Zofka Vivodova:
Pastirček.
¦pred Miklavžem jc bilo. Takrat, ko so bile izložbe X polne lepili reči ue le v mestu, ampak tudi v naši podgorski vasici. Pri mojih gorjajickih je zavladala pravo miklavževo razpoloženje. Mnogo pred pričetkom puuka so prišli iz svojih daljnih planinskih vasic do Sole, cla so se še nekoliko razgledali po izložbah in trgovinah in ugibali, kaj jim bo sv. MikJavž prinesel.
Med drugimi gorjanskimi oiroki imam tudi devet-'  letnega  Florijana,  ki  je  povsod  zraven,  kjer bi   ne smel. Pa je dober, le tako nemirno Žilico ima. Kričati ia vriskati zna, da je veselje.  Pravi Gorenjček.
Pa mi je par dni pred Miklavževim godom pri-
.  nesel v šolo raajhen zvonček. Spravil ga je pod klop,
& ni si mogel kaj — izmuziul ga je izpod kJopi iu pri-
tajeno enkrat pozvoiiil  cin... plašuo me je pogledal
in ga liitro spravil.
\i minulo   pet lniiuit iu zopet   slišizn:   cin,   cin. Opomiiila sem ga. Pokaže mi zvonček Iil alovesuo \wvv, da ga je kupil zato, da se mu ujegovi součenci in so-učeiike na  poti iz šole in  v šolo ne izgube tam na       , slrmem Kozjem bregu,
Kar takole bom zacingljal: cin, cin, cin, pa bodo vsi k meni pritekii.« Ves je žarel od veselja, ko mi je pravil, kako bo pozvanjal otrokom in jih klical skupaj kakor ovce in koštrune.
>Florijan, saj otroci vendar niso kozlički in ovčke; tistim je treba zvonca.«
Ni se dal ugnati. Smejala sem se Florijanu in nje-govemu zvoncku in še njegovi očetovski sfcrbi in z inenoj so se sraejali in se veselili svojega pastirčka vsi gorjančki.
Kar vidim ga, ko gre \z šole po strinein bregu proti svoji hribovski vasi tam pod belim Krvavcera. Pa zvoni in zvoni in čreda teh mojih gorjanskih otrok skače in vriska in se drenja okrog njega.
Do sedaj se njegov zvonček dobro obnaša — iz-guijil ni še nobenega gorjančka.
61