvaležnost za nakup nove naprave. Marija Lebar NAZARJE Slaba in preobremenjena Lesarska cesta »Na Lesarski cesti je stanje zelo problematično, saj je cesta nujno potrebna prenove, poleg tega je preobremenjena. To dokazujejo podatki zadnjega štetja prometa, ko se je v štirinajstih urah zvrstilo v obe smeri preko sto kamionov, petnajst traktorjev in pet avtobusov, da o osebnih avtomobilih sploh ne govorim,« pravi Rozalija Tkavc v imenu občanov, ki živijo ob omenjeni cesti. Kot ugotavlja,je cesta mnogokrat podobna dirkališču, saj mnogi ne upoštevajo omejitve hitrosti, kar predstavlja veliko nevarnost predvsem za otroke in starejše ljudi. Tkavčeva pravi, da bi bilo nujno potrebno postaviti prometne znake in določiti nižjo hitrost od sedanjih dovoljenih 50 kilometrov na uro ali namestiti cestne ovire. S problemom so že neka- Nedavno šteje prometa je pokazalo veliko obremenjenost Lesarske ceste (foto: Rozalija Tkavc) jkrat seznanili tudi pristojne občinske organe, zato pričakujejo, da se bo nekaj let stara obljuba o ureditvi ceste uresničila letos. In kaj pravijo na Občini Nazarje? Kot je povedal direktor občinske uprave Samo Begič, so tako imenovani ležeči policisti slaba rešitev, saj ovirajo zimsko pluženje snega, poleg tega povzročajo hrup, zato so dali postaviti nove prometne znake, s katerimi omejujejo hitrost na 30 kilometrov na uro. »Predvsem pa je pomembno, da je vsklopu ureditve centra Nazarij predvidena rekonstrukcija dober kilometer dolge Lesarske ceste. Računamo tudi na sredstva Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato resno načrtujemo, da bomo tretjino ceste obnovili že v letošnjem letu,« dodaja Begič. Posodobitev ceste predvideva tudi izgradnjo pločnika za pešce in parkirišča za kamione. Savinjčan TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Delovati začela prva plinska turbina Ob prisotnosti ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka in ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič ter ostalih gostov so v petek, 9. maja, v Termoelektrarni Šoštanj predali namenu prvo plinsko turbino. Druga bo predvidoma nared do meseca oktobra. Kot je dejal mag. Andrej Vizjak, je to po letu 2000 prvi zagon termo objekta in da prehod na nov energent v Šoštanju pomeni tako prispevek k učinkovitosti proizvodnje kot k varstvu okolja. Ob tem je zatrdil, da izgradnja bloka 6 v Šoštanju ostaja prioritetna naloga slovenskega elektrogospodarstva in vlade ter napovedal, da bo blok 6 zgrajen do leta 2014. »Storili bomo vse, da bo temu tako, torej od vseh dokumentov do finančnih sredstev,«je še dodal. Ministrica Mazej Kukovičeva je ob tem poudarila pomen varovanja okolja in zdravja ter vse večjo ozaveščenost o vrednosti teh dobrin. VŠoštanju, kjer pokrivajo kartretji-no proizvodnje slovenske električne energije, bodo odslej za proizvodnjo le-te poleg velenjskega lignita in biomase uporabljali tudi zemeljski plin. Plinsko turbino z močjo 42 MW so prigradili k bloku 5. Ko bo v mesecu oktobru začela obratovati še druga plinska turbina, bodo na proizvedeno kilovatno uro skoraj za 18 odstotkov znižali emisije C02. Tako nadaljujejo stalna prizadevanja za povečanje proizvodnje na eni in zmanjšanje vplivov na okolje na drugi strani. Nova plinska tehnologija je stala okoli 50 milijonov evrov, zanjo pa so se odločili, ker potreba po električni energiji nenehno narašča pa tudi na osnovi iztekajoče se življenjske dobe obstoječih naprav. S kombiniranim sistemom bodo znižali lastno ceno proizvedene energije in emisijski faktor, zaradi večjega izkoristka pa dosegli znižanje porabe premoga za dva odstotka. V TEŠ so prepričani, da so potrebne naložbe v novo tehnologijo, ki mora nadomestiti dotrajane naprave, kar bo ob povečani proizvodnji pomenilo tudi manjši vpliv na nekoč močno degradirano okolje. Pri tem je najpomembnejša naložba v blok 6, na katero se v TEŠ že dalj časa pripravljajo, nanjo pa računajo tudi v Premogovniku Velenje. Marija Lebar GORNJI GRAD Išče se upravljavec športnega igrišča Gornjegrajski župan Stanko Ogradi ugotavlja, da je šolsko športno igrišče nepremičnina, s katero se zasleduje javni interes, kar po njegovem pomeni, da je potrebno za objekt, ki je sicer v lasti občine, najti upravljavca. Župan je prepričan, da je najprimernejša Osnovna šola Frana Kocbeka, tam kot možnega upravljavca vidijo Komunalo Gornji Grad, katere direktor Jože Poznič meni, da bi večino nalog upravljanja lahko najbolje reševala osnovna šola. Ravnateljica šole Lilijana Bele opozarja, da upravljanje javnega športnega objekta odprtega tipa ni enostavna zadeva. Predvsem je prepričana, da šola kot taka ni dolžna prevzeti odgovornost za igrišče, ki ga poleg šolske mladine koristijo tudi ostali krajani za športne in tudi druge namene, ki na športni poligon menda ne sodijo. »Na prisotno problematiko smo glasno opozarjali in trdimo še zdaj, da igrišče potrebuje upravljavca, vendar ni nujno, da smo to mi. Ker se upravljavec določa prvič, ugotavljamo, da je lahko to tudi Športna zveza Gornji Grad, Komunala ali morda kdo drug,« pravi Beletova, nekoliko razočarana, ker župan odprte finančne obveznosti občine Ravnateljica Lilijana Bele trdi, da šola ni dolžna prevzeti odgovornosti za igrišče, ki ga poleg otrok koristijo tudi drugi občani (foto: EMS) do šole povezuje s tako kompleksnim vprašanjem, kot je upravljanje športnega igrišča. Kot rečeno, je tudi direktor gornjegrajskega komunalnega podjetja Jože Poznič mnenja, da bi prav osnovna šola lahko najbolje reševala večino nalog upravljanja. »Smiselno je, da Komunala prevzame tisti del upravljanja, ki obsega redno vzdrževanje igrišča in okolice. Pri tem bi bilo potrebno točno opredeliti pogodbeni odnos med Občino Gornji Grad, osnovno šolo in Komunalo ter seveda poskrbeti za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja,« pojasnjuje stališče komunalnega podjetja direktor Poznič. Športno igrišče v Gornjem Gradu je eno redkih v Zgornji Savinjski dolini, ki ni razsvetljeno z reflektorji, in tudi sicer bi po mnenju predsednika športne zveze Tadeja Urlepa morali urediti precej stvari, ki bi omogočale normalno delovanje in razvoj športne ter rekreativne dejavnosti v Gornjem Gradu. »Z nadaljnjim razvojem občine, ki ga je pričakovati v naslednjih letih, bi bilo smotrno izdelati načrt za dokončno ureditev osrednjega športnega parka v občini. Načrt naj bi obsegal graditev poslopja z garderobami, sanitarijami, shrambo športnih rekvizitov in pisarno, izgradnjo tribune na severnem pobočju parka ter ustrezno ograjo in vhodni objekt,« je že pred štirimi leti očitno neuspešno opozarjal Urlep. Savinjčan Potem ko smo lahko v 18. številki Savinjskih novic v kroniki prebrali, kako so tujci - menda Romi, prevarali starejšo občanko in jo v zahvalo za njeno prijaznost olajšali za denarnico in izpraznili še kakšen predal, pa tokratžal lahko vidimo, da ne gre zaupati niti domačim ljudem. Kako bi si sicer razlagali napis »ne kradite drv« nekje ob poti skozi gozd nad Ljubnim ob Savinji. Skoraj ni verjetno, da bi v ta skriti kotiček zahajali Romi z zloveščimi nameni, čepravjih res vse večkrat srečujemo tudi kje bogu za hrbtom. V bližini omenjenega napisa ni namreč opaziti nobene skladovnice drv. Verjetno je lastnik pri tem imel v mislih drva, ki še »stojijo« v gozdu. Dvomiti gre, da bi se takih drv lotili tujci ali prišleki. Marija Lebar TRNOVEC Začetek gradnje Delejeve hiše Če ne bo nagajalo vreme, bo nova hiša Delejevih v dveh mesecih pod streho (foto: EMS) Potem ko jim je lanska vodna ujma porušila polovico hiše in so strokovnjaki ugotovili, da tudi druga polovica ni več varna za bivanje, se Delejevi družini s Trnovca na obzorju svetli lepša prihodnost. Po vsem, kar je družina pretrpela v preteklosti, jih tudi zadnja preizkušnja ni zlomila, izkazala seje tudi človeška solidarnost, tako da so v pol leta uspeli zbrati sredslva za nadomestno gradnjo. Naj spomnimo, da je Rdeč križ prispeval 175 tisoč evrov, od karitas pričakujejo 50 tisoč evrov. S tem denarjem naj bi pokrili celotno investicijo, v nasprotnem bo priskočila na pomoč Občina Rečica ob Savinji. Tako vsaj obljublja župan Vinko Jeraj, zadovoljen, ker se je prejšnji teden začela fizična izgradnja nadomestnega doma za Delejevo družino. Direktor podjetja Gradbeništvo Mavrič Franc Mavrič predvideva, da bodo hišo spravili pod streho v dveh mesecih. Izkazali so se tudi na mozirski upravni enoti, kjer so pravočasno poskrbeli za potrebno dokumentacijo, najbolj zadovoljni pa so seveda Delejevi. Ti se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so jim in jim še stojijo ob strani. Savinjčan SAVINJSKO DRUŠTVO ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE IN EKOLOGIJO Preimenovali društvo in izvolili novega predsednika V Solčavi so se na redni letni skupščini zbrali člani sedaj že nekdanjega Društva za male hidroelektrarne, kije bilo ustanovljeno leta 1986. Zakaj nekdanjega? Prav na tej skupščini seje namreč omenjeno društvo preimenovalo v Savinjsko društvo za obnovljive vire energije in ekologijo (SDOVEE). Društvo šteje 77 članov, poleg Zgornjesavinjčanov pa so v društvu tudi člani iz Koroške in spodnje Savinjske doline. Na tokratnem srečanju so izvolili novega predsednika društva, Bojana Germelja iz Luč, ki je na krmilu zamenjal Roberta Pruška. Novo vodstvo bo po Germeljevem prepričanju nad- LJUBNO - RADMIRJE Ponovno Drevo je simbol človeške povezanosti z naravo in nas spominja na osnovne vrednote, ki ostajajo v toku časa nespremenjene. Drevesa sodelujejo pri ustvarjanju naše zgodovine in od nekdaj igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju človeškega vsakdana. Nič posebnega torej, da so se Ljubenci in Radmirci odločili ponovno posaditi hruško na »krajevni meji« ob stari cesti, ki povezuje oba kraja. Ponovno zato, ker je pred desetletji na tem mestu že stala znamenita Čonkova hruška. Ime je dobila po lastniku zemljišča, kije tudi tokrat sodeloval pri priložnostni svečanosti. Nekdaj je bilo drevo znano potem, daje delilo prebivalce doline na one »višje« in tiste »nižje« Čonkove hruške. Nekoliko v šali povedano, je imela takratna »meja« skoraj tolikšen simbolni pomen kot železna zavesa med vzhodnim in zahodnim blokom. Kot je dejal predsednik ljubenskega turističnega društva Franc Atelšek, tokrat do mejne arbitraže ne bo prihajalo. Bojan Germelj je novi predsednik društva (foto: Franjo Atelšek) aljevalo začrtano pot, ki je bila ob ustanovitvi pred dobrimi dvajsetimi leti predvsem kot izmenjava mnenj in medsebojna pomoč pri pridobivanju energije iz malih hidroelektrarn. V sedanjem času se želijo člani seznaniti tudi z ostalimi alternativnimi viri pridobivanja energije, saj vsako leto prirejajo strokovna izobraževanja in srečanja na to temo. Spremljali bodo tudi zakonodajo s tega področja, aktivno pa si želijo sodelovati z ribiči in ostalimi društvi, ki jim varovanje okolja in skrb za njegovo ohranjenost zanamcem nista tuji. Franjo Atelšek posajena Čonkova hruška Nekdaj je bila Čonkova hruška mejna točka, odslej bo simbol prijateljstva med Radmirci in Ljubenci (foto: EMS) Skratka, obujanje spominov in prijetno druženje Rakun, ki se dogodka zaradi vnaprej načrtovanih Ljubencev in Radmircev, ki jih tako ali tako pod obveznosti ni mogla udeležiti, skupno občinsko marelo združuje županja Anka Savinjčan PA SE SUŠ' PESEM V LUČAH Ljudi ob Savinji od nekdaj povezuje pesem Praznično nedeljsko popoldne zadnje aprilske nedelje je bilo v večnamenskem prostoru lučke osnovne šole živahno in pevsko obarvano. V organizaciji mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, občine, osnovne šole in Kulturnega društva Luče je prav na praznik dneva upora proti okupatorju potekala 38. območna in medobčinska revija odraslih pevskih zborov in skupin kulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Na odru seje zvrstilo šest pevskih sestavov kulturnih društev iz Bočne, Ljubnega ob Savinji, Mozirja in Nazarij. Iz Bočne so se občinstvu predstavile kar tri pevske skupine. Moški in ženski pevski zbor ter vokalna skupina Fantje treh vasi. Iz ostalih krajev so pevci nastopili s po enim pevskim zborom. Največ simpatij so po odzivu gledalcev sodeč poželi pevci ljubenskega mešanega pevskega zbora, ki so se predstavili v povsem novi vizualni podobi. Nastopili so v zanimivih oblekah, v nekakšnem »etno stilu« - kot se je slikovito izrazila članica zbora Urša Solar - ker je repertoar zbora pač predvsem slovenska ljudska pesem. Prazniku primerno so bile obarvane tudi misli moderatorke prireditve Mateje Brleč Suhodolnik med posameznimi pevskimi točkami. Le-ta je kar nekaj besed namenila Lučam kot gostitelju in povezovanju kraja s Solčavo ter Ljubnim ob Savinji skozi zgodovino in skozi prizmo načina izgradnje cestnih povezav med temi kraji ter tedanjimi razprtijami med krajevnimi veljaki. Problematika izgradnje cest je bila kot danes aktualna tudi koncem 18. stoletja, tako kot je ljudi ob Savinji vedno povezovala tudi pesem, je dodala moderatorka. Franjo Atelšek 5. DOBRODELNI KONCERT V ŠMARTNEM OB DRETI Nesebična pomoč ponovno prišla do izraza Drugo majsko nedeljo so v Šmartnem ob Dreti pripravili 5. dobrodelni koncert Roka in srce za vse ljudi. Tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa je na oder šmarske podružnične šole privabila veliko število nastopajočih. Malčki iz šmarskega vrtca so prebili led in prvi stopili no oder. Nato so se pred številno publiko zvrstili pevci in pevke otroškega pevskega zbora podružnične šole Šmartno, ljudske pevke Lipa, Fantje treh vasi, sestri Lamprečnik iz Kraš, sestri Štrukelj iz Šmartnega ob Dreti in sestre To- stovršnik z Rečice ob Savinji, baritonist Marcel Rajgel, harmonikarka Klara Praznik, družina Zavolovšek s pevko Doris in ansambla Špica in Bratov Poljanšek. Svoj dei pozitivne energije sta oddala tudi voditeljski par Nataša Bele in Bojan Štrukelj. Medtem ko je Beletova nastopajoče predstavila v »čisti« slovenščini, pa je Štrukelj šale o Zgornjesavinjčanih stresal v domačem - šmarskem dialektu. A kljub različnosti v nastopu sta si bila enotna: »Ljubezen ima roke, s katerimi pomaga dru- 15. maja je praznovala svoj 1. rojstni dan hčerka Karin Draga Karin, letos upihnila boš svečo na svoji prvi torti za prvi rojstni dan. Naj te ta posebni dan napolnjuje s srečo n še vsak naslednji dan naj z njo bo obsijan. Ati in mamica Med mnogimi je nastopila tudi družina Zavolovšek s pevko Doris (foto: Marija Šukalo) gim, ima noge, s katerimi pohiti k slabotnim ali potrebnim pomoči, ima oči, s katerimi uvidi stisko in pomanjkanje ter ima ušesa, s katerimi prisluhne vzdihom ter bolečinam ljudi.« Nastopajoči so se odpovedali honorarju in tako poleg številnih sponzorjev in občinstva podali roko in odprli srce vsem tistim, ki bodo v šmarski krajevni skupnosti pomoči potrebni. Zbrana sredstva bodo po besedah predsednice šmarskega Rdečega križa Fanike Ugovšek namenili tako osnovnošolcem kot srednješolcem, za organizacijo počitniških dejavnosti ali za pomoč ljudem, kijih doleti nesreča ali bolezen v domači krajevni skupnosti. Življenje namreč ni vedno takšno, kot si želimo, in takrat sta nesebična pomoč in podpora soljudi še posebej dobrodošla. Marija Šukalo KNJIŽNICA MOZIRJE O sodnikih, trenerjih, o mačkah in psih, predvsem pa o knjigi Šport in kultura navadno ne gresta preveč skupaj, a vedno vendar ni tako. To se je pokazalo tudi v Knjižnici Mozirje, kjer je 6. maja potekala predstavitev knjige Nazar-čana, mednarodno priznanega rokometnega sodnika Darka Re-penška in profesorice rokometa na Fakulteti za šport dr. Marte Bon. Pogovor o knjigi in še marsičem športnem je vodil športni novinar Ivo Milovanovič, prireditve pa so se med drugimi udeležili priznani možje slovenskega športa. Da sta Darko Repenšek, ki nosi grb IHF (mednarodne rokometne zveze), in nova trenerka RK Krim Mercator Marta Bon gotovo ena izmed tistih ljudi, ki so se vpisali v zgodovino slovenskega športa, je Milovanovič poudaril že na začetku zanimivega večera, ki je seveda potekal v znamenju športa, manjkalo pa ni niti šaljivih anekdot iz življenja gostov večera. Vsekakor je knjiga Rokomet - Osnove pravil, sojenje in organizacija tekem strokovni javnosti, športnim med trenerji in sodniki. Sicer so zbrani izvedeli še marsikaj zanimivega o odnosu med sodniki in trenerji, prisluhnili so lahko tudi priznanim osebnostim iz sveta slovenskega športa. Štefan Jug, v svojem času eden najbolj prepoznavnih slovenskih sodnikov v svetovnem merilu, sedaj mednarodni delegat in predsednik Strokovne komisije vsodniški organizaciji Slovenije, je poudaril, daje umetnost sojenja v tem, »kako pravila igre interpretirati na igrišču, zato sem toliko bolj vesel knjige, kije suhoparnim pravilom dodala nekaj pomembnih segmentov, napisana je pa tako strokovno, da bo kot branje dosegljiva vsem.« Avtorja knjige so med drugimi pozdravili in jima čestitali tudi selektor moške državne reprezentance v rokometu Miro Požun, predsednik Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije Jože Andolšek in nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Tone Turnšek, Tatiana Golob pedagogom, sodnikom začetnikom in tudi staršem mladih igralcev rokometa pomembna pridobitev, ki jo je slovenski rokomet že dolgo potreboval. Kot je v pogovoru poudaril Repenšek, je eden izmed razlogov za nastanek knjige tudi potreba, da se pri igranju in sojenju rokometa upošteva strokovno termi-noslovje, kije bilo potrebno poenos- tavitve. Iz tega seje začela snovati ideja o pričujoči knjigi, ki jo je dodobra pospešilo tudi prigovarjanje oziroma »provociranje« Marte Bon. Bonova je kot uspešna trenerka rokometa pomemben del zgodbe o sodnikih in trenerjih, pravzaprav o »mačkah in psih«, kot se je sama izrazila. Pri tem je poudarila, dajeta knjiga eden prvih korakov k dialogu Pogovor o knjigi Darka Repenška (desno) in Marte Bon je vodil Ivo Milovanovič (foto: Tatiana Golob) GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Odprta vaja pred državnim tekmovanjem V petek so v dvorani kulturnega doma Mozirje glasbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline izvedli odprto vajo, na kateri so predstavili tri tekmovalne pesmi za državno tekmovanje godb v prvi težavnostni kategoriji. Vsaka tekmovalna skupina bo morala izvesti tri skladbe; uvodno, ki se ne ocenjuje in je namenjena uigravanju orkestra in privajanju na akustiko dvorane (ne sme biti daljša od pet minut), obvezno skladbo in skladbo po lastni izbiri, ki ustreza ravni tekmovanja (v trajanju najmanj deset minut). Dirigent in umet- AVTOSOLA/ Am ! f/ NAZARJE, Savinjska cesta 4 * * imw.mlhj.si ZA VSE KATEGORIJEGM 041636 434 USPOSABLJAMO MLADOSTNIKE ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Kdor je želel, je lahko pripravo na državno tekmovanje godb ujel na odprti vaji zgornjesavinjske godbe (foto: ArtPuk) niški vodja Tomaž Guček je za orkester izbral zahtevni skladbi Band on Parade (V. Lingo) in Cinecittà (D. Carnevali). Na tekmovanju v Laškem se bodo zgornjesavinjski godbeniki predstavili v soboto, 17. maja, in se pote- govali za zlato plaketo s posebno pohvalo, zlato, srebrno oziroma bronasto plaketo ali priznanje za sodelovanje na tekmovanju. Nastope godb bo ocenjevala petčlanska mednarodna strokovna žirija. ArtPuk Dinamična, prostorna in udobna služabnica VOZILI SMO: NOVA MAZDA6 SPORT COMBI Ko sem sredi marca prevozil nekaj testnih kilometrov z novo mazdo6 v limuzinski izvedbi, se mi je takoj prikupila, zato sem se testne vožnje s karavansko različico Mazdinega najbolj elegantnega modela že vnaprej veselil. Poleg drugačnega zadka je imela tokrat testna »šestica« tudi drugačno srce, in sicer dvolitrski dizel s 140 konjskimi močmi. Oblikovne linije nove mazde6 nakazujejo športnost, hkrati pa zagotavljajo odlično aerodinamiko. Bočni stranici avtomobila sta podaljšani v pokrov prtljažnika in poudarjata privlačen, sodoben slog. Poudarjeno zaobljene linije vodoravnih in bočnih ploskev na zadnjem delu karoserije poskrbijo za čvrst tridimenzionalni videz. Mazda6je še vedno predvsem družinski avto, po potrebi pa je lahko tudi poslovno vozilo, za kar je morda še najbolj primerna karavanska različica, ki sliši na ime combi in je tudi najbolj prostorna. Domiselni sistem zadnjih sedežev karakuri omogoča, da se slednji v nekaj sekundah zložijo v skoraj ravno dno in s tem povečajo prtljažnik na ogromnih 1.750 litrov, medtem ko pri običajni postavitvi prtljažni prostor meri solidnih 520 litrov. Posebnost je tudi prekrivalo prtljažnika, ki se pomika gor in dol skupaj s pokrovom prtljažnika, kar ob široki odprtini zagotavlja zares preprosto in nenaporno nakladanje in razkladanje prtljage. Tako kot pri štirivratni in petvratni limuzini je tudi pri karavanski izvedbi mazde6 na voljo pet paketov opreme: CE, TE, TE plus, GTA in GT. Testni avto je premogel že zelo bogat srednji paket TE plus, ki se med drugim ponaša tudi z bikse-nonskimi glavnimi žarometi s svet-enjem v ovinek, BOSE zvočnim sistemom z osmimi zvočniki in vgrajeno napravo za prostoročno telefoniranje z glasovnim upravljanjem in brezžično povezavo. Motorji v novi mazdi6 so štirje -bencinski 1.8(120 KM), 2.0(147 KM) in 2,5 (170 KM) ter dizelski 2.0 (140 KM), kakršnega je imel tudi testni avto. Navor 330 Nm pri 2.000 vrtljajih v minuti skupaj s šeststo-penjskim menjalnikom zagotavlja odločno pospeševanje brez priganjanja motorja, pod drugi strani pa tudi možnost lagodne vožnje brez neprestanega pretikanja, če voznik razmišlja predvsem o varčevanju z gorivom. Tako kot pred dvema mesecema sem tudi tokrat v vožnji mazde6 užival. Če bi želeltestni avto obdržati zase, bi moral zanj odšteti slabih 28 tisoč evrov. Ob triletnem jamslvu (ali do 100 tisoč prevoženih kilometrov), 12-letnem jamstvu proti prerjavenju in triletnem jamstvu za lak je maz-da6 sport combi vsekakor vredna tega denarja. Franci Kotnik IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja «n motaža MARN s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net SPET okna in vrata \ j ; Potrebujete nova okna, vrata, senčila,...? w Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 (((*080 10 27) www.simer.si ü CINKARNA metalurško kemična industrija Celje, d.d. 3001 Celje, Kidričeva 26, Slovenija, tel.: ♦* 386 (0) 3 427 60 00 K sodelovanju vabimo mlajše upokojenke/ce, ki imajo veselje za delo z ljudmi UPRAVNIK/CA za opravljanje del na področju urejanja poslovanja počitniškega doma v Logarski dolini. Z izbrano/im kandidatko/om bomo sklenili pogodbo s skrajšanim delovnim časom, z možnostjo kasnejše zaposlitve. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovsko splošni službi podjetja, tel. 427-6138. Vaše pisne ponudbe pričakujemo v 5 dneh, po objavi na naslov Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva 26, Kadrovsko splošna služba, 3000 Celje. Piše: Aleksander Videčnik V starih časopisih najdemo kar dosti podatkov o časih, koje vladala obupna lakota v naših krajih in seveda tudi drugod, Največkratje bila vzrok v slabi letini ali pa celo v nekaj slabih letinah zapored. Je pa bila med ljudmi velika solidarnost, zato so si vsestransko nudili pomoč tako pri delu kotv hudih časih. Prav zanimivo je obuditi spomin na skupno skrb za porodnice in novorojenčke. V okolici Luč so vedeli o tem povedati o zelo zanimivih običajih. PRIPRAVE NA POROD Nekaj tednov pred porodomje nosečnica plačala mašo za dober porod in srečno življenje novorojenčka. K maši sta šla oba z možem. Preden se otrok uleže (rodi), se postavi na šporhert (štedilnik) velik pisker vode, da vre. Če dolgo čakajo in je v kuhinji dosti sopha (sopare), pravijo, da bo imel otrok skravžljane lase. Pred drugo svetovno vojno so ženske rojevale izključno doma. V vsaki vasi je bila katera od žensk izkušena za pomoč pri porodu. Taki ženski so rekli jebanka ali ebanka (izraz izvira iz nemške besede hebamme = babica). Koje prišel čas poroda, so takšno žensko obvestili o tem, ljudje pa so rekli, da gre lovit, kar je pomenilo, da gre pomagat porodnici. Najprej so zagrnili okna v sobi, kjer je potekal porod, ljudje so nekoč menili, da svetloba škodi porodnici. Ko seje otrok ulegel, so ga okopali v vodi, vanjo pa vrgli kak kovanec in dodali rožni venec, ker tako bo novorojenec šparoven in pobožen. Ker tiste čase niso poznali raznih kozmetičnih sredstev, so novorojenčka namazali s putrom (domačim maslom). Kopali in mazali so ga vsak dan. Potem se je najbolj mudilo otroka nesti h krstu, ker so se bali, da bi lahko umrl, in tedaj bi nekrščen bil Jud. Jebanka je otroka skrbno povila z različnimi povoji, da bi se mu v življenju ušikala (podala) vsaka obleka. Goten (boter) in gota (botra) sta bila izbrana iz vrst bližnjih sorodnikov ali izmed prijateljskih sosedov. Botrijaje izražala posebno povezanost družin. Ime so izbirali najprej izmed domačih ali pa sije otrok sam prinesel ime, kar pomeni, da so izbrali svetnika, kije imel god na dan rojstva ali krsta. NEKAJ VEROVANJ V ZVEZI S PORODOM OZIROMA KRSTOM Noseča ženska ne sme streči krvi pri klanju, da se ne bi otrok preveč drl. Noseča ženska ne sme gledati mrliča, ker bi bil otrok vse življenje bled. Nosečnica ne sme dvigati škafa, kajti če bi vta- Skrb za porodnico in novorojenčka knila prste v uho držaja, bi trpela zaradi priraščene posteljice. Oče porodnice mora medtuški (popadki) brati molitvenik in hoditi okoli hiše, mož pa moli rožni venec. Ko se otrok rodi, ga položijo na prag hiše, če se zvali proti hiši, bo gospodar. Pred odhodom v cerkev položijo otroku med povoje staro hodno platno, da se mu bo v življenju tudi stara obleka ušikala. Da bo imel otrok lepe lase, so ga takoj po porodu po glavi umili z materinim mlekom. Prvo vodo, v kateri so umili novorojenca, so uporabili za škropljenje proti grilom (ščurkom). Pred letom starosti niso otroka ostrigli, ker bi sicer dobil trde lase, take pa imajo le hudobni ljudje. Babica je nesla otroka h krstu. Med potjo ni smela na malo potrebo, ker bi potem otrok le težko držal vodo. GOTI (BOTRI) Ko so botri izvedeli za svojo častno nalogo, so poslali materi (porodnici) dar, ki so mu rekli pogača. Tudi sicer je bilo v navadi, da so ljudje o noseči ženi rekli, »da bo kmalujedla pogačo,« kar je pomenilo, da bo kmalu rodila. Darje bil ponavadi povsod enak: šlo je za zvrhan koš živil, denimo pet hlebov kruha, en velik šarkelj za kimpe-terico (porodnico) in en majhen za strežavko (tisto, ki ji streže), za vsakega od otrok en manjši kolač z luknjo v sredi; temu so dodali maslo, jajca, sladkor, čaj in - kar je bilo najpomembnejše - veliko staro kuro, da je imela porodnica kurjo juho, kijoje po mnenju ljudi, najbolj okrepila. Nekateri so namesto petih hlebov poslali kartri groban- ske (velike bele kruhe). Mati pa je po nekaj dneh poslala v hišo botrov velik šarkelj, ki je moral biti popopran, in za vsakega od otrok kolačke, imenovane šipanci. KRIŽMANICA Botra ali boter sta podarila novorojenčku križnico ali križmanico, to je bilo dva metra dolgo fino platno, ki so mu rekli mršlin. Omeniti še velja, da so iz tega platna naredili otroku srajčko, koje šel k prvemu obhajilu, in da še danes dajejo botri križmanico skupaj s krstno svečo. BOTRNIJA Nekoč so teden dni po krstu pripravili v vaški gostilni botrnijo, neke vrste slavje, na katero so prišli jebanka, prijatelji in sorodniki, seveda pa tudi oba botra in župnik. Tedaj so botri prinesli želodec, suho meso, obrnjenik (jed iz pražene ajdove moke, mleka in smetane), potico in krape (krofe), da so z njimi gostili povabljene. Pijačo so kupili v gostilni. NI BILO POVSOD TAKO Kot smo že navajeni, običaji niso bili povsod v dolini enaki. V okolici Lepe Njive je bil potek vseh slovesnosti povsem drugačen. Tudi izrazje seje razlikovalo od opisanega. Zanimivo - tudi tod so poskrbeli, »da se ta Jud nese čim prej h krstu.« SMEŠENJE NEZAKONSKIH OČETOV V Gornjem Gradu so daleč nazaj nezakonski očetje morali pred cerkvijo jahati lesenega konja. Tako so si ljudje "delali spot" iz takega očeta. Na sploh pa je veljal nezakonski otrok za manj vrednega, pa tudi materi so ljudje dali vedeti, da je grešno ravnala. Reklo se je, »da jo gledajo postrani.« Ponekod je veljalo, daje nezakonski otrok smel imeti le enega botra. Sščemo stare fotografije Mozirsko kopališče na prostem - “kopelce”. Slika je iz obdobja med obema vojnama in jo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Vadba za povečanje gibljivosti žaju (npr. sedenje). Redna vadba lahko te procese upočasni. Dobra gibljivost in elastičnost tkiv je pomembna za večjo funkcionalnost, preventivo poškodb in za tekoč gib brez bolečin. BOJANA SUMECNIK vaditeljica fitnesa Gibljivostje sposobnost, ki jo lahko v veliki meri razvijamo z ustreznim treningom oziroma z določenimi tehnikami vaj. Vendar bo trening različno učinkovit glede na starost. Najbolj gibljivi so otroci, ta sposobnost se ohranja do adolescence, nato pa začne postopno upadati. Odločujoči dejavniki, zaradi katerih začne upadati gibljivost, so spremembe, ki nastanejo v vezivnih tkivih, zlasti procesi dehidracije in dolgotrajno vztrajanje v enem polo- Vaja za raztezanje sprednjih stegenskih mišic in upogibalke kolkov 5* Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na islet z nami Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 19. številke smo izžrebali odgovore: - Barbike Črnodovski iz Gornjega Grada, • Marice Nerat iz Radmirja m • Mihe Dešmana iz Gornjega Grada. _______________________________________________£r- Ime in priimek: Naslov: Telefonska št.: v 20« številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: KAKO IZVAJATI VAJE? Vaje opravite tako, da počasi pridete v položaj, kjer začutite prag bolečine. V nebolečem položaju raztezajte mišico od 15 do 30 sekund. Med raztezanjem dihajte normalno in ritmično terz vsakim izdihom rahlo povečajte razteg. Veliko bolj varno je statično raztezanje, ki ga zadržimo nekaj sekund, kot balistično, kjer gre za sunke med raztezanjem, saj lahko s tem poškodujemo mišice in/ali mehko tkivo. Omejen obseg giba vodi v okorelost, otekanje, bolečine, spremembe v kosteh in tkivu ter otrdelost sklepov. Posledica tega bolezenskega procesa je zatrditev ali fiksacija sklepa. Da bi dosegli trajno povečanje gibljivosti, je potrebno izvajati vaje za raztezanje vsaj trikrattedensko in po 4-6 tednih so vidni rezultati. Z raztezanjem želimo: - preprečiti ali zmanjšati možnost nastanka poškodb, predvsem mehkih tkiv; -zvečati obseg gibljivosti; -zmanjšati mišični tonus in doseči sproščenost; - pripraviti telo na telesni napor in s tem olajšati športno aktivnost; - izboljšati krvni obtok; - pomagati pri rehabilitaciji po poškodbah; Raztezanje izvajamo pred in po telesni aktivnosti v dveh ali treh ponovitvah. Kot sestavni del ogrevanja imajo vaje za raztezanje zelo dober učinek in pripomorejo k zvišanju telesne in mišične tempe- KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Morgan, Sally: V objem korenin, Pulko, Benka: Pocestnica, McCarthy, Maureen: Ko se boš prebudila, Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Roberts, Nora: Rdeča lilija. MLADI: Simon, Francesca: Grozni Gašper in strašljivi snežak, Whybrow, lan: Gregor in dinozavri, Veselje v močvirju, Casalis, Anna: Mišek Tip si želi bratca, Goscinny, René: Asterix in Kleopatra, Rowling, J. K.: Harry Potter - Svetinje smrti. Vaja za raztezanje prsnih mišic rature, izboljšanju pretoka krvi ter zgoščenost kisika, obenem pa se skrajša čas mišične akcije in reakcije. Zakaj izvajati raztezanje po telesni aktivnosti: - raztezanje pomaga k hitrejšemu okrevanju po utrujenosti; - mišična aktivnost po obremenitvi vzdržuje deloven in stem zmanjšuje možnost nastanka togosti in bolečin v mišicah. Raztezanja ne smemo izvajati pri: - svežih zlomih; - svežih poškodbah mehkega tkiva; - akutnih vnetjih in infekcijah; - ostrih bolečinah, ki nastanejo pri raztezanju; - primerih, ko so skrajšane obsk-lepne strukture v pomoč za boljšo funkcijo, sposobnost in stabilnost sklepa. r^rv.T-L^ Nasilje v družini... Vaša pošta l&ola d’Tiha Prečudovita je toskane^ 2e SMta.j lepša Kot Ljvbtj ar\CK A koT pribito aril , ItaVijonta od Slovenke ni o W, .JLk. oäfy rlA Tel 0,65 91705? VI muKle/ .yoiviv#.!«« Savin iiSkf Savinjska.z.ih-1_ 'hW NAlAftJE JIAVIjtua Ptiček in fantiček CENTER ZA DRUŽINSKO TERAPIJO KAMNIK Pri Mlinarjevih na Ljubnem ob Savinji letos ne bodo gradili,je odločil štiriletni Benjamin in s prstom pokazal vzrok njegove odločitve. V mešalcu za beton sije drobna ptička zgradila gnezdo, znesla jajčka in dokler se ne hndn i7\/nlili mlnrlinki tprnrtlpfpli Ron- jamin bdi nad gnezdom. Čudovito sožitje je še ena od iger narave, saj sta fantiček in ptiček postala povsem domača, verjetno tudi zato, ker se Benjamin zaveda, da sme gnezdo samo gledati in občudovati. ... je tema, o kateri je v današnjem času možno zaslediti vrsto žalostnih zgodb, bolečih izkušenj in različnih usmeritev, kako ukrepati, kako poiskati načine, da bi ubežali temu začaranemu krogu, ki se dostikrat vrti skozi številne generacije družin. Pred kratkim smo dobili zakon, ki naj bi preprečeval nasilje v družini in v precejšnji meri zaščitil življenja žrtev nasilja, zlasti pa zagotovil občutek varnosti otrok. »Si me že sprovocirala«, »Toliko časa je težil, da sem ga moral mahniti«, »Prisegla sem si, samo še ena klofuta, pa grem«, »Vem, da sem dostikrat sama kriva, da izbruhne« in podobna razmišljanja odraslih in otrok, ki doživljajo nasilje s strani partnerja, zakonca ali starša, so tista, ki nosijo kruta, a zelo boleča sporočila. Tako se na primer žena ob nasilnem možu počuti nemočno, da bi karkoli naredila ali spremenila, strah jo je posledic, če bi ga zapustila, zato ostaja, tiho trpi in prenaša nepredvidljivega moža, ki ji s svojim vedenjem počasi uničuje njeno že okrnjeno dostojanstvo, spoštovanje in vrednost. Če bi otrok lahko spregovoril, kaj vse bi izlila njegova ranjena otroška nesreče in ki se mu posmehuje, kadar mu je najbolj hudo? Kako prekiniti bolečo moro nasilja, trpljenja, zanikanja in čiste zamorjenosti, kiji ni videti konca? Cela družina je v stiski, saj nasilje v odnosih pronica prav v vsak košček človekovega doživljanja, čustvovanja in mišljenja. Človek izgubi upanje, da bo kdaj v življenju bolje, strah ga je ponovno zaupati, čuti, da nikomur ne pripada, da ga nihče ne razume in da nikomur ni mar zanj. Sebe doživlja kot nesposobnega, nepomembnega in ne verjame, da bi ga kdo lahko imel rad. Spomini na družino ostajajo boleči, saj vzbudijo občutke sramu, krivde in nevrednosti. Potrebna je trdna odločitev staršev, ki ni lahka, a edina, ki vodi ven iz te neznosne situacije. Čeprav je duša, ki v sebi nemo kriči zaradi očetovih ustrahovanj, groženj, poniževanj in strahu? Kaj bi povedal materi, ki z občutki strahu, negotovosti, žalosti in ponižanja ter večnimi samoobljubami, »da je tokrat res zadnjič«, še vedno vztraja v nemogočih razmerah in se pri tem čisto nič ne spoštuje? Kaj bi povedal očetu, ki ga večkrat brez razloga pretepe, se nanj razjezi zaradi svoje oče tisti, ki bo moral prevzeti odgovornost za svoje nezdravo ravnanje, je mati tista, ki bo morala zelo resno sprejeti, da nasilnega vedenja ne bo več prenašala. S tem bosta zaščitila predvsem otroka. Ker je človek zaradi težkih izkušenj nasilja zelo ranjen, negotov in prestrašen, ima strokovna pomoč neprecenljivo vlogo, saj je vztrajanje pri odločitvi, da želiš sebi in družini povrniti mir, zadovoljstvo in sproščenost, dostikrat težko. Starša se bosta morala soočiti z vsemi občutki, kiju spremljajo že iz rosnega otroštva in postati sočutna do sebe in drugega. Tudi onadva sta bila nekoč otrok, kije čustveno vzdušje nasilja ves čas le srkal in tiho prenašal. Šele ko bosta o težkem doživljanju zmogla spregovoriti ob osebi, ob kateri bosta čutila varnost, zaupanje in razume- Čepravjeočetisti.kibo moral prevzeti odgovornost za svoje nezdravo ravnanje, je mati tista, ki bo morala zelo resno sprejeti, da nasilnega vedenja ne bo več prenašala. vanje, takrat bo nasilje in brezbrižno ravnanje možno ustaviti. Takrat starševstvo postane odgovorno starševstvo. Barbara Kutnar, zakonska in družinska terapevtka Hergold je izpostavil vprašanje, s kakšnim merilom sploh ocenjevati neko umetniško delo. Ker so okusi zelo različni, prav tako mnenja kritikov, se sam pri ocenjevanju likovnih del osredotoči predvsem na slikarjev napredek. Stega vidika je spregovoril tudi o Hudolinovi: »Monika Hudolin iz zgodovinskega vidika sicer ni odkrila novega stila slikanja, je pa amaterska slikarka, ki dela z zanosom, ljubeznijo in zagnanostjo. Slikanje zahteva veliko učenja, spoznavanja tehnik, karje naporno delo že za tiste, ki umetnost študirajo, še veliko težje pa za samouke, karje tudi Hudolino-va. Njene slike stilno še niso enotne, karje razumljivo, saj slikar začetnik še išče svoj izraz, še išče, kje se prepoznati. Tako se išče tudi Monika, se pa že približuje svoji govorici. Slika pogumno, s kakšno silovito potezo tudi preseneti. Njene zadnje slike nedvomno kažejo velik napredek, zato jo je potrebno kot slikarko še naprej vzpodbujati in podpirati.« V kulturnem programu so za glasbeni vložek najprej poskrbele članice Orffovega krožka pod mentorstvom Rozike Kanjir, občinstvo je lahko prisluhnilo tudi priznani šan-sonjerki Niki Vipotnik in harmonikarju Zmagu Štihu. Za svojevrsten kulturni vložek sta poskrbeli članici Kulturnega društva Nagelj Lepa Njiva, LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Z izpitom Kot na vseh področjih se zahteve za strokovno znanje in preizkus usposobljenosti zaradi večje varnosti povečujejo tudi pri uporabi plovil. Ljudska univerza Velenje je pred dnevi organizirala in izvedla 15-urni tečaj za usposabljanje za voditelje čolnov in vodnih skuterjev, izpite pa bodo slušatelji opravljali v kratkem v enem izmed treh izpitnih centrov (Maribor, Ljubljana in Koper). Predavanja in usposabljanje za navigacijo na morju je opravil izkušeni pomorščak, diplomirani pomorski inženir in kapitan Miran Lot- Marija Podrižnik in Barbara Fužir, ki sta dramsko prikazali odzive oziroma »pametovanje« ljudi na temo slikarstva. Tatiana Golob na morje rič iz Izole. Slušatelji so spoznavali pomorske predpise, navigacijo, motoroznanstvo, meteorologijo, orientacijo na morju in izdelavo vozlov za privezovanje plovil. Udeleženci intenzivnega tečaja so ocenili »pomorsko delavnico« kot zanimivo, srednje zahtevno in koristno hkrati. Do izpitovje tako ostalo le še nekaj deset ur pouka in kanček sreče. Bodoči »pomorščaki« za plovila do 22 metrov in težo 5 ton (BRT) ter vodne skuterje bodo tako lahko že v letošnji sezoni varno preizkusili plovila na jezerih in morjih. Jože Miklavc DRAŽBA LIKOVNIH DEL NA RECICI OB SAVINJI Sredstva podarili domačinki za študij Kulturno-umetniško drušh/o Utrip in zgornjesavinjski ljubiteljski likovniki, združeni v društvu Gal, so pripravili dražbo likovnih del. Tako je na prodaji po sistemu »kdo da več« v prostorih galovcev na Rečici ob Savinji drugi petek v maju svojega lastnika dobilo večje število slik. Na voljo je bilo 25 podarjenih del v različnih tehnikah osemnajstih avtorjev, a žal vsa ne bodo takoj krasila domov oziroma poslovnih prostore kupcev. Tista, ki so ta večer ostala brez lastnika, bodo postavljena na prodajni razstavi ali pa bodo organizatorji pripravili še eno dražbo. Društvi sta dogodek pripravili vželji, da bi vsi dobro misleči ljudje z Rečice in okolice podprli ter pripomogli k razvoju in širjenju znanja mladih talentov, ki bodo nadaljevali sloves svojega domačega kraja ter doline v prihodnje. Zato bodo sredstva, ki so zbrana s prodajo likovnih del, podarili domačinki, študentki Ani Prislan in ji s tem omogočili uresničitev njene želje - študij v Franciji. Dogodek so s kratkim kulturnim programom popestrili učenci nazorske glasbene šole, dražbo pa je vodil Bert Savodnik, ki je v uvodu predstavil obe društvi in njuno delovanje. Marija Šukalo Dražbo likovnih del na Rečici ob Savinji je vodil Bert Savodnik (foto: Marija Šukalo) GALERIJA MOZIRJE Na težki poti samouka Prejšnji petek je v mozirski galeriji potekala otvoritev razstave likovnih del Monike Hudolin, mlade Moziijanke na začetku umetniške poti. O njenih delih je spregovoril akademski slikar Peter Hergold, otvoritev razstave, ki bo na ogled do 16. maja, pa je popestril zanimiv kulturni program. Likovna dela Monike Hudolin je predstavil akademski slikar Peter Hergold (foto: Tatiana Golob) Udeleženci usposabljanja za voditelje čolnov iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Tretje mesto v državi Pred dnevi so pred Mercatorjevim centrom v Šiški na turistični tržnici svoje turistične projekte predstavili osnovnošolci, ki so sodelovali na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, letos na temo zdrave prehrane. Gornjegrajski so se predstavili s kulinariko značilno za te kraje in se v izbrani konkurenci uvrstili na tretje mesto v državi. Turistični krožek gornjegrajske osnovne šole je na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava osvojil tretje mesto (foto: Vojko Čolnar) OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Na gornjegrajski šoli so po nekajletnem zatišju ponovno obudili turistični krožek in mentorici Bojana Zupanc in Slavica Suhoveršnik sta skupaj z učenci raziskovali prisotnost prosa v gospodinjstvu nekoč in danes, pridobivanje in uporabo, prosene jedi, zbirali so recepte in spoznali rastlino. Proso so posejali, iz njega so čisto sami skuhali šest različnih jedi, obudili običaj mencanja prosa ter vse skupaj predstavili na festivalu. Posebnost letošnjega festivala je bila v tem, da so morali sodelovati s krajevnimi gostinci in turističnimi delavci ter vse skupaj predstaviti v neposrednem nastopu pred publiko. Ravnateljica Lilijana Bele ne skriva ponosa, še posebej je vesela zaradi načina dela in pristopa, ki so ga zahtevala tekmovalna pravila. »Ta so terjala od mentoric poleg motiviranja in usmerjanja dela učencev še povezovanja navzven, iskanje sodelavcev ter prepričevanje krajanov k sodelovanju. Seveda tudi razdajanje samih sebe in prostega časa za potrebe in namen tega projekta. Izjemno angažiranje otrok, dodatna pomoč šolskega osebja, pristop zunanjih sodelavcev in vključitev turističnih in gostinskih delavcev, vse to je prispevalo k uspehu, doživljanju veselja in ponosa ter seveda promociji naše šole,« je ob največjem turističnem dosežku šole strnila vtise Beletova. Savinjčan Na plavalnem tečaju OŠ NAZARJE IN POŠ ŠMARTNO OB DRETI Vaditelji plavanja so nas na prijeten in zabaven način prilagajali na vodo (foto: B. Nareks) Na naši šoli si vsi prizadevamo, da bi se učenci čim prej naučili plavati. Tako je za učence prve triade organiziran plavalni tečaj, katerega že drugo leto zapored v pokritem bazenu v Velenju izvaja Plavalni klub Velenje. Prvošolci in drugošolci Osnovne šole Nazarje in podružnične šole Šmartno ob Dreti smo prvo uro plavalnega tečaja opravili preverjanje plavalne sposobnosti. Glede na predznanje plavanja smo bili razvrščeni v šest skupin. Vaditelji plavanja so nas na prijeten in zabaven način prilagajali na vodo ter nas naučili osnovne tehnike plavanja, da o skokih v vodo in obratih v njej sploh ne govorimo. Po končanem tečaju je sledil kratek test, kjer smo pokazali, kaj smo se naučili. Za viden napredek smo si vsi zaslužili diplome. Tako mi kot naši starši bi se radi zahvalili vsem, ki so se angažirali, da smo brez težav splavali ali se vsaj prilagodili na vodo. Še prav posebej bi se radi zahvalili gospodu ravnatelju Jožetu Kavtičniku, ki nam je omogočil brezplačen tečaj. Nazarski in šmarski prvo- in drugošolci z učiteljicami Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. NLB® Leasing NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13, 899 53 12 www.fotoknjiga.net Podkrajnikova zijalka Kjer se je svet Menine postavil skoraj navpično proti nebu, je Podkrajnikova zijalka (foto: EMS) Kraški sistem Menine je prepleten s podzemnimi hodniki in jamami, zato se postavlja vprašanje, koliko so medsebojno povezani (foto: EMS) Še tako dober poznavalec severnega pobočja Menine se mora z rentgenskim pogledom spojiti s pobočjem nad Novo Štifto, če hoče uzreti vhod v Podkrajnikovo zijalko. V skoraj navpično skalno steno se je skrila jama, za katero strokovnjaki pravijo, da ni primerna za obiskovanje širokih množic. Samo znanstveni raziskovalci naj bi rili po podzemski naravni vrednoti lokalnega pomena. Kaj tako posebnega se torej skriva za štiri metre visokim in štirinajst metri širokim vhodom šestnajstmetrske vodoravne jame, ki se nadaljuje še v petnajstmetrsko podzemsko skrivnost? Po arheoloških in paleontoloških najdiščih mora Podkrajnikova zijalka sramežljivo pokriti obraz pred zijalkami bolj zvenečega imena, saj njena nedra doslej niso razkrila nič zgodovinsko pomembnega. Morda je njena posebnost kul-turno-zgodovinskega značaja, saj so ojami ljudje od nekdaj pripovedovali pravljice in bajke. Menda tudi zaradi prvinske divjine, ki samo redke pre- mami, da se opogumijo in po težko ločljivih živalskih stečinah iščejo vhod v svet teme. Edina otipljiva resnica je, da spomladi, ko se začne topiti led nad votlino, voda počasi pronica skozi apnenec in se skozi porozna tla izgublja v temine apnenčaste Menine. Po svoje ima Podkrajnikova zijalka srečo, saj zaradi neprijaznosti, ki jo obdaja, nikoli ne bo posebno atraktivna in zanimiva za širši krog občudovalcev. Kako neprijazen je svet, ki se pne nad Novo Štifto, vedo povedati večkratni obiskovalci zijalke, ki morajo vsakič kot prvič iskati skrivnosten vhod, čeprav se jelenova stečina samo nekaj metrov stran izgublja v zaraščeno goščavo. Edinslveno skrita in težko dostopna tako ostaja skoraj edina opazovalka treh cerkva novoštiftnefare. Z njenega »praga«jih je mogoče občudovati skoraj v poravnani črti in kot da se odsev najbolj oddaljenega romarskega Marijinega svetišča na Metuljskem griču zrcali v Podkrajnikovi zijalki. V jesenskem času, ko se pozlatijo macesni in ko vam delajo družbo gamsi in gozdne ptice, je zijalka nad Podkrajnikovo domačijo pravi raj na zemlji. Vendar samo za miru in spokoja željne. Spomladi, ko vse okoli nje oživi in se odene v zaveso zelenega brstenja, se zdi njena osamelost še bolj skrivnostna in še tako pronicljivemu očesu popotnika, ki pohaja po novoštiftnih košeninah, ni dano, da bi uzrl skrivnostno posebnost božjega stvarstva sredi meninskega naročja. Savinjčan INFORMACIJE V TRGOVINI TfipNP M.t Bonitete, Dnevno spremljajte POSLOVNE PARTNERJE □n-line plačilni index za vsa slovenska podjetja, tudi novoustanovljena. Za sama 1,03 €*+ ddv na dan. Za naročilo pokličite Dl B2 D2 7D1 ali pišite na info@bonltete.si * Naročnina je letna In znaša 375 €+ ODV. Bisnode d.D.n. DIRKA OKROG SLOVENIJE - DOS EXTREME 2008 Rosenstein kljub bolečinam odličen Mednarodna ultramaratonska kolesarska dirka okrog Slovenije DOS Extreme 2008, ki seje pričela 8. maja in končala 11. maja v Postojni, je potekala tudi po naši dolini. Trasa je poteka iz Postojne do Obale, nato preko Nove Gorice, Cola in Idrije proti severu, kjer je tekmovalce čakal najtežji vzpon na Vršič. V nadaljevanju je pot vodila preko Gorenjske, Štajerske in Koroške, v Prekmurju pa so se obrnili nazaj proti Postojni. Na pot seje podalo 47 kolesarjev in tri kolesarke iz dvanajstih držav. Na poti, dolgi 1185 kilometrov, na kateri so tekmovalci premagali 13.000 višinskih metrov, je kar 14 kolesarjev odstopilo zaradi zdravstvenih težav Zmagovalec druge dirke po Sloveniji je že drugič zapored postal Jure Robič, kije progo premagal v 40 urah in 29 minutah. Drugouvrščeni Avstrijec Christoph Strasserje za isto pot porabil dve uri več. Na tretje mesto je »prigonil« Marko Baloh. Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji je štartal iz Postojne v petek ob 10.14 uri in v cilj prikolesaril v nedeljo ob 6.20 uri. Na časovni točki v Radmirju, v soboto zvečer, koje za sabo imel že kot 544 prevoženih kil- Pretekli teden seje končala medobčinska liga v pikadu. Najbolj mirno roko so ponovno imeli člani ekipe Tribuč iz Mozirja, varovanci Magde Rosenstein. Na drugo mesto so se po pričakovanjih uvrstili zadrečki pikaderji gostilne Pri Urški. Tretje mesto pa so si letos priborili igralci bara Fany. Tribučevi se lahko pohval- ometrov, so ga dočakali domači navijači. Trenutek za podpis so številni izkoristili tudi za bodrenje in pozdrav. Ob tem nam je Erik zaupal, da je imel manjšo krizo pri 200 prevoženih kilometrih, a ob dobri ekipi, ki ga je spremljala, jo je premagal. Dobra pripravljenost spremljevalnega osebja seje pokazala tudi na Šentilju, ko je začasno prekinil s tekmovanjem zaradi poškodbe kolena. V Mariboru je bil na kontrolnem pregledu pri zdravniku, ki mu je dovolil nadaljevanje dirke. Ena injekcija je bila namreč dovolj, da so bolečine postale nekoliko bolj znosne, volje pa Eriku itak ni manjkalo. A še pred koncem tekmovanja, zadnjih 200 kilometrov, ga je koleno »začelo ijo tudi z najboljšim strelcem lige. Ta laskavi naslov je letos pripadel Tomažu Steblovniku. Lestvica: 1. Tribuč, 2. gostilna Pri Urški, 3. bar Fany, 4. M.K. Rdeča armada, 5. bar Armada, 6. Avtobusna 7. Amigos, 8. bar Texas. Marija Sukalo MEDOBČINSKA LIGA V PIKADU Osmič najboljši Magdini varovan« Člani zmagovalne ekipe Tribuč iz Mozirja (foto: Marija Šukalo) Erik Rosenstein med domačimi navijači (foto: Marija Šukalo) ponovno opozarjati« na izrabo. Ker 10. mesto, a za svoje navijače, ki so pajeZgornjesavinjčan»potrucanin ga bodrili po vožnji skozi našo zategu«, je stisnil zobe in dirko do dolino, je zmagovalec, konca odpeljal. Zasedel je odlično Marija Šukalo Le še teden dni nas loči do začetka velikega spektakla, ki se imenuje Evrosong. Predstavnica Slovenije, vročekrvna Rebeka Dremelj je že odpotovala v Beograd, kjer seje srečala tudi z veleposlanikom Miroslavom Lucijem. Prve vaje so mimo in zdaj je že jasno, da bo Rebeka na nastopu uporabila vrtečo kletko z zelenimi diodami, odeta bo v plašč, za dodatek pa še vklenjena v verigo. Veliko glasbeno prireditev bosta vodila eden najpopularnejših srbskih pevcev Željko Joksimovič in voditeljica RTS Jovana Jankovič. Na prodajne police je prišel novi, težko pričakovani album Nuše Derende, izvajalke, ki je s svojim izjemnim vokalom in energijo že nekaj let v vrhu slovenske glasbe. Novi izzivi, ki se jih je lotila z osveženo ekipo, so pokazali rezultate na albumu z naslovom Prestiž. Na njem je trinajst skladb, med katerimi so nekatere že uspešnice. Na predstavitvi novega albuma Prestiž je Nuša predstavila tudi svoj najnovejši videospot za skladbo Danes vračam se, ki so ga posneli v ljubljanski Festivalni dvorani. Alenka Sledil je postopek drsnega striženja, nato sušenje s krtačo. Resasto pričesko je oblikovala s prsti in sušilnikom. Skozi vse postopke je uporabljala Loreal produkte. Vizažistka Karin je Karmen naredila nežen make up, ki ji je zelo pristajal. Nanesla je kanček korektorja, puder v njenem odtenku kože ter na veke in lička nanesla roza odtenek senc. Veselo smo se odpravili še v trgovino z modno konfekcijo KAR=IN, kjer je sledilo stiliranje. Bilo je obilo idej, zato smo se lahko poigravali z barvami in kroji. Ker je bilo tudi vreme čudovito, smo se odpravili še v Mozirski gaj in posneli mnogo lepih fotografij. Kot že dolgo nas spremlja tudi trgovina JURČEK iz Nazarij, zato se tudi Agici Novak najlepše zahvaljujemo za sodelovanje. Če želite tudi Vi preživeti z nami zanimiv dan, se prijavite za sodelovanje. Stilski izziv je popolnoma brezplačen! Na lep sončen dan smo se zbrali v Mozirju v trgovini KAR=IN. Tokrat smo k sodelovanju povabili Karmen Kaker iz Tiroseka pri Novi Štifti in petletnega Maksa Jeraja iz Mozirja. Karmen je stara 14 let in obiskuje osnovno šolo v Gornjem Gradu. Odpravili smo se v frizerski salon Mojce Fistrič Na trgu v Mozirju, kjer so nas lepo sprejeli. Frizerka Tanja Fistrič je Maksu s strižnim strojčkom oblikovala zarezice ob straneh in mu jih obarvala z modro spiralno barvo. Maksu je bilo zelo všeč. Pri Karmen pa je najprej na njen naraven ton las s tankimi prameni posvetlila konice las. Trgovina z modno konfekcijo Trgovina z obutvijo Frizerski salon MOJCA Fistrič Mojca, Na trgu 3, Mozirje tel.: 03/583-20-50 vuivijv ^ V v Afle Center IZOLES, 3331 Nazarje Karih Bitenc *.p. Na trgu 25, 3330 Mozirju PC Ljubno ob Savinji. Cesta v Rastke Zb Odpiralni čas: pon.: od 13. do 19. ure tor. - pet.: od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sob.: od 6. do 12. ure ! i 't 1 tj M ! Tf'1 ČEBELARSKA ZVEZA ZGORNJESAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA Povpraševanje po čebelarskem turizmu je v porastu Zadnjo aprilsko soboto je v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici potekalo izobraževanje na temo čebelarskega turizma. Udeležili so se ga tudi nekateri predstavniki zgornjesavinjsko-šaleške čebelarske zveze. Zbrani so pozorno prisluhnili predavanju o komuniciranju v turizmu (foto: Marija Lebar) Potem ko so izdali zbornik o čebelarskem turizmu pri nas, so se na Če-belarski zvezi Slovenije odločili pripraviti več predavanj na to temo. Predavanja bodo vsako leto v spomladanskem in jesenskem času, po predavanjih so na vrsti tudi delavnice, kjer slušatelji in predavatelj skupaj poskušajo najti odgovore na določene probleme. Prvo tovrstno izobraževanje je bilo namenjeno predvsem morebitnim individualnim ponudnikom čebelarskega turizma. Zanimanje je bilo veliko,sajje bilo udeležencev iz vseh koncev Slovenije kar okoli štirideset. Tema tokratnega izobraževanja je bilo komuniciranje z gosti. V delavnici, kije sledila predavanjem, so posamezni bodoči ponudniki tovrstnih turističnih storitev izpostavili probleme. Predvsem jih pesti nepoznavanje in nejasnosti aktualne zakonodaje na omenjenem področju, marsikje pa naletijo tudi na izrazito nerazumevanje lokalnih (občinskih) vodstev. Medtem ko čebele po svetu izginjajo in ko se vse bolj zavedamo njihovega pomena v okolju, so čebelarski turizem in do okolja odgovorne destinacije primerjalna pred- nost v turistični ponudbi Slovenije. Stanje tako okolja kot čebelje pri nas še dokaj zadovoljivo, kar gre pripisa- ti ravno dobro organiziranemu izobraževanju čebelarjev. Marija Lebar 10. POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO Krepitev telesa in duha ter utrjevanje prijateljstva Več kot sto udeležencev se je podalo na pohod prijateljstva (foto: Marija Šukalo) Ob prazniku dela so se v kokarski krajevni skupnosti podali na deseti pohod prijateljstva na Črefo. Ob pomoči krajevnega odbora so za nemoten potek druženja in organ- izacijo poskrbela vsa društva v kraju, sončno jutro pa je privabilo rekordno število udeležencev. Prijetni sončni žarki in dobra volja ob »tekočih dobrotah« v športnem centru na Lazah so bili za več kot sto pohodnikov dobra popotnica za pot mimo Tajne vse do Krepleta, kjer so jih pričakali prijazni gospodar Anton Punčuh z družino. Šilček domačega in topel čaj sta dodatno prispevala k užitku pri sproščenem kramljanju in počitku, Nato so se pohodniki podali naprej do cerkve Marije Snežne, kjer so se udeležili maše, postali na energetski točki ali zavili do planinskega doma na Čreti. Ob spomeniku padlim borcem XIII. brigade Mirka Bračiča so nazorski osnovnošolci pripravili kratek kulturni program. Pozdravne besede so udeležencem pohoda namenili predsednik kokarske krajevne organizacije Stanko Flere, župan občine Nazarje Ivan Purnat in podžupan občine Vransko Andrej Semprimožnik. Purnat je med drugim poudaril, da se z udeležbo na pohodu ljubitelji narave in rekreacije spomnijo tako dneva upora proti okupatorju kotdelavskega praznika. Prav tako je mnenja, da je pohod priložnost za krepitev telesa in duha, utrjevanje prijateljskih vezi ter sklepanje novih znanstev. Podžupan vranske občine Semprimožnik pa se je dotaknil bojev in žrtev na Čreti med drugo svetovno vojno. Po kulturnem programu so se ljubitelji narave kljub temu, da jih je zmotil dež, podali do Far-bance, kjer so jih ob obilni malici pričakali nazorski planinci. Marija Šukalo EVROPSKI SONČNI DNEVI Oglejte si sončne elektrarne in hibridno vozilo 16. in 17. maja se bodo prvič v Sloveniji odvijali Evropski sončni dnevi, ki so v številnih evropskih državah že postali tradicionalni. V tem času se bo v različnih državah odvilo več tisoč različnih dogodkov, katerih skupni namen je pritegniti pozornost javnosti za okolju prijazno energijo ter povečati proizvodnjo elektrike in toplote iz sonca. Tudi slovenska podjetja in organizacije so se zelo pozitivno odzvala na pobudo, tako se bo zgodilo veliko število brezplačnih dogodkov po vsej Sloveniji. Udeležite se lahko dneva odprtih vrat, kjer vam bodo predstavili sončno elektrarno in njeno delovanje, se poučite na delavnici, seminarju ali okrogli mizi, preizkusite hibridno vozilo ali sodelujete na fotografskem natečaju. Obiščite spletno stran http:// www.ape.si/wwwesd/dogod-ki.htm in preverite, kaj se bo dogajalo v vaši bližini. Ogledate si lahko sončno elektrarno na Koroškem pri Andreji Knez, Tolsti vrh 4, Ravne na Koroškem, oba dneva od 9. do 16. ure. V Celju bo okro- gla miza Integracija solarnih sistemov v zasnovi objektov in podelitev priznanj za 1. natečaj Energetsko Učinkovita stavba na celjskem sejmu, Dečkova 1. Sončne dneve organizira ministrstvo za okolje in prostor ter Evropska komisija s programom Inteligentna Energija Evrope. Katarina Vertin OSNOVNOŠOLSKI DEBATNI TURNIRJI Recisiti debaterji spet na samem vrhu V Osnovni šoli Rečica ob Savinji deluje krožek izrazne delavnice, v okviru katerega so se učenci ukvarjali tudi z javnim nastopanjem. Čeprav so sodelovali »le« sedmošolci, sedmošolke in dve os-mošolki, so se vseeno udeležili dveh debatnih turnirjev. Prvega decembra lani so tekmovali v OŠ Prebold, kamor seje prijavilo 23 ekip iz enajstih šol. Rečiški debaterji so se odlično odrezali, saj so se na 2. mesto ekipno uvrstili Žan Turk, Tilen Pečnik in Klavdija Kaker, na 3. mesto pa Sara Ermenc, Mojca Kuhar in Blanka Štorgelj. Med deset najboljših govorcev pa so se razvrstili kar štirje: Mojca Kuhar, Sara Ermenc, Klavdija Kaker in Žan Turk. Tretji državni osnovnošolski debatni turnirje potekal 19. aprila v OŠ Črnuče, sodelovalo pa je 28 ekip iz petnajstih šol. Tokrat se je debatnega turnirja udeležilo devet rečiških debaterk, ki so pometle s konkurenco. Ekipno so se na 3. mesto uvrstile Maruša Melavc, Maša Markelj in Erika Prislan. Sara Ermenc, Mojca Kuhar in Blanka Štorgel pa so se v finalu pomerile z lanskimi Rečiški debaterji zbrani pred Osnovno državnimi prvaki in jih premagale. Odlično so se odrezale tudi posamezno, saj je med 90 govorci 2. mesto zasedla Sara Ermenc, 5. Blanka Štorgelj, Šolo Črnuče (foto: Nastja Kovačec) 7. Mojca Kuhar, 8. Maruša Miklavc in 18. Erika Prislan. Nastja Kovačec TEDEN ODPRTIH VRAT VRTCA MOZIRJE Pestre aktivnosti navdušile otroke in starše Otroci so uživali ob spremljanju lutkovne igrice (foto: Benjamin Kanjir) V dnevih med 5. in 9. majem so v mozirskem vrtcu na široko odprli vrata tudi otrokom, ki niso v njihovem dopoldanskem ali popoldanskem varstvu. S tem so jim želeli približati aktivnosti, ki jih izvaja vzgojno varstveno osebje in morda kakšnega starša navdušiti, da svojega malega nadebudneža vpiše v njihov vrtec. Mozirski vrtec trenutno obiskuje 208 otrok, od tega 56 v njihovi enoti na Rečici ob Savinji. Številka pove, da so oddelki polni in bo potrebno razmišljati o dozidavi kakšnega novega prostora. Dejstvo je, da se Mozirje širi, vrtec pa je gledano na prostor isti že tri desetletja. V tednu odprtih vrat je kar nekaj staršev s svojimi otroki obiskalo razne aktivnosti. Tako je na primer vzgojno osebje pripravilo lutkovno igrico, odvijale so se različne likovne in ustvarjalne delavnice, na igrišču pa rajalne in gibalne igre. V garderobi najmlajših je bil postavljen poligon, na katerem so otroci z navdušenjem premagovali različne ovire. Malo naporna, zato je prijalo okrepčilo večji so se odpravili na pohod v jz nahrbtnika. Mozirski gaj. Pot je bila dolga in Benjamin Kanjir VRTEC LJUBNO Vzgojiteljici Vanda in Mateja iz ljubenskega vrtca sta skupaj z otroki pripravili prijetno druženje za starše otrok iz skupine Muc. Ob petju, deklamiranju in zabavno tekmovalnih igrah staršev in otrok je urica zanimivega druženja kar prehitro minila. Mnogi so povabili bratce, sestrice in tudi stare mame. Vzgojiteljici Vanda in Mateja Staršem in otrokom je urica prijetnega druženja kar prehitro minila SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Ljubeiui imajo že dva (lanska državna reprezentanta Na občnem zboru Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC so se v velikem številu zbrali tako tekmovalci, tekmovalke, starši, funkcionarji kluba, predstavniki sponzorjev in donatorjev ter drugi gostje. Letos je bil gostitelj občnega zbora Šport center Prodnik iz Juvanja, katerega lastnik Edi Jurjevec tudi sicer zelo podpira razvoj smučarskih skokov v domačem kraju. Predsednik SSK Ljubno BTC Alojz Murko in novi državni reprezentant Sašo Tadič podpisujeta pogodbo o štipendiji, za katero je denarna sredstva zagotovil glavni sponzor kluba BTC d.d. oziroma predsednik uprave Jože Mermal Predsednik kluba Alojz Murko je v svojem poročilu posebej omenil številna opravljena dela na skakalni infranstrukturi in izpostavil velike napore pri pripravi skakalnic za tekmovanja najvišjega mednarodnega ranga. Ti napori žal niso bili dovolj, saj je bila letošnja muhasta zima prihodnje leto organizator štirih mednarodnih tekem v smučarskih skokih. V nadaljevanju občnega zbora je trener kluba Janez Debelak nanizal uspehe tekmovalcev v pretekli sezoni. Njihov najboljši tekmovalec in državni reprezentant Primož Piki je Obstoj in uspehi vsakega kluba so nedvomno vezani na njihovo članstvo, zato vsi korajžni fantiči in deklice vabljeni v smučarsko skakalni center na Ljubno vsak ponedeljek, sredo in petek v tednu. Ob petih popoldan se pod budnim očesom in strokovnim delom trenerjev odvijajo treningi za začetnike. Pridružite se uspešnim zgornjesavinjskim orlom, vse informacije pa so vam na voljo na telefonski številki 051 250-214 (Janez). zelo skopa z snegom in močnejša od domačih organizatorjev. Zato je letošnje tekmovanje v smučarskih skokih za kontinentalni in FIS pokal odpadlo. Na mednarodni smučarski organizaciji pa dobro poznajo sposobnosti ljubenskih organizatorjev in zato so že dobili termin za mednarodna tekmovanja v naslednji sezoni. SSK Ljubno BTC bo 24. in 25. januarja zelo dobro začel poletno sezono in bil drugi najboljši skakalec v reprezentanci, na začetku zimske sezone pa gaje doletel padec forme, ki je bil predvsem posledica bolezni. Kljub temu je osvojil točke svetovnega pokala, v ekipnem tekmovanju pa je s slovensko reprezentanco dosegel dve četrti mesti v svetovnem pokalu. Posebej velja omeniti tudi 3. mesto Saše Tadiča v Alp- skem pokalu in solidne uvrstitve v celinskem pokalu. Tudi ostali člani kluba so v sezoni osvojili nekaj odmevnih uvrstitev. Posebej svečan del občnega zbora je bil podpis pogodb o štipendiranju najboljših skakalcev kluba. Glavni sponzor kluba BTC d.d. iz Ljubljane in predsednik uprave Jože Mermal že nekaj let finančno podpira skakalce ljubenskega kluba. Letos so pogodbe o štipendiranju podpisali štirje novi tekmovalci: Sašo Tadič, Tadej Djujič, Rok Kukovič in Jaka Tesovnik ter se tako pridružili Primožu Piklu in nekaterim drugim, ki so štipendije v času šolanja prejeli že v prejšnjih letih. Člani kluba so bili še posebej veseli, ko so bili seznanjeni z novico, da bo v naslednji sezoni ljubenski klub imel kar dva članska državna reprezentanta, V slovenski A reprezentanci je seveda Primož Piki, v B reprezentanco pa je prvič uvrščen Sašo Tadič. Občni zbor je izzvenel v zahvali najpomembnejšim sponzorjem, ki s svojimi sredstvi omogočajo delo kluba: BTC d.d. in predsedniku uprave Jožetu Mermalu, FISE in predsedniku uprave Jožetu Zagožnu ter KLS Ljubno in direktorju Mirku Strašku. IPP Napovednik dogodkov • Petek (16. maj), ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Koncert Vlada Kreslina_______________________________________ • Petek (16. maj), ob 21.00. Klub Rdeča armada Kokarje Gledališka igra Seks, draks end rokenrol_____________________ • Sobota (17. maj), od 9.00 dalje. Stara OŠ Rečica ob Savinji Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev_______________________ • Sobota (17. maj), ob 11.30. Športna dvorana Tri lilije, Laško Košarkarska tekma - Zlatorog Laško : Nazarje (pionirji do 12 let)_________________________________________ • Sobota (17. maj), ob 15.00. Kulturni center Laško Državno tekmovanje slovenskih godb___________________________ • Nedelja (18. maj), ob 7.00. Pred OŠ Ljubno Začetek tradicionalnega pohoda na Travnik____________________ • Nedelja (18. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice (pionirji do 14 let) • Torek (20. maj), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Paglavček Kvako____________________ • Sreda (21. maja), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Mala putka in mala lisička • Sreda (21. maj), ob 17.30. Knjižnica Ljubno ob Savinji Pravljična ura za otroke: Paglavček Kvako____________________ • Četrtek (22. maj), ob 17.00. Športna dvorana Mozirje Otvoritev plezalne stene_____________________________________ • Sobota (24. maj), ob 8.00. Knjižnica Mozirje Izlet pravljičarjev v Logarsko dolino________________________ GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 NAZARJE Tel.: 03 839 4210 Faks: 03 839 4211 VPIS UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 2008-2009 1. VPIS BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA V PROGRAMA: - PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA Pouk se izvaja 45 minut tedensko za učence v starosti 5 let, -GLASBENA PRIPRAVNICA Pouk se izvaja 60 minut tedensko za učence v starosti 6 let. Vpis učencev v obe skupini bo potekal od 2. junija 2008 do zasedbe prostih mest (vsaka skupina po 12 -15 učencev). 2. VPIS S SPREJEMNIM PREIZKUSOM V 1. RAZRED (INSTRUMENTI IN PETJE) Priporočljiva starost za hstrumente je od 7 do 11 let. Priporočljiva starost za petje je od 17 do 24 let. SPREJEMNI PREIZKUS BO V SOBOTO, 24. MAJA 2008, OD 10. DO 12. URE V GLASBENI ŠOLI NAZARJE. Za dodatne informacije pokličite Glasbeno šolo Nazarje, Tel.: 03 83 94 210. ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica GSM: 031 471 126; e-mail: td.recica@volja.net Vabi na f 3. DAN ZGORNJESAVINJSKIH DOBROT > , v soboto, 17. maja 2008, v prostorih V stare osnovne šole na Rečici ob Savinji 55 V PROGRAM: 10.00 Otvoritev kmečke tržnice s ponudbo zgornjesavinjskih dobrot; 11.00 Sprejem gostov - Gospodarsko združenje izdelovalcev podjunskih salam iz Dobrle vasi /Eberndorf/Avstrija; 1X00 Zaključek ocenjevanja želodcev; 16.00 Okrogla miza na temo: "Izkušnje pri izdelavi, ocenjevanju in trženju suhomesnatih izdelkov". Sodelujejo: Člani ocenjevalne komisije, gostje iz Dobrle vasi, sodelavci združenja, vabljeni so župani zgornjesavinjskih občin in predstavniki medijev; 18.00 Razglasitev rezultatov ocenjevanja zgornjesavinjskega želodca za leto 2008 in podelitev potrdil o kvaliteti; 19.00 Pokušina zgornjesavinjskega želodca za vse obiskovalce. Zbiranje želodcev za ocenjevanje bo potekalo v petek, 16. maja, po naslednjem razporedu: - MOZIRJE, sedež Kmetijske svetovalne službe, od 8. do 9. ure; -GORNJI GRAD, gostilna Menina, od 9. do 10. ure; - LUČE, kmetijski obrat, od 10.30 do 12. ure; - LJUBNO, kmetijski obrat, od 12.30 do 13.30 ure; - REČICA, stara osnovna šola, od 18. do 21. ure. PRIJAZNO VABLJENI NA REČICO! ČRNA KRONIKA • PONAREJEN BANKOVEC V OBTOKU Mozirje: 5. moja dopoldan je odgovorna oseba Banke Celje, ekspozitura Mozirje, obvestila dežurnega policista, daje stranka poskušala unovčiti ponarejen bankovec za 50 evrov. Ugotovljeno je bilo, daje bil bankovec pridobljen pri dnevnem izkupičku ene izmed trgovin na območju UE Mozirje. Policisti za unovčiteljem še poizvedujejo. • PREHITRA VOŽNJA Mozirje: 7. maja malo po 22. uri je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti Mozirje-Nazarje. V nesreči, katere vzrok je bila neprimerna hitrost voznika osebnega avtomobila, so bile tri osebe lahko telesno poškodovane. Posredovali so člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, ki so s tehničnim posegom rešili dve ukleščeni osebi, zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorje na vozilih, razsvetljevali kraj dogodka, očistili cestišče razlitih motornih tekočin, nudili pomoč pri usmerjanju prometa in odstranitvi vozil ter pomagali reševalcem, ki so tri poškodovane osebe odpeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico. • STORILCA UJETA Mozirje: 8. maja popoldan sta občanu neznanca ukradla visokotlačni aparat za čiščenje. Storilca sta bila s strani mozirskih policistov prijeta na območju Policijske postaje Velenje. • VOZILO NA STREHI Mozirje: 9. maja okoli 11. ure dopoldan je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti Mozirje-Nazarje. V nesreči, vzrok je bila vožnja preblizu desnemu robu vozišča, je bilo udeleženo eno vozilo. Voznik, ki so ga iz ukleščene pločevine rešili nazorski gasilci, je utrpel lahke telesne poškodbe. • OB BAKRENO STREHO Golte: V noči na 10. maj je neznani storilec ukradel del bakrene strehe in bakrene žlebe na hotelu Golte v Radegundi. Materialna škoda znaša okoli 2.000 evrov. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. ?0oW»"c STO«,ri/f Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Starovaška ul. 12 — 26 Ljubezen ne umre, samo ljudje. Zatorej, ko bo od mene ostala samo še ljubezen... Me dajte drugim... V SPOMIN 15. maja je minilo leto, odkar je odšel k večnemu počitku naš dragi Edvard BREZOVNIK po domače Golobov Edi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ga ohranjate v spominu. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 a * Ni več trplenja, ' ne bolečine, k življenje je trudno I končalo svoj boj. ZAHVALA Frančiška FUNTEK iz Luč Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekali sožalje, prinašali cvetje, sveče in darovali za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, župniku Vikiju, lučkim pevcem, zborovodkinji Aniti ter ge. Valčki za lepe poslovilne besede. Hvala tudi Marinki Pečovnik, Minki Kladnik in Jožici Bezovnik za vso pomoč. Vsi domači Kje si, ljuba mama naša, kje je mili tvoj obraz, kjeje tvoja dobra roka, ki tako skrbela j e za nas? Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala! ZAHVALA V 94. letu starosti nas je 25.4.2008 zapustila draga mama Angela GROBELNIK Podberžnikova mama Iz Logarske doline Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti življenja, vsem, ki ste to pot polepšali s svojimi delčki tega mozaika, nam izrekali iskreno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, iskrena hvala. Posebna hvala vsem, ki ste ji v času bolezni s svojim poslanstvom stali ob strani, jo plemenitili in ji krajšali zadnje trenutke življenja. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in hvala vam vsem, ki jo boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu na sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in tašča Elizabeta VISOČNIK (31.10.1923 - 4.5.3008) z Ljubnega ob Savinji Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, krajanom, znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala sosedom, pogrebcem, dekanu Martinu Pušenjaku za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Ani za poslovilne besede, cerkvenim pevcem, praporščaku in pogrebni službi Morana. Iskrena hvala dr. Kramerjevi in njenemu osebju za dolgoletno zdravljenje in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica. Njeni domači ZADREČKE NOVICE Le bežen pogled Za enkratno Sanra je bila na pregledu pri ginekologu. Zdravnik je pri tem opazil, da ima na sandalih napisano, da so bile narejene v Italiji. “Ste bili v Rimu ali Benetkah?” jo vpraša. “Mendun, ste dobri!” je presenečena Sanda. “Bila sem v Rimu in Benetkah. Kaj se tudi to da ugotovili pri ginekološkem pregledu?” Dvojna merila “Komaj čakam, da ne neham kopati po tej zemlji in grem na ribolov!” reče Solčavan na gradbišču. “Samo nase misliš,” ga Lučan dregne v misli. “Črvi pa verjetno ne bi radi zamenjali dela.” uporabo “Kakšna se ti zdi tale usnjena jakna, ljubica? Samo 50 evrov stane,” predlaga fant nakup zase. “Nikakršna. Kot bi bila rabljena. Na tebi visi, kot mokra cunja.” “Ampak pomisli na ceno, saj je po najini poroki itak verjetno ne bom nikoli več nosil." Se ti ne zdi, da si za pričo veliko upaš? Šlo je na slabše, ko je Saj fes> kirurg rekel: “Ups!” pa je “Doktor, menim, da ste prehitro napisali mrliški list,” opozori sestra zdravnika. “Zakaj prehitro, saj je pacient umrl?” “Previsoko na list ste se podpisali.” “Saj je vseeno.” “Toda svoje ime in priimek ste podpisali pod vzrok smrti.” Zakaj mi ne pustiš, da bi se zabaval? Saj je to tudi moja poroka. Mozirjan je na sodišču. Takole ga nagovori sodnica: “Policija vas je kaznovala, ker ste se med vožnjo pogovarjali po telefonu. Zakaj temu ugovarjate?” “Ker se nisem.” “Ampak tukaj imamo videoposnetek, na katerem se vidi, da imate, medtem ko vozite, v roki mobilec.” “To drži, vendar se nisem pogovarjal, pač pa sem surfal po internetu." Če bi zavist bila mast, bi pri nas nič ne škripalo. r «O Cvetke h koptim) OSNOVE GESTIKULACIJE ALI POVZETEK KNJIGE Sodnik mora imeti dva kokosa med nogami, da si upa soditi tudi na tekmi v Afriki..., ... oster vid, da imaš pregled nad celotnim igriščem in... ... zadnjo besedo pri vsaki stvari na igrišču!!!!- Darko Repenšek, mednarodni rokometni sodnik: »Na kratko vam povem, o čem govori knjiga Rokomet - Osnove pravil, sojenje in organizacija tekem: Za rokometnega sodnika je potrebno imeti nos, da pravočasno zavohaš težave in jim utečeš. LIJEPA NAŠA DOMOVINO (LEPA NAŠA DOMOVINA) Medtem ko Slovenija in Hrvaška iščeta kompromisno rešitev glede cvetličnih korit, ki Jošku Jorasu ovirajo dostop do njegove domačije, slednji še vedno gladovno stavka. Po neuradnih informacijah, ki pa jih potrjuje pričujoča fotografija, se je v prizadevanja za rešitev mejnega vprašanja simbolično vključil tudi občan Nazarij Roman Krajner, ki ga širša javnost pozna kot zvestega navijača zagrebškega nogometnega kluba Dinamo in predsednika nazorskih gasilcev. Krajner namerava, oblečen v dres hrvaške reprezentance, vztrajati vse do končne zmage (čigave?), o njegovi morebitni pridružitvi Jošku Jorasu v obliki gladovne stavke pa naši viri ne poročajo. STAREJŠA NEMŠKA PEVKA TAKO DALJE AFRIŠKA DRŽAVA AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) MREŽICA OKOLI ČREV NORVEŠKA PREMIERKA (BRUNPTLAND) ARABSKI ŽREBEC IZDELOVA- LEC SIRA OTOK V GRČIJI, V EGEJSKEM MORJU PRIPRAVA ZA TKANJE VZHODNO- AFRIŠKI GRM, DRAŽILNO NASLADILO KULTURNO DRUŠTVO TORIŠČE, OBMOČJE, PODROČJE (EKSPR.) ALPSKE REŠEVALNE SANI, AKI AFRIŠKO GLASBILO, ČRNSKI BOBEN MEDNAROD. ORGANIZAC. KRIMINAL. POLICIJ RUSJANOVO LETALO REKA POZABLJENJA (LETHE) NEODLOČEN, BOJAZLJIV ČLOVEK (SLABŠ.) KDOR VZAME V OSKRBO PRESADITEV TUJEGA OTROKA PRIPIS NORVEŠKI SLOVNIČAR (AASEN) ČEŠKA IGRALKA- ANNY LEGEND. AMER. ŠERIF-WYATT ROPARSKA PTICA SKLADATELJ ATONALNE GLASBE ERICK RAEDER ZVARJENO MESTO Portal Savinjske doline SESTAVIL PEPS NAREK, NAREKOVAN- JE OBROBEK (REDKO) MANJŠA STAVBA ZA POBIRANJE MITNINE NRAVOSLO- VEC PETERO- GLASNO SOZVOČJE KRILO RIMSKE LEGIJE ZAŠČITNI PREMAZ, RAZTOPINA BITUMENA V BENCINU KUPČEK ZEMLJE, KI JO IZRIJE GLASEN POLJUB FORDOV MALČEK ŽIVAL S HIŠICO MINI SLOVARČEK: PARRI- italijanski politik- Ferruccio TONKA- južnoameriško sadno drevo ANS- predmestje belgijskega mesta Liege NENA- starejša Nemška pevka j?» KDOR IGRA NA PAVKO, PAVKIST TEŽA (KNJIŽ.) ZA OMRTVIČENJE TELEVISION POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD!' Savinjski vai www.radioiAjldi.si 106,2 Mhz ' NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATEJI | V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz | Oglasi, Mali oglasi v____________________ MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih piošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/ 839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč..., pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Arteij s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Imate indeks telesne mase nad 25? Veliko tvegate! Z mojo pomočjo vam bo uspelo izgubiti kg in vzdrževati nižjo težo: 031/642-353. Marija Jurak Trogar s.p, Radegunda 57,3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p, Zavodice 1,3331 Nazarje. SLAŠČIČARNA POLONCA išče delavko ali delavca za strežbo. Možnost stalne zaposlitve. Inf. na tel. 03/583-24-04. Polona Basti s.p, Savinjska cesta 2,3330 Mozirje. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne ter bele pitance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70. gsm 041/ 763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. ZAPOSLIM AVTOMEHANIKA ALI MEHANIKA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Popravilo in servisiranje traktorjev znamke JCB na terenu. Zaželeno je poznavanje osnov računalništva in nemškega jezika. Možnost zaposlitve tudi takoj po končanem šolanju, brez delovnih izkušenj. LOGAR PRO D.O.O, Logarska dolina 7,3335 Solčava; gsm 041 354 520. KERAMIČARSTVO Iščete ustrezno rešitev in kvalitetnega izvajalca? Pokličite gsm 041/ 483-692 ali tel. 03/838-81-33 ali pišite na artus@email.si. A. Artus, Alojz Fužir, s.p, Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. OTOK ZVERINAC PRI ZADRU Oddam apartmaje - (klima, parkirni prostor, gril, čoln); info 00385-98-798-926:www.aDartmani-slavko.com. Slavko Škifič, otokZverinac, 23281 Sestrunj, Hrvaška. ZAPOSLIM Redno zaposlim kuhatja za nedoločen čas za polni delovni čas. Vikendi prosto. Honorarno zaposlim študentko ali dekle za pomoč v strežbi. Cca. 20 ur na teden, večinoma zjutraj, zelo dobro in stimulativno plačilo. Informacije: Goran 041/ 681- 888. Panatop d.o.o, Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. Napovednik dogodkov najdete na strani 25. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca, težkega okrog 130 kg;tel. 584-11-50. Prodam 3 ovne za nadaljnjo rejo, stare eno leto; gsm 041 /593-325. Prodam telico, pasme limuzin, težko cca 400 kg; gsm 031 /774-520, tel. 588-59-38. Prodam telička bikca, čb, starega 7 dni; tel. 584-17-85. Prodam ali menjam ovna solčavsko-jezerske pasme; info, na gsm: 031/586-607 Prodam telico šarole, staro 1 leto; gsm 041/875-401. Prodam teden staro teličko simentalko; gsm 041 /783-489. ŽIVALI - KUPIM Kupim 10 dni starega bikca ali teličko mesni tip; gsm 031 /676-833. Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/533-745. DRUGO-PRODAM Brezžični telefon za ISDN, siemens gigaset sx 100, 2 kom - prodam; gsm 041/754-808. Prodamjedilni, neškropljen krompir; gsm 041/868-633. Prodam krmilni krompir; tel. 04/ 252-26-37. Prodam staro seno, okrogle bale, kultivator ježek; tel. 584-13-90. Za simbolično ceno prodam karte za Španijo (veljajo do sept. ' 08); tel. 583-12-55-zvečer. Prodam sezonsko karto za nihalko na Golte, cena po dogovoru; gsm 041/783-582. Prodam kosilnico bucherzobračal-nikom;tel. 583-30-70. Prodam mlin za žito - kapaciteta 50 kg/h; tel. 583-28-67 - zvečer. Prodam 4-tonski traktorski vitel; gsm 041/966-397. Prodam serijo znamk iz Bosne in Herceg. - 10 kom za 10 eur; gsm 041/966-104. Prodam nov zajčnik - trije predali, 185 X 160 cm, cena po dog.; gsm 040/166-499. DRUGO - PODARIM Podarim monitor sony, 17 ";tel. 839- 07-90. NEPREMIČNINE V Nazarjah oddam eno in dvosobno stanovanje; gsm 070/813-575. Prodamo 2 stanovanja v Nazarjah; gsm 031/451-930. V centru Mozirja oddam lokal; gsm 041/650-151. Večjo in novejšo samostojno stanovanj. hišo v Varpoljah prodamo; gsm 031/589-305. DELO Iščem kakršnokoli delo na mojem domu; gsm 031 /874-327. OSEBNI STIKI 37-letni moški išče zvesto življenjsko sopotnico; gsm 041/229-649. Preprost, uspešen fant išče skromno dekle za skupno življenje; gsm 031/807-376. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! Se vidimo doma PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO M;-:; -“’i' ' .- ’ Center tehnike in gradnje Velenje Kidričo^Fulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 Ponudba velja od 8.5. do 4. 6. 2008 oz. do prodaje zalog. Ibi VI ČIPS ... Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust. Lnik Gorenje VCK 21 mGJp^pfè.OOO W, Twin HEPA filtracija, super tiho delovanje 69 dB(A) Redna cena: 155,90 EUR Prihranek: 31,00 EUR 124,90 EUR